List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
7. ètevilka.
Joliet, Illinois, SO. jamtarja leta 1904.
Letnik XIII
173 PREMOGARJEV MRTVIH IN ZASUTIH.
Orožna eksplozija se pripetila v rovu blizu Cheswicka v Pennsylvaniji.
[mena ponesrečencev neznana.
Pittsburg, Pa., 26. jan. — Med 180.in 190 mož je našlo smrt vsled strašne eksplozije v Harwick-rovu Allegheny Coal-kompanije v Ches-wioku. Večkrat se je izza vrečaj-šnjega jutra poskušalo, priti do ponesrečencev, a samo enega moža so spravili na dan. Rešeneč je Adolf Gunia (Gonia), a doslej leži še v polnezavesti v začasni bolnišnici v šolskem poslopju blizu rova. Po nazora rovnega ravnatelja Seheetz je v rovu več nego J 80 mož. Rešilno moštvo je poročalo kmalu po polnoči, da so našli 75 mož, a ne živih. Re-šilci so bili vsi pokriti z ledom, do kože premočeni in komaj vstanu hoditi, ko so jih potegnili navzgor. Pravijo, da leže mrliči raztreseni naokoli, ponekod kar na kupcih. Voda prodira še neprjstano v rov, pokrivat trupla z ledeno plastjo in napravlja, ker se nabirajo plini, re sitev skoro nemožno.
Eksplozija se je pripetila ob 8. uri 20 min. včeraj v jutrojin slišala daleč. Vznašalni koši so bili 20 čevljev visoko vrženi in plameni so divje švigali. Trije možje, ki so bili v enem košu, so strmoglavili na tla. Eno mulo je vrglo visoko iz preduha in treščila je zopet v globočino mrtva. Ranjene tri može so. prenesli koj v mesto, a dva izmed njih, Henry Mabew in Geo. Wältmann, sta kmalu umrla. Vest o nesreči se je raznesla bliskoma in čez par hipov so stale vdove in sirote obupajoe pred vhodom v rov. Globoko doli so ležali soprogi, očetje, hranitelji. Nobene nade, priti do njih, in strahotna bodočnost pred očmi zapuščenih! Ves dan so stale nesrečne žene in otroci pred vhodom. Šele ob 4. uri pop. se je napravil prvi rešilni poskus. A zaman. Po 5. uri se je dal rovni inženir S. M. Taylor z dvema pomočnikoma spustiti v rov. A smrtonosni plini so inženirja omamili, nakar se je spodtaknil, padel in umrl. Pomočnika sta se jedva rešila. Videla sta razstresena mrtva trupla premogarjev, mrtve mule, razbite vozove; in tudi dva še živa moža, a pomagati sta mogla komaj sebi. Strašen prizor!
Pittsburg, 27. jan. — Izmed ponesrečenih' premogarjev ni nijeden več živ. Število mrtvih znaša 173, kot pravijo. Doslej so spravili Da dan 71 mrličev. Vsi so strašno spačeni, mnogim so odtrgane glave, drugim -obrazi tako sežgani, da je nemožno istovetiti jih. Družba, koji rudnik pripada, bo skrbela za dostojen pogreb vseh ponesrečencev. Oklic za pomoč zapuščenim rodbinam se bo danes izdal. Eksplozija je bila tako,uničujoča, da bo odstranjevanje podrtin potrebovalo večtedenskega dela. Rešilno moštvo je v smrtni nevarnosti, in že več teh junakov je umrlo. Vse se ponuja na pomoč radovoljno.
Kari trčili skupaj.
St. Louis, 27. jan. — Dva vozova pocestne železnice na Broadway-črti sta trčila skupaj in nad 20 oseb je bilo poškodovanih, izmed Jtaterih jih bržkone več umre. Vozova sta vozila v severnem pravcu, ko je vladala gosta megla. Sprednji voz se je ustavil, ker se je Sprevodnik prepiral z nekim potnikom, ki ni hotel plačati. Naslednji voz je vožnjo nadaljeval. Sicer* je motornik videl zaviro v zadnjem hipu, a bilo je prepozno, da bi se ubranila nezgoda. Drugi voz se je v prvega zagnal s tako silo, da je prodrl skoro do sredine, a njegov sprednji del se je strl in razdrobil. Neranjeni pot-uiki so tako pritiskali do izhodov, da so ženske kar padale, a moški so neusmiljeno skakali preko njih ven-kaj.
Nemci v Afriki.
London, 28. jan.—-Iz Cape Town semkaj dospela brzojavka poroča, da počenjajo divjaki v Nemški ju-gozapadni Afriki strašne grozovitosti z nemškimi naseljenci. Mnogo nemških jetnikov sežigajo baje živih. Uprl se ni samo rod Hererov, nego divjaki v raznih delih nemške zaščitne zemlje so skoro istočasno razvili uporno zastavo.
Peklenska tnašina.
London, 27. jan.—List “Central Nevvs” je prejel iz Madrida vest, da je zadnjo soboto, ko je kralj Alfons imel dopbludanski sprejem, policija našla peklensko malino pod klopjo blizu vrat v palačo. Veliko število odličnih oseb je šlo skozi vhod.
POLOŽAJ ŠE NAPET NA DALJNEM VZHODU.
Car odpošilja na dan 7,000 mož po sibirski železnici v Mandžurijo.
Japonci bojaželjni do skrajnosti.
Tokio, Japan, 28. jan.—Japonska vlada je zaupno povprašala pri ruskem poslancu baronu pl. Rosen, da li bi se ne mogel pospešiti odgovor ruske vlade na zadnjo japonsko noto. Japonski narod postaja nemiren in se ne da dlje brzdati, zato misli vlada zahtevati, da se stvar v nekoliko dneh odloči. Mnogi Japonci so proti temu, da Japonija začne vojno, a večina zahteva, da se takoj odpošlje ultimatum in vojna napoved.
Petrograd, 2!jV jam. —Dva pomorska častnika sta sinoči izjavila, da
tihotapila in ropala neka rokovnjaška tolpa. Nazadnje se je policiji posrečilo, predrzne roparje prijeti. Načeloval jim jeneki grof, imenoma grof Evgen Potočki— to ime si načelnik vsaj nadeva. Policijska preiskava je dognala, da je “grof” nazadnje delal kot pek. No, jetnik trdi, da pripada res rodbini Potočki, dasi kot “črna ovca” iste. Ker ga v stiski ni hotela podpirati, je šel in posta1 ropar.
7 Vkljub cesarju.
Dunaj, 26.jan. —Sedaj je gotovo, da se bo poroka nadvojvode Ferdinand Karola z Berto Gzuber, hčerjo njegovega bivšega profesorja matematike, vršila februarja meseca v Draždanih (Dresden), -vkljub Ugovoru cesarja Franc Jožefa.
Kralj Peter.
Dunaj, 25. jan.—Brzojavka iz Belgrada pravi, da vodijo izven dežele živeči Srbi in Črnogorci
Strašna smrt.
Victor, Col., 26, jan. — V Strattons Independance-rudniku,ne daleč od tukaj, je bilo vsled nezgode 14 delavcev usmrčenih. V glavnem predahu (šahtu) so spustili kvišku vzpenjačo, v katerej so b.Ii delavci. A iz doslej neznanega vzroka je mašinist zamudil ustaviti, ko je vzpenjača dosegla površje in ta se je dvigala .više proti gori nahajajočemu se lesenemu odru, kjer je tJe-notek obvisela, dokler ni pritisk tramovja razgnal. Vsled tega osvobojena vzpenjača je s strašno naglico švignila navzdol. En dela-vecje na tramovju obvisel in se rešil, dasi poškodovan. Ostalih 14 nesrečnežev je napravilo vožnjo na smrt v globočino 1500 čevljev. Našli so jih grozno razmrcvarjene.
Republikanci se bratijo.
Springfield, 111., 27. jan. — Danes slavijo tukaj republikanci pobratimstvo. Iz Clinton je dospel poseben vlak s pristaši Warnerjevimi, iz Jacksonville istotak s političnimi prijatelji guvernerja Yates, in mesto se je napolnilo z republikanci, ki so došli, da se pobratijo. Doslej je navzočih kakih 3,000 gostov.
Panama.
Panama, 27. jan.—V današnji seji ustavne konvencije je predlagal Dr. Amador sprejem sledečega odstavka v ustavo republike:	“Ko bi
pretila nevarnost javnemu miru ali ustavi kjerkoli v republiki Panama, naj Združ. države imajo pravico, vmešati se, da napravijo zopet mir ali red, v slučaju, da se Združ. države zavežejo, vzdržati neodvisnost in samodržnost te republike.” Predlog je bil sprejet z veliko večino. ________________
Železniški nezgodi.
St. Louis, 27. jan. — Iz Diaza, Ark., poročajo, da sta na tiru St. Louis, Iron Mountain and Southern-železnice dva vlaka skupaj trčila. Pri tem je bil Dr. Berkley iz New-porta, Ark., usmerčen in tri ženske so bile ranjene.
Madison, Wis., 27. jan,—Na tiru Chicago & Northwestern-železnice blizu Carry je vlak trčil ob sani, v katerih je bil pastor J. H. Cally iz Wheatona, njegova žena in četvero otrok. Stariši in dvoje otrok so bili usmrčeni, a ostali siroti nevarno ranjeni.
Delavske novičice.
—	V Lorainu, O., je plavž št. 1 krajevne jeklarne, pripadajoče United States Steel-korporaciji, zopet zakurjen po dolgem prestanku, iD več sto mož ima zopet zaslužek.
—	V Harlemu, N. Y., so v sedmih pekarijah uslužbenci zaštrajkali, ker se posesniki branijo, uvesti postavno deveturno delavno dobo.
Vstanek na Balkanu.
Belgrad, 27. jan. — Macedonski agentje Boris Sarafovi so proglasili novo vstajo, ki ima pričeti dne 28. marca t. 1.
ZIMSKE STISKE ALI MRAZ IN POVODNJI.
Po vsem severnem zapadli padel' toplomer globoko pod ničlo.
Na vzhodu vsled juga povodnji.
Detroit, Mieh., 26. jan. — Tu kot i po južnem Michiganu je 16 ur šel sneg tako silno, da se je moral promet pocestnih železnic popolnoma ustaviti. Grand Trunk-in Michigan Central-železniciporočata o prometni zastaji.
Cleveland, O., 26. jan. — Po vsej državi Ohio je 24 ur divjal silen snežni vihar. Povsod je napravil veter visoke zamete in železniški promet je skoro docela ustavljen.
La Crosse, Wis., 24. jan. — Tu kaže toplomer zveznega vremenika 26 stopinj pod ničlo. Poročila z dežele pravijo, d,a je mnogo živine zmrznilo.
St. Paul, Minn., 24. jan. — Davi je tu kazal toplomer 33 stopinj pod ničlo, a nocoj bo živo srebro padlo na 35 stopinj, kot prerokuje vladni vremenski opazovalec. Dobili smo sledeča vremenska poročila: Bis-marck28.stopinj pod ničlo; Superior, Wis., 36; New Richmond, 45; Hayward in Cumberland, Wis., 40.
Kansas City, Mo., 24. jan. — V našem mestu in na zapadu Missouri-države je danes najmrzlejše vreme tožimo. Toplomer pade ponoči gotovo pod ničlo.
Duluth, Min., 24. jan. — Samo z eno izjemo je bil današnji dan naj-mrzlejši izzal. 1866. Toplomer vladnega vremenika je kazal 37 stopinj pod ničlo. Iz mesteca Ely, Minn., poročajo, da vlada tam mraz 47 stopinj pod ničlo. Vlaki imajo zamudo.
Čitatelji, pozor!
Vsem svojim predplačnikom smo ■sedaj poslali koledar ter ga morajo v tem času že imeti v rokah. Ce bi se primerilo, da bi ga kdoizmcd predplačnikov ne bil dobil, izvoli naj nam takoj naznaniti.
Vse svoje bralce, ki še za Novo leto niso ponovili naročnine, .pa prosimo, da gotovo in v kratkem to store, ter bodo prejeli koledar v nagrado. Store naj to brez nepotrebnega odlašanja,ker nam utegne zaloga koledarja v kratkem poiti.
Vsi novi predplačniki dobe koledar zastonj kakor stari. Kdor ne mara več lista,naj nam to naznani, ob jednem naj pa poravna zaostalo, če bi utegnil kaj dolgovati.
Brez našega koledarja naj he bo nobena slovenska hiša v Ameriki! Pišite ponj, saj je zastonj z naročnino na list!
zgorelo. Skupna škoda znaša nad
1250.000.	.
Houston, Tex., 24. jan.— Požar je uničil v kraju Sour Lake štiri bloke in se potem razširil na Can-non-oljišče. Škodo cenijo na
8200.000.
San Antonio, Tex., 24. jan. — Požar je uničil Wulfsonovo pro-dajalnico krojnega blaga. Škoda znaša 8435,000, a zavarovalnina 8245,000.	„
General Kuropatkin, ruski vojni minister.
Kot vojni minister na Ruskem nadzoruje general Aleksej Kuropatkin največjo armado na svetu. V vojnem stanu šteje ista nad 4,000,000 mož. Kuropatkin je služil petintrideset let kot vojščak in je sedaj star petinpetdeset.
se sedaj vsak dan odpelje 7,000 vojakov iz vzhodnih pokrajin po sibirski železnici na dŠFfni vzhod. Neki topniški veščak je rekel, da tiči slabota ruske vojske v topništvu, ker so topi pretežki in prepočasi streljajo.
Nemčija nameravava baje z Danskim vred v slučaju japonsko-ruske vojne z vojnimi ladijami zapreti Baltiško morje, da ne bi mogla Anglija napasti Rusije, ozir. Petro-
Port Artur, 27. jan., via CbeToo. Japonske vojne ladije križajo ob koreanski brežini in demonstrirajo, z namenom, da pospešijo ruski odgovor. A zaman. Vsled tega trpi samo trgovina, ki je zavirana. Ruske čete so pripravljene vsako uro za odhod protiYalu-reki. Vojaki so bojaželjni, in častniki jih morajo umetno brzdati, češ, mir je sklenjen in kmalu bo razglašen.
Seoul, 27. jan.—Na Koreji raste nemir. Vstaške čete pretijo tujcem in lastni dinastiji. Zlasti razdraženi so Tongkaki, ki so povzročili kitajsko-japonsko vojno 1. 1894.
Petrograd, 27. jan. — Zamene glede ruskega odgovora na japonsko noto se še nadaljujejo in vnanji urad razglaša danes, da ni položaj prav nič spremenjen, t. j. vsak hip se lahko sklene mir ali prične vojna.
krepko agitacijo proti dinastiji Karagjqrgjevičev in nameravajo zaroto proti kralju Petru. V balkanskih državah so razdeljeni sramotilni spisi, ki kralja obdolžujejo, da Be je udeleževal agitacije proti kralju Aleksandru. Srbska vlada ne smatra tega gibanja nevarnim, vendar je baje ukazala, nadzorovati srbske in črnogorske izseljence. Pravijo, da so to zaroto skovali ali Črnogorci ali pa sestre rajne kraljice Drage.
Grof—roparski glavar.
Dunaj, 26.jan.—VKološu (Klau-senburg), glavnem mestu ogrskega komitata enacega imena, jedlječasa
Krivci cbicaške katastrofe.
Chicago, 26. jan. — “Coroner’s” porotniki so završili svojo preiskavo glede strašne požarne katastrofe v Iroquois-gledališču. Kot glavne krivce so imenovali:	Najprej Car-
ter H. Harrisona, župana chica-škega, katerega izročitev pred porotno sodišče priporočajo! Takisto tudi gledališčnega ravnatelja W. J. Davisa, načelnika ognjegascev Mu-shama, stavbinskega komisarja Williamsa in še več druzih. Tisti izmed njih, ki v zvezi s požarom ne stoje pod poroštvom, bodo takoj — aretovani.
Chicago, 28. jan. —Župan Harrison je zopet svoboden inož. Sodnik Tuthill ga je včeraj osvobodil in opral madeža, da je neposredno odgovoren za smrt ob požaru Iroquois-gledališča ponesrečenih žrtev.
Če vas po glavi trga, zdi se vam življenje breme, a najhujše take napade zabranijo Severn vi oblati za glavobol in nevralgijo. Cena 25 ct. W. F. Severa, Co., Cedar Rapids, Iowa.
75 alarmov.
Chicago,TIL, 25. jan.— Petnajst stopinj pod ničlo je bilo uradno poročilo to jutro in prav nič upanja ni, da mraz naglo premine. Trije so zmrznili na smrt zadnjo noč, Britt, Glassner in Kapirevski. V zadnjih štirindvaj setih urah so bili ognjegasci klicani petinsedemde-setkrat.
Knjižnica zgorela v Turin n.
Turin, Italija, 26. jan. — Knjižnico tukajšnjega vseučilišča je deloma požar uniči!. Nad 100,000 knjig je zgorelo in mnogo redkih rokopisov. Knjižnico smatrajo kot najslavnejšo v celi Italiji. Pet dvoran je pogorelo. Knjižnica je štela 250,000 tiskanih snopičev in 4,000 rokopisov. Ista obsega prejšnje knjižnico kraljevske rodovine, veliko število zelo redkih grških in latinskih knjig, dva irska rokopisa iz sedmega stoletja, več egiptovskih in asirskih papyrus-zvitkov ter dragocenih ilustrovanih del. Požar so baje povzročile električne žice in škodo cenijo na več milijonov lir.
Povodnji.
Buffalo, N. Y., 22. jan. — Izza mnogo let ni bilo ne zapadu države New Fork vreme tako nagli in popolni premenjavi podvrženo, kot v zadnjih 48 urah. Najprej ogromno snega, potem oster mraz in sedaj trajen dež, ki nižje pokrajine kar poplavlja in preti napraviti veliko škodo.
Pittsburg, Pa., 23. jan. — Tiri sem dotekajočih železnic se večinoma poplavljeni in preračunili so, da je vodovje v Pittsburgu in okolici napravilo škode nad $1,000,000. Tovorni promet je skoro popolnoma ustavljen. Železnišni potniki so morali v čolnih zapuščati osebne vlake.
Columbus Grove, O., 23, jan. — Ponekod v našem mestu je voda dosegla že drugo nadstropje hiš in več družin se je moralo rešiti s čolni.
Sharon Pa., 23. jan. — Dospela je vest, da je Sharpville most povodenj odnesla in četvero mož, ki so stali na mostu, je našlo smrt. Trije izmed teh so bili “inostranci”.
Požari.
Celina, O., 26. jan. — V kraju Rockport je ob požaru neke farme zgorelo troje otrok farmarjevih. Farmarica je opečena na smrt.
Wilmington, Del., 26. jan. — V Stantonu sta zgorela ob požaru hišni posestnik Jacobs in njegova 12 letna hči.
New York, 24. jan.—Kupčijsko poslopje na 546 Broadway je davi
Mesto zgorelo na Norveškem.
Drontheim, Norveško, 23. jan.— Mesto Aalsund je požar uničil. Vse prebivalstvo je brez strehe. Škoda znaša $4,000,000.
Aalsund, 24. jan. — Požar, ki je včeraj strahoval mesto, je uničil vsa poslopja, razun bolnišnice. Nad 11,000prebi val cev je bilo prisiljenih, šotoriti pod milim nebom. Otroci so začasno nastanjeni v cerkvi v Borgundu. Strah in trepet je bil po vzbrubu ogr.ja tako velik, da niso ljudje druzega rešili kot goli život. Tekom nekoliko ur je požar vse uničil. Nad dvajset ribiških brodov in druzih ladjic so <v pristanu potonili, da bi jih rešili plamenov, n 3 parniki in mnogi čolni so pogoreli. Od vseh vetrov prinašajo pomoč in pomožni odbori s kraljem na .čelu se snujejo. Zavarovan ni bil skoro nikdo. Na tisoče oseb je moralo prebiti 24 ur pod milim nebom, kjer so bili izpostavljeni brez hrane naj-hujšeuiu mrazu in metežu.
Avstrijski izseljenci.
Dunaj, 27. jan. — Dr. Weisl je objavil zanimiv izkaz o izseljevanju iz Avstro Ogrske v preteklem letu. V Severno Amenko se je izselilo 220,000 oseb, od katerih 90 odstotkov v Združ. države. Po narodnosti se razdele izseljenci takole: Poljakov 37,500, Slovakov 34,400, Hrvatov in Slovencev 32,900, Madžarov 27,100, Nemcev 23,000, Ru-tencev 9,840, Cehov 7,220, Ru muncev 4,200, Italijanov 2,7 70 itd Gospodarska stiska v stari domovini je kriva izseljevanju, pravi Dr. Weisl.
— Na Quincy, Mich., je 200 rudarjev ustavilo delo, ker se jim je plača znižala za $5, ne da bi jih bila družba prej obvestila.
«040*0404040t04040«0«00404
p	2
S Iz slovenskih naselbin. ±
OMM40440040404044040040«
Joliet, 111., 27. jan. — Tacega mraza bržkone ne bo več letos, kot je bil v nedeljo in tudi še ponedeljek dopoludne. Že v Jolietuso nam ušesa zmrzavala, kako so šele od mrzali škripati po sev. državah! Brzojavke poročajo kar o neštetih smrtnih slučajih, ki jih jeprovzročil izvenredno ostri nastop ledene zime v spremstvu bridke burje. Pa potolažimo se — že se bliža Svečnica, in tudi konec ledenim svečam, ko zlato solnčece spet zemljo prebudi v novo življenje.
— Svoje cenjene predplačnike po Jolietu prosimo, da naj ne zamude priti v tiskarno po svoj koledar, dokler jih je še kaj ;ker pozneje bi morda ne mogli vsem postreči. One svoje naročnike pa, ki še niso ponovili naročnine za leto 1904 prosimo, da naj izvolijo to kmalu storiti, ter denar izočiti ali našemu zastopniku Mat. Jakopinu ali pa ga prinesti v tiskarno. Izrecno pa moramo grajati in obsojati početje nekatevih naročnikov,ki kar odpovedo list,zraven se pa ne zmenijo, da bi plačali svoj zaostali dolg. Rojaki, to ni poštenje! Vsakemu svoje! Mi radi potrpimo in počakamo za naročnino, do bi nas pa kdo kar ociganil za to kar nam gre, tega ne moremo in ne bomo trpeli!
—	Umrl je v nedeljo rojak Jožef Videtič, na stanovanju pri rojaku Janezu Petrovič na N. Broadway. Pogreb se je vršil v torek dopoludne iz slovenske cerkve sv. Jožefa, kjer je čital sv. mašo-zadušnico č. g. župnik F. S. Šušteršič. Pokojnik je bil oženjen ter zapušča doma, v vasi Suhor pri Metliki, ženo in troje otrok. V Ameriki je bival šele par let. N. v m. p.!
—	Umrla je gdčna. Jožefina Ko lič, 10 letna hčer rojaka Mihaela Količ, v nedeljo popoludne. Pogreb je bil v torek popoludne ob 2. uri iz slovenske cerkve sv. Jožefa. Pokoj niča je bila član Marijine družbe
N.	v m. p.!
—	Kot nam poroča č. g. župnik John Kranjec iz South Chicage, je pri požaru Iroquois-gledališča v Chi cagi ponesrečeni rojak Rudolf Kom pare, 17 letni sin rojaka Jos. Kompare, zapustil bolnišnico v ponede Ijek in se vrnil na očetovo stanovanje pod h. št. 2908 Greenbay ave, South Chicagi. Zdravje se mu je vtoliko zboljšalo, da bo po zatrdilu zdravnikov vkratkera popolnoma okreval.
njene debelosti. Stranski tlaki so tupatam po nekaterih ulicah pčkriti s Itako lepo obokanim ledom, da gorje njemu, ki mora v temni noči iskati domu. -V tacih hipih si je menda že marsikdo želel balona ali vsaj ptičjih peroti.
— Mestni supervisorji ali nadzorniki so vsi prepričani, da se imajo tiri Rock Island-železnice odstraniti od četveroogelnika krog sodišča, a pripravljeni niso, da bi se železniški družbi dala odškodnina, in to izraznih vzrokov. Tozadevno se bodo vršili še nekateri shodi železniških zastopnikov in meBtnih. Za sedaj je le toliko gotovo, da se bo storiti ne kaj moralo v zadovoljivo rešitev tega važnega in tudi perečega vprašanja za mesto Joliet.
—	Neprevidno sanjkanje po za mrznjenem klancu ob East & Second »ve. je zadnji petek povzročilo resno nezgodo in strah po soseščini. Malo pred 9. uro zvečer se je na samotež ne smuči spravilo devetero oseb, fantov in gospic, in hajd po griču nizdoli. A ko so bile sani v najhujšem diru, je krmar baje tako nerodno nekam zamahnil z nogo, da so se sani iz pravega tira zavrtele v stran in na vso moč zagnale v bližnji br zojavni drog. Rrresk—je zahreščalo in petero oseb je obležalo poškodovanih. Resnih poškodb sta zadobila Miss Lola Depeyster, ki leži sedaj v Silver Cross-bolnišnici vsled ran na glavi in hrbtu in tudi notranjih poškodb, ter Walter D. Myers, ki si je zlomil desno nogo na dveh mestih. Razun teh dveh so bili j o-ekodovani: Miss Maragaret Nolan, James Nolan in Thomas Connors.
—	Rojak Janez Jaklič jev četrtek delal pri elektrarni ob Jackson-cesti, kjer je z grabljami odrival led od nasipov kanalovih. Zdajci ugrabi navadno škatlo za smodke, ko jo odpre,kaj najde? Trupelce nerazvitega deteta. Poklicali so brž mrliškega oglednika ali “coronerja” Noela, ki je pozval pogrebnika Johnsona in mu velel telesce pokopati, brez na-daljne preiskave.
—	Mestni inženir Stevens pravi, da so jolietske ceste zadnje dni pokrite s povprečno šest inčev debelim ledom,česar ni še nikdar našel tekom petih let, odkar je tukaj. Razlaga tiči v dejstvu, da je vsakemu izmed mnogih zametov tekom zadnj ih dveh mesecev sledila toplota, ki je razta-jala površje snega. A prlpihal je vedno oster sever, in posledica je bila za vsakim zametom ledena plast, dokler ni led po cestah dosegel ome-
—	Koze so se zopet pojavile pone kod v našem mestu. Dr. Cushing ima pet slučajev pod kvaranteno. Tudi v slovenskem delu mesta so se vtihotapile pod h. št. 1101 Hickory st. Omenjeni doktor pravi: “Ne verjamem, da je zdravnik v mestu, ki pozna koze (smallpox), če jih vidi. Poročajo mi nič ne, ampak kar zo-vejo jih ‘chicken-pox’.” Kakor znano, je Dr. Cushing zdravstveni ko-misijonar našega mesta. Tudi Dr. Baker iz Jacksonville, član držav-nega zdravstvenega odbora, ki j« zadnji petek tukaj predaval o kozah, je zatrdil, da nijeden zdravnik ne more prav gotovo povedati na prvi pogled v kakem slučaju, da so to reg koze ali osepnice.
—	Mary Rada je tožila svojega soseda Mihaela Pavlovčaka, da meče smeti in izliva umazano vodo kar na svoje dvorišče, odkoder se. cedi ta nesnaga neprestano v njen vodnjak. Sodnik Nichols je obsodil Pavlovčaka v kazen $5 m troškov, skupno 111.80, ker je napravil škodo krog svojegadomovanja na Cleveland ave.
—	Meseca marca predlani se je blizu Sag Bridge razbila kara pocestne železnice, vsled česar je bilo več oseb usmrčenih ali resno poško dovanih. Med zadnjimi je bil tudi g. Samuel Spence, ki je zadobil trajnih poškodb. In vložil je tožbo proti Chicago & Joliet Electric Railway družbi, katera je bila ta torek obso jena, da izplača gospodu Spence $14,000 odškodnine. To je največji znesek, ki ga je kdaj komu prisodilo kako sodišče v Will countyju v slučaju telesne poškodbe.
—	Otto Berger, ki je bil pred letom dni uslužbenec pri Illinois Steel-kompaniji in takrat član je-klarniške godbe (Steel Works band) je bil v ponedeljek v Baltimoru spoznan krivim poneverjenja in poslan v kaznilnico. Kot smo svoje-časno poročali, je tamkaj godčevski uniji “uzmal” kacih $4000 in nato kolovratil križem Združ. dižav, a nazadnje se ustavil v Jolietu in dobil imenitno službo v jeklarni. A tajno oko postave ga je zasledilo in moral je iz gorkega gnezda spet v Baltimore, a topot pred sodnike.
-	Zadnji petek zvečer okoli 9. ure je redar Hartrunft počasi korakal po uličicah (alleys) med Jefferson, Ottawa, Washington in Joliet cestami ko je pri tej priči zapazil, kako trije možje tihotapski odpirajo neka vrata, a dotlej brez uspeha. Policaj se jim bliža, skrivaj in tiho kot strah. No—ne bo sreče. Tihotapci ga zazro, pa jo bliskoma odku-rijo, vsak na svojo stran. Redar poskoči in strelja za srednjim. In glej, od vseh strani so pripihali radovedneži na lice mesta vsled streljanja, a o tihotapski trojici ni do danes ni duha ne sluha.
-	Jolietsko gledališče.—Holden Comedy Co., igra na našem odru štiri zaporedne večere,začenši s četrtkom 28. jan. ter popoldansko predstavo v soboto. Ta družba obstoji iz odličnih igralcev ter prestavlja najboljše popolarne igre. — “Foxy Grandpa”, (zviti dedek) bo uganjal svoje priljubljene dovtipe na našem odru prihodnji torek 2. febr. Igra in igralci so isti kakor lansko leto, ko je bilo gledališče tako polno. — Najslavnejša ameriška drama “Arizona” izpod peresa Mr. Thomasa se predstavlja v soboto 6. febr. Ista
gra se je igrala v New Yorku v gledališčih 150 zaporednih večerov, zato je lahko uvideti njeno popularnost. Opisuje zlasti romantično življenje po ameriškem zapadu.
So. Chicago, UL, 21. jan. 1904 Nedelja, dne 17. jan., bode ostala Slovencem v So. Chicagi v dolgotrajnem spominu. Saj so tako težko pričakovali tega slavnostnega tre notka. Omenjenega dne so bili blagoslovljeni 3 novi zvonovi, katere so kupili fantje Baše fare. S ponosom gleda sedaj lahko nanje cela fara. Njihovi milodoneči in lepo ubrani glasovi se čarobno razlegajo ob oba lih južnega mišiganskega jezera ter vabijo verne Slovence vsako nedeljo k službi božji. Oh, kako veselje, kaka radost navdaja celo faro. Saj so že toliko let hrepeneli po lastnem hramu božjem, po svojem dušnem pastirju. Prišel je slednjič dan, napočila je jutranja zarja, ko se je vresničila njihova srčna želja. Sezidali so si krasno cerkvico, katera velja $24,000.00. Kupili so si 3 krasne zvonove, kateri oznanjajo celej okolici, da živi tu verni slovenski narod, kateri se ne sramuje vere svojih pradedov. Vsi trije zvonovi tehtajo z jarmi vred 4000 funtov in veljajo $685.00. Vlila jih je družba McShane Bell foundry v Baltimore, Md. Ti zvonovi so bili blagoslovljeni dne 17. t. m. Točno ob 3. uri popoludne sta se zbrali društvi sv Florijana in sv. Jurija v cerkvi ter naredili špalir. Botri, botre; tova riši in tovarišice so bili vsi praznično oblečeni. Tujec bi mislil na prvi pogled, da se tu praznuje ženitvanje, ker so krasile lepoduhteče cvetlice glave nežnih deklic in polne nade brhkih deklet. Tudi mladeniči niso tu zaostali.. Na njih prsih si videl pripete lepe šopke, kateri so ti tajno šepetali na uho, da se praznuje da nes velika slovesnost med So. Chi-caškimi Slovenci. V prisotnosti mnogobrojne duhovščine je domači župnik č. g. Kranjec, katerega je nalašč zato pooblastil premilostljivi g. nadškof J. E. Quigley, slovesno blagoslovil nove zvonove. Pred blagoslovljenem je bil slovesni govor, katerega je imel č. g. F. S. Šušteršič. Njegov krasni govor je zares pretresel srca V6eh navzočih. V živih potezah je slikal namen zvonov. Povedal je, kako zvonovi kličejo človeka na delo. Zvonovi zvonite, na delo budite, ker naše življenje je, kratek le dan. Komaj zažari jutranja zarja na vzhodu, že kliče zvon iz visokih lin na delo. Pa ne le za časno, ampaktudi večnodelotezvon vsaki dan opominja. On ta vabi vsako nedeljo k službi božji, on te spremlja s svojim glasom k zadnjemu počitku ter tako naznanja živim, da bode tudi njim jedenkrat zaklenkal poslednjič.
Tu naj omenim imena botrov, boter; tovarišev in tovaršic. Za zvon sv. Jurija je bil boter Lovrenc Pod-lipec in botra gospodična Ana Kiren. Tovariš in tovarišica sta bila Fr Kovač in gospodična Ana Zepohar, Boter in botra za zvon sv. Jožefa sta bila John Zalokar in gospodična Terezija Bernik. Tovariš in tovar-šica pa John Kučič in gospodična Gertrud Bernik. Zvon Matere Božje je imel za botra in botro Frank Gorenca in gospodično Jožefo Jakše. Tovariš in tovarišica sta bila Rudolf Zepohar in gospica Mary Zepohar.
Po blagoslovu zvonov so bile pete slovenske večernice in blagoslov z najsvetejšim. Slovenski pevci, pod vodstvom g. Hodnika so s svojim milodonečim petjem iznenadili vse pričujoče, kajti sladka melodija, katera je prihajala iz gladkih slovenskih grl, je očarala vse pričujoče. Celo tujci, nerazumevši našega jezika, so se pohvalno izrekli o naših pevcih. ‘-Zares, dobri pevci so to”, so rekli. Cast in slava jim. Le tako pogumno naprej! Tako se je končal dan, kateri bode ostal Slovencem v So. Chicago v večnem spominu.
Opazovalec.
‘rTERV/Ifji
BECISTERED
Čitali bodete
o različnih pripravah, ki se zovejo “Grenko Tino”. Tu vas pa želimo opozoriti na dejstvo, da se izdeluje sploh jedinole jedrni sama priprava zdravilne vrednosti, ki je
Trinerjevo zdravilno grenko vino
(Trlner’s American Elixir of Bitter Wine.)
Sami dobro veste, da je med vinom dosti razločka. Trinerjevo je napravljeno iz najboljšega vina in najboljših zelišč, ki so poznana zdravilstvu.
Jeli vaš želodec t neredu?
Ali ne delujejo vaše obisti In rasa jetra pravilno?
Vas 11 boli hrbtenica» ali glava?
Jeli vaš okus slab?
Ali je vaše spanje nemirno?
Trirtio zSraTilno ¡renko ™ m lo jrai gotoio ezdmiio,
DOBI SE V LEKARNAH IN DOBRIH GOSTILNAH.
JOSIP TRINER,
799 S. Ashland Ave.,
Pilsen Station,
Chicago, 111.
Cleveland, 0., 26. jan. —Ponesrečil se je v Newburgu J. Zalar iz Ligojne. V žičarni ga je prijela žica ter ga na prsih skoro pretrgala. Prepeljali so ga v St. Clair bolnico. Težko, da bo okreval.
—Zadnji petek zjutraj je zaprla svoja vrata banka The Produce Ex change Banking Co. Kasir George Rose je ogoljufal banko za 187,000 dolarjev in zato je morala napovedati konkurz. Goljuf je sam izpo vedal svoj zločin, ker, kakor je rekel, ni mogel več prenašati težkega bremena krivde. Najbrž se e zbal sodnije, ker ravno sedaj v državni legislaturi razpravljajo o novi
postavi, ki zahteva, da oblastva vsako leto pregledajo račune privat nih bank. Največ denarja so imeli vloženega v banki Italijani, stanujoči v okolici Central in Broadvay, kjer se je banka nahajala.
—Jedna najhujših povodnji v zgodovini mesta Clevelanda se je pripetila zadnji petek in soboto, ki je naredila do pol milijona škode.
____________ W. D.
Etna, Pa., 21. jaD,—Naznanjam, da tukaj štrajkamo že od dne 10. t. m. zaradi znižanja plače. “Roli mili”, pripadajoča Spang Olefant kompanji, je znižala vsem svojim delavcem plačo za 25 do 50 odstotkov. Zaradi tolikega znižanja ni nam možno delati. Mi smo tukaj večinoma Slovenci in Hrvati, katerih nas je prizadetih okoli 150 po številu. Združili smo se z Amerikanci, Nemci in Poljaki, in ustanovili društvo ali en oddelek unije. Društvo se zove “Etna No. 29 A. A. of I. S. & T. W. of the M. S.”. Po-predsednik mu je dobropoznani hrvatski rodoljub Juraj Stanešič.
Obenem tudi svarim vse rojake, da naj nikar ne gredo delat v gori imenovano tovarno, dokler ne dobimo svojih pravic, katere zahtevamo, da svojega imena ne osramotimo pred drugimi narodnostimi, ki so se z nami združile.' (Tako je prav! Op. ur.)
Podrav vsem rojakom!
John Škof, junijaš.
Washington, D. C., 25. jan.— Ni dolgo, kar sem zapustil South Chicago, lil., in došel semkaj, da stopim v mornarico Združ. držav. In ker obljuba veže, utrgal sem si danes par minut, da napišem nekoliko vrstic in naznanim, kako mi se doslej godi tukaj v slavnoznanem Washingtonu.
Prav dobro ni, kakor bi moglo biti,ali kaj hoče zahtevati “rekrut”? Potrpeti mora, to je vse, dokler minejo “pasji dnevi”, pa čeprav smo sredi zime. Res se kosti težko premikajo, a prava reč! Božeboije.
Mislim, da ostanemo tukaj par tednov. Potem pa pojdemo na filipinske otoke. Kakor govbre, med njimi kapitan ali poveljnik
vojne ladije, bodemo ostali na Filipinih začasno dve leti, kateri se nam bodeta šteli za štiri. Če se pa bodo častniki premislili, da nas ne bodo poslali na vodo, ondaj bomo morali služiti štiri leta. No, neka-terniki pravijo,da pojde vsa armada in mi ž njimi na Filipine, ali to ni včrjetno. Kaj bodo torej naredili nami? Včasi se govori, da nas pošljejo v S. Louis na razstavo in sicer 300 mož za celo poletje. Če bodem šel jaz doli ž njimi, ogiasil se bodem k svojim prijateljem v Jolietu in So. Chicagi.
In to moram oznaniti, da imamo prav lepo spomladansko vreme. Trava tukaj že začenja zeleneti in topli spomladanski dnevi se daljšajo. Zrak je sila ugoden, kar ven me miče, zato danes ne bom več pisal, ampak odložil do drugič, da še kaj povem.
Pozdravljam vse rojake po širni Ameriki in posebno v S. Chieagi in Jolietu, kjer vam želim srečen o-stanek, svetujoč vsakemu svojemu prijatelju: Ne vtikaj prstov v ogenj, ki veš, da te bode peklo, kakor mene peči; ali ni vode, da bi si polil.	Anton Muc,
ameriški mornar.
Pueblo, Colorado $18.35.
Ista cena do Colorado Springs ali Denver. Tiketi na prodaj samo na dan 2. in 16. februarja, ter 1. in 15. marca. Nizke cene za jedno pot, in t je in nazaj ravno iste dni do raznih krajev v Kansas, Oklahoma, Texas in velikih farmarskih okrajev velikega južnozapada. Podrobnosti vam pove ca jolietskem Santa Fe-kolodvoru	IT. (J. Knowlton,
7t4	agent.
upotrebljal, a to je najboljše.” Kadarkoli začnete sumiti, da ste se prehladili, ako čutite mraz in sledi temu občutku zgretje kože, por-dečitev li.-a, hitrost žile, bolečina v prsih, stiskano dihanje in suh kašelj, vzemite nemudoma Severov balzam za pljuča. Isti vam kmalu ozdravi vnetje sluzne mrenice in ne ozdravi samo kašlja, marveč tudi vnetje sapnikov, pljuč in vseh vratnih in pljučnih bolezni. Če se jemlje v zvezi s Sevorovimi prehlad zdrave-čimi deščicami, odstrani vsak prehlad in “la Grippe” v enem dnevu. Cena 25 in 50 ct. Na prodaj v vseh lekarnah ali pri W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Pri naročilih za $1.00 ali več plačamo vse troske sami.
Govor je poceni.
Govor je dobra reč na svojem mestu, a sam govor ni nikoli ničesar dovršil, da bi bilo res kaj važnega. A tudi bahaštvo tistih ne, ki izdelujejo ničvredna zdravila zoper prehlad in kašelj. Severov balzam za pljuča je priporočen po bolnikih. Mr. John C. Silcox iz Norwalka, Conn., pravi: “Rabil sem Severov balzam za pljuča in našel, da je izboren. Mnogotera zdravila sem
Naznanilo.
Naznanjam vsem udom, pripadajočim društvu sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo., da mi vsak ud, ki je izven Pueble, naj ima potni list ali ne, precej naznani svoj naslov, da ga obveščujem pismeno. Ako kateri tega ne spolni, kadar njegov čas poteče, potem vsak ud zna postavo.
John Adolsch, tajnik, 0t3	817 Palm Ss., Pueblo, Colo.
JOLIETSIO GLEDALI
(OPERA HOUSE.)
finnr
WM. H. HULSH1ZER, Mgr
BODOČE PREDSTAVE»
HOLDEN COMEDY CO.
4 vežere s popoldansko predstavo v boto, začenši v četrtek zvečer
28.	januarja.
Cene 10, 20, 30 in 50c.
so-
V torek zvečer 2. februarja “FOXY GRANDPA.”
V soboto zvečer 6. februarja , ‘ARIZONA.”
V nedelja zvečej 7. februarja QUINLAN & WALL’S MINSTRELS.
m The Harbor oí Vlad
ívostoK1

Entrance to Harbor ^ of Port Arthur
# IZ STARE DOMOVINE. #
KRANJSKO
Umrla je 4. t. m. v
Marjeta Rozman.
1	— V Radečah pri Zidanem mostu
je umrl Jožef Pogačnik.
—	Umrl je na Vrhniki Ed. Rop, c. kr. stražmešter, star 40 let.
—	Umrl je 4. jan. Podutikom posestnik g. Gašper Birjan, čebelar jn odbornik čebelarskega društva.
—	Umrl je 6. jan. Pintar Franc, posestnik v Sorici, odbornik hraffil-nioe in posojilnice ter mlekarske za-' druge,
—	Volkove je Zasledil na iovu pi*i Gotenicah na Kočevskem trgovec Lozer iz Trsta. Ustrelil je 48 kg težkega volka.
—	Amerikanci se pogosteje vračajo na Vrhniko; marsikateri je že obvaroval domačijo propada. Žal, da je marsikateri zaprt zaradi zamujene vojaščine.
—	Z vilami je napadel 27. dec. Josipa Ihana v Zagorici posestnikov sin Vid Planinšek in ga težko ranil. Orožniki so Planinška prijeli in 'ga izročili sodišču v Višnji gori.
—	Zmrznil je 29.'dec, 1. 1. posestnik Josip Jezenšek v Spodnjem Jelenju. Vračal se je s sejma v Radečah in si iz skoposti ni privoščil celi dan jedi. Vsled slabosti je obnemogel, se zgrudil v sneg in zmrz-
nil.	‘
—	Prijet tat. Ljubljanska policija je aretovala 4. jan. postopača Jurija Supana iz Planine. Imeno-vanec je 15. dec. ukradel branjevcu Jos. Goršetu na Sv. Martina cesti št. 19 iz stanovanja obleko in je z njo pobegnil.
—	Brez sredstev. Karol Kavčič iz Idrije se je javil policiji, češ, da naj narede ž njim, kar hočejo,- on nima od česa živeti. Brez sredstev in brez stanovanja ne ve, kaj bi naredil. V neki gostilni pri sv. Antonu je naredil prej se za poltretjo krono dolga. Dali so ga v zapor.
—	Cigareta povzročila požar. Kočarjev sin Janez Snedič iz Predoselj je prenočeval 27. dec. v Kokrici na skednju Mar. Kern. Vrgel je v slamo gorečo cigareto, ki je povzročila požar. Zgorel je skedenj z raznim gospodarskim orodjem. Škode je 3000 kron.
—	Visoka starost. Na Črnučah «o umrli v 1. 1903 starčki v visoki starosti, in sicer šteje 12 umrlih skupaj 931 let. Rojeni so bili; Liza Zupančič 1. 1898, Val. Dobravec I. 1811, Urša Žagar 1. 1818, Kat. Erjavec 1. 1823 itd. V župniji, ki šteje le 850 prebivalcev, je še okoli 20 oseb v visoki starosti.
—črne koze na Jesenicah. Z Jesenic se poroča, da bodo vse barake, v katerih so bili okuženi delavci, sežgali. Mnogo okuženih delavcev je odšlo na Goriško. Vse hiše ob poti, po kateri so šli, so sedaj razkužene. V Podgradu na Goriškem je okrajni glavar došle macedonske delavce zaprl v — mrtvašnico, kjer so bili potem razkuženi.
—	Hitra smrt. Dne 5. jan. okolu
5.	ure popoludne sta se na klavnici v Ljubljani mesarska vajenca Alojz Babič in Anton ¡Strniša za šalo metala v sneg, nato prišel je zraven delavec Jožef Šošter, ki je tiho v šali prijel Babiča od zadaj čez roke, nakar se je ta hotel otresti pastirja, pa je padel z njim vred na tla tako, da je bil Šoštar pod njim. Okolo 7. ure začel je Šošter tožiti čez hude notranje bolečine, postajalo mu je vedno slabše in zjutraj ob 4. uri je umrl.
—	Tatvina. Meseca avgusta je bilo služkinjam Ivani Šušteršič in Angeli Kuhar pokradenih več svilnatih rut. 6. jan. prišla je v Pogačnikovo gostilno postopačka Fr. Jaki z Brda, občine Vinica na Dolenjskem, ki je imela ukradeno ruto na glavi. I. Šušteršič, ki služi v tej gostilni, je svojo ruto takoj spoznala in dala poklicati policaja, da je Jaki aretiral. Jaki je delomržna ženska in tatica, ki se vedno vlači okoli in je dala ljubljanski policiji že mnogo opraviti
ta in po
sestnikova sina, 171etni Ludvik in 5 let mlajši brat Janez Pirovič iz Smerja, okraj Vipava, sta šla z vozom, vpreženim z dvema kravama po drva. Mlajši brat je bil pri kravah, Ludovik je pa opiral naloženi voz. Na nekem kraju, kjer je cesta preveč nagnjena, spodrsnilo je starejšemu fantu in ga je pri tem naloženi voz tako pritisnil k tlom, da na mestu umrl.
—	Mitniškega paznika napadel. Hlapec Fr. Brajer v službi pri mesarju Boštjanu Tometu v Spodnji Šiški, je pripeljal 5. jan. na mitnico na Marije Terezije cesto voz s kožami iu ni hotel plačati pristojbine, češ, da bode 2c gčsppdar plačal. Ker mu paznik M. Dolenc ni pustil peljati naprej, udaril ga je Brajer z bičevnikom dvakrat po glavi in en--krat po roki tako, da ga je hudo poškodoval. Pretepaval bi ga še dalje, da ni prišel policaj, ki ga je areto-val.
—	Kako je Ribničan sol kradel. 4. jan. se je ustavil pred Babičevo prodajalno na Dolenjski cesti z vozičkom neki kmetič, ki je dejal, da je Ribničan in da bi rad imel vrečo soli. Vajenec Iv. Gradišar mu je prinesel vrečo soli na voz, nakar pa je kmetič pognal konjiča in se naglo odpeljal, ne da bi bil za sol plačal. Vajenec je tekel za vozom, pa ga ni mogel doteči in Ribničan se je še norčeval, da naj bolj urno teče. Tekel je do Plankarjeve gostilne za vozom, kjer pa je dal vpreči voz in se je pelsal za kmetom. Ujel ga je v Babni gorici in mu odvzel sol. .
—	Gospodarstvo mesta Ljubljane. V seji občinskega sveta ljubljanskega dne 31. dec. je župan Ivan Hribar v svojem novoletnem govoru konstatoval, da je bilo gospodar stvo mesta Ljubljane jako dobro v razmerju s proračuni drugih mest. Blagajniški prebitek znaša 98,520 kron, čeravno se je izdalo proti proračunu iz prejšnjih preostankov 54,911 kronk. Ako bi tega ne bilo, znašal bi blagajniški prebitek 153,-431 kron.
\ — Ljubljanski župan Hribar se mudi sedaj v Pragi. Češka podružnica “Slov. planinskega društva” brzojavlja: Pri večeru, prirejenemu v proslavo prisotnosti častitega župana Hribarja, vtrjena je bila vnovič sijajna vzajemnost češko-sloven-ska in toplo prijateljstvo obeh narodov. Pri večeru v veliki zofijski dvorani so bili zastopani vsi odličnejši krogi češkega naroda, kateri pošiljajo srčne pozdrave dragemu pobratimskemu narodu slovenskemu,
—	Italijansko vseučilišče v Ro-veretu. Goriški “Corriere” pripoveduje v svoji zadnji številki, da mu je neki visok avstrijski dostojanstvenik povedal, da namerava vlada v Roveretu ustanoviti italijansko vseučilišče. Proti temu ne bi primorski Slovani gotovo ne imeli ničesar ugovarjati. Italijani imajo pravico do svojega vseučilišča, a vstanovi naj se isto na italijanskem ozemlju, kakor zahtevamo tudi mi Slovenci, da se slovensko vseučilišče ustanovi na slovenskem ozemlju, namreč v Ljubljani. Vsakemu svoje pravice. To bi moralo biti geslo vsaki avstrijski vladi in gotovo bi kmalu nastal mir med avstrijskimi narodi.
—	Ustreljen delavec na bohinjski železnici. V zapore v Gorici so pripeljali Iv. Manojloviča, M. Matje-viča in S. Madakoviča, vsi trije Hrvatje, ki so delali na Bukovem. Toženi so radi javnega nasilstva in nevarnih groženj proti drugim delavcem iz Kranjske, ki so se nahajali v posebni baraki, kakor se je že s početka razdelilo po narodnosti prav s tem namenofn, da ne bi prihajalo med njimi do prepira fn pretepov. Ti trije in neki Milan Curčič pa so napadli barako kranjskih delavcev ter se obnašali in delali tako, da so bili v baraki v velikem strahu. Krčmar Iv. Kavčič je na to, ker le niso odnehali, ustrelil z revolverjem dvakrat v vrata. Ko so odprli vrata, so našli na tleh ustreljenega Čur-čiča, mrtvega.
— Uboj. V Gornjem Logatcu so se fantje sprli. Vzrok temu je bilo'to, da so nekateri fantje svoje tovariše klicali “na korajžo”. Posestnikova sina Ant. Nagode p. d. Jepavški, in France Leskovic sta fante iz Gorenje vasi zapodila in so ti zbežali. Matija Kogoj p. d. Me-zon iz Gorenje vasi pa se je vrnil in s polenom v roki naskočil Antona, Nagodeta. Ta je v svoji razbivje*. nosti zgrabil kol in ž njim udaril Matijo Kogoja. Zadel j® tako ne-srečno, da se je Kogoj takoj zgrudil, Tovariš Nagodetov je vsklikuil! “Tone, kaj «i naredil!” — nakar je fant odgovoril: “Jaa nisem mislil tega storiti," To «e Je zgodilo na "CVega leta dan proti večeru; Matija Kogoj je vsled dobljene poškodbe drugi dan umrl. Anton Nagode in Fran Leskovic sta bila še isti dan aretovana in sta vse priznala.
ŠTAJERSKO. #
—	Smrt v vodnjaku. Dne 7. jan. SO našli soprogo mizarskega mojstra na Laškem, Karolino Šket, mrtvo v vodnjaku. Sodi se, da se ji je pamet zmešala in da je potem sama skočila v vodnjak.
—	“Štajerčeva nova slovenščina” ali “naj ta falša štacuua”! Dobili smo v robe reklamni list nemšku-tarske trgovine, ki v polni sapi pripoveduje, kako je pri isti vse “fal-še” nego drugod. Tam košta en pakl frišnega germa 26 kr.; 1 kilo dobrega Žmavca 68 kr. Zdaj ste sami prepričani, kak je vse falše. Hans Androschitz.
To smo objavili samo, da pokažemo, kako neusmiljeno mesarijo “Štajerčevi” kunštni uredniki in dopisniki naš slovenski jezik, to se pravi, da se ne zmotimo, kako pišejo dotičniki svojo “novosloven-ščino”, kakor imenuje “Štajerc” jezik, v katerem piše svoje buda-losti.
—	Slovenska pesem v Gradcu. O tem se poroča: O božiču je bilo več Ljubljančanov v Gradcu in šli so tudi v graški “Orpheum”. Program predstavi je bil obširen in prav zanimiv. A kako so se Ljubljan-čanje začudili, ko je nastopil “originalni nizozemski plesni in pevski ensemble”, ki se imenuje “Les fleurs d’Orange”. Ta ensemble je pel tudi nekaj zborov, ki so bili na sporedu imenovani “Kirchweihfest auf Walchern, Provinz Zeeland”. Pel je seveda nemški, ali ne nizozemskih pesmi, nego Daše slovenske in sicer “Po jezeru bliz’ Triglava” in “Pridi Gorenj’c”. Te slovenske pesmi so prodali v Gradcu kot nizozemske in Gradčani so aplavdirali, kar se je dalo.
—	Na Grobelnem so vsled nove proge Grobelno-Rogatec postajno poslopje znatno povečali. Kakor znano, so na novi progi “dvojezični” napisi. Tudi na Grobelnem se je čital prvi dan dvojezični napis “Herren — Za gospode”, toda izginil je takoj, češ, Grobelno je postaja južne železnice in južna železnica ima na Štajerskem samo nem-šks napise. Po železniških predpisih bi morali biti na postaji vsi oglasi itd. dvojezični, ali nä Grobelnem je videti samo nemške napise. Ne vemo, ali je temu kriv tudi oniMiglitsch, ki je po celi novi progi samovlastno odpravljal dvojezične napise in napravil na rogaški postaji imenitni dvojezični napis — vodno steklenico.
PRIMORSKO.
—	Svojega očeta je okradel v Gorici Artur Kostnik iz Trsta. Oče je sedlar in sin mu je prodajal blago 2a smešne cene.
—	60letnico je praznoval dne 7. jan. učeni slavist frančiškan P. St. Škrabec v samostanu na Kostanjevici pri Gorici. Na mnoga leta!
—	Ponočnjaki v Gorici imajo svoje veselje.ua tem, da po javnih prostorih po noči prenašajo klopi ter jih polagajo čez pota ali zavlečejo kam v stran. Policija se potem čudi drugo jutro, kako je bilo to mogoče.
—Na goriškem kolodvoru je našla policija majhnega dečka, ki pa edino le govori poljsko, in ki ga je njegova mati poslala iz Amerike do-
mov. Brezsrčna mati ga je zapustila in šla z nekim moškim po svetu. Policija je morala dečka celo obleči, da ji ne zmrzne.
—	Velik ogenj je bil dne 30. dec. v Skocijanu. Bil je močan veter, ki je priz^dčjal, gasilcem mnogo truda. plamen, je. požrl okoli 1 kvint,a|Lov sena, kmečkega orodja itd- Škodo cenijo na 18,000 kron. Prizadetih je več zavarovalnic.
—	Ubijanje volpv na nov način. V Trstu so pred dnevi v mestni klavnici poskusili gbijati vole na nov način, namreč zt pekim posebnim revolverjem. Pilijo, da se je ta poskus jse precej dobro pesel-
v— Frebivalstvo Trsta koncem 1. 1903. V Trstu je znašalo prebivalstvo koncem 1. 1903 in sicer brez posadke 187,249. Pri zadnjem ljudskem štetju so naštelu v Trstu 178,127 prebivalcev. Potemtakem je naraslo v Trstu v treh letih število prebivalstva za 9122 prebivalcev.
—	Ta se bo požgal! Goriški policiji se je sam priglasil železniški delavec Janez Benko iz Cepovana. Oglasil se je zato, ker je — nedolžen. Bil je pijan in se je z ljudmi prepiral. Ko se je streznil, so mu rekli, da je grozil, da bo požgal vas Drgačnik pri Sv. Luciji. Njemu samemu se zdi, da je res kaj takega rekel. Bilo bi pa vendar sitno, če bi ga aretirali, in zato je sam prišel in povedal, kaj da se mu je primerilo v pijanosti. Dali so ga v zapor.
—Zmota tržaške policije.Tržaška policija je prijela v nekem hotelu prve vrste Angleža Keching, ker je sumila, da je od nemškega sodišča zasledovani trgovec z dekleti. Keching, ki ne razume niti besedice nemški in zavzema visoko mesto pri angležki vladi, je zatrjeval, da so se zmotili. Ko so ga policaji odpeljali na policijo, hiteli so njegovi prijatelji na angležki konzulat in konzul se je takoj napotil na policijo, da prepreči nadaljne korake. Kechinga so takoj izpustili iz zapora in policijski nadzornik je pred konzulom takoj prosil odpuščenja za ta čin.
Važna ruska pristana na vzhodu.
Dva izmed ruskih pristanov na daljnem vzhodu, o katerima se sedaj največ piše in govori, sta Vladivostok in Port Artur. Vladivostok je navadno hudo zamrznjen pozimi, a Rusi primeroma izborno čistijo morje s pomočjo ogromnih, led prodirajočih parnikov. Port Artur so osvojili Japonci tekom vojne s Kitajci, vkljub dejstvu, da se je zdela,trdnjava nepremagljiva. Po vojni je Rusija pri korakala in kar hladnokrvno obvestila Japonijo, da hoče Port Artur zase. In debila ga je ter potem čimdalje bolj utrjala trdnjavo.
KOROŠKO.
—	V Šmartuu nad Beljakom se je dne 1. jan. ustrelil učitelj Fran Ziegler iz Pontablja. Vzrok samomora je bila menda nesrečna ljubezen.
—	Umrl je 2. jan: Janez Engelhardt, 96 let star, naj starejši mož v celovški okolici. Zdravnika nikdar ni potreboval, opojnih pijač ni za-vžival, kar se dandanes redko zgodi, radi tega je starček tako dolgo živel. Do lanskega leta je delal ves čas na polju; bil je krojač, šival brez očal, kakor tudi nit v šivanko vdeval brez njih.
Kralj dolgov.
Sheridan je bil kralj dolgov. Živel je ob istih, dasi je prejemal velike svote denarja tem ali drugim potom, ni nihče vedel, kam je izginjal, ker ni nikomur plačeval.
Konec je bil jako žalosten. Njegovi.: prijatelji so ga zapustili in umrl je, ko ni imel s čim živeti. A bil ni edini tak: mnogoterniki so podedovali bogastvo in uživali najboljše zdravje, pa oboje, denar in zdravje, so žrtvovali najbolj lahkoniselno iu umrli, ne da bi kdo žaloval za njimi. Prihranite si denarja za deževno vreme in tudi zdravja za, napad bolezni. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vam pomore v obeh slučajih: isto vam pomnoži telesno moč, ker vam okrepča želodec, da more sprejeti in prebaviti vsakatero hrano. Vsled pre bavljene in prisvojene hrane vam napravi novo in obilno kri, temelj življenja in zdravja. Potrebujete ne druzega kričistilca ali živčne tonike, ne druzega stvaritelja teka in spanja. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111.
DENARJE
pošiljam najceneje in najhitreje v staro do=
movino. Misijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt.
Sedaj pošljem IGO kron za $20.45
in 15 centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $.5 ali 8.100.
D A DARDATliMP I fC’T' P prodajam po izvirnih cenah in potnikom koli-I l\U Dl\Ul/n C Liu 1 IV E kor mogoče olajšam trnd in skrbi. Vsakdo naj
--------------------------mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v
New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne vé kam obrniti, naj gré na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštovanjem
FRANIC SAICSER,
109 GREENWICH ST.,	NEW YORK, IV. V.
gHP“ Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Telefon: 3795 Cortlandt
Telefon: 3795 Cortlandt
AMERIKAMI SLOVENEC.
Ustanovljen 1. 1891.
trti sloveusEi tatolitti list v Amerito
Izdaja
Slovetisko-attterikansko tiskoi no društvo
V JOLIET-D, ILL.
IZIDE VSAKI PETEK.
Naročnina za Združ. države, Kanado in Meksiko,
kadar se ista naprej plača: m četo teto •	• f 1 00
Kadar se naročnina plačuje za nazaj. »a četo teto .	•	• * 2 00
Za Evropo in drugo inozemstvo
zmasa naročir.na $1,00 več ko za Zdruz. države, Kanado in Meksiko,
Sa naročila za pošiljanje lista brez pri-»oslatve naročnine, se ne ozira pod uo-benimi pogoji.
Oglasi po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
¿e se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svo-joga bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 Norih Chicago St.
JOLIET, ILL.
DENAR in naročila pa na tiskarno: AJIERlKANSKl SLOVENEC, s»r. Benton & Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541.
“AMERIKANSKI SLOVENEC”.
jfo'iblished weekly at Joliet, 111. by „The Slovénie-American Printing Co." cor. Benton <& Chicago Sirs., Joliet, Ills.
The oldest Slovénie paper inUni ted States and the Organ of the Grand Carniolian Slovénie Catholic Union of the United States of America.
Subscription $1.00 per year invariably in advance. Advertising rates sent on application.
State red at the Post office at Joliet, III. a3 second
Glass matter.
CERKVENI KOLEDAR.
31.	jan«	nedelja	Peter, Nol. spoz.
R	feb.	pondeljek	Brigida, dev.
2.	u	torek	Svečnica. Dadov
3.	«(	sreda	Blaž, škof in muč
4.	ti	četrtek	Andrej Corsini
S.	tt	petek	Agata dev in muc
G-	( t	sobota	Doroteja dev.
Bistva sv. vere.
(Konec.)
Da izvede Svoje delo rešitve človeškega plemena, ki je padlo vsled nezvestobe svojega načelnika s svojega vzvišenega stališča, ustanovil Je Odrešenik družbo ali organizacijo, Aaterej je zaupal veliko delo, ki mu je polnilo srce. Ta organizacija je imela napraviti pravilni most, čez kateri naj bi zemski potniki prehajali ata svojem potu v večnost. Ponator-nih zakonih je bilo potrebno,da se ta skupščina ali organizacija opremi i gotovimi prilastki. Potrebno je bilo, da uživa pravico, učiti in vladati vernike; biti mora voditeljica, po polnoma zanesljiva in nezmotljiva, v tistih zadevah, ki pripadajo pod ®jeno ustavo; in ostati mora krepka la polnomočna v izvrševanju svojega poklica tako dolgo, dokler čas traja. Potem se pa mora tudi razločevati od drugih društev, in v ta aamen mora imeti gotove vidne znake ali znamenja. Kateri so ti znaki? ¡Odgovarjamo,da,mora biti prava cer kev Kristusova jedina, sveta, katoli. ika, apostolska.
Ista mora biti jedina v veri, jedina v zvezi namena, sveta — to je, člani oe morajo pozivati,da iščejo višjega življenja, in med njimi moraprocvi-bati junaška krepost ali čednosti; kiti mora vesoljna ali po vsem svetu razširjena družba, a ne omejevana yo krajevnih ali očetovskih vezeh; kiti mora apostolska, začrtajoča nepretrgano obdelavo izza dni Kristusovih do sedanjosti-
Trdimo tudi, da je usoda človekova v bodočem življenju določena po stanju, v katerem se nahaja ob
smrtni uri. Ako ima tedaj, ko ga smrt ugrabi, svoj obraz obrnjen k Bogu, odide v tem pravcu. Če je njegov obraz obrnjen od Boga, je prognan od božje navzočnosti. Prepuščeno je človeku, da izvoli svojo pot; in kaj more Vsemogočni storiti, nego potrditi volitev, kot si jo je napravil človek s prosto voljo? Nikomur ni treba, da omadežuje svojo dušo z zločinom. Mi ne pripuščamo kaj tacega, kar nekaterniki nazivajo nepremagljivi in neodvračljivi nagon. Noben nagon ni tako krepak, da bi ga ne mogla premagati volja, ki je utrjena po milosti božji.
Nekaj o socializmu.
Rev. T. E. Sherman, S. J., je zadnjič ptedaval pred jako mnogo-brojnim občinstvom v Cedar Rapids, Iowa, o “socializmu”. Med drugim je father Sherman rekel:
“Prva stvar, ki bi jo sociališka strauka napravila, ko bi došla do moči, bi bila postava, da pripada ves produktivni kapital ali glavnica za izdelovanje državi in da bi država sama imela pravico, deliti denarje med ljudstvo. V soglasju s tem b vsa zemlja pripadala državi, ki je nedoločen pojem, ker smatra socializem samega sebe internacijolnim »li mednarodnim.
“Farmar ali kmet bi ne žel sadov svojega dela, nego bi delal za državo in njegovo delo bi bilo v korist vsakomur sploh na zemlji. Mož, ki je iznašel to teorijo, je mogel biti doma samo iz kake evropske države, kjer ni kmet zemljiščui posestnik, nego samo zatiranec ali bolje hlapec. Ali bi hotel farmar iz Iowe imeti svojih osemdeset akrov, ali kolikorkoli, kot oskrbnik za državo in deliti dobiček svojega truda med 50,000 prebivalcev kje na Kitajskem, kjer ie bil vsled pomanjkanja obrti med narodom dohodek manjši, nego v njegovi lastni državi? Kitajec bi lahko trdil, da pripada trud baš toliko njemu kot farmarju iz Iowe, in država, ustanovljena po socialiških načelih, bi tega ne mogla zanikati.
“Prva težkoča v socializmu bi bila, napraviti, da izroči posameznik vse zemljišče, ves produktivni kapital, državi. Nova vrsta zločinov in novi kazenski uradniki bi se neizogibno imeli uvesti — ljudje, ki bi nadzorovali lastnino ljudsko in kaznovali tiste, pri katerih bi se našel produktiven kapital.
“Socialisti bi imeli vse stroje, vse orodje, ki se smatra kot glavnica za izdelovanje, pod nadzorstvom držav-
nim.	Dvoje žensk bi utegnilo biti prijetih, ker sta imeli šivalni stroja v svoji posesti; in prvo, ki je bila bogata in je napravljala izdelke za svoje lastno gospodinjstvo in ne za na prodaj, bi osvobodili, a revna ženica, ki je šivala obleke, da jih je prodajala zaživek, bi se dejala v zapor radi rabe državnega orodja v pridobitev produktivnega kapitala. Tako stanje bi povzročilo samo vojno — veliko vojno radi šivalnih strojev. In takih razpornih vojn bi nastalo na tisoče, ko bi se lastnina strojev m orodja izročila vladi.
“Pod sociališko obliko vlade bi bila vlada prisiljena, vse sama pri— in izdelovati ter razdeljevati—vlada bi morala narejati vse, ne kakor sedaj polovico ali kolikorže. A troski sedanje vlade znašajo bilijon dolarjev na leto; pod socializmom, ko bi vlada vse sama pridelovala, vse sama razdeljevala, bi znašali stroški mili-jonkrat bilijon dolarjev. ... To je, kar bi socialno demokracijo podrlo. Vzemimo, kaka žena bi želela posebno vrsto modrih trakov za svoje dete v dolgi obleki in kapitan v de-partmentu trakov v Cedar Rapids bi ne imel dovoljenja od vlade prodajati zahtevano bazo trakov; ko bi ona bila trdovratna, bi se pritožila pri brigadirja departmenta trakov v Des Moines, potem pri višjem uralniku v Chicagi, in konečno pri naj višjem v Washingtonu. Nazadnje bi utegnila dobiti balo traku, katero je želela, čez dve leti, a dete bi tedaj že več ne nosilo dolgih oblek in mati bi več ne hotela traku, Istotako bi bilo v vseh malih zadevah življenjskih. Ustanovitve zvr-Šujejo, kar je njih namen in lastnost, da store; namen vlade je vladati, a ne izdelovati reči, ali vršiti dolžnosti posameznikove.
“Socializem vzpodbada delavca, ker ga uči verovati, da je stvar, ki
jo je sam naredil, tudi njegova. A delavec ne napravlja ničesar in ne lastuje ničesar. Plačan je po vrednosti njegovega dela.
“Korenino zla pa ima socializem v krivem načelu, da izvirajo iz kapitala vsa zla, kr jih človeštvo sedaj trpi. Posledica socializma bi bila, da bi vsi mi spet zablodili v sužnost, in bili člani navadne tolpe.”
Father Sherman je zaključil svoje predavanje, rekoč, da je zla socializma rodil ateizem (brezboštvo). Sociališki voditelji so ateisti ali bo-gotajci, in ta nevera v Boga je po mislih father Shermanovih odgo vorna za nazore socialistov’.
Vatikanske znamenitosti na razstavi v St. Louisu.
Ena izmed vatikanskih razstavljenih stvari na, svetovni razstavi v St. Louisu bo zemljevid Amerike, ki ga je naredil Martin Waldseemueller v mestu Saint Die v Lotaringiji I. 1510. Ta zemljevid je zadnjič našel prof. Fischer v knjižnici na gradu Walpach na Virtemberškem. Poleg njegove važnosti kot zemljevid, ki se ima šele določiti po primerjavi z drugimi zemljevidi iz iste dobe, je zanimiv za Američane vsled dejstva, da je mož, ki ga je naredil, dal ime temu kontinentu ali tej celini. A za Waldseemuel-lerja bi utegnila ta dežela biti znana kot Kolumbija ali Nova Španija.
V	nedavnem pismu listu “Chicago Record-Herald” opisuje William E. Curtis zgodovino, kako je Amerika dobila svoje ime.
Več nego tri stoletja je počival Amerigo Vespucci pod obrekovanjem, da si je nepostavno prisvojil čast Kolumbovo. Trajalo je do 1. 1837, da ga je osvobodil Aleksander pl. Humboldt, ki je dokazal, da ni Vespucci prav nič dajal imena Ameriki in da je bil Martin Wald-seemueller odgovoren za krstitev kontinenta. Ime se je najprej omenilo v mali latinski razpravi, naslovljeni “Gosmographiae Intro-ductio” (“Uvod zemljepisja”) in objavljeni I. 1507 v Saint Die. Knjiga z dodanim jej zemljevidom Amerike se je namahjako priljubila in ponatisnila v sledečih desetih letih v vseh večjih evropskih mestih s posledico, da se je ime Amerika dalo španskim in portugalskim naselbinam v novem svetu v vseh zemljepisih prihodnjih dveh stolet’j.
Fathec Ehrle, ki ima v oskrbi vatikansko razstavo, bo zagotovil ta zemljevid, in namerava tudi napraviti zbirko vatikanskih zemljevidov, ki bodo kazali razkritje človeškega znanja glede ameriške celine doli do izročitve Louisiana-teritorija po Napoleonu Bonaparte	slavnemu
Thomas Jeffersonu.
Splošnemu občinstvu najzanimi vejši del papeške razstave v St Louisu bodo osebni ostanki po kojnega papeža, ki jih bodo poso dili njegovi sorodniki. Grof Ludo vico Pecci, rodbinski načelnik, je uljudno privolil zaupati iste otcu Ehrle in razstavljeni bodo skupno z ostalimi vatikanskimi predmeti. Njegova pisma izza njegovih deških let so se ohranila z najnatančnejšo skrbjo.
V	zbirki so mnogoštevilne razprave, ki jih je pisal kot dijak v kolegiju in seminišču, ter zgodovina rodbine Pecci, katero je pisal, ko je bil star kacih21 let. Njegov rokopis je skoro mikroskopičen ali dro-bnoviden proti zadnjemu koncu Pisal je vedno jako drobno ter z znamenito čistostjo in natančnostjo
Pokojini papež je bil metodičen t. j. imel je svoj način v dopisovanju kot i sicer v vsaki stvari. Pisma, katera je shranjeval, so vsa zgibana na isti način in opremljena s primernim napisom na hrbtu Tista, ki jih je prejemal od kraljev in drugih vladarjev, je hranil v veliki listnici tako, da je imel vsak kralj poseben zavitek, na katerem je bilo napisano ime piščevo, a datum ali dan in leto pa na dopisih notri. Med tako shranjenimi avto-grafi ali svojepisi so pisma kraljice Viktorije, navedena v njegovem životopisu. Imel jih je tudi več od kralja Edvarda, cesarja Viljema in od vdove kraljice italijanske Margherite. Dobiti je med njimi pisem od skoro vsacega slavnega moža njegove dobe. Izmed teh se bo napravila zbirka za razstavo.
I Vnanje dežele. |
»0444040404««0404040404040
—	V prelj ubi Avstriji se vsepovsod meso draži. Z dne 23. t.m. pravi brzojavka iz Dunaja, da je, spričo množečih se pritožb o strašno visoki ceni mesu na Dunaja, mestni sovet sklenil, vlado vprašati, pod kacimi pogoji bi dovolila uvoz mesa iz Severne Amerike, Argentinije in Avstralije. Doslej ge je vlada iz splošnih zdravstvenih ozirov zoper stavljala uvozu mesa iz prekomorskih Ježel. Ministrstvo notranjih zadev j« ravnokar izdalo prepoved uvoza zmrznjenega argeniinsLe« mesa čez London, ako je pošiljatetf opremljena samos potrdilom kacega angleškega živinozdravnika. Narav-nostni uvoz zmrznjene govedine in svinjine iz Avstralije je iz zdravstvenih ozirov prepovedan. Vsled vršečih se preiskav vlada doslej še ni izdala svojega odloka o dovolitvi za naravnostni uvoz zmrznjene govedine iz Argentinije in zmrznjene svinjineiz Kanade. Pravijo, da misli vlada ostre uvozne naredbe malo “okrhati”, da bo mestnim svetovalcem malce pomagala v njihovem trudu, dunajskemu prebivalstvu priskrbeti cenejše meso.—Nadvojvoda Ferdinand Karol, stričnik cesarja Franc Jožefa, je po brzojavki iz Dunaja z dne 24. t. m. baje še vedno odločen, gospico Berto Czuber,hčer profesorja matematike Czuber na dunajskem vseučilišču, vzeti za ženo in se ž njo poročiti dne 13. febr. t.
l.	v Draždanih (Dresden). Uradni
listi pa pravijo, da je stvar še jako negotova, in da cesar Fianc Jožef sploh še ni bil povprašan o tej zadevi. Bližnji sorodniki nadvojvodovi skušajo še vedno, njegovo namero izbiti mu iz glave. Nadvojvoda je sploh znan kot izvrsten častnik, kot resen in pravšen človek_V Felix-
dorf u pri Dunajskem Novemmestu (Wiener Neustadt) se je dne 2t. t.
m.	pripetila strašna nesreča. Pri basanju se je razstrelilaekrasitna bomba, in v bližini stoječi pijonirski nadčastnik Emminger, kakor i dva kanonirja so razstrelni kosi popolnoma raztrgali. Njihova mrtva trupla so bila strašna videti. Vojaški laboratorij (delavnica), v katerem se je pripetila eksplozija, je bil skoro ves uničen. — Ogrska zboanica je dne 21. t. m. zaključila svoje zasedanje med škandalom obstrukcijo-nistov, seveda, da bodo mogli stopiti “slavnejši” pred svoje volivce. Len-gel od skupine teh junakov je zahteval govoriti, dasi je bil predsednik dal besedo drugemu poslancu. Predsednik je dal Lengela poklicati pred odbor za hišni red,a mož je raztrgal poklic v javni seji. Pred tem pri-petljejem je ministrski predsednik grof Tisza v daljšem govoru poudarjal, da, če obstrukcija ne preneha, se uvedejo ostrejše naredbe v čuvanje načela parlamentarične vla de. Rekel je tudi, da se bo armadna reforma v kratkem uresničila.
—	Turški sultan je 'podpisal amnestijo ali pomiloščenje za vse Macedonce in Bolgare, ki se nahajajo v ječah,ker so se udeležili vstaje v minolem poletju. Predno pa ukaz zadobi veljavo, zahteva porta jamstvo za bodoče ravnanje Bolgarije. Tako poročajo iz Carigrada z dne 23. t. m.
—	Iz Sredca (Sofije) na Bolgarskem pa brzojavljajo, da je izjavil general Cončev, ki je zadnje leto vodil macedonske vstaše in se ravnokar vrnil s potovanja križem Evrope, da spomladi za gotovo pričakuje izbruha novega vstanka v Macedoniji.
—	Rusija in Japonija si stojita še vedno nasproti, pripravljeni na boj za gospodarstvo na daljnem vzhodu. Pravijo, da je Rusija vprašala Francijo, kako bi ravnala v slučaju skupnega napada Velike Britanije in Japonije na Rusijo. In odgovor se je baje glasil, da bi Francija morala ostati nevtralna ali nepristranska, ker se francosko-ruska zveza ne tiče sedaj visečih vprašanj. Seveda temu poročilu preveč ne verjamemo, ker izraža bržkone samo željo sovražnikov slovanske Rusije.
—	Socialisti v nemški državni ^bornici so napadali vlado, ker ta ruske agitatorje in prekucuhe v Nemčiji kar odganja na rusko gra-nico, kjer jih ruske oblasti sprejemajo in odpošiljajo v Sibirijo. —
Veliki štrajk tkalcev v Krimičavi (Crimmitschau) v vzhodni Nemčiji je končan, a štrajkarji so popolnoma poraženi, ker morajo pod starimi pogoji na delo.vkolikor jih sploh še sprejmejo v tovarne. Pač žalostno-— Umrl je iznajditelj puškeman-liherice, vitez Ferdinand p 1. Mannlicher. — Upor bojevitega He-rerov v Nemški jugozapadni Afriki je baje zelo resen. Divjaki so nemške naseljence poklali, hiše in dvore razdejali, črede odgnali ter misijonarje in vojaške straže razpodili. Cesar je odposlal pomožnih čet v obrambo in maščevanje,
—	Med Združenimi državami in Francijo se sklepa kupčijsk* pogodb» že ¡38» julija meseca, a se bržkone te dni završi ugodno 2sobe deželi.
—	Iz Bruselja v Belgiji brzojavljajo,da vzbuja veliko pozornost, ker je grofinja Lönyay, rojena prin-cezinja Štefanija Belgijska in nekdanja soproga rajnega avstrijskega prestolonaslednika, nesrečnega Rudolfa, v zapuščinski tožbi zopersvo-jega očeta izvolila svojim zastopnikom radikalnega belgijskega poslanca P. Jansona, najhujšega sovražnika kralja Leopolda. Grofinja zahteva 17 milijonov frankov iz zapuščine svoje matere, pokojne kraljice Marije Henrijete.
V K a n a d o s e je preselilo v prvih 10 mesecih lani 121,115 oseb. Od teh jih je prišlo iz Združ. držav 39,046, iz Angleškega 47,074 in 24,528 iz ostale Evrope.
Armada Združ. držav šteje 3681 častnikov in 55,500 vojakov. K temu številu pride še 8,000 vojakov bolniškega voja in broj onih, ki so na Porto Rioo in na Filipinih.
Izseljevanjačez Bremen in Hamburg je tudi 1. 190S naraslo. Skozi Hamburg je šlo 144,456 izseljencev proti 123,555 leta 1902; skozi Bremen pa 175,320 proti 143,-229 leta 1902. Največ jih je bilo iz Rusije in Avstrije.
Nekdo v Kansas City je zapustil četrt milijona dolarjev kot neprenehljiv sklad za podpiranje starih in onemoglih pridigarjev metodiške episkopalne cerkve, z določbo, da se sklad ne sme zmanjšati, dokler ne dojde Kristus Gospod. Bojimo se zelo, da bo meto-diška episkopalna cerkev izven sodnje oblasti kateregakoli zemskega sodišča mnogo preje, nego se omenjeni sklad porabi.
Richmond čane v Vi r ■ giniji je zadnjič luna trkala. Tamkaj se je rajnemu črnemu pastorju Jasper odkril spomenik. Zakaj? Jasper je pred nekaj desetletji v širocih krogih vzbudil pozornost vsled fanatično poudarjane trditve, da se solnce vrti okoli zemlje. Zato so mu sedaj združeni belci in črnci postavili spomenik; prvi tako trdno verjamejo v njegovo budalost, da so čisto pozabili na plemenski predsodek.
Novoizvoljeniguver-ver James K. Vardamen v državi Mississippi je uporabil svoj nastopni govor v pojasnitev vprašanja glede črncev. Rekel je: “Kot pleme se črnec pogreza z vsakim dnem. Izkušnja uči, da zvršuje kot svoboden državljan več zločinov, nego v stanju sužnosti.” Koncem svojega govora je zagovarjal načelo, po katerem naj se črncem okrajšajo pravice.
Sloni pobesne vsled hudega mraza. V St. Paulu, Minn., je mraz—30 stopinj pod ničlo—tako pritiskal na ušesa in rilec neki menažeriji pripadajočega slona, ki je prenočeval v železniškem tovornem poslopju, da je pobesnel. Ko so preje popolnoma krotkega de-belokožnega velikana hoteli zjutraj spraviti na v Minneapolis določeni vlak, razdrobil je deske, po katerih naj bi šel v vagon, iu metal drobir na vse vetrove. In ko je nato pristopil njegov strežaj Conrad Castens, da bi ga potolažil in ublažil, vrgel je nesrečneža ob tla in mu poteptal vsa rebra. Potem je lučal težke tovorne kose okoli in razdejal del tovornega poslopja. Šele čez več ur se je pomiril.
v očeh
ali v izberi očal povzročijo glavo, bol, nevralgijo, vrtoglavico, vnetje, očesne^ kožice, pordečenje očes, krmežjlavost in več opasnih očesnih boleznij.
Par novih očal pravilno umerjenih po izvežbanem optiku vas bo toliko olajšalo, da se bodete čudili.
Preskušamo oči brezplačno. Naše delo zadovolji najnatančnejšega.
Robt. P.
juvelir in optik.
205 N. Chicago St. JOLIET
MARQUETTE THIRD VEH (MCO.
114 MichiganS t. južno od St. Nie. hotel. Obeh telefonov štev. 424.
Najboljši mehki premog (Lump Coal), le po
$3.50
samo za n e k a i časa.
W. J. FEELEY CO.
6	& 8 Monroe St., CHICAGO
NAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE 7ED0
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekaje- < nim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet. III.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
Na, prodaj še 6 lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po naj ugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro'žganje in tržim najboljSe smodke.
1012 N. Broadway, Joliet, llls.
Telef. 2252.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Gor. Cass & Chicago Street»,
I.	nadstropje,
R.	C. Bertnik.	L. B. Bertnik.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
ruša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY.
10 oentov.	5 centov.
493Cass St., nadstr.	JOLIET
Gumtr, znakef in banderai i
S06AUTY I
■> * Hfl* - j '
Kupitelahko pri ¡ nas po zelo nizki ceni.
Pišite nam po cene predno i si < i it* drugj e.
Pravni
odbor:
Prizivni
odbcr:
Inkorporiran» v državi Illinois dne 12. lan. A. D. 1898.
Predsednik: Johk R. Sterbehc, 2008. Ualumet ave., Calumet, Mich.
Podpredsednik: Mihael Skebe, Collinwood Box R. Ohio.
I.	Tajnik: Mihael Wardjan, 903. Scott St. Joliet, 111.
II.	Tajnik: Joseph Stukel, Indiana St. Joliet, 111.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St., Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111.
N j f Louis Duler, 26. W. 23rd Place. Chicago, 111.
-j Martin Fir, 1103. Scott St., Joliet, III.
George Laich, 168—95th St., So. Chicago, 111.
p,. v . ( Anton Skala, 9225. Marquette ave., So. Chicago, 111.
^1di.nCU1‘S -Rkv- F. S. Šušteršič, 812. N. Chicago St., Joliet, III. oaDor: ( Max Buh, 115* 7th St., Calumet, Mich.
Anton Nemanich,'cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111.
John Zimerman, 1314 N. Center St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 519 Pine St., Calumet, Mich.
M. J. Krakar, Anaconda, Mont.
Pristopili:
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 6465 Mihelič Karl, roj 1884, 6466 Zupančič Jožef, roj 1884, 6467 Marin Anton, roj 1880, 6468 Krajc Janez, roj 1874, 6469 Kikel Janez, roj 1872, 6474 Antončič Martin, roj 1876, spr. 19. jan. 1904.	Dr. s. 403 ude.
K društvu sv. Frančiška Sal. 46, New York, N. Y., 6470 Štirn Jožef, roj 1880, 6471 Jagodič Jožef, roj 1878, 6472 Derčar Janez, roj 1871, 6473 Majcen Jožef, roj 1869, spr. 15. jan. 1904. Dr. š. 25 udov.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 6474 Tomič Matija, roj 1879, 6475 Tomič Janez, roj 1877, spr. 20. jan. 1904. Dr. š. 68 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 6476 Barbič Jožef, roj 1880, spr. 18. jan. 1904.	Dr. š. 110 udov.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 6477 Turk Eduard, roj 1876, spr. 23. jan. 1904.	Dr. š. 60 udov.
Suspendovani udi zopet sprejeti:^
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 387 Adamič Franc, 20. jan. 1904.
Dr. š. 404 ude.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 2325 Rojc Janez, 15. jan. 1904.
Dr. s. 73 udov.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1293 Škorjanc Janez, 22. janu-varija 1904.	Dr. š. Ul udov.
Suspendovani:
Od društva sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 6187 Jordan Alojz, 4922 Gorišek Anton, 20. jan. 1904.	Dr. š. 149 udov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., 1419 Adamič Franc, 20. janu-varija 1904.	Dr. š. 403 ude.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 1785 Šegina Marko, 1782 Žunič Janez, 3107 Šegina Jožef, 18. jan. 1904. Dr. š. 60 udov.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3862 Ivančič Vinko, 21. janu-varija 1904.	Dr. š. 247 udov.
Od društva V. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 4718 Nemanič Nikolaj, 26. janu-varija 1904.	Dr. š. 70 udov.
Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 335 Prosenik Franc, 20. jan. 1904.	Dr. š. 67 udov.
Od društva s\. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 6244 Strmole Janez, 25. jan. 1904.	Dr. š. 59 udov.
Odstopili:
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 4653 Ažbe, Rev.) F. J., 29. dec. 1904.	Dr. š. 73 udov.
Izločeni:
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 2986 Cajnar Matija, 18. janu-varija 1904.	Dr. š. 74 udov.
Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 4705 Brinjak Matevž, 18. jan. 1904.
Dr. š. 35 udov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 3213 Zupančič Martin, 18. jan. 1904.	Dr. š. 59 udov.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 4032 Lukač Honjak, 19. janu-varija 1904.	Dr. š. 95 udov.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3380 Blatnik Jož., 21. jan.1904.
Dr. š. 246 udov.
Pristopile soproge:
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 2093 Kostelic Marija, roj 1880, 2094 Modic Frančiška, roj 1878, spr. 19. jan. 1904. Dr. š. 124 sop.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 2095 Vlahovič Ana, roj 1880, spr. 19. jan. 1904.	Dr. š. 44 sop.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 2096 Stajdohar Verona, roj 1884, spr. 3. jan. 1904.	Dr. š. 18 sop.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 2097 Prah Rozalija, roj 1874, spr. 22. jan. 1904.	Dr. š. 39 sop.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 2098 Velušček Ivana, roj 1882, spr. 25. jan. 1904.	Dr. š. 21 sop.
Suspendovana soproga zopet sprejeta:
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 1317 Rojc Mar., 15. jan. 1904.
Dr. š. 27 sop.
Suspendovani soprogi:
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 1252 Žunič Franca, 18. ja-nuvarija 1904.	Dr. š. 17 sop.
Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 251 Prosenik Franca, 20. jan. 1904.	Dr. š. 12 sop.
Izločeni soprogi:
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 1625 Cajnar Rozalija, 18. ja-nuvarija 1904.	Dr. š. 34 sop.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 1720 Honjak Elizabeta, 19. ja-nuvarija 1904.	Dr. š. 43 sop.
MIHAEL WARDJAN, I. tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., Joliet, Illinois.
»♦040404004040404044040I I
Društvene vesti.
Allegheny, Pa.. 19. jan.—Naše društvo Marije Sedem Žalosti št. 50 K. S. K. Jednote je imelo dne 10. t. m. letno zborovanje, pri katerem' emo imeli volitev uradnikov za tekoče leto. Izvoljeni so sledeči odborniki:
John Hušič, predsednik,
Geo. Mihelčič, podpredsednik, Marcus Ostronich, I. tajnik,
Frank Malič, II. tajnik,
Geo. Mravinec, blagajnik,
Marcus Ostronich, društveni zastopnik,
Math. Muc, Geo. Flajnik in Math. Hudak, nadzorniki,
Mihael Husič,pregledovalec knjig Anton Kambič in Frank Bratetič, zastavonosca,
Math.Perušič in Frank Berkopec, maršala.
Skupni račun našega društva je sledeči:	Od 31. dec. 1902 do 31
dec. 1903 je (> i 1 o dohodkov $1732.96, a v istem času stroškov
$1341.30, čistega denarja v letuje torej ostalo $391.96.
V blagajni dne 31. dec. 1902 je bilo $1098.20,; a dne 31. dec. 1903 pa je imelo društvo čistega denarja 7 blagajni $1489.86.
O tej priliki opozarjam vse ude, naj si toliko prizadevajo, da redno plačujejo Jednotine prispevke vsak mesec, ker mora Jednota vsak mesec redno plačati svdje stroške. Tudi naj se vsak brat redno udeležuje mesečne seje, kjer lahko razodene, kar mu srce teži, a ob drugih prilikah čenčuriti čez druge, ne kaže moštva.
Pozdrav vsem bratom K. S, K. Jednote.
Marcus Ostronich, I. tajnih, 1138 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
Bridgeport, 0., 18. jan—Društvo sv. Barbare št. 23 K. S. K. Jednote je imelo dne 10. t. m. svojo letno sejo in pri tej tudi volitev novega odbora za tekoče leto. Novi odborniki so sledeči:
Frank Rebolj, predsednik,
Alojz Šuštaršič, podpredsednik, Martin Hribar, I. tajnik,
Jožef Bajc, II. tajnik,
Frank Spendal, blagajnik in zastopnik,
Peter Hoge, Jožef Joh in Jožef Gorenc, nadzorniki,
John Kovačič, bolniški načelnik, Marko Maček, Franc Lesjak, John Golob in Anton Kochevar, bolniški obiskovalci,
John Vidmar, zastavonoša (ameriške zastave),
John Kovačič, zastavonoša (društvene zastave),
Jožef Bajc, maršal,
Matija Jaklič, vratar.
Volitev se je vršila v najlepšem redu.
Opozarjam vse oddaljene ude, da pošiljajo od sedaj zanaprej vse spise novoizvoljenemu tajniku, podnaslovom: Martin Hribar, Bridgeport, Ohio.
Dalje naznanjam, da je društvo, dasi majhno, vendar kupilo obe krasni zastavi, ki sta gotovo v ponos Slovencem, posebno pa udom tega društva, da lahko Amerikancem pokažemo, kaj znamo. To je lepo, društveniki, le tako naprej, kajti v slogi je moč!
K sklepu pozdravljam vse ude tega društva in K. S. K. Jednote.
Andrej Kochevar, dosedanji tajnik.
Calumet, Mich., 20. jan. — Naznanjam žalostno vest, da sta smrtno ponesrečila rojaka Jožef Fortun, iz vasi Damelj, fare Vinica, in Jakob Skala iz Semiča na Dolenjskem. Delala sta tudi danes kot ponavadi v Tamarock-rovu št. 3, ko se je pri tej priči utrgala bakrena skala in ju na mestu usmrtila. Prvi zapušča ženo, dvoje otrok, očeta in enega brata v tej deželi ter je bil ud društva sv. Petra in Pavla (št. ?) K. S. K. Jednote in društva sv. Cirila in Metoda št. ?) J. S. K. J. Drugi je bil samec in ima dva brata v Penn-sylvaniji ter bil ud dr. sv. Cirila in Metoda (št. ?) J. S. K. .T. Naj počivata v miru!
M. F. K., društvenih.
Etna, Pa., 21. jan. — J uka j snje slovensko podporno društvo sy. Jurija št. 60 K. S. K. Jednote je imelo svojo glavno sejo dne 19. dec. m. 1. na kateri je bil izvoljen novi društveni odbor za 1. 1904, in sicer: Geo. Novak, predsednik,
Mike Seljan, podpredsednik, Martin Radoš, I. tajnik,
Mike Dukovčič, II. tajnik,
John Skoff, blagajnik in zastopnik,
Martin Šovor, bolniški obiskovalec,
Stefan Winski in Peter Jagošič, društvena odbornika,
Geo. Škoff, Bartol Winski in Frank Dragina, društ. nagledniki.
Obenem opominjanj vse tiste ude, ki ne vrše svoje dolžnosti, da poravnajo isto do prihodnje seje.
John Škoff, zastopnik.
lronwood, Mich., 22. jan. — V imenu tukaj in v Bessemeru bivajočih udov društva sv. Janeza Krst. št. 20 K. S. K. Jednote opominjam brate, ki so po Missabi in okolici, spadajoče k omenjenemu društvu, da poravnajo svoje dolgove v kratkem in se oglasijo s svojim naslovom, ker podpisaneo ne znam za
vsacega. Če tega opomina ne izpolnijo, bodo takoj izločeni iz društva. Naslovi'naj se pošljejo na podpisanega I. tajnika.
Pozdravljam vse društvene brate. Peter Mukautz, 1. tajnik, 113 E. Eonie St.,
Iromeood, Mich.
Pittsburg, Pa., 23. jan. — Ker je društvo Matere Božje št. 33 K.
S.	K. Jednote dne 3. okt. m. 1. javno izigravalo ali žrebalo srebrno uro in ker se do zdaj ni zglasil tisti, katerega žrebna številka 256 je dobila uro, naprošen je tem potom, da se Zglasi vsaj do dne 7. febr. t. 1. pri društvenem blagajniku, ker kasneje oe bo več pravice imel do izžrebane ure. Toliko na znanje,
Miho G er dun, I. tajnih.
Federal, Pa., 21. jan. —Tukajšnje društvo sv. Jožefa št. 21 K. S. K. Jednote bode imelo svoje glavno zborovanje v nedeljo dne 14. febr. ob pol 1. (polu ene) ure popoldne v društveni dvorani. Zato naznanjam vsem društvenikom, ki stanujejo izven mesta in v okolici,da naj se udeleže tega zborovanja v polnem številu, ker se bodo volili novi uradniki za 1. 1904. In zraven se bode prečital račun celega leta, da se bode vsakdo lahko prepričal, da društvo stoji na dobri podlagi, in da ne bode mogel tega oporekati kdo, kakor se to po navadi zgodi.
Torej, opominjam vas, društveniki, udeležite se tega zborovanja polnoštevilno. Kdor se ga ne udeleži, zapade kazni enega dolarja, kakor pravila govore; v ozir se jemlje le bolezen in nujen zadržek.
John Krek, I. tajnik.
14040404040404040400404
Iz delavskih krogov, I
3040404040404040404040404S
—N a konvenciji pre mogarjev v Indianapolisu se je sprejela resolucija, ki določa, da se od-pošljeta na konvencijo zapadne zveze premogarjev (Western Federation of Miners) dva delegata, ki se imata truditi za uvedenje prijaznejših razmer ali zveze med obema organizacijama. Ko bi zadnja zveza pristopila k federaciji “United Mine Workers of America”, bi s tem prišla pod pristojnost prve. Tudi se je sprejela resolucija za neposredno volitev zveznih senatorjev pa narodu. Delegat Howell iz Colorada je predlagal resolucijo, da se ima sklicati svetovna konvencija vseh premogarskih zvez, da se napravi sociališke ukrepe in načrte za izvršitev. O resoluciji se je več ur goreče razpravljalo, zvezni predsednik Mitchell jo je pobijal, in nazadnje se je dejala na mizo. Sklenilo se je tudi, da se vsak član zveze ob-dači s 25c na mesec, da se pomore sedanjim štrajkom do zmage. Tudi se je sklenilo, odposlati 2 delegata na mednarodni kongres, ki ima zasedali meseca maja v Parizu. Sprejela se je tudi resolucija, zahtevajoča postavno prepoved za otroško delo v premogokopih.
—Ž e izza dne 2. t. m. štrajka kacih 1000 izdelovalcev kandelabrov (chandelier-maker) v Chicagi, ker je v nevarnosti njih unija, katero hoče razbiti “Manufacturers Association”.
—Y Chicagi se snuje organizacija uslužbencev pri trgovini v malem (retail clerks), ki bo obsegala nad 100,000 članov.
—Š tra j k 2 0 0 žičarjev (wire-drawers) v Waukeganu utegne imeti posledico, da se tamkaj tovarne United States Steel-korpora-cije, v katerih dela 1,500 mož, zapro.
—H išniki, okenski p e-rilci in čuvaji vChicagizahtevajo od hišnih upraviteljev jednakomerno plačo, $57.50 na mesec, in usluž-bovanje izključno unijcev. Plača je znašala doslej $47.50—$52.50. Henry Schiller, tajnik od “Janitor and Window Washers Union”, misli, da se ho zahteva dovolila.
— V prošlem letuje de-lavska organizacija “U. M. W. of A.” potrošila za vzdržavanje štraj-karjev $308,780.44. V tem letu pa troši za stavkarje, katerih je do
14,000	in to vdržavab Colorado, W. Virginia in Pennsylvania,povprečno kafcih $15,000 na teden.
Iselln daroval $1,000,000.
Cerkev sv. Jožefa, nova zgradba za $50,000, katero je zadnjič Adrian Iselin daroval italijanski naselbini v New Rochellu, N. Y., in okolici, kot smo poročali,je posvetil v nedeljo 3. jan. prem. nadškof Farley. Vreme je bilo premrzlo za starega bankirja, da bi se mogel udeležiti obreda, a poslal je domačih ljudi, namreč gospoda in gospo C. Oliver Iselin, polkovnika in gospo De Lan-cey Kane, gospico Georgiano Iselin in Adriana Iselin ml. obiskat nadškofa ter mu izročit ključ in listino do zgradbe. Razun cerkve dal je bankir novo opremljeno župnijo za duhovnika, č. g. father Manzello, ler vsa oblačila, zlate posode in druge simbole, rabljene pri službi božji.
Novo poslopje je peti hram božji, ki ga je rodbina Iselin darovala sv. cerkvi. Poleg cerkve svetega Gabrijela in sv. Jožefa v New Rochellu je rodbina dala cerkev sv. Katarine in cerkev za premogarje, ki delajo njenih velikih premogovnikih blizu Kittanninga, Pa. Darovala je tudi šole, domovanja in druge ugodnosti v skupnem znesku $1,-000,000.
Pripovedka o Lincolnu.
Bila je sprejemna ura v Beli hiši, in dočim se je predsednik Lincoln zdaj s tem, zdaj z onim malo pomenkoval, vprašal ga je neki gospod, da li je kaj natančnejšega znano o John Morganu, generalu južne armade, čigar konjiča je vdrla v Kentucky in Ohio.
“Johna bomo že še ujeli,” je odgovoril Lincoln. “Občudujem ga, kajti drzen bojnik je. Vedno se spravlja na poštne vlake, da si dobavi najnovejše vesti izWashing-tona. Zadnjič je uplenil nekaj malih poštnih vreč in si tako prisvojil uradne dopise.”
“Eno izmed pisem je bilo iz vojnega urada in naslovljeno na necega poročnika Grantovega: obsegalo je imenovanje istega kapitanom. Neposredno pod podpis “A. Lincoln” je napisal ta predrzni Morgan: “Potrjeno, John Morgan”, in odposlal pismo naprej. Torej imamo častnika v naši armadi, čigar imenovalni list nosi moj podpis z odobrenjem tega zlomkovega vs taškega j ezdeca. ”
Negoden padec.
Farma necega starega kmeta je ležala baš ob granici med Missouri in Kansas in na jedni strani farme je držal plot iz kolov ravno po gra-nični črti. Necega dne je zapustil farmar za nekaj ur hišo, a ukazal svojim sinovom in dninarjem, v bližini te črte na polju kositi travo. Ob svojem povratku je opazil, da so se sinovi in dninarji blizo plota za nekaj rovali in bunkali. Farmar je stopil takoj na plot, mahal z obema rokama po zraku in zakričal z velikim poudarkom: “V imenu države Missouri ukazujem mir!”
Baš v tem trenotku se je prelomil plot in farmar je strmoglavil v državo Kansas. Pobirajoč se je gledal pretepače trenotek milotožno; potem je pa rekel: “Le dobro št š kajta, sinova; svojo sodnjo oblast sem izgubil.”
Kako je Patrik prekanil hudir ja.
Anglež, Škocijan in Irec so prišli v oblast hudirjevo, ki je vse tri obsodil na vešala, a jim dovolil, izbrati si drevo, na katero se imajo obesiti. Anglež si je izbral hrast, Škocijan smreko, a Irec agrasov grm. Nato je hudir mignil z roko, izbrane troje stvari so se prikazale in namestnika Anglije in Škocije sta kmalu bengljala na svojih veša-lih. Sedaj je pa bil na vrsti Irec; satansko veličanstvo je šlo okoli grma, nakar je reklo: “Bojim se, da ni grm dovolj visok.”
Patrik je pa brzo odgovoril: “O, zares! Pa saj se mi ne mudi. Kar počakal bom, da grm doraste.”
Curranov kašelj.
Med njegovo zadnjo boleznijo je Currana necega dne zdravnik opozoril nato, da z večjo težavo kašlja nego prejšnji dan.
“To je res čudno,” je odgovoril dovtipni irski advokat, “ko sem se vendar vso preteklo noč vadil kašljati.”
Dobro vino!
Naznanjam rojakom, da prodajam naj,-boljša Napa Valloy kalifornijska vina in sicer Dobro belo vino po 50e galon in višje. Dobro črno vino po 45e galon in višje. Kdor kupi manj ko 50 gaionov mora dodati $2.00 za posodo otgednem z naročilom. Denar je treba vs«iej poslati po Money Order. — Priporočam se rojau-kom v obila naročila ter jim jamčim pošteno in solidno postrežbo.
3Wt. RoanTA
P. O. Box 64.
CROCKET, CAL.
Sobe 301 ln 303 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS-
JA THÏ IN OTAR
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti , ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
USTANOVLJENA 1871.
Mlflßoüity Moil Bani
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J.	A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik
GEO. LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844.
—priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
INI. O. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
ter zavaruje poslopja in življenje
Premog po $3.50
Da, po ti ceni ga mi prodajamo, in to dobrega v velikih kepah. Imamo tudi izpranega — Washed Nut — v manjših kosih po isti ceni. Naročila točno odvažamo na dom.
Preskrbite se sedaj z njim. Sedaj je suh, pozneje pa bo dražji, težji in moker.
F.	HUBENET,
703 Cass St.
N.	W. Phone 350.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
‘‘Tlie D, S,” lOc. in "Meerscliani” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, ¡lis.
MI H0ČEM0TV0J DENAR,
TI HOČEŠ NAŠ LES!
če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in posopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šingine vsake vrste
Naš prostor je na Desplaines olid blizu novega kanala.
Predno kupil Ldmbs oglasi s« pri nas, in oglej si naflo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in fct prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
JOLIET. ILLiE SOI
		
	PISMA S POTA. Poljski napisal H. Si en k ie wie z. Poslovenil Podravski.	
		
(Dalje.)
Toda ta dolina se naenkrat začne manjšati z osupljivo hitrostjo, in gore drvein loputajo od vseh strani na Lidijo, tuleč kakor besne. Zapreš oči ter si rečeš v duhu: nu, ribe, kako se imate? Prisegli bi, da nobena človeška moč ne izvleče več ladije iz tega prokletege lijaka, na čigar dnu ostane zakrita s plastjo vode na nekoliko sežnjev na debelo. Toda kaj se je zgodilo črezvtrenutek? Evo, odpreš spet oči in vidiš, da se nahajaš na vrhu gore, pred teboj pa zija propast, v katero zletiš skoro naravnost navzdol, lako smo potovali skoro ves dan.
“Ali je vihar?” vprašam jednega izmed mornarjev; vedel sem namreč, kako se burji pravi po angleško.
“Ne, ni viharja,” odvrne mornar, “vreme imamo lepo.”
“Bes te lopi! če je to lepo vreme, kaj torej imenujete vihar? To naj bo lepo vreme! Ako ne utonemo, ne utonemo bržkone zaraditega, ker bodete kdaj viseli ti in tvoje moštvo kar pa mora viseti, to ne utone.”
Medtem jamejo volovi zalivati celo gornji krov, da je bilo treba oditi v dolnje prostore. Pri stop njicah srečam zdravnika z rdečimi brkaini, ki se sklone k meni ter kriči, hoteč prekričati morski šum:
“Comment ca va, monsieur!?”
Bil sem tako potrt, da nisem mogel odovoriti zdravniku; še stopaj ic nisem mogel najti. Nisem bil bolan, toda bil sem vrtoglav in sem čutil omotico, ki je narastla do takšne stopnje, da ko bi bil tàksën v svojem normalnem stanju, bi se lahko odlikoval celo v ultra-konservativnih krogih a tout prix. Držal sem se za nekaj, kakor pravi v podobnem slučaju Dickens, kar je bilo nemara dimnik od peči, nemara mornar, ali nemara celo krava. Samo toliko v.em,da nisem mogel najti stopnjic.
“Glejte, gospod,” zakliče zdravnik,. “jaz se ničesar ne držim, pa se celo morem izprehajati po krovu.”
“Kako,” zastokam, “vi ne padete?”
“Je suis trop vieux marin pour cela,” odvrne, in v tem hipu zagledam njegove noge na tem mestu, kjer je bila poprej glava, kar mi je bilo dokaz, da ne more samo izprehajati se, marveč celo prevračati kozle.
Pravi vibar je jel razgrajati šele na večer, dasiravno je veter pihal ves dan. Ko je napočil čas luncha, so pritrdili k mizam ograje, ker sicer bi se bilo vse strkljalo raz mizo na tla. Nič ni zabavnejšega, nego gledati, kakar korakajo gostje ob ipizah na svoja mesta, in omahujejo, kakor bi bili pijani. Tu pride na primer presbiterijanski pastor, bržkone kveker. Komaj dospe skozi yrata ter spusti kljuko, zaleti se v največji naglici proti dimniku,kot bi bil ondi zapazil kaj takšnega, na kar ježe prežal poprej; nato odleti od dimnika,butne ob stol,zgreši dražaj, katerega se je hotel prijeti ter pade v naročje neke gospe, nato pa sede na tla, pokaže jezik ter jame stokati z žalostnim glasom: oj! oj!
Navzlic pregrajam in držaju nam pri luucku na mizi vse pleše. Ko se namreč ladja nagne na levo stran, se pomaknejo vse sklede, krožniki, kapice, steklenice, noži, vilice, z ropotom in žvenkljanjem tudi na levo stran, čez trenutek je vse na desni, in to se ponavlja neprestano. Stewardi, ki nam strežejo, se komaj drže na nogah; juha se nam razliva iz krožnikov, voda iz steklenic, vino iz čaš, gospodje kolnejo brez ozira na navzočnost gospa; z eno besedo:	nepopisljiva	zmešnjava
nastane in polovica oseb zapusti mizo, predno je obed končan.
Večerja se vrši ravno;tako, kakor lunch. Da, kar je še več, pri večerji ni videti kapitana, kar se smatra za slabo znamenje. In res pri črni kavi se jame razlegati po vsem ■ilonu, po hodnikih in kajutah: Storm! storm! (vihar! vihar!) Vihar se je res pričel.
Navzlic svojemu pomilovanja vrednemu stanju ga hočem videti. Ogrnem se z gutnovim plaščem, nataknem si na glavo kapuco in odidem na krov, ali bolje, zlezem tjekaj po vseli štirih. Vihar je tako močan, da se morem komaj obdržati na nogah, četudi se držim z obema rokama držaja. Časih me oblije voda od nog do glave. Morje je kakor pomešano z oblaki, oblaki pa z morjem. Ko to gledam, se ne morem otresti misli, da je ocean zbesnel. Toda uprav ta slepa in bedasta besnost vzbuja v človeku neko preziranje do njega. Hirumi, divja, meče se semtertjaobliva, nebo s peno, meša se z oblaki, z eno besedo: nori. To pa se ne vjema z njegovo velikostjo,,z njegovim veličanstvom, in to tem manj, ker za jezo nima c ¡kakega vzroka. Zbesnel je, in konec je besed, ravno tako, kakor se polasti časih besnost slona. Ta razbrzdanost slepih moči, ta grozovita premoč, obrnjena zoper ladjo, ki je v primeri ž njo atom, vzbuja tudi v tebi jezo in željo po uporu. Najrajši bi stisnil zobe, pograbil sekiro ter z iskrečimi očmi čakal na to orjaško druhal vetrov, na peneče valove, od besnosti in zaslepljenosti tuleče orgije in pre moči. Ravnanje Kserksa, ki je zapovedal tepsti valove, se mi je sedaj zdelo razumljivo. Žival potrebuje biča. Ako torej nisi babež najposlednejše vrste, takrat porečeš oceanu: le divjaj, tuli in razgrajaj —jaz se ti smejem! Navdaja te pri vsem tem celo neka zadovoljnost, kajti zdi se ti pri podobnih občutkih onemogla celo naj večja besnost.
O	polnoči je dosegel vihar svoj vrhunec. Ladja ni plavala naprej, marveč se samo premetavala od oblakov v propast in nazaj. Ni bilo videti ničesar razen baotične in besne mešanice neba, vode, zraka, viharja in teme. Veter je časih zapihal, kakor bi udaril z batom, časih vrtil ladjo kakor sveder, z eno besedo: gasil si je jezo nad valovi in ladjo. Oblaki vodnih kapelj so vdarjali sedaj v moje lice sedaj se zopet vrteli v zraku, kakor stebri iz dima. Ogromna množina vode je padala vsak hip na krov, ali pa se zlivala čezenj na drugo stran. Moral sera se držati na vso moč, da me ni odnesla s krova.
Naenkrat zapazim, da stoji nekdo poleg mene, ogrnjen takisto z lakiranim plaščem in s kapuco na glavi-Bil je to moj tovariš. Izkušala sva govoriti, toda nisva mogla odpreti ust; veter je nama zaphal vsako besedo v grlu. Popotniki so se bili vsi poskrili v kajutah, da so na krovu ostali sami mornarji.
Vse moštvo razen kurjačev je bilo na krovu. Monarji so vlekli vrvi, oprijemali se lestvic, vezali z novimi vrvmijadra,tekali semtertja, kričali, kleli, ali ponavljali otožni: “oo—bo!” V temi, sredi vihre in hrupa valov, so se razlegali rezki glasovi kapitanove piščalke, s katero daje mornarjem povelja. To žvižganje ni prenehalo niti za trenotek. Borba traja v takšnih okoliščinah dotlej, dokler se vihar ne utrudi, ne izpiha vse sape, ne izpljuje vseh pen, ne ohripi ter se ne spozna za premaganega.
Ob eni po polnoči odideva s tovarišem navzdol, zameniva obleko in perilo, premočeno navzlic lakiranim plaščem do zadnje niti, nato se slečeva ter vleževa k počitku. Toda vsa noč je bila nemirna. Časih je bilo treba držati, da nismo popadali iz predalov. Ladja se je gugala tako, da smo ležeč v postelji stali sedaj na nogah, kar je bilo dobro sedaj na glavi, kar je bilo malo slabše. Kožuh, viseč na nasprotni steni, zagledam naenkrat, da visi nad menoj. Kovčegi in škornji so se trkljali po vsem podu in bili z velikim ropotom ob stene. Potne torbe, viseče na kavljih, so se gugale po zr^ku, kakor bi jih veter majal.
Ob dveh se v kajutah, ležečih bliže stopnjic, začuje krič. Mislil sem, da se je pripetila kaka nezgoda,
Japonski in ruski zastopnik v VVashingtonu.
Kogora Takahiri, japonski minister, in grof Cassini, ruski poslanik v Združ. državah, sta moža velike sposobnosti, ki dokazujeta baš sedaj s svojim odklanjanjem, da bi izrazila svoje mišljenje novinarjem, kako odlično prikladna sta za, mesti, kateri zavzemata.
Proga naše železnice je dolga sto in petindevetdeset milj preko najboljše poljedelske zemlje te pokrajine.
S tem je na kratko označen oni del Oklahome, ki je postal kakor na novo prerojen z zidanjem vshodno-oklahomske proge Santa Fe železnice.
Shawnee, v Pottawattomic County, ima danes ponosen rekord, da izvaža več krompirja kakor katerokoli drugo mesto v državah Ardmore, ki leži ravno preko meje Indian teritorija, prekosi skoro cel svet kot krajen trg za bombaž cotton. Obe mesti st« na Santa Fe. Pšenična letina Oklahome za leto 1903 je po velikosti prekosila vse prejšnje. Santa Fe nudi priliko, da se vsi pridelki hitro spravijo na svetovni trg kot Chicago, Kansas City, Galveston, Pišite po knjižico o vshodni Oklahomi, ki je ravno izšla ¡p podrobnostih v izletnih cenah za naselnike.
H. C. KN0WLT0N Agent, A.T. & S. Fe R’y JOUET, ILL.
tembolj, ker sem obenem začul pljusk vode, ki je drla s šumon po notranjem hodniku. V si so se zbudili; klic “voda! voda!” se je razlegal po vsej ladji. Ženske so jele kričati ter dirjati po hodnikih v obleki, katere preprostost bi ne bilo moč opisati. Končno je dospel mlad mornar, ves premočen, z licem, zardelim od borbe, ter naznanil gospem, da je voda na nenavaden način dospela čezstopnjice na hodnik, da pa sicer ni nobene nevarnosti.
Drugo jutro je morje bilo še razburkano, toda veter je že ponehal; proti poldnevu se je pomirilo tudi morje. Množica oseb je prišla k k obedu. Smejali so se in zbijali šale iz včerajšnjega strahu. Pripovedovali so si pri tem o smešnih dogodkih, kakršne je ponoči povzročil vihar. Evo, pregraje, narejene v kajutah, ne sežejo popolnoma do tal, zaradi tega se je množina drobnejših stvari zmuznila vsled nasilnega guganja ladje iz enih kajut v druge. Mislite si torej začudenje in ježo našega Otella, ko zarano vstane, pa zapazi v kajuti Desdemone nele svoje brezpetnike, marveč še druge predmete možke garderobe. Otello jame res razgrajati, Desdemona se sklicuje na svojo nedložnost in se roti pri blesku srebrnega meseca, da ne ve ničesar; pastor v sosedni kajuti ne more iti k obedu ter zahteva, naj mu izvleko njegov kovčeg iz dna ladje. Stewart mu prinese čez nekaj časa izgubljene reči, toda velečastiti jih smatra za omadeževane ter želi imeti kovčeg iz dna ladje. Ko mu pa povedo, da kovčega ni moči dobiti, napove, da napoči v enem letu konec sveta, ter obleče svojo prejšnjo obleko.
Seveda ni v tej dogodbici niti besedice res, vendar jo pripovedujejo vsi. Lepo vreme in mirno morje čudovito dobro vplivata na dobro voljo popotnikov. Zapazil sem množice oseb, katerih še nisem videi doslej. Ženske so imele čednejšo obleko nego navadno. Po lunchu in črni kavi smo se šetali po krovu; seznanimo se tu kmalu. Male spletke krožijo od ust do ust. Časih se mi idi, da se nahajam kje v toplicah daleč za mejo cesarstva; ako bi ne odmeval povsod angleški jezik in ako bi bila razlika med aristokracijo in demokracijo, bi ši bil mislil, da se sprehajam po ščavniških stopah, ali po tehotinski tovarni.
Toda razliko med aristokracijo in demokracijo tukaj ni videti, kajti p«pe>tniki so večinoma Američani. Dasiravno so v tej družbi ljudje, ki so že potovali po Evropi, bogati in kakor bi sklepali, olikani, se vendar njih olika ne more meriti z evropejsko, ter ne zadošča niti naj-skromnejšim zahtevam. Nakateri izmed teh gospodov sedajo k mizi v v kučmah; neki gentleman, sedeč nasproti gospe francoskega konzula iz San Francisco, si vsak dan proti koncu obeda sezuje škornje in pravi, da mu to kaj dobro de ter prigovarja drugim, naj ga posnemajo. Po obedu si nekateri krajšajo čas s čitanjem ilustrirovanih časopisov. Pri tem pa polože noge
ANA VOGRIN,
*503 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
(Dalje na 7. strani.)
C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir.
Citizens’
Ivapital $100,000.00.
BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
liai
MRS. KARLA REHN,
IZPRAŠANA BABICA.
(Midwife)
608 Cass Street,	JOLIET, ILL.
N. W. Teleph. 741.
CLARKE & GIBLIN
GOSTILNA.
317 N. Chicago St. Nasproti Munroe hotela, J0LIET.
Priporočamo Slovencem svojo vedno popolno zalogo svežih pijač, likoriev in smodk.
BRAY-G W LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke ctne.
104 Jefferson St., blizo mosta.
Dener na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Mtjnroe Bros.
ÄS.y Bar
and Porter.	q
J. O SMITH
BOTTLER
414VanBuren St.	Taliphone 171
G.	F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N,229 Blnff Str., J0LIET, ILL.
V praša j te svoj ega mesar j a za
Ailerjm domače klobase
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street Joliet
Til Mit Muti Ml
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T.A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
STEFAN KUKAR
— trgovec —
l GROGERIJSKIM BLAGOM,
.. PREMOGOM IR -SALOON,
220 No. Chicago St.. Joliet, IH
Tetefoi« številka 348.
|igf~Zopet imam v zalogi sloenske pratike, kakor tudi razne molitvene in povestne knjige. Pismu priložite 2c stps za odgovor.
Priporočam rojakom tudi svojo BRIVNICO v obilen poset.
Berite, poskusite iri ^e prepričajte!
Slab želodec, ki nima moči predeiati in prebaviti zavžitih jedi, je vzrok,da iste v njem kisajo. Iz tega napravijo se vetrovi, kateri pečejo, ali kakor pravimo peče zgaga, kar povzroča slab okus v ustih in smrdljivo sapo.
Ako jedila leže neprebavljena v želodci, se zastrupi kri in človek se čuti po celem telesu slabega, trudnega in izmučenega, vije ga krč v želodci, nobena jed mu ne diši, postaja nervozen, čuti se napetega v trebuhu in ga tišči v prsih, sosebno pri srci.
Kdor trpi vsled neprebavljivosti želodca in drugih prebavnih organov, nai redno pije	’
ZDRAVILNO ORENKO ^ IIVO,
katero napravlja Anton Kline v Clevelandu, 0., iz finega naravnega vina in najboljših zdravilnih želišč, rož in korpniu.
Navodila za vporabo ter spričevalo na vsaki steklenici.
EDINO SLOVENSKO PODJETJE V AMERIKI.
Se priporoča “Družba”. Naročila prejema tajnik:
FRANK RUSS,
1778 St. Clair St.	Cleveland, Ohio,
E. PORTER, predsednik.
JOSEPH BRAUN, taj.in
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
elova
ULEŽANE PI7B
PAL ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Weiner Bier.
JOLIET, ILLI NOIS.
Pivovarna: South Bluff Street.
F. KORBHL & BROS.
prodajalec vina o<l trte in žganja
Sonoma Oo. Caliiornia.
Vshodna zaloga vina in arad: 684-686 W 12 St.
TBLBFON: 110 CANAL.
GMca® Dis.
Fred Sehrinç * Brewing Company
pivovarji in izdelovalci pive v steklenicah.
Telephone 26.	v
JOLIET, ILL.
4b
Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo-
Poskusite naše Divo in nebodete se goljufali.
Anheuser-Busch Brewing Association $
Največji pivovarji na svetu!	fr
POSKUSITE JE!
IftAUTCft
K8/TTER
r Waldkrauter
»MAGENBITTERS. Najboljši kričistilecna svet».
Napravljen je iz 77. različnih korenin in zelišč.
ZAJAMČENO ABSOLUTNO ČIST
zoper revmatične neprilike, bolezni v želodcu, ledvicah in jetrih. Ojači in prenovi cel sistem.
Gotovo zdravilo
THE CORNHAUSER DISTILLING CO.
jedini lastniki za Združene Države in Kanado. 281 E. Madison Street,	CHICAGO, ILL.
Mihael Kočevar,
zastopnik za Joiiet in okolico.
Cor. State In Ohio Sts.	JOLIET, ILL.
—SLOVENSKEGA NARODA SIN—
GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
3DPL. TV JUS POHEK
aedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Oor. Park & Central Stre., Kansas City, Mo..
bivši predsednik vež j ega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu.
Glosovit’ 'n proslavljeni zdravnik,
ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v' Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 25)etno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopašnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil ie glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA POHEKA.
8 trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, boiezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d.— Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra, IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi.
Dr. O. Ivan Pohek »e je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok.
----:VSI ONI:------
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebne®.
Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani:
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti.
THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Su. 8 tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijeino odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. 8. A
SpoStovani zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil.
.......... ”	in črevih in sem mislil, da ni več pomoči
Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu mojo bolezen.	Vafi udani
JOS. ZGANIČ, Haating», Pa.
Spofitovani Dr. Pohek; trpel celih 20 let.
-Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega sem
JAKOB KELLER. Helena, Mont
Dragi g. Dr. Pohek: —Naznanjam vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za vaše vspe&no zdravljenje.	STEVE MARAK, Cameron, Texas
Dragi zdra nik:—S tem vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar ni »a obe oči čisto nič videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje.
BEN HENDERSON, Kansas City
SpoStovati gosp, zdravni :—Velia vam hvala za svoje ozdravljenje z težke bolezni.
THOM. JURKOVIČ, Iron Mountain, Mlcb
NASVETE DAJE ZASTONJ.
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite Da:
DR. O. IVAN POHEK,
Poet Office Boxes 553 & 563.	KANSAS CITY. MO. U.S.
SEVEROVA ZDRAVILA.
...SEVEROV...
ŽELODČNI GRENČEC
poveča telesno krepost, pospeši čilost duha ter uravna prebavljivost. 50cin$1.00.
Severovi praški
zoper glavobol
gotovo ozdravijo vsak glavobol in nevralgijo.
25c s pošto 27c
SEVEROVA
SRČNA TONIKA
uravna tok krvi, ojači mišice pikoli srca in premaga vse srčne hibe.	$1.00
Severov
...LAXOTON
sovražnik vsake želodčne za-basanosti. Najboljše zdravilo za mlade in stare. Hitro in zanesljivo.	25c
S. CEROVO
olje sv. Gotharda
NEMUDOMA OLAJŠA IN OZDRAVI REVMATIZEM, NEVRALGIJO, OTEKLINE, BOLEČINE V ČLENIH, SPAHNENJA UDOV IN VSA VNETJA.
Cena 50 centoir.
Severovo zdravilo
zoper kolero
zanesljivo zdravilo zoper krč
m zvijanje v +roh letne bolezni ir.
Severovo zdravilo zoper revmatizem
ozdravi zanesljivo vse napade revmatizma in otrplost ~.iOY ter izžene ves strup iz
25c in SO c	— <-’sa. »1.00
Severove kapljice za otroke -'•nesejo mir in spanje bo-otrokom. Nimajo v sebi *. - škodljivega. centov	Severovo zdravilo za jetra in ledvice nravna in okrepča te organe ozdravi vse njih bolezni ter uravna odtok vode iz telesa. 75c in $1.25
NA PRODAJ V VSEH LEKARNAH IN TRGOVCIH Z V/ ZDRAVILI. NAS VEH 0 VSEH BOLEZNIH ZAST07 ‘‘
CEDAR RA P IDS, IOWA.
. (Nadaljevanje e 6. strani.)
na mizo; drugače ne eitajo. Američani se vedejo vobče reako.
Le malo jih govori francoski, pa še ti grizejo francoske besede kakor trde orehe, in lahko se reče o njih, da jih ne izgovarjajo, marveč izpljuvajo, kakor nekaj neokusnega. Otello in zala Desdemona še vračata naravnost iz Pariza, kjer sta preživela medene mesce, zaraditega se najkolj odlikujeta ter sta tudi najzgovornejša. Razen teh imamo še dokaj drugih zamimivih tipov. Razen zdravnika iz St. Louis, iz Missouri, ki je lažnjivec prve vrste, in mojega soseda pri obedu, debelega kapitana, ki pospravlja po stari navadi lepo množino hrane, je obrnil nase mojo pozornost neki kvekerski par. Oba sta revna, molčeča, turobna, stara. Njegov obraz, z upadlim licem in z izbuljenimi očmi, je pravcat tip lica lakomnikovega; ona pa je neprijazna svetohlinka, vodeča moža za nos in zroča s smehom in veseljem na vse, kar je mlado.
Proti koncu obeda, ko prinesejo na mizo sladčice, dobe oči revnega kvekerja izraz nepopisljive poželji-vosti, in na licu se mu prikaže rdečica. Rad bi jedel “kompot”, toda ne šel bi rad v pekel; žlica mu nemirno trepeta v roki, in nesrečnež spremlja s ¡poželjivim pogledom vsako slivo, katero nese na večno pogubljenje obsojeni sosed v usta, z jedno besedo: trpi Tantalove muke. Žena ga zlobno gleda ves čas, ter mu reče ironično s sladkim glasom: “Le postrezi si, čemu bi si ne postregel? Jej slive, za drugo se ne brigaj!” Revež pa le vzdiha ter položi žlico na mizo.
Med takim opazovanjem in raz-motrivanjem smešnih strani svojih Bosedov mi je mineval dan za dnem. Proti koncu me jame potovanje vendar dolgočasiti. Dan je podoben dnevu, kakor dva rojstna brata: breakfast, šetanje po krovu; lunch, šetanje po krovu; večerja, šetanje pokrova; nato pa spat. Vrhutega vedno isti prizor: ogromni zelenkasti valovi in pusta morska ravan; galebi, leteči za brodom in otožni “Oooo-ho !” mornarjev, ki zavijajo ali razpenjajo jadra. Pride nedelja, ki je še dolgočasnejša kakor drugi dnevi. Po zajtrku prineso steward nekoliko izvodov svetega pisma ter jih položijo na mize; Američani se vsedejo in jih Čitajo pri tem pa zevajo in mislijo očividno na kaj drugega. Vsi so resni in molčeči, toda v tem je tičalo; več umetelj-nosti in svetohlinstva, nego prave pobožnosti. Po končani molitvi polože noge na mizo ter sede molče kakor kitjske donde.
Popoldne se je pripetil slučaj, kije kakor električna iskra pretresel vse. Na vidokrogu se prikaže ladja. Ni sicer velika, toda sredi dolgega časa in enoličnosti je to pravcata sladčica za radovednost, dremajočo v vsakem človeku. Vsi se gnetejo na krov, gledajo skozi daljnovide, ali pa tudi s prostimi očmi. Povsod se čujejo vprašanja,odgovori in pri-čkanja:“To je eden odCunarov?”— “TojeAlan!”—Ne! Somerijaje!!”— “Alan!” — “Somerija!”— “Človek ne potrebuje oči, da vidi, da je Alan” — “Čudim se kako je mogoče Somerijo smatrati za Alana!”— “Koliko stavite?” Nato se pričenja
stava. Napenjam oči, toda razen dveh stebrov dima nisem videl ničesar. Naša ladja razobesi dva prapora, angleškega in White star, ki ima belo zvezdo na rdečem dnu (polju). Dva stebra dima se nam čimdalje bolj bližata; končno zapazim, da plava mogočen, belo pobarvan parnik, hitro po hrbtu valov in pušča za seboj srebrn penast tir. Čez nekaj časa odplava parnik mimo nas ter se čimdalje bolj manjša; končno se nam zdi kakor čoln, naposled izgine v sinji daljavi.
(Dalje prih.)
Slovensko-amerlk an skl koledar
za leto 1904 je izšel, in velja 25 centov s pošto vred. Koledar je zanimiv in bogato ilustriran. Dobiti je pri Fr. Sakserju, 109 Greenwich st., New York City, N. Y., in 1778 St. Clair st., Cleveland, Ohio. 1-10
Severov balzam zoper prehlad brzo olajša v vseh slučajih nosnega nahoda in prehlada v glavi. Isti ublaži vneto mreuico, olajša dihanje in očisti prehode nezdravih odpadkov. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 25c, po pošti 28c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	*
MALI OGLASI.
4040404040*M««*»4004040440
NA PRODAJ LOTA NA NORTH Center & Hutchins St. Proda se po nizki ceni, če se vse takoj plača, ali pa na obroke. Vpraša naj se pri John Kočevar, 920N. ChicagoSt., Joiiet, 111.
6t4
PRODAJA	aÄ
REMOGA S*
Prihranili vam bomo pri vsaki toni od 50c do $1.00, in to pri trdem ali mehkem premogu. Pridite k nam takoj.
Izvrstni soft Lump premogpo............
$3.50 ti
M. PH1LBIN
515 Cass St. Oba telefona.
Varujte se
zimskega prehlada in kašlja. Ako gazanemarite napravi grozne muke.
Severov
Balzam za pluča
je gotovo zdravilo zoper vsak kašelj, prehlad in plučne bolezni. On pomiri vse vznemirjenosti in už-ganja ter tvarjaorgane zdrave in naravne. Cena 25e in 50c.
Ako trpbe kakor si bodi reuma-tično na nevralgijl ali v kosteh in in členih, Vas Severovo St. Gotthard olje gotovo hitro ozdravi. Prav idealni lek. Cena 25c in 50c,
W. F. Severa
Cedar Rapids, Iowa.
M a TI i a Pa r a n c i r prodajalec or, verižic, uhanov, i Tl A 11J A rUuUKtLt, prstanov in druge zlatnine.
....Bogata zaloga raznih knjig....
o VI CENIK KNJIG in ZLA TN1NE pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj
Cene uram so:
Nike!- ure 7 Jewels 15 Jewels Waltham Srebrne ure z enim pokrovom . . , z uvema pokrovoma in višje.
$6.00
$9.50
$12.00
$16.00
Boss-case 20 let garancile 16 size 7 Jewels , $15.10 “ 15	“	.	$18.00
Boss-case 25 let garancije 16 size 7 Jewels . $25.00 “ 17	“	.	$30.00
Opomba. V se te ure eo z dvoj nim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kdo želi.
Blago pošiljam po Express C. O. D,
Vse meje blago je garantirana
F-74 5
Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah.
Naslov v naročbo knjig je napraviti: M. POGORELC, B. 226 Wakefield, Mich.
Družinska pratika za leto 1904; 10c, božične in novoletne razglednice za 10c, 12 za 35c.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po-šiljajo pod naslovom:
M. POGORELC, Careof B. Schute, 52 State St.y Chicago.


SaSABflhi
Zakaj trpite?
Zakaj se mučite, ko zamorete lahko in hitro ozdraviti?
Berite Slovenci spričevala od bolnikov, kteri so se obrnili na prof. Collinsa in so sedaj popolnoma ozdravljeni. Ker nam prostor ne][dopušča, priobčimo samo nekoliko pisem, iz kterih lahko posnamete, daje
prof E. Collins najboljši zdravnik.
na stotine zahvalnih pisem.
Vsak dan dobi prof. dr. Collins Zahvalna pisma :
Gospa Anna Obešter piše: Velecenjeni prof. Collins: —
Zelo bi mi bilo ustreženo, da bi te moje vrstice objavili, in da Vas iste pri zdravju najdejo kakor sem i jaz hvala Bogu. Naznanjam, da po Vaših zdravilih se počutim popolnoma zdrava in ne čutim nikakih bolečin v životu.
Tek imam dober in sem zelo srečna. Vašo znanost v zdravljenju, v slučajih tako težke bolezni kakor sem jo jaz imela me veže dolžnost Vas vsem bolnim Slovenkam toplo priporočati. Z veleštovanjem Vaša Anna Obešter, 374 Apple St.
Pottstown, Pa.
►
Cenjeni gospod profesor Collins: Kakor vam znano trpel sem dolgo časa blizo 2 leta na bolezni v grlu, šumenje v u-šesah in posluh zgubil sem. Zdravniki, na katere sem se obrnil, obešali so mi, ca me ozdravijo, ali bilo je ravno nasprotno, pokvarili so me do cela in moji živci so bili popolnoma oslabljeni. Obrnil sem se zaupno na Vas g. prof. Collins, Vi ste mi zdravila poslali in po prvi uporabi čutil sem se boljši in sem bil za aeio sposoben, sedaj sem pa hvala Bogu .m Vam do cela zdrav. Zahvaljujem se Vam tem potom najsrčneje in bilježim z veleštova-njem Aiato Zugežič, Box 123 ) ellefonte, Pa.
►
Vsakdo mora pripoznati
da najboljša priporočila za zdravniita so zahvalna pisma od bolnikov, in baš bolniki se imajo zahvaliti g. prof. dr. E. C. Collinsu, da so sedaj zdravi in srečni. Zdravje je največje bogastvo sveta. Prof. dr. Collins p.isiuje že mnogo let točno in vestno ter on zamore pomagati v vseh slučajih, posebno pri boleznih, ko drugi zdravniki že več niso mogli pomagati i-i bolniku odvzeli vse upanje. Prof. Collins.trdi, da se da vsaka bolezen ozdraviti in njegovo prepričanje je, da zamore človek umreti zaradi velike starosti, ali pa vsled osiabenja. Izvrstna zdravila, dobro spoznanje bolezni, točno ravnanje po njegovem navodilu vsakomu zagotovi zdravje. Ako trpite na bolezni, ktero nobeden zdravnik ozdraviti ne more in ni bila pravilno lečena. takoj pišite na imenovanega zdravnika. Ako trpite vsled malobrižnosti, pre-hlajenja, naprsah, želodcu p'jučah in druzih boleznih? Ali bolehate na skrivnih boleznih aii n-, sposobnosti?
Ne prikrivajte ničesar, pišite takoj vse natančno, obrnite se na tega z travnika s polnim zaupanjem. Bodite si svesti, da vam bode gotovo pomagal.
Prof. dr. Collinsa Dispepsia Cure.
Ta bolezen prouzročup-. da.boln k neznosno trpi in nastane od prehlajenja, nered- ega življenja jedi in jijače. To zdravilo je on izumil; pomaga vsakem, ako na tej bolezn: trpi.
Bolezen na ledic-ahs oz dravi on zanesljivo,
točno, test:.o v par dnevih.
Njegov način ozdraviti reumatizem je
neprekoslj’v; on ne da z ;r<iv i a Kakor drugi zdravniki da bolnika preveč na stran ženej->. njegov i ač n zdravljenja pri tej bolezni je drugačen, osvobodi b la ka takoj, od neznosnih muk in bolečin. Kte-emu.ni prilika dana osobno obiskali prof. dr. Collinsa, naj mu takoj piše in dobro t piše svoju bolezen.
Vsaka bolezen se zamore po njegovem načinu ozdraviti, on vsako bolezen ako ni zastarela iz korenine ozdravi s dobrimi zdravili in njegovo točm.ctj«, bolnik se mora točno po njegovem nav dilu ravnati. Pozor Slovenci, ubogajte nas in obrnite te takoj na prof. dr. Collinsa. Naslov tega čislanega in znamenitega zdravnika je:
. dr. E. C. Collins
1-40 West, 34 St,, \ew York C’ty.
Uradne ure so vsak dan od 10. \:re dopolni dne co 5. ure popoludne. Vtoitk m petek de 8. ure zvečer.
NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINACIJE
SUNNY BROOK DISTILLERY CO.,
LOUISVILLE. KY.
Kapaciteta za di. stiliranje je 20,000 galonov na dan; kapaciteta 8,000,000 galon. Naj večji di-stilerji za izvrstno Rženo —in— Sour Mask žganje v vsi Ameriki. — Nekaj delničarjev tega lista trguje z našim blagom in istega lahko osebno priporočajo. V dopisovanje se priporočamo.
Naslov:
Western Office Snnny Brook Distillery Co
__________174 Randolf Street	CHICAGO. ILl
HENRY ? LATZ,
kontraktor in stavbenik
507 North Hickory Street, ’PHONE 914
JOLIET, ILL.
©♦©♦©♦a*
©♦©♦©♦©♦♦©♦©♦©♦©©♦©♦©♦©♦J
SPOMIN! NA DOMOVINO. %
IUUIB—I— 11 ■! Ill ■ Ml IIIII1—111 III "IM! III!M i MB ^
•	Spisal M. P,- ' •■■■•	n
©♦©♦♦©♦o ♦©♦©♦©♦©©♦©♦♦©♦©v
XVI.
Okoli Zagreba so rodovitna polja in ravna zemlja, kjer marljivi narod životari, stiskan po Madžarih s pre-obilimi davki in prikladi, da, prostost mu je vzeta, in kdaj mu bo dana nazaj ?
Grede sem se ustavil na trgu pred cerkvijo sv. Štefana. Ta dan bil je ravno petek, ko so tu na trgu prodavali ribe, razno sadje, slanino; in Hrvatice so bile na trgu z blagom, domačim kruhom, belim, črnim in lepo rumenim iz koruzne moke. Počasi sem si ogledoval to narodno družbo pri kupčiji.
Potem podal sem se ogledat cerkev sv. Štefana, ki že po zunanje je krasota grada Zagreba. V hitrosti ogledal sem si notranje prostore in se podal po stopnicah v visoki zvonik. Malo nad korom živi cerkovnik, ki me je ustavil in zahteval vstopnino 20 helerjev. Potem podal sem se naprej. Že; proti -vrhu zvonika dobil sem delavce, hrvatske rojake, ki so mi povedali, da se cerkev že zida 22 let in to po takratnem potresu v Zagrebu. Zvonik je visok 107 in pol metra in nekatere okraske delali so še za mo j ega obiska. Krasen razgled daje se iz zvonika na slovanski Zagreb in okolico. V zvoniku delavci kazali so mi in imenovali razne vasi v okolici, in krog-inkrog Zagreba vidijo se polja in vinogradi. Daši sem se hitro pomikal v zvonik, vendar mi je gor hoja vzela do pol ure. Nazaj grede iz zvonika, ogledal sem si še zvon, katerega le zvonijo ob velikih praznikih. Omeniti moram, da cerkev ima dva zvonika, iz katerega je vhod bolj od konca eden do druzega.
Ko sem prišel iz zvonika, pokrepčal sera se pred cerkvijo na trgu z domačim sirom in kruhom, ki vse delajo na Hrvatskem kaj okusno. Potem podal sem se proti trgu Jelačičevemu..
Tu ogledal sem si spominek tega hrabrega rodoljuba. Njegovo sabljo krasil je že oveneli venec. Jelačič sedi na bronastem konju ¡n zmago-nosno kaže s sabljo proti Ogrski, katero pridobil je za nehvaležno Avstrijo, ki danes okrog njegovega spominka jadikuje Hrvatska zati-Tana po sovražnikih, proti kateri se je boril Jelačič z junaškimi Hr vati za svobodo in ljubezen do Avstrije in kako danes orel runu plačuje Jelačičevo hrabrost, je svetu znano, najbolj pa prizadeti Hrvatski, ki je potisnjena v nemile okove madžarske ...
Vse take misli so me obdajale, da sem zamišljen postajal med gnječo ljudstva, ki je kupovalo in proda valo razne stvari na Jelačičevem trgu. Tu prišel sem do neke srbske banke, ki bila je z razbitimi okni, ravno tako neka judovska cerkev, ker jud, ljubitelj Avstrije, z Madžari vred zatira rodne Hrvate. Usedel sem se k neki kavarni, in to na vrtu, ter premišljeval marsikaj ter gledal v razne časopise, ki so prinašali to in ono o prejšnjih spopadih. Naletel sem tudi na pomenek nekega menda podkupljenega zemljaka, ki je nastavljal razne zabavljice, nakar je vžaljeni vstal in opomnil njemu izdajstvo in žalosten odšel, in jest tudi. In oziral sem se na spomenik Jelačičev, grede po Fran Jožefovi ulici.
Ta okrog imajo lepe parke za še-tanje ljudstva ob vročih poletnih dneh. Te parke lepšajo razni cvetlični nasadi in spominki nekaterih hrvatskih rodoljubov. Tu stoji spominek rodoljuba in pesnika v generalski uniformi, Petra Preradoviča, postavljen 1. 1894. Tam zopet na-. rodu priljubljeni kip sv. Jurija. In med temi spominki so lepo urejene poti za sprehod, obsajene z raznim drevjem itd.
Ko sem si ogledal zunanjost teh prostorov, podal sem se v zgodovinsko Hožbo. Pred vrati so postavljeni oskrbniki. Spremljevalec mi je razkazal vse prostore. Zanimale so me razne stvari, zlasti zbirka starin, najdenih pri Sisku, dalje zbirka grških umetnosti; potem postelja Frankopana, razne starodavne cerkvene ieči, vojna oprava bana Jelačiča, uniforma vojskovodje Ra-deckega, podobe barona Frana T^enka. bana Petra Zrinski, Nikolaja Šubica in več druzih znamenitosti raznih veljakov in najdenih dragocenosti na Hrvatskem.
(Dalje prih.)
Odprto zvečer
THE
EAGLE

Velikanska izpraznjevalna
RAZPRODAJA

v*
Vsa naša $40,000.00 vredna zaloga najfinejšega blaga, obstoječega iz pohištva, pečij, ognjišč in splošnih gospodinjskih potrebščin, moške, deške in otroške fine obleke, moške oprave, ter ženskih, moških in otroških čevljev mora biti do cela razprodana do 25. APRILA 1904.
Srčno se zahvaljujemo našim slovenskim in hrvatskim rojakom po Jolietu in okolici, da so nas v pretečenih devetih letih tako vsestransko podpirali ter nam pomagali vstvariti jedno glavnih in največjih trgovin našega mesca. Da pa moremo priti v okom vedno večjem naraščaju te priljubljene department proaajalnice, zdelo se nam je potrebno
poiskati si večjih prostorov. Z ozirom na to smo napravili potrebno pogodbo za posest velikega trinadstropnega poslopja, ki še sedaj zida na Chicago cesti, par vrat
južno od našega dosedanjega mesta. Novo poslopje ho merilo 60x150 čevljev ter ho opremljeno z vsemi modernimi udobnostmi za naše goste in bo brez dvoma najlepše trgovsko poslopje v mestu. Isto pride v našo last 25. aprila, s 1 majem pa upamo istotam odpreti slavnemu občinstvu najfinejšo department prodajalno v. mestu.
Razprodati moramo torej vso svojo velikansko zalogo pred 25. aprilom.
kupujoče občinstvo. Naš namen je razprodati vso svojo dosedanjo zalogo, ker smo za svojo veliko prodajalnico kupili že novo. Prenašati nemaramo ničesar in tu je torej sedaj vaša nenavadna prilika.
Moške fine vrhnje suknje.
Moške $9 vredne vrhnje suknje, sedaj.....................$6.00
Moške 112.50 vredne vrhnje suknje, sedaj................ 8.50
Moške 816 vredne vrhnje suknje, sedaj ....................11.00
Moške |18 vredne vrhnje suknje, sedaj.....................12.50
Moške 820 vredne vrhnje suknje, sedaj.....................13.50
Moške 825 vredne vrhnje suknje, sedaj.....................18.50
Moške fine obleke.
Moške |8.00 vredne obleke, sedaj........................$5.00
Moške 112.50 vredne obleke, sedaj........................ 8.50
Moške 816.50 vredne obleke, sedaj..................... 11.50
Moške 820.00 vredne obleke, sedaj......................  14.50
Moške $22.50 vredne obleke, sedaj........................18.00
Deške obleke.
Deške 82.50 vredne volnene obleko, sedaj......................$1.50
Deške 83.50 vredne volnene obleke, sedaj...................... 2.25
Deške 85.00 vredne volnene obleke, sedaj...................... 3.25
Deške vrhnje suknje.
Deške 82.50 vredne vrhnje suknje,
sedaj......................$1.50
Deške 83.50 vredne vrhnje suknje, sedaj...... 2.25
Deške 85 vredne vrhnje suknje, sedaj......... 3.25
Deške kratke hlače.
15 ducatov deških Corduroy kratkih hlač za starost od 4
do 16 let; preje 65c, zdaj.....................35c
15 ducatov deških volnenih kratkih hlač za starost od 4 do 16 let, preje 50c, zdaj......................30c
Vse moške in deške zimske kape prodnjanio po knpni ceni.
200 parov moških delavnih čevljev, iz samega usnja, ki jih niste nikoli dobili ceneje ko za 81.50 in 81.75, med to prodajo le za....................................$1.00
300 parov moških prazničnih čevljev, vseh vzorov in ve-likosr j, drugje jih prodajajo po 82.82.50 in 82.75, pri nas pa zdaj le za............................... 1.35
Imamo kakih 200 parov ženskih finih čevljev, vseh veli-kostij, prejšna cena $1.50 in 82 in 82.50 zdaj. 1.25
Ženski 83 Phrosso čevlji, vseh velikostij, pri ti prodaji le za........................................... 2.25
200 parov otroških čevljev, prejšna cena 81 in 81.25, zdaj pa..................................50c in 65c
300 parov deških čevljev, vrednih $1.25, 81.50, $1.75 in 82, pri ti prodaji le.. ....................... 1.00
Moški šolni, vredui 81, sedaj.................... 75c
Moški šolni, vredni 81.25 in $1.50, sedaj.......1.00
Vsakovrstni povrhnji čevlji iz gumija po kupni ceni.
Moška spodnja obleka.
Zelo znižane cene vsi spodnji moški pavolni in volneni opravi.
Moške 50c vredne delavne srajce po...............39c
Moške 50c vredne Negligee srajce po..............39c
Moške rokovice.
Moške 50e vredne delavne rokovice, par za........39c
Moške 75c vredne delavne rokovice, par za........50c
Moške 81-00 vredne delavne rokovice, par za......75c
Moške 81 in 81/25 vredne praznične rokovice, par za 75c Moške $l..c0 in 81.75 vredne praznične rokovice, par za..............................................$1.00
Razprodaja kovtrov.
100 kovtrov	vredni	po 81.25, le	po..............85c
100 kovtrov	vredni	po 81.«5, le	po............ 1.25
100 kovtrov	vredni	po $2. tO, le	po...........  1.90
50 kovtrov	vredni po $3.00, le	po............. 1.90
50 kovtrov vredni po $3.75, le po.............2.25
Razprodaja kocev.
Vsi 75c vredni dvojnati koci po................. 50c
Vsi $1.25 vredni dvojnati koci po............... 75c
Vsi $2.50 vredni dvojnati koci po..... .........1.50
Vsi $3.00 vredni dvojnati koci po...............2.00
Vsi $6 00 vredni dvojnati koci po............. 3.75
Vsi $8.00 vredni dvojnati koci po.... ......... 5-00
Vsi $10.00 vredni dvojnati koci po............. 6.50
Silno znižane cene ve-ljaj0 po vsem depart-mentu za pohištvo. Ako rabite kaj gospodinjskih potrebščin se vam bo izplačalo, da jih sedaj nakupite.
Stoli.
Velika izber gugalnih in drugih stolov po najnižjih cenah. Pridite si jih ogledat.
Železne postelje.
Kadar kupujete od nas železne postelje shranite si vi prekupoval-cev dobiček. Naša tovarna izdela dnevno čez 600 železnih postelj. Pri nas si jih lahko izberete kakor-šne hočete, imamo jih od $1.65 naprej.
Peči.
Naše slovite Peninsular kuhinjske peči od $9.00 višje.
Vso svojo zalogo sobnih pečij bomo raz prodali pod kupno ceno. Sedaj imate priliko, da dobite lepo peč za svojo ceno.
je založen z vsakovrstno kuhinjsko in drugo posodo, kot graniteware in tinware. Imamo tudi čebre za pranje raznih velikostij, vrhove ierbase za perilo, mnogo vrst lončevine, svetilk, vrčev, kozarcev, mlinov za kavo in še mnogo drugih manjših stvarij, ki jih ni mogoče vseh našteti.