8 5 64- 60100200 PRI (JS8FDNJA KNJIŽNICA P.8. 126 66001 KUPtk SKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini "Ob. postale I gruppc Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. 43 (9651) TRST, petek, 25. februarja 1977, PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija», pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. FORLANI- BODOČNOST TRSTA JE VEDNO POVEZANA S SODELOVANJEM Z JUGOSLAVIJO! Senat je z ogromno večino glasov dokončno potrdil osimski sporazum Zunanji minister potrdil obveze Italije do slovenske manjšine, kot izhajajo iz osimskega sporazuma - Vlada sprejela «promemoria» stališče senatorjev Lepreja (PSI), Carettonifeve (nood. lev.) in Gerbčeve (KPI) o globalni zaščiti Slovencev in resolucijo deželnih senatorjev o sodelovanju krajevnih dejavnikov pri uresničevanju sporazumov Pozitivne ocene po ratifikaciji (Od našega posebnega poročevalca) RIM, 24. — Senat je z ogromno večino glasov dokonč-jjb potrdil ratifikacijski zakon o italijansko - jugoslovan-5"err> sporazumu o določitvi meja in splošnem sodelovanju, pimski sporazum bo sedaj moral podpisati predsednik .ePublike Leone, čemur bo sledila (verjetno sredi marca Menjava ratifikacijskih listin. Vlada ima sedaj poldrugo 6t° časa, da z izvršilnimi normami uresniči temeljne po-8,avke sporazuma. 0 intenzivni, vendar ne predolgi------------------- 9)ravj je predsedujoči komunist ®no Valori ob 19.10 pozval sena-tifi!*' J1®j 1 dvigom rok potrdijo ra-. ,aci.iski zakon. Za ratifikacijo so i ittekli senatorji KPI, neodvisne *ice, PSI, PSDI, republikanci in jJJ^kristjani. Proti so se izrekli sf°*i senatorji obeh neofašističnih j^lpin, medtem ko so se liberalci Sei,ator Plebe vzdržali glasova-**• Sklepu tega zgodovinskega do-je sledilo ploskanje, medtem l nekateri poborniki protiosimske » trii,anie’ ^ so glasovanju sledili nbune, niso mogli skriti svojega v'dne :ga razočaranja. ni povezavi z naravnim zaledjem, ki ga predstavljajo Slovenija in širše Podonavje. Senator Viglianesi je podrobno opisal razloge, zaradi katerih je zunanjepolitična komisija čutila potrebo, da skrbno in pazljivo posluša mnenje vseh: zagovornikov in nasprotnikov sporazuma. Še sedaj prejema komisija, kakor tudi Fanfani in predsednik republike Leone, kopico brzojavk in dokumentov proti spora- ^ 0 dopoldanskem zaključku sploš-razPrave so spregovorili poroče-(Kbt Ve<:'ue senator Adolfo Sarti lJJJ/* predsednik zunanjepolitične »nusij,, Viglianesi (PSI) in zunanji msler Arnaldo Furlani. a,4i je v bistvu ponovil osnovne k-K^entacije svojega poročila in ‘ujučil s pozivom Trstu, naj st svoje provincialnosti in tešita’ Osimski dogovor mu nudi in-w!niente ,da spet zadiha v tisti j yJ/*n.ai'odni širini, kakor sta jo slu-.mes Joice in Italo Svevo, da ifl av’igne v kuftllrnem, družbenem ““spodarskem oziru in ponovno .................... ... ■-, 'bi svoje mesto v Evropi ob tes-1 Zunanji minister Forlani zurnu, a zaman. «Trst naj se pomiri#, je zaključil, «kajti storili smo vse, kar je bilo v naših močeh. Sedaj naj ve, da ga ne bomo zapustili in da bomo še nadalje skrbeli, da izvajanje sporazuma ne bo • imelo negativnih učinkov, ki se jih nekateri tako boje». Za njim je daljše spregovoril zunanji minister Forlani. Ponovil je mnogo stvari iz prvega posega v zbornici. Forlani je nato polemiziral s tistimi, ki niso razumeli pomena dogovora med Italijo in Jugoslavijo. »Verjetno se to dogaja zato, ker nekateri nočejo videti širšega mednarodnega obeležja sporazuma. Lahko razumemo tudi gorje tistih, ki so zaman upali, da je mogoče v Evropi spremeniti povojne meje, vendar ni prav, da govorimo o bridkih izgubah ali odrekanju. Dejansko smo v 32 povojnih letih marsikaj pridobili, kar se je zdelo, da je že izgubljeno,# je nadaljeval Forlani in citiral dejstvo, da bi Svobodno tržaško ozemlje odvzelo Italiji tudi Trst, večji mednarodni spori pa so takoj po vojni grozili, da se meja premakne tja do Tilmenta. Tudi Forlani je poudaril, da je i sedaj zaledje tržaškega mesta na slovenskem ozemlju preko meje. Dejal je tudi, da je izbrana zunanjepolitična linija «brez drugih izbir#, če sc jc Italija enkrat za vselej opredelila za politiko miru in sodelovanja. Naj se pa vsi zavedajo enostavne resnice, da je »bodočnost Trsta, kakorkoli nanjo gledamo, vedno povezana s sodelovanjem z Jugoslavijo. Brez tega za Trst bodočnosti ni!» Kar zadeva oblike gospodarskega sodelovanja, glede katerih so neka- LPIČLIH ENAJSTIH URAH IZČRPANA RAZPRAVA ŠE ZADNJI POSEGI SENATORJEV V PODPORO OSIMSKEMU SPORAZUMU 24. Hti^U rnuc'> z ratifikacijo. O tem V p dejstvo, da je razpravo izčrpal Zapisali smo že, da se s^jstih urah. Prejšnji večer so dan Vključili skoraj opolnoči, na-Jevali so j0 ob devetih zjutraj ^zaključili tudi formalno pred- JONUTTI (KD): Blagodejen Pliv na vse deželno "°spodarstvo Je včeraj zvečer spre- Toni,?.'. furlanski senator Giuseppe N o (KD), ki je ponovil pozitivih Cen° sporazuma, ki bo v svo-Vpij gospodarskem delu blagodejno stvo na celotno deželno gospodar. i, da se ohranijo že ] Salv Hekranje norme v zvezi z °keaeJern Posebnega statuta, pri-8'asJU» lendonski spomenici o so-V , ’ Pi'*1 uratl so se razgovorili t *5 zdravstveni reformi in javnem redu. Poleg tega bodo začeli tudi obravnavati vprašanje znižanja stroškov za zdravila splošne zdravstvene službe. Vlada pripravlja baje ukrep (kot pišemo na drugem mestu), ki bo obvezoval zavarovance, da bodo delno plačali zdravila, lci jih bodo dobili. Ukrepi, o katerih bo jutri vlada odločala glede zdravstvene reforme, se nanašajo na popolno uveljavitev splošne zdravstvene oskrbe vsega prebivalstva, ki bi morala stopiti v veljavo 1. julija letos. 'i. istim dnem naj bi prenehale delovati vse bolniške blagajnč oziroma zdravstveni odseki socialno zavarovalnih ustanov. Z ukrepi, ki jih bo v tej zvezi sprejela vlada, nameravajo določiti pravila, ki naj omogočijo bolj smotrno in popolno zdravstveno oskrbo vsemu italijanskemu prebi- valstvu, obenem pa večje varčevanje in manj razsipanja na zdravstvenem področju. Kako bo vlada to dosegla še ni znano. Dejstvo je, da je osrednja bolniška blagajna «INAM» hudo pasivna in da je že sedaj dolžna bolnišnicam in dobaviteljem 1.600 milijard lir. Poleg tega bodo kmalu ustanovili vsedržavni zdravstveni svet, ki bo skrbel za načrtovanje zdravstvene politike in bo dajal vladi nasvete in napotila, da se zagotovi najvišja raven zdravstvene oskrbe z do delitvijo denarnih prispevkov deželnim upravam, ki bodo neposredno skrbele za vzdrževanje krajevnih socialno - zdravstvenih enot. BONN, 24. — Tajnik v izvršnem komiteju Zveze komunistov Jugoslavije dr. Aleksandar Grhčkov je dopotoval danes v Bonn, kamor ga je povabilo predsedstvo zahodnonem- ške socialdemokratske stranke v ok. viru tradicionalne medpartijske izmenjave mnenj. 2. in 3. marca srečanje v Msd idu KPŠ, KPI in KPF RIM, 24. — Tiskovni urad komu nistične partije Italije je danes sporočil, da se bodo, na pobudo komunistične partije Španije. Enrico Berlinguer. Georger Machais in Santiago Carrillo sestali v Madridu 2. in 3. marca. V evropskih političnih krogih vlada veliko zanimanje za sestanek treh največjih zahodnih komunističnih partij, ki bo v Španiji, kjer se vodi odločen boj za legal zacijo španske KP, ki se pripravlja na udeležbo na pri hodnjih parlamentarnih . volitvah. - imel pogovore tudi s tajnikom kr ščanske demokracije Zaccagninijem, tajnikom socialistične stranke Cra-xijcm, predsednikom republikanske stranke La Malfo, tajr»'kom socialdemokratske stranke Romihi in taj-stranke liberalne Zanone- nikom jem. Na srečanjih z voditelji italijan skih političnih demokratičnih strank je Corvalan izrazil zadovoljstvo, da je lahko prišel na obisk v Italijo k prijateljem čilskega naroda. Zahvalil se je italijanskim političnim silam za podporo, ki so jo nudile in jo nudijo čilskemu ljudstvu v boju proti fašistični diktaturi. Uspela stavka uslužbencev javnih prevozov RIM, 24. — Zaradi serlemurne stavke uslužbencev javnih prevozov, so bile danes vse mestne in medmestne avtobusne, tramvajske in železniške proge (razen državnih železnic) ustavljene. Sindikalne organizacije sporočajo, da se je stavke udeležilo skoraj sto od sto u-službencev, Lei zahtevajo uveljavitev že sklenjene delovne pogodbe. Obenem so na današnjih sindikalnih shodih zahtevali, da vlada čimprej sestavi in odobri načrt za pre ureditev javnih prevozov, k' so v nevzdržnem položaju. Zahtevajo tu di, da je treba začeti z r.ovo tarifno politiko,, da se omogoči ce-pena vožnja delavcem, ki se vozijo na delo, hkrati pa da se odpravijo veliki primanjkljaji ki onemogoča jo posodobljanje prevoznih sred štev. Mladinska socialistična federacija ie prav tako izrazila svoje negodovanje ob odločitvi obeli parlamenta^ih, skupin, da se njuni člani ne udeležijo zbiranja podpisov. Tajnik mla dinske organizacije PSI Parini je dejal. da se federacija ne strinja z od ločitvijo,' ki je po njegovem mnenju »huda napaka#, saj socialistični poslanci niso razumeli, da je primer Lockheed v bistvu proces vsemu do sedanjemu režimu. Niti republikanci ne bodo podpisali komunistične zahteve. V svoji izjavi napovedujejo predložitev osnutka reforme preiskovalne parlamentarne komisije. Odločitve republikancev in socialistov je takoj izkoristil predsednik de-mokristjapske' poslanske skupine Pic-coli, ki je javno pohvalil tako ene kot druge ter dejal, da pomeni sklep republikanskih in socialističnih poslancev prispevek k razjasnitvi političnega vzdušja. Iz današnjih dogodkov jasno izhajala, da ne bo mogoče zbrati dovolj podpisov za obtožbo Mariana Rumorja. Pred parlamentom se bosta tako morala zagovarjati, poleg manjših obtožencev, samo bivša o-brambna ministra demokristjan Luigi Gui in socialdemokrat Mario Ta nassi. (if) lok Senator Carollo (KD) proti fiskalizaciji socialnih dajatev RIM. 24. — Vladni zakonski od-o fiskalizaciji socialnm (tajate v je naletel danes v senatni komisiji za proračun, ki ga je žače la proučevati na posvetovalni ravni. na prvo oviro. Podpredsednik komisije, demokrščanski senator Carollo, je pozval komisijo, naj da negativno mnenje o tem vladnem ukrepu. Poudaril je da je treba ta ukrep zavrniti tako iz splošnih razlogov, kot zaradi pomanjkljivosti, ki jih vsebuje del odloka, ki sc nanaša na kritje izdatkov za fiskali-zacijo socialnih dajatev. Po njegovem mnenju je b la do sedaj dana prevelika važnost vprašanju dra-ginjske doklade, medtem ko se je podcenjeval velik vpliv na inflacijo izgube vrednosti lire in visokih bančnih obresti. Poleg tega je de-mokristjanski senator izjavil, da fiskalizacija socialnih dajatev de jansko ni potrebna. Po razpravi, med katero je drugi demokristian-ski senator Siro Lombardim poudaril. važnost zakonskega odioka. so sklenili, da odložijo razpravo na prihodnji teden. Triurna stavka kmetijskih delavcev RIM. 24. — šeststo tisoč delavcev kemijske industrije je danes stavkalo tri ure proti vladnim ukrepom, ki omejujejo draginjsko doklado in sklepanje dodatnih delovnih pogodb v podjetjih. Med stavko so sindikati priredili številne shode in zborovanja v tovarnah, na katerih so obrazložiti delavcem gespodar-ski položaj in boj sindikalnih organizacij za naložbe SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA: Enakopravno soočenje pri izvajanju sporazumov «Slovenska kulturno gospodarska zveza izraža zadovoljstvo, da je bil sporazum med Italijo in Jugoslavijo končno ratificiran tudi v senatu. Plebiscitarni izid glasovanja v senatu ne predstavlja presenečenja kljub strastnemu nasprotovanju tržaških nacionalističnih krogov, da bi najprej povzročili odlašanje razprave, potem pa vplivali na končno odločitev. Osimski sporazum odpira za Trst in za Gqrico, za vse obmejno prebivalstvo. nove možnosti. Vrata za gospodarsko sodelovanje so na ste-žaj odprta in je od vseh, od obmejnega prebivalstva na obeh straneh meje odvisno, kako bomo te motnosti izkoristili zato, da se naprej razvijamo in da zagotovimo napredek celotnega območja, predvsem pa Trsta in Gorice, ki zaradi pomanjkanja zaledja že desetletja nazadujeta. Samo slepi nacionalizem in ozki interesi majhnih skupin lahko tako perspektivno zavračajo in z de-magoškimi gesli pridobivajo druge za svoje nasprotovanje sporazumevanju z neposrednim zaledjem, S Slovenijo in z Jugoslavijo. Z uveljavitvijo osimskih sporazumov nastopa tudi za nas Slovence v Italiji novo obdobje. Obveznost, da bodo v zvezi z našo skupnostjo uveljavljene ustrezne določbe ustave in londonskega sporazuma, je zado-bila ne samo mednarodni značaj, marveč tudi notranjega, ker ima moč zakona. V obdobju osemnajstih mesecev, kolikor ima vlada časa za izvajanje celotnega sporazuma, morajo biti sprejeti vsi zakonski ukrepi v korist slovenske narodnostne skupnosti, da ji bo končno zagotovljena gospodarska, politična in kulturna enakopravnost. Enakopravnost bo morala biti izražena tudi v tem, da bo slovenska narodnostna skupnost prek svojih predstavnikov in . organizacij soodločala pri uresničevanju vseh delov sporazumov, od sprejemanja zakona v svojo korist, do odločanja glede gospodarskih delov sporazuma, rred-vsem v zvezi s prosto industrijsko cono na Krasu, s katero bo naša skupnost največ žrtvovala.» DEŽELNO TAJNIŠTVO SSk: v Cini prej zakonsko rešili vse probleme Slovencev Deželno tajništvo Slovenske skupnosti z zadovoljstvom pozdravlja dokončno ratifikacijo sporazuma, ki sta ga Italija in Jugoslavija podpisali v Osimu novembra 1975. leta. Kaj pomeni dokončno urejena meja v Evropi, pravi komunike slovenske skupnosti, najbolj vemo prav mi Slovenci, ki smo zaradi začasnosti meje utrpeli med drugim tudi na reševanju svojih narodnostnih pravic. Upamo, da bodo odslej naprej odnosi med Italijo in Jugoslavijo sloneli na vsestranski odprtosti in pravičnosti v splošno zadovoljstvo državljanov obeh držav. Slovenska skupnost pričakuje, da bo italijanski parlament — sedaj, ko je sporazum dokončno sprejet — čimnrej izglasoval zakonske norme, ki bodo povsem in v celoti rešile še odprte probleme Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini v smislu člena 8 sporazuma. Glede industrijsk cone deželno tajništvo slovenske skupnosti izraža prepričanje, da bodo pristojne oblasti, v soglasju obeh zainteresiranih vlad. upoštevale v njeni konkretizaciji predloge, ki jih je slovenska skupnost dala prek svojih izvoljenih predstavnikov v tržaškem in goriškem dbčinskem svetu, j tržaškem pokrajinskem svetu ter v deželnem svetu dežele Furlanije Julijske krajine ob priložnosti diskusije o osimskem sporazumu. TRŽAŠKA FEDERACIJA KPI: Trst obrača slran svoje 30-iclne zgodovine »Trst obrača stran svoje 30-letne zgodovine, polne negotovosti in trenutkov hude napetosti, strumentalizacije in protislovenske ter protikomunistične diskriminacije, kar je škodljivo volivalo tako na gospodarski razvoj Trsta, kot na odnose med demokratičnimi silami v mestu. Z ratifikacijo sporazuma s^ odpira novo poglavje, v katerem bo lahka Trst prvič, in to ne samo z beseda- (Kadaljevanje na zadnji strani) 1. marca ratifikacija v skupščini SFRJ Naš beograjski dopisnik sporoča. da je potrjena vest, da bo jugoslovanska skupščina ratificirala osimske sporazume v torek, 1. marca. Sredi marca naj bi sledila v Beogradu ob prisotnosti zunanjih ministrov obeh držav izmenjava ratifikacijskih listin. TRŽAŠKI DNEVNIK PO IZPOPOLNITVI POKRAJINSKEGA ODBORA Z izvolitvijo občinskih odbornikov končana kriza obeh krajevnih uprav Novi tribarvni odbor sestavlja 10 demokristjanov, dva socialdemokrata in dva republikanca VČERAJ Nfl REDNEM OBČNEM ZBORU Pregled plodnega delovanja in problemov Glasbene matice Rešiti je treba vprašanje podržavljenja šole • Vpisanih 409 gojencev • Izvoljen novi odbor S sinočnjo izvolitvijo enajstih e-fektivnih odbornikov in treh suplen-tov novega občinskega odbora se je formalno zaključila upravno politična kriza, ki je že več mesecev pa Bali-/rala dejavnost obeh glavnih izvoljenih uprav našega mesta. obč;ne in pokrajine. Sinočnja seja občinskega sveta je bila ena najkrajših, kar jih je bilo v zadnjem času. Najprej je 6vet vzel na znanje odstop enajstih odbornikov, ki so bili izvoljeni na ponedeljkov, seji z odločilnimi glasovi misovcev in drugih svetovalcev izven tribarvnega zavezništva med KD. PSDI in PRI. ki bo odslej vodilo občinsko upravo. Zaradi nizkega števila prisotnih, kar je znižalo kvorum za izvolitev., je bilo nato že na prvem glasovanju izvoljenih deset efektivnih odbor nikov, in sicer demokristjani Ahate, Benni, De Luca. Faraguna, Lonzar in Orlando, socialdemokrata Cesare in Lanza ter republikanca Cumbat in Fragiacomo, medtem ko je enajstemu kandidatu, demokristjanu Vascottu. zmanjkal en glas za izvolitev. Številni od izvoljenih pa so prejel': več kot 26 glasov. kolikor je znašal kviirum za izvolitev (in kolikor je svetovalcev treh strank nove koalicije). Zato sta predstavnika KD Rkhetti in Rinald; v kratki razpravi po prvem glasovanju poudarila, da koalicija razpolaga z zadostnim številom glasov za izvolitev odbornikov in da zavrača glasove predstavnikov strank, ki se ne sklicujejo na u-stavo in na odporništvo. Tem izjavam sta se pridružila tudi Cesare za PSDI in Fragiacomo za PRI. Predstavnik KPI Monfalcon pa je ugotovil, da se nadaljuje igračkanje nekaterih skupn ob glasovanju, ter napovedal, da se bo njegova skupina na naslednjih glasovanjih vzdržala. Njemu se ie v imenu PSI pridružil Pesante, vzdržanje pa sta najiovedala tudi indipendenlist Mar-chesich in bivši socialist Giuricin. Vel ko število vzdržanih je seveda občutno znižalo kvorum, pa tudi močno pospešilo volilne operacije. Na naslednjem glasovanju je bil izvoljen še zadnji efektivni odbornik. demokristjan Vascntto (ki je spet prejel 25 glasov), nato pa so bili na vrsti trije suplenti, in scer demokristjani Bartoli, Sai in Zanini. Naj navedemo, da je še vedno formalno član odbora bivši republikanec Gasparini, ki trmasto vztraja na svojem od born iškem stolčku/" saj pravilnik in zakon ne predvidevata možnosti odstranitve odbornikov. Glavna značilnost novega občinskega odbora, v primerjavi s prej- Delelni svet je na včerajšnji seji izglasoval zakon, ki določa nova finančna sredstva, v skupni vrednosti 250 milijonov- lir, za uresničitev novih posegov na področjih, ki jih obravnava zakon štev. 18 iz leta 1972 «za razvoj prometnih infrastruktur*. V okviru starega zakona je dežela nakazala 395 milijonov lir za preosnovo avtobusnega prometa, 580 milijonov za pomorske zveze (s hidrogliserji na progi Trst-Gradež in z ladiami na progah Trst-Lignano-Caorle-Benetke in Trst-Is-tra), 900 milijonov za mejne prehode, 400 milijonov za tovorno postajališče pri Fernetičih ter manjše zneske za posege na drugih področjih. Kakor je naglasil poročevalec Spe-cogna (KD), bodo nova finančna sredstva (250 milijonov lir) sedaj uporabili za izboljšanje žičnic in vlečnic na deželnem območju, in sicer v okviru novih pristojnosti, ki jih je država 15. januarja letos prepustila deželni upravi. V razpravo so posegli svetovalci Trauner (PLI), Lonza (PSDI), Er-mano (PSI), Del- Conte (KD) in Puppini (Furlansko gibanje) ter pristojni odbornik Cocianni. Svetovalci so izrazili vrsto pomislekov v zvezi z novim zakonom, ki se le o-brobno dotika perečega vprašanja, ki ga predstavlja ureditev prevozov v Furlaniji - Julijski krajini. Prav tako ni pričakovati, da bi z vsoto 250 milijonov pri današnjih cenah lahko vidneje posegli na področje prometa, pa čeprav gre v tem primeru le za žičnice, vlečnice in podobne naprave pretežno turističnega značaja. Odbornik Cocianni je priznal, da gre za omejen poseg, vendar pa da kaže prevzeti čjm prej vsaj nekaj osnovnih ukrepov na tem področju, ki nalaga deželni upravi precejšnje odgovornosti. Napovedal pa je, da bo deželni odbor v kratkem izdelal širši zakonski predlog za ureditev prometnih vprašanj v deželi, in sicer bodisi kar zadeva osebni avtobusni promet, kakor tudi blagovni promet, ki ga opravljajo tukajšnji avtoprevozniki. V okviru novega zakona bodo uredili tudi vprašanje avtoprevoznikov -obrtnikov, ki so prav v zadnjih dneh Z vrsto pouličnih manifestacij opozorili pristojne, in med temi tudi deželne oblasti, na številna nerešena vprašanja kategorije. Pred končnim glasovanjem je. de-Selna skupščina soglasno sprejela šnjim, je prisotnost dveh predstavnikov PSOl in dveh PRI. Pač pa niso več v odboru demokristjani Vergerio, Chersi in Marin. Odhor-niških mest doslej še niso razdelili, saj so še v teku posvetovanja. Težnja je, da bi vnašali čim manj sprememb: glede novih odbornikov je že bolj ali manj dogovorjeno, da bo Cesareju pripadlo odbOmiitvo za kulturne ustanove. Lanzi za šport in Cumbatu za javna dela Pač pa še ni bilo določen«, katero odborništvo bo prevzel Fragiacomo. od rešitve tega vprašanja pa bo odvisna tudi nadaljnja porazdelitev resorjev. Prijave IVA Kakor smo že poročali v sredo je finančno ministrstvo podaljšalo rok za prijavo in tudi za plačilo davka Uradni vestnik Evropske gospodarske skupnosti je te dni objavil vrsto zanimivih podatkov o uvozu goveje živine in mesa iz vzhodnoevropskih dežel — med katere prištevajo statistike tudi Jugoslavijo — na tržišča deveterice. Podatki sc nanašajo na triletje 1973 - 75 in je iz njih razvidno p-edvsem dvoje: da uvoz postopoma upada, in sicer tako kar zadeva živino kakor tudi kar zadeva meso, in da zavzema Italija daleč prvo mesto med državami u-vozneami v okviru evropske deveterice. Podatki so posebno zanimivi za Trst, saj se večji del tega prometa odvija prav čez tržaško carinarnico. Evropska gospodarska skupnost je tako v letu 1973 uvozila iz vzhodne Evrope 727.644 glav goveje živine, od tega pa je odpadlo na Ita-lro kar 658.209 glav; uvoz v letu 1974 se je skrčil na 412.688 glav. od tega [5a je Italija prevzela 382.279 glav; v letu 1975 je uvoz padel na 143.236 glav, itaFjanski delež pa na 138.728 glav./V tem zadnjem letu je Italija uvozila največ živine iz Poljske (43.141 glav); na drugem mestu med dobavitelji je bila Ma- resolucijo, ki so jo predložili svetovalci PSI, KPI. KD, MF, PRI, PSDI in PLI in ki obvezuje deželni odbor, da bo organiziral v Vidmu poseben urad za nadzorovanje nad 52 žičnicami, vlečnicami in podobnimi napravami, kolikor jih obratuje na o-zemlju Furlanije - Julijske krajine. Norma je bila nato sprejeta z večino glasov: svetovalci KPI, PSI'in MF so se vzdržali, predstavnika SSk pa v trenutku glasovanja ni bilo v dvorani. Deželni svet je nato prešel na drugo normo, ki predvideva finančno pomoč iz deželnih skladov za o-vrednotenje arheoloških najdb v O-gleju. Razprava se bo nadaljevala in zaključila na današnji seji. Po mnenju deželnega odbora KPI Enotnost naporov za obnovo Furlanije in izvajanje Osima Deželni odbor KPI je izdal tiskovno sporočilo, v katerem poudarja pozitiven odmev sobotnega in nedeljskega komunističnega simpozija v Vidmu o predlogih za obnovo Furlanije po potresu. Izhajajoč iz enotnih nastopov deželnega sveta in parlamentarcev glede posebnega državnega zakona za obnovo in iz odprtih stališč republikancev, socialdemokratov in nekaterih voditeljev KU, poleg skupnih izjav KPI in PSI, predlaga komunistični deželni odbor skupen sestanek; da se doseže enoten sporazum o konkretnih pobudah za obnovo dežele. Za prebroditev posledic potresa, kot za uresničevanje gospodarskega dela osimskih sporazumov, ki zadevajo predvsem Trst in Gorico, je treba po mnenju dežel sega odbora KPI preustrojiti deželno upravo in usposobiti občine in gorske skupnosti, da morejo ustrezati potrebam prebivalstva. Zato je potreben nov odnos mec’ vsemi demokratičnimi strankami in njihovo enotno nastopanje. JUTRI KONGRES SEKCIJE M. MATJAŠIČ Jutri, v soboto, ob 17. uri bo pri Rumeni hiši kongres sekcije «M Matjašič* iz Barkovelj. Poročilo bo podala sen. Jelka Gerbec, zaključke pa bo povzel Giorgio Canciani. IVA do 5. marca. Navedeni datum bo veljal tudi za naslednja leta, vendar pa letos pade na soboto, ko so zaprte banke. Zato je ministrstvo sporočilo, da se lahko davek plača do vključno ponedeljka, 7. marca. Ta datum lahko nos:jo tudi prijave, ki jih pošljemo po pošti, vendar samo tiste, ki predvidevajo plačilo. Vse ostale prijave je treba opraviti do 5. marca. ŠTIPENDIJE FINANČNEGA MINISTRSTVA Zakladno ministrstvo je razpisalo natečaj za 90 štipendij za akademsko leto 1976-77 v korist sinov uradnikov osrednje in pokrajinske administracije zakladnega ministrstva. Ustrezna pojasnila se lahko dobijo v uradu finančne intendance od 10. do 12. ure. džarska (38.839 glav), na tretjem Jugoslavija (35.004 glave), na četrtem Romunija (16.543 glav), na petem Nemška demokratična republika (3.772 glav) in na šestem Bolgarija (429 glav). Uv6z iz češkoslovaške je zadnje leto sploh odpadel. Uvoz goveje živine iz vzhodne Evrope je znašal v letu 1973 126.116 ton (od tega je na Italijo odpadlo 115.304 tone); v letu 1974 se je uvoz skrčil na 47.133 ton (Italija je prevzela 43.330 ton), v letu 1975 pa je padel na 25.372 ton (Italija je prevzela 21.761 ton). V tem zadnjem letu je Italija uvozila 1.404 tone mesa iz Poljske, 550 ton iz Češkoslovaške, 2.585 ton iz Madžarske, 8.192 ton iz Romunije. C2 ton iz Bolgarije in 8.968 ton iz Jugoslavije. Zaninrvo je pri tem dejstvo, da medtem ko italijanski uvoz govejega mesa iz Jugoslavije v zadnjih letih stajno upada, se je nasprotno število glav goveje živine, ki jih I-talijani nabavljajo v sosedni republiki v zadnjem letu zopet občutno povečalo: leta 1973 je namreč Italija prevzela v Jugoslaviji 19.502 glavi živine, leta 1974 je uvoz nazadoval na 9.744 glav, v letu 1975 pa se je povzpel, kakor že omenjeno, na 35.004 glave. Delež deželnih carinarnic pri uvozu iz vzh. Evrope Ministrstvo za zunanjo trgovino je objavilo podatke o obsegu uvoza blaga čez posamezne carinarnice v državi, ki se bo predvidoma razvil v letošnjem letu na podlagi trgovinskih sporazumov med Italijo in deželami vzhodne Evrope. Iz pregleda je razvidno, da'se bo dober del tega uvoza razvil čez carinarnice v naši deželi (Trst, Opčine, Pon-teba, Trbiž, Videm in Gorica). To velja za uvoz iz Albanije, Bolgarije, češkoslovaške. Vzhodne Nemčije, Poljske, Romunije in Madžarske; uvoz iz Sovjetske zveze pa se bo odvijal pretežno čez druge italijanske carinarnice, in sicer predvsem čez Genovo, Benetke. Milan, Gelo, Brindisi in Raveno. Iz Albanije je letos predviden uvoz 301.465 ton blaga v vrednosti 1 milijarde 25 milijonov lir: čez carinarnice naše dežele bodo uvozili 1.025 ton blaga (0,10 odst.) v vrednosti 345 milijonov (33 odst.). Uvoz iz Bolgarije bo predidoma znašal 374.185 ton, v vrednosti 5 milijard 735 milijonov lir; od tega bodo tukajšnje carinarnice prevzele 276 965 ton blaga (74 odst.) >v vrednosti 3.900 milijonov (68 odst.). Uvoz iz Češkoslovaške bo znašal 42.525 ton v vrednosti 16.265 milijonov lir; od tega bodo tukajšnje carinarnice prevzele 11.400 ton (26 odst.) v vrednosti 7.205 milijonov (44 odst.). Iz Vzhodne Nemčije je predviden uvoz v skupni vrednosti 9.700 milijo- Uslužbenci javnih prevozov s6 včeraj stavkali sedem ur, ker se ne izvaja vsedržavna pogodba. Kakor po celi Italiji, tudi v tržaški pokrajini niso od 9. do 16. ure vozili mestni in medkrajevni avtobusi. Večjih izostankov v delovnih organ:zacijah in šolah stavka ni povzročila, ob 9. morajo namreč po večini že vsi biti na delu. Težave so nastale, še zlasti za šolsko in dijaško mladino ob povratku, ko si je marsikdo pomagal z «avto-stopom*. Najbolj je stavka prizadela starejše ljudi, ki v večini primerov niso vedeli zanjo in so na postajališčih zaman čakali na avtobuse. Izostanek javnih prevoznih sredstev je seveda zvišal število uporabnikov lastnih avtomobilov, zaradi česar je prišlo do večjih zastojev v mestnem prometu. Sinoči je bil v društvenih prostorih v Ul. Ruggero Manna 29/2 Tedni občni zbor Glasbene matice, katerega se je udeležilo lepo število članov in gojencev. Tajnik Adri-jan Semen je najprej pozdravil goste ter obudil spomin na tragično preminulega glasbenega pedagoga Erminija Ambrozeta in Jožico Lasič. Sledilo je predsedniško poro-č:lo Dušana Hreščaka, ki se je o-sredotočilo predvsem na pereč problem pod-žavljenj- naše glasbene šole, ki se vleče že preveč časa. Neizpolnjenih obljub s strani pristojnega ministrstva je bilo še preveč, čas je da se tudi pravni status te šole dokončno uredi. Adrijan Semen je nato prebral tajniško poročilo, v katerem se je dotaknil vseh aspektov glasbenega delovanja v zamejstvu. Omenil je pereče probleme, in sicer pomanjkanje učnih moči, ureditev prosto- nov lir; od tega bodo tukajšnje carinarnice prevzele blago v vrednosti 3.965 milijonov (40 odst.) Uvoz iz Poljske bo znašal 63.010 ton blaga v vrednosti 6.996 milijonov lir; od tega bo odpadlo na tukajšnje carinarnice 62.210 ton blaga (98 odst.)' v vrednosti 4.580 milijonov (65 odst.) Uvoz iz Poljske bo znašal 962.695 ton v skupni vrednosti 8.445 milijonov lir: deželne carinarnice bodo prevzele 193.465 ton blaga (20 odst.) v vrednosti 7.135 milijonov (84 odst.) Uvoz iz Madžarske pa bo predvidoma znašal 53.805 ton v vrednosti 6.050 milijonov; od tega bodo tukajšnje carinarnice prevzele 41.765 ton blaga (77 odst.) v vrednosti 2.560 milijonov lir (42 odst.). 0 zakonskem osnutku za osvoboditev žensk Gibanje za žensko enakopravnost, oziroma za osvoboditev žensk, kakor poudarjajo nekatere organizacije, 'se'“je v Italiji v zadnjih'letih močno razširilo. Razlogov je več, najprej italijanski pojav lahko ocenjujemo kot odmev velikega vrenja v ženskih vrstah, ki ga lahko zasledimo v zapadnem svetu. Vrenje, ki je sicer nastalo iz osebnega odpora proti krivicam do žensk širšega pplitično-družbenega značaja in ožjega pravnega, ki pa je preraslo v zavestno odklanjanje podrejenosti žensk v današnji družbi. Italija se je razlikovala od drugih držav zahodne civilizacije po že obstoječi politični organiziranosti žensk, kar je po eni strani nekoliko zavrlo nastanek manjših skupin tako imenovanih feministk, po drugi pa preprečilo širjenje sicer poštenih, a preveč poenostavljenih razlag o vzrokih ženske zapostavljenosti. Vprašanje je precej bolj zapleteno, saj ga je treba obravnavati z družbeno-gospodarskega vidika in ne s stališča dobre volje moške manjšine, ki ima v rokah vso oblast. Zato menimo, da je zakonski osnutek MLD — gibanja za osvoboditev žensk, ki predpisuje 50 odst. delovnih mest v vsaki delovni enoti nekoliko preenostavno gledanje na temeljno pravico vseh državljanov, do enakopravnosti, ki jo predpisuje italijanska ustava. Zakonski osnutek predvideva stroge kazni delodajalcem, ki se ne bi strogo držali 50 odst., vsekakor pa obravnava tudi pereči vprašanji socialnih storitev in dajatev. Po vseh večjih mestih je gibanje že organiziralo zbiranje podpisov, da bi lahko predložili zakonski o-snutek italijanskemu parlamentu. Obenem prireja na to temo javne razprave. Tržaško združenje prireja tovrstno razpravo drevi ob 20.30 v tržaškem univerzitetnem študentskem domu. Včeraj so se v Vidmu sestali deželni predstavniki enotne sindikalne organizacije uslužbencev javnih prevozov, ki je oklicala stavkovno gibanje, in preučili stanje javnega prevozništva v Furlaniji - Julijski krajini. Poudarili so, da večina u-službencev ne more, zaradi prezaposlenosti, izkoriščati prostih dni in dopusta, oziroma, da opravlja izredno visoko število nadur, kar nujno provede do preutrujenost, in spravlja v nevarnost uslužbence same in uporabnike vozil javnih prevozov, Zato so sklenili, da bodo, v sklopu vsedržavnih akcij, nadaljevali s protestnim gibanjem, in sicer od 26. j.m. dalje, ko bo v Furlaniji -Julijski krajini stavkg avtobusov, ki ne vozijo na določenih progah in ki jih lahko podjetja ali privatniki najamejo. rov v nekaterih podružnicah ter še nujnost odprtja novih podružnic, in sicer tiste v Miljah, ter navezovanje stikov z Beneško Slovenijo. Semen je nato omenil splošno delova nje glasbene šole, v prvi vrsti nastope gojencev, v lanskem poslovnem letu jih je b'lo skupno kar 43, sodelovanje s slovenskimi šolami ter z drugimi glasbenimi šolami v Vidmu, Ljubljani, Divači, ter celo v Beogradu. Glasbena matica je med drugim sodelovala tudi na lanskoletni Kosovelovi in Cankarjevi proslavi. Z zadovoljstvom je ugotovil, da ja koncertni abonma v Gorici stekel, kar je dobro jamstvo za prihodnost. Nazadnje se je še zahvalil dolgoletnemu ravnatelju šole dr. Gojmiru Demšarju, ki je lanskega oktobra stopil v zaslužen pokoj. Ravnatelj prof. Sveto Grgič je v svojem poročilu omenil uspehe, ki so jih dosegli dijaki te šole na državnih izpitih konservatorija «Tar-tini*. Glasbena šola ima vpisanih trenutno 409 gojencev, kar zagotavlja kontinuiteto v delovanju te šole. Poročilo o delovanju orkestra Glasbene matice je podala Maja Bucik, poročilo o delovanju goriške podružnice pa prof. Križmančič, ki je z veseljem ugotovil, da se je tudi tu stanje v marsičem izboljšalo. Sledilo .je blagajniško poročilo Mirana Kureta. Pozdrave, občnemu zboru so prinesli v imenu Zveze glasbenih pedagogov Slovenje prof. Peter Lipar, v imenu Glasbene mladine Slovenije prof. Križnar ter za SPZ Marko Kravos. Diskusije so se u-deležili prof. Sveto Grgič, Boris Možina, Miloš in Ravel Kodrič, prof. Žarko Hrvatič, prof. M:loš Pahor, Franko Vecchiet, arh. Darij Jagodic ter dr. Gojmir Demšar. Sledile so volitve, ki so dale sledeče izide: v izvršni odbor so bili izvoljeni Dušan Hreščak, Miloš Kodrič, Adrijan Semen, Miran Kuret, Valter Brus, Janko Cotič, Žarko Hrvatič, Darij Jagodic, Vladimir Kariž, Edmund Košuta, Ivo Magajna, Sergij Radovič in Deziderij Švara. Poleg teh spadajo v izvršni odbor tudi predstavnik orkest-a, zbora in profesorskega sveta. V nadzorni odbor so b'li izvoljeni Dušan Košuta, Vladimir Švara in Niko Mermolja, namestniki nadzornega odbora pa so Duša Kosmina in Ka-mil Košuta. *(d.j.) RAZPIS ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDENTE PRAVA Na tržaški univerzi so razpisali štipendijo V znesku 300 tisoč lir, da bi počastili spomin odvetnika Uga Mrzlične pobude pri iskanju rešitve, ki naj ohrani delovna mesta 543 uslužbencem, v veliki večini žensk, podjetja Calza Bloch, ki je zašlo v stečaj, so se nadaljevale tudi včeraj. Po eni strani je gradbeni podjetnik Adelfio Zini, skupaj z nekakšnim pripravljalnim odborom, sklical zgodaj popoldne v prostorih tovarne sestanek, z namenom, da se ustanovi med delavci in podjetniki proizvajalna in trgovska zadruga z omejeno zavezo z glavnico 300 milijonov lir. Po nepotrjenih vesteh naj bi se prijavilo kakih 60 članov. Isti pobudnik je sklical za danes ob 16. uri v gledališču »Auditorium* javno razpravo o svojem predlogu. Sindikalne organizacije, ki ne gledajo na to pobudo s posebnim zaupanjem, tudi zaradi skromnosti razpoložljivega kapitala, so pa včeraj vodile dolga pogajanja pri deželni upravi. Predstavništvo pokrajinskega vodstva CGIL - CISL - UIL, strokovnih združenj tekstilcev in tovarniškega sveta se je najprej sestalo ' z deželnim odbornikom Stop-perjem in stečajnim skrbnikom Cec-conom, ki je prišel v Trst na njihovo željo, nato pa še z inž. Pini jem, ki predstavlja tekstilno podjetje Cal-cificio Denardi iz Conegliana Veneta. Sad dolgotrajnih pogajanj je bil predlog, da se ustanovi delniška družba z glavnico poldruge milijarde lir, ki naj bi takoj prevzela podjetje. V njej naj bi bili udeleženi s po 35 odst. (525 milijonov lir) podjetje Denardi in deželna finančna družba Friulia, s 30 odst., oziroma 450 milijoni pa osebje, ki naj bi prispevalo z dozorelimi odpravninami. Ob zaključku sestanka pozno zvečer so sindikalni predstavniki izrazili nekaj pomislekov tako glede pogodbenih odnosov v novem podjetju, kot glede delitve dobičkov. Zato so si pridržali dokončno odločitev, ki jo bodo morebiti sprejeli zjutraj na seji pokrajinskih vodstev, pred ponovnim sestankom ob 10. uri na sedežu deželnega odborništva za industrijo. OD 1. MARCA DALJE Na openski carinarnici mehanografsko poslovanje Tržaška carinarnica obvešča, da bo carinski urad na Opčinah uvedel s 1. marcem poslovanje na podlagi mehanografskega sistema. Za ca- Vollia. Za štipendijo se lahko potegujejo redni študenti pravne fakultete, ki so rojeni v Trstu. Prošnje je treba nasloviti na rektorja do 28. februarja. Podrobne informacije nudi tajništvo tržaške univerze. Arhitektura 16. in 17. stoletja Narodna in študijska knjižnica v Trstu priredi v sredo, 2. marca, tretje predavanje iz ciklusa o razvoju slovenske arhitekture. Predaval bo univ. prof. Nace Šumi na temo: «Arhiteklura 16. in 17. stoletja*. Predavanje bo ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Ulici Pe-tronio 4. Drevi bo v gledališču Rossetti premiera drame iRoulette» češkega dramatika Pavla Kohouta, delo u-prizarjajo v Italiji prvič. Dramsko delo iRoulette* je Ko-hout napisal na podlagi povesti Leonida Andrejeva *Mrak*. Gre torej za prosto dramatizacijo povesti znanega ruskega predhodnika ekspresionizma. Andrejev je imel določen vpliv tudi m slovenski ek spresionizem, poznamo napr. njegovo dramo tčrne maske*. Osrednje vprašanje drame «Rou-lette* je tragično razmerje med posameznikom, ki doživlja globoko eksistencialno krizo in resničnostjo, ki ga sili v globoke dvome. Junak Andrea je razočaran nad revolucijo, oziroma nad posledicami revolucije; to ga privede do globoke bivanjske stiske in v nihilizem. Posameznik ■ je nemočen, družbena stvarnost ga pregazi. Junakove sanje so preveč oddaljene od stvarnosti, da hi jo lahko izboljšal z dejanjem, šele prostitutka, ki je v tesni povezavi s vsakdanjim svetom, lahko sprejme in uresničuje junakovo izročilo. Dramatik Pavel Kohout je eden izmed najbolj znanih podpisnikov «Listine 77*, njegov položaj *disi rinjenje uvoznega blaga bodo morali uvozniki od tega dne dalje vlagati (do 10. ure dopoldne) nove carinske prijave model A-46. Openska carinarnica je prva v Italiji, ki razpolaga z napravami za mehanograf-sko poslovanje. Še v tem letu bodo take naprave prejele še druge carinarnice v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Vse bodo neposredno povezane s središčem za obdelovanje podatkov v Trstu. Odmevi ob smrti 8-letnega otroka . Rajonska konzulta za Sv. Jakob je v zvezi s smrtjo osemletnega otroka Massima Cocianija v Ul. Ko-štalunga 78 zaradi gladovanja obja vila tiskovno poročilo, v katerem ostro zavračo tendenciozno pisanje tržaškega italijanskega dnevnika o tem srhljivem dogodku. Ta dnev nik je namreč zap sal, da so predstavniki konzulte že dalj časa vedeli za obupno stanje tega otroka, a da niso vendar ničesar u-krepali. Ista konzulta je pred kratkim izdala pismeno poročilo o tem dogodku, v katerem je rečeno, da se je tragedija dogodila zaradi nesposobnosti in nezanimanja krajev nih oblasti, poleg tega pa tudi zaradi pomanjkanja krajevnih zdrav stvenih struktur. Avtomobilist podrl priletno žensko Včeraj okoli 20. ure je na Bazoviški cesti na Opčinah 24-letni Gian-marco Misigoi s Proseške ceste s svojim avtom autobianchi podrl 72-letno Leo Canciani por. Štolfa z Bazoviške ceste 12. Stolfovo so z rešilnim avtom Rdečega križa prepeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti dva meseca zaradi domnevnega zloma lopatice. Nesreča na delu Med delom v podjetju AFA se je sinoči malo pred polnočjo ponesrečil 46-letni delavec Duilio Ruzzier iz Milj, Ul. Fabbri 1. Med upravljanjem nekega stroja se mu je zlomil francoski ključ in Ruzzier je zadobil razne poškodbe po desni roki; na ortopedskem oddelku tržaške bolnice se bo moral zdraviti 20 dni. Žalna svečanost na vojaškem pokopališču, Tržaško tajništvo združenja «Ita-lija - ZSSR* obvešča, da bo jutri ob 11. uri na tržaškem vojaškem pokopališču pri Sv. Ani žalna slovesnost v čast padlim sovjetskim vojakom. Svečanosti se bosta udeležila tudi kapetan Dimitrij Baskakov in predstavnik sovjetskega veleposlaništva v Rimu dr. Sergej Radžig. Prosvetno društvoiIVAN GRBEC v Skednju vabi k predavanju IZIDORJA PREDANA BENEŠKA SLOVENIJA ki bo danes, dne 25. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Ob tej priliki bo nastopil DUET KEKO IN ANA, ki bosta zapela ob spremljavi kitar nekaj beneških ljudskih pesmi Razna obvestila Prosvetno društvo Iran Venturini priredi s sodelovanjem osnovne šole pri Domju. jutri, 26. februarja, ob 20. uri v dvorani sindikatov pri Domju, Prešernovo proslavo. denta* povečuje zanimanje za premiero. Pred premiero svoje drame je Kohout po telefonski zvezi izjavil upravi, da mu je čehoslova-ška ■ vlada onemogočila kakršnokoli delo. Vzeli so mu delovno knjižico, vozniško dovoljenje in družbeno zavarovanje. Kohout je še izjavil, da mu pomeni vsaka uprizoritev njegovega dela občutek, da znova zaživi. Delo «Roulette* je prevedel Gior gio Pressburger, režiral pa Rober to Guicciardini, Scene in kostume je izdelal Lorenzo Ghiglta, glasbo je napisal Benedetto Ghiglir V delu igrajo Lorenza Guerrieri, Pac i Graziosi, Regina Bianchi, Giorgio Valletta, Mimmo Lo Vecclvo, Daniele Griggio. Clara Gatto. Anna Canzi. Giovanna Pregonese, Stefa-nella Marrama in drugi. Včeraj-danes Danes, PETEK, 25. februarja SAŠA Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 17.45. — Dolžina dneva 10.54. — Luna vzide ob 10.20 in zatone ob 0.24. Jutri, SOBOTA, 26. februarja ANDREJ Vreme včeraj: Naj višja dnevna temperatura 12.6 stopinje, najnižja 7. ob 19. uri 11,6, zračni pritisk 1015 mb pada, vlaga 78-odstotna, nebo oblačno, brez vetra, morje mimo, temperatura morja 10 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 23. februarja 1977 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 82-Ietna Amalia Riz-zardi, 72-letna Norina Borri vd. Ra-doslovich. 83-letna Giovanna Miloch vd. Marassich, 82-letna Adorina Pi-schiutta vd. Vittori, 80-letni Vittorio Sivi, 75-letna Angela Maggiolo vd. Zanardi, 69-letni Giordano Zuccolin, 72.1etna Erminia Peruzzi vd. Pittani, 89-letni Angelo Vasalli, 80-Ietna Vanda Cozzi vd. Germ, 84-letni Giuseppe Grassi, 79-letni Dante Sacchi, 72-letni Vittorio Apflllonio. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SI.UŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef št 732-627. LEKARNE V OKOLIC) Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: teL 200-121; Se- sljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. J DNE 24. 2. 1977 Ameriški dolar: debeli 884,25 drobni 845,- Funt šterling 1510.- švicarski frank 346,60 Francoski frank 176,30 Belgijski frank 23,80 Nemška marka 367.— Avstrijski šiling 52.— Kanadski dolar 845.— Holandski florint 351,50 Danska krona 147.— Švedska krona 205.— Norveška krona 164,— Drahma: debeli 22,- drobni 22,- Dinar: debeli 43,50 drobni 43,50 MENJALNICA vseh tujih valut Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA 250 milijonov lir za izboljšanje žičnic in vlečnic v F.-J. krajini * Od 15. januarja letos je za redno obratovanje teh na-prav pristojna in odgovorna deželna uprava - Danes razprava o ovrednotenju arheoloških najdb v Ogleju ..............mi.MII................mini.im.I.II.II.um.iiimmmll.umni PO PODATKIH EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI Uvoz goveje živine in mesa iz vzhodne Evrope nazaduje Največ blaga uvaža Italija - Pregled obsega tudi dobave živine in mesa iz Jugoslavije IMIIHIIIIIIIimillllllllllllllllHIlllllMlinilllMIUIIIlllllllllllllUlMHIIIHIlllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIII KER SE NE IZVAJA DELOVNA POGODBA Včeraj stavkali sedem ur uslužbenci javnih prevozov ' Stavka je trajala od 9. do 16. ure - Zastoji v mestnem prometu MRZLIČNO ISKANJE REŠITEV ZA «CALZA BLOCH» USTANOVITEV DELNIŠKE DRUŽBE S SOUDELEŽBO DELOVNE SILE? Poglobljena pogajanja med sindikati, deželo in podjetjem Denardi-Zagonetna pobu,da za ustanovitev proizvajalno - trgovske zadruge DREVI V GLEDALIŠČU ROSSETTI • Premiera dela «Roulette» češkega dramatika Kohouta Pavel Kolioui je eden izmed najbolj znanih podpisnikov Listine 77 KASTA ■ Prireja ■ ■ I I danes, 25. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu filmski večer ALJOŠE ŽERJALA- Od Perzije preko Latinske Amerike v ((sentimentalno potovanje)) Na sporedu: Povratek v Ande, Bogota, Velikonočni o-toki, Atletika pri Boru, Ex tempore in nogomet pri Kasti itd- Vabljeni! Gledališča AVDITORIJ Danes ob 20.30 bo na sporedu « cital Raffaelle De Vita «11 riso bi*®' co dello scemo* s podnaslovom fe coneerto 1887-1919*. De Vito s kitaro spremljal Gancarlo Melis*® Predprodaja vstopnic pri osrednji o gajni v Pasaži Protti. Veljavni so di odrezki, za Avditorij. ROSSETTI J Danes ob 20.30 «Roulette» P*?? Kohouta. Režija Roberto Guicciard*® IV. predstava v abonmaju. Rezar* cije za prvih šest predstav pri ostf nji blagajni pasaže Protti 2. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom ANONIMO VENEZIANO BENEČANKA (La Vencxiana) Prvič v slovenščini Prevod Ciril Kosmač Scena Demetrij CeJ Glasba Ivan Mignozzi Kostumi Marija Vidau Režija MARIO URŠIČ V nedeljo, 27. februarja, °b 16. uri — a’ red G " okoliški. Kino Ariston 16.30 «Un uomo da marJ piede*. Dustin Hoffman. Prepove« mladini pod 18. letom. Barvni h La Cappclla Undcrground: 19.00— «In corsa col diavolb*. Režija "* Starrett. P. Fonda in VVarren " tes. Barvni film. Mignon 15.30 «La scarpetta e Is sa». Barvni film. ., Nazionale 15.30 «Dersu Uzzala*- ” vni film. . Graftacirlo 16.00 «La presidentes5*^ Režiral L. Salce. Mariangela M* to in Johnny Dorelli. Barvni . Kenice 15.30 «I,a battaglia di * way». Barvni film. Charlton ston. Henry Fonda in še mnogo d gih znanih igralcev. j Excclsior 16.00 «Tentacoli». Bar* film. John Huston, Shelley Wint® ^ Henry Fonda, Delia Boccardo. Eden 15.00 «Emanuelle l'antivergi*f. Sylvia Kristel. Prepovedan mlad' pod 18. letom. Barvni film. j, Ritz 15.30 »Cassandra Crossing*. SoPj) Loren. Ava Gardne/ Ingrid Thu*1 Burt Lancaster. Barvni film, . Aurota 16.00 «Quelle Strane occ0sj ni*. Prepovedan mladini pod letom. Barvni film. ., Capitol 15.30 «11 corsaro nero* b bir Bedi in Carole Andrč. M Cristallo 15,30 «Gli uitimi fuochi*-14, bert De Niro. Prepovedan mls"1 pod 14. letom. Barvni film. g, Moderno 16.00 «2002: La seconda dissea*. Barvni znanstvenofanta* ni film. j, Fiiodraniniatico 16.00 «Bocca di v luto*. Cristina Lindberg. PreP°v dan mladini pod 18. letom. kl). Ideale 16.00 «Mondo erotico*. J mentarec. Prepovedan mladini P* 18. letom. Barvni film. ^ Impero 17.00—20.40 «Barry Lynda Barvni film za vse. Vittorio Veneto 16.30 «11 trucido e ^ sbirro*. Nicoletta Machiavelli ^ Thomas Millian. Prepovedan ml* pod 14. letom. Barvni film. .j. Radio 16.00 «Lo chiamavano no*. Barvni film za otroke. Abbazia 16.00 «La battaglia del ^ serto*. Barvni film. R. HosseiP’ Hamilton, E. Stewart. ju Astra 16.30 «Amore e guerra*. Allen in Diane Keaton. Barvni 'K Volta (Milje) Danes zaprto. -Jo 16.00 «11 settimo viaggio di blj(, bad*. Barvni pustolovski film-Mathevvs in K. Grant. I« Razstave KoV Jutri, v soboto 26. t.m., ob - ( v Palači Costanzi, ob 19. uri foyerju gledališča Rossetti, bodo * prli rastavo sobodnih češkoslova’ , scenografov. Razstavo, ki jo oh zirajo ob priliki uprizarajanja tovega dela «Roulette» v tria: gledališču 'Rossetti, pripravlja ^ ško gledališče Teatro Stabile ob ^ delovanju praškega državnega da za gledališko umetnost in i>°° m-kroviteljstvom tržaške občine. va bo trajala vfes februar in ma^, dokler se bo na tržaškem odru u" Varjalo Kohoutovo delo. Jutri, v soboto, 26., t.m., ob e uri bodo v umetnostni galeriji lario v Ulici Armando Diaz 1 v. prli razstavo del italijanskega -nika Ernesta Treccanija. Odprtja ** stave se bo udeležil tudi umetnik- V občinski galeriji na Trgu bo jutri ob 18. uri odprla razs_ jj svojih del likovnica Edera Radin1, ^ je sicer po rodu- Tržačanka, ki P* * dolgo let živi izven svojega rojstf1 ^ mesta, v Benetkah. Edera Radi®* razstavljala do 6. marca. ŠD Primorje izreka iskreno svojemu blagajniku Silvestru ^ in družini ob Izgubi očeta. VČCRAJ NA TRŽAŠKIM SODIŠČU Prenizka kazen za mlade fašiste zaradi pretepa levičarskega dijaka hdniki niso upoštevali dokumentacije o provokatorski dejavnosti znanega fašisti-Vega pretepača Almeriga Crilza, ki jo je poslala sodišču tržaška kvestura 7“'lsn:co in je okreval v osmih k. Medtem pa je drugi dijak jVazmerno nizke kazni za fa stične pretepače so že prava zna-J*?st tržaškega sodstva. Tako smo F® dnevi poročali o obsodbi mla-, Sa fašista Sluge zaradi pretepa ‘iškega študenta Pietrobellija, g pa so sodniki (predsednik Grirt^S-i’ Pr'sednika Guglielmucci in . 'oelli, tožilec Brenči, zapisnikarica knu 1°maur°) naložili izredno niz-iazen trem pripadnikom fašistič-v “fganizacije »Fronte della Gio-. u», četrtemu pa oprostili kazen j?di mladoletnosti. bogodek, o katerem je tekla raz-l aya, se je pripetil 15. marca 1975, |. J® skupina mladih fašistov razde-Va'a letake pred licejem Petrar-, ,v Trstu. Prišlo je do prerekanja j ."'jaki, kajti fašisti niso bili di-omenjenega zavoda in so jim .j,, j dijaki oporekali pravico, da na mestu delijo letake, ki so bili JI eda provokatorske vsebine. Pri-j,°Je do prerivanja in nenadoma b.^en izmed fašistov s francoskim t it mahnil po glavi dijaka Bru- i.Pondo, ki se je moral zateči v 2°*niSr ’ - - H so ugotovili, da je bil 18-^u'^° Gasparo — odprl vodo-«rn°. P'P° in z gumijasto cevjo ?°pil fašistične provokatorje. [ij* kraj nesreče so prišli agenti [jkičnega oddelka tržaške kvestu-d' ki, so med osebno preiskavo i-Grii c'raii štiri fašiste: Almeriga jr®*. Stefana Latcovicha, Sergia jn mia(j0ietnega Roberta Grilzu in pri Latkovichu so Da » francoski ključ, pri Bevivinu D, žlezno pest. Za prva dva je (vestnik državnega pravdnika dr. Da t n 'Z(i3l zaporni nalog, vendar . sta presedela v zaporu samo 5 .v^kar so ju izpustili na začasno kiri °' dolgi preiskavi so vse J? fašiste prijavili sodišču zaradi ^ročitve/telesnih poškodb, prve jj, Pa tudi zaradi nedovoljene poseje P^šja. Preiskovalni sodnik pa G 'stočasno prijavil sodišču tudi jgi^fa in mladoletnega dijaka Lu-jJ* G. zaradi »nadlegovanja*. Po-u/Po so morali torej sedeti na za-U0n> klopi demokratični dijaki skup-s fašističnimi provokatorji. di8j raj se Bevivino in Latcovich jjma Predstavila sodnikom in so tjj! ®°dili v odsotnosti. Kar zadeva sCv.i.na naj pripomnimo, da je dr(J nP v zaporu v Padovi zaradi *anfp kaznivih dejanj in da se je tif?:,°dpovedal prisotnosti na raz-Mlade fašiste so zagovarjali [P', misovski voditelji Giacomelli, JJjPaiari in Segariol, medtem ko je V“'jaka zagovarjal odv. Civello. (JrPsegih je bil še zlasti oster Gia-ki je med drugim dejal, da *št$ 0 treba vzdušja opozarja ob prepletanju nekakšnih korenin na skrivno življenjsko silo, ki se tod pretaka, obe nem pa se prebija v prostor in ga Razprava o notranji preureditvi občine Zadnja seja občinskega odbora je bila skoraj v celoti posvečena vpra- MIIIIIIHIIHIIIIHIIHHIIIIHH Hill IIIIIII llllll H Hill IIIHIIIIIIIHIIIIIIIHIHIIIIHIIflllll II IHHIIIIIIIimillllHIIIIIIIIIIIimiHIIIIMiHHIIlIlHIIIIHIUHIIIIHHIIIIMMIlHHIIIHIIIIII DREVI BODO V OBČINSKEM SVETU RAZPRAVLJALI 0 PRORAČUNU Letošnji deficiti mestnega podjetja večji kot kdajkoli: 645 milijonov lir Morda se bodo do konca leta otresli avtobusne službe, ki najbolj bremeni podjetje - Nujnost povišanja cene vode v letošnjem letu oživlja, škoda, da je ta ciklus v Jussovem konceptu že nekako zaključen, še preden je bil pravzaprav dodelan, kajti tu bi nam slikar utegnil še marsikaj povedati. V drugem momentu pa se slikarju prostor oblikuje nekako po elementarnih silah: po eni strani se razvija v iskanje čistega ozračja, po drugi pa se razvija v pregibanju gmote. V obeh primerih gre za pre-kipevanje podtalne energije, ki išče življenja in sprostitve. Jussa se je tu opredelil za izrecno hladne barvne tone: tako je prišla do izraza nekakšna osnovnost ozračja in gmote ter njunega medsebojnega sprotnega sporazumevanja. Odločni zamahi v očrtovanju tehtno utemeljujejo to ^dialektiko*. Morda je pri tem tudi vtis «potresnega občutja». Jussova pretežno abstraktna govorica s simboličnimi vložki je videti, da je postala za Jusso pristna abeceda. Škoda, da so dela ponekod oblikovno nedognana. Vsekakor nam Jussa v ustvarjalnem pogledu obeta bogat razvoj. Vladimir Klanjšček se je za to priložnost umaknil v intimnejši o-klepaj domače motivike. Sicer ni bilo težko ugotoviti (na več ali manj vseh dosedanjih razstavah), da mu je domači prostor vodilni motiv. Toda v zaporedju prejšnjih razstav smo bili priča bolj sklenjenemu razvoju njegove govorice, medtem ko nas je tu v tem pogledu nekam eprestrigeI*. s tem da nam je predstavil kot arheološko dragocenost ostanke domačih predmetov in o-rodja, ki je že davno dotrajalo in ki živi sedaj v dragoceni zarjave-losti in okostenelosti. Klanjšček nam je te predmete utopil v razpoloženjske» barvno intonacijo in pri tem znova dokazal bogato iznajdljivost. Škoda, da nam ni ob tej motiviki poglobil tudi tživljenj-skega» spoznavanja ter da ga je o-čarala le zunanja mikavnost te trdne nekdanjosti. m. r. 40nagrad Značilno za »letošnje* pustovanja v Bregu je bilo veliko število pri reditev, kot jih ne pomnijo že dalj časa, na vseh pustnih zabavah in plesih, pa je bil izreden obisk. Večje skupine pustnih šem so obhodile hiše v Gročani, pri Domju, Borštu in Boljuncu. V Gročani so priredili plesno zabavo v nede-ljo zvečer, pri Domju pa v nedeljo in v torek. V Borštu je bila zabava v društveni dvorani v nedeljo, ponedeljek in torek. V Bo ljuncu so po torkovem obhodu hiš pripravili tradicionalno pojedino »na jami*. Pustno rajanje za otroke je bilo v nedeljo v Boljuncu, v Dolini pa v torek. Škoda, da je v torek popoldne hud naliv preprečil predviden sprevod in rajanje po boljunski »Gorici*, lei je bila za to priliko zaprta za promet. Pustni odbor iz Boljunca je pripravil lep alegoričen voz »Cirkus*, Borštani pa so, kljub nali vu, razkazovali po vsem Bregu svojo osem metrov dolgo »mulco*. Zabava je dosegla višek zvečer v gledališču »France Prešeren*, ka mor so prihitele na zadnji pustni ples maske iz vse okolice. Omenimo naj še, da so vsi plesi v gledališču v Boljuncu dosegli iz reden uspeh. Tržaška univerza prireja na račun naše dežele, v svojem programskem centru v Ul. del Ronco 11 tečaj v specializaciji osebja za avtomatični pregled podatkov. Tečaj bo trajal od 7. marca do 10. junija, in sicer ob ponedeljkih in petkih od 9. do 12. ure. Vpisovanje do sobote, 26. februarja. Tečaj bo razdeljen na šest razredov po 30 ur, na katerih se bodo tečajniki učili pravilno računati z elektronskimi računalni ki. Razstava navtike, kampinga in karavanning nauticam tRžaški velesejem/trg de gasperi 1/34139 trst/tel. (040) 733201 Na drevišnji seji občinskega sveta bodo svetovalci razpravljali in verjetno udi odobrili letošnji proračun mestnega podjetja iza elektriko, vodo, metan in avtobusne prevoze* Prva ugotovitev je ta, da se je deficit podjetja letos spet povečal. Dosegel je 645 milijonov lir, kar je 85 milijonov lir več kot lani. To kljub temu, da so povišali čepe elektriki, metanu in avtobusnim vozovnicam. Povečali so se namreč stroški za osebje, za material, za nafto, za nadomestne dele. Letošnji dohodki podjetja bodo znašali 3.383.000.000 lir, kar je 555 milijonov lir več kot lani, izdatki pa bodo znašali 4.028.000.000 liri kar je 640 milijonov lir več kot lanu V podjetju*upajo, da se bodo konec letošnjega leta rešili avtobusnega podjetja. To naj bi se vključilo v ustanavljajoče se enotno pokrajinsko avtobusno podjetje, ki bi potem urejevalo vse avtobusne prevoze na Goriškem, v mestih Gorica in Tržič in v medkrajevnem prometu. V TRŽIČU SKUPŠČINA SINDIKATA CGIL-FILP Pristaniški delavci ugodno ocenili osimski sporazum Dežela naj z novo politiko prispeva k okrepitvi krajevnega gospodarstva Na zadnji pokrajinski skupščini pristaniških delavcev CGIL - FILP, ki je bila 19. februarja v Tržiču, so ob sklenitvi del soglasno sestavili dokument, v katerem se pristaniški delavci zavzemajo in nakazujejo smem ce za premostitev sedanje krize, predvsem v pomorskem gospodarstvu. Med drugim pristaniški delavci naše pokrajine ugotavljajo, da 73 okrepitev pomorskega gospodarstva mora naša dežela imeti večjo avtonomijo. Naloga dežele pa je, da z drugačno gospodarsko politiko ter z načrtnimi investicijami skr-bi za ekonomsko rast v- Furlaniji -Julijski krajini. Na skupščini so nadalje ugodno ocenili sporazum v Osimu med Italijo in Jugoslavijo ter ugotovili, da bodo novi odnosi med sosednima državama prispeva-k okrepitvi krajevnega gospodarstva. Pristaniški delavci so nadalje zahtevali, naj oblasti učinkovitejše in hitreje ukrepajo pri od pravljanju posledic potresa v Furlaniji, Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Nov odbor CGIL - FILP, ki so ga izvolili na tržiški skupščini, je tako sestavljen: Eligio Barbo, Lucia no Brigante, Renato Cianel, Sergio Di Bert, Giorgio Di Luca, Gian-franco Sandrin, Teodolindo Stabile Novo vodstvo socialdemokratske stranke V goriški socialdemokratski stran, ki so te dni zamenjali vodstvo. Dose danji tajnik dr. Božo Gruntar, ki je bil izvoljen za predsednika konzorcija za goriško industrijsko cono, je namreč podal ostavko. Novi tajnik je Amleto Ceccherini, dr. Gruntar pa je bil skupno z Vincen zom Comoagnonom izvoljen za pod tajnika. Preuredili so tudi mestno organizacijo stranke. Tri prejšnje nastop Sovodenjskega noneta. sekcije so strnili v eno, ustanovili pa bodo skupine po mestnih rajonih. Danes odprtje nove delavnice v Sovodnjah Danes popoldne bodo v Sovodnjah uradno odprli novo delavnico, ki jo je postavil domačin Franc Čevdek, blizu upepeljevalnika za smeti. To je nov kovinarski obrat, kjer bodo izdelovali ogrodja za različne stroje, po naročilu večjih tovarn. Pri podjetju čevdek je zaposlenih 10 delavcev, predvsem .domačinov. Pasolinijevo delo jutri v Krminu V krmgiskem mestnem gledališču bo jutri zvečer, ob 21. uri, predstava Pasolinijeve igre »I Turcs tal Friul* v okviru redne abonmajske sezone. Igro bo izvajal Piccolo tea-tro Citth di Udine. Igro je Pasolini napisal že V letu 1944, do lani pa je niso predstavljali. Turke primerja umrli furlanski pesnik z Nemci, ki so prav v tistem času zasedli Furlanijo in še druge predele Ev- Prosveta Prosvetno društvo «Oton Župančič* v štandrežu priredi jutri, 26. februarja, ob 20. uri, v domu Andrej Budal Prešernovo proslavo. Na sporedu imajo priložnostni- govor, nastope otroškega, ženskega in moškega zbo ra ter recitacije. Prosvetno društvo »Vipava* priredi na sedežu na Peči jutri. 26. februarja, ob 20. uri, Prešernovo proslavo. Na sporedu so recitacije doma čih mladincev, priložnostni govor in Avtobusni odsek ima namreč največji deficit, t.j. 435 milijonov lir. Brez tega bremena bi lahko podjetje bolje živelo, zmanjšali bi se stroški za pasivne obresti pri bankah. s poviškom cene vode, ki je danes med najcenejšimi v deželi, pa bi lahko tudi dosegli Spet ura-vnovešenje proračuna. Z lanskimi novembrskimi poviški so predvideli, da bi v letošnjem letu vnovčili v avtobusnem podjetju 264 milijonov lir (lani 189 milijo nov).' Izdatkov pa naj bi letos i-tpeli 699.000.000 lir, to je kar 155 milijonov več kot v prejšnjem letu. S popravljenimi poviški na nedavni seji občinskega sveta bodo morda pridobili še kakih deset milijonov lir, to pa ne bo v nobenem primeru pomagalo k odpravi deficita. Stroški so se povečali v glavnem ker je stopila v veljavo nova delovna pogodba, poleg tega pa je-poskočila cene vsem vrstam goriva. V poročilu upravnega sveta podjetja je še reč?no, da dohodki od vozovnic in deželni prispevek dosegajo skupno le 36 odstotkov stroškov. To pa je zelo daleč od predvidenih 50 odstotkov, ki so predvideni v državnem merilu. Zadnje podražitve so imele kot osnovo stroške predvidene v lanskem letu in takrat bi bili morda dosegli 45 odstotkov. Sedanji računi pa kažejo, da bomo najbrž v kratkem imeli novo podražitev avtobusnih vozovnic. Morda pa bodo sedanje cene ostale nedotaknjene do konca leta, ko naj bi službo prevzelo-novo podjetje. Električno podjetje dobavlja e-lektrično energijo zasebnikom in podjetjem na tistem področju občine, ki je na levem bregu Soče. Drugod skrbi za to državno električno podjetje ENEL. To dobavlja elektriko goriškemu podjetju, ki je torej le posrednik med proizvajal cem in potrošnikom. Zaradi pove čanih proizvajalnih stroškov in blokiranih cen na celotnem državnem ozemlju pa je ENEL v hudih finančnih stiskah. Posledica je tudi, da se je v stiskah znašlo tudi soriško mestno podjetje. Deficit se je sicer od lanskega leta nekoliko zmanjšal in bo letos znašal le 100 milijonov lir (lani 145 milijonov) Dohodkov naj bi letos imeli za milijardo 755.000.000 lir, izdatkov pa 1.855.000. 000. Predvidevajo, da bodo letos prodali v Gorici 44 milijonov kilovatnih ur, lani so jih 41. Edino podjetje za razdeljevanje metana bo imelo proračun brez pri manjkljaja. Predvidevajo dohodek 1.005.000. 0001 lir in prav toliko izdatkov. V obeh primerih gre za 168 milijonov lir več kot lani. Tudi tu so že leto dni prodajne in tudi nabavne cene višje. Kar se tiče razširitve metanovoda na področje Štandreža. Podgore in Ločnika. pa visijo stvari še v zraku. Občinska uprava je namreč sklenila pogodbo z goriško hranilnico o najemu po sojila v višini milijarde lir. toza devni sklep pa počiva že nekaj mesecev v nekem ministrskem predalu v Rimu. Podjetje za dobavo vode pa ima letos deficit 110 milijonov lir, la ni pa je ta znašal le 60 milijonov To iz dveh razlogov: ceng vode ki jo Jugoslavija dobavlja z Mrzleka se je povišala, prav tako se je po višala cena električne energije, ki jo uporabljajo za pogon črpalk na Majnici. O dobavi vode* iz Jugosla vije je treba povedati, da rimska vlada da goriški občini regres za ceno vode, vendarle pa gonška ob- čina ta denar da -v svoj proračun, ne pa v onega mestnega t>odjetja Za prodajo vode bodo v Gorici dobili letos 359 milijonov, stroški pa bodo znašali 469 milijonov lir Neizbežno pa bo letos prišlo do podraž tve cene vode. V Gorici stane kubični meter vode samo 42 lir, drugod na Goriškem so cene znatno višje, na Tržaškem pa morajo ljudje plačati za kubični meter vode 114 lir. V sosednji Jugoslaviji so cene še dražje. Z vodo mo ramo namreč tudi štediti. Včeraj-danes lz goriškega matičnega urada RODILA STA SEi^Massimiliano Puma. Davide Ghiaria. UMRLI SO: 73-letni Giulio Calliga-ris, 80-letna gospodinja Marija Fratnik por. Petriča, 79-letni Antonio Di Blas, 65-letni upokojenec Mario Ma-rizza. Kino tioricu VERDI 17.00—22.03 «Histoire d'0», C. Clary in U. Kier. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.15—22.00 »Cassandra Crossing*. S. Loren in Burt Lancaster. Barvni film. MODERN1SSIMO 17.15—22.00 «11 flau-to magico*. J. Koestlinger. I. Urrila CENTRALE 17.00-21.30 «La scarpetta e la rosa*. R. Chamberlein in G. Craven. Barvni film. VITTORIA 17.15-22.00 »Natale in časa di appuntamento* F. Fabian in E. Borgnine. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCEIS10R 20.30 nastop zbora »E. Grion*. PRINCIPE 17.30-22.00 »King Kong*. Nova Gorica in okolica SOČA »Oddaljena trobenta*, ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Tudi angeli noro vozijo*, italijanski film ob 18.00 in 20.00. DESKLE »Karate jekleni fant*, Hong-konški film ob 19.30. HIUMHHmilimilimHlimHIIIIIIHHIimillHHtllllHHIHIIIIIIHimHHHniHHIHHHHmilllHHIHHHHlIlHtllllli POJASNILO PREDSEDNIKA EPT DEŽELNI PRISPEVEK LETOS KOMAJ ZA KRITJE STROŠKOV Za posebne dejavnosti 4 milijone lir - Težave pčedvsem zaradi neustreznega finansiranja Že večkrat smo pisali o težavah, stanje skoraj obratno, pokrajinske turistične ustanove v j Predsednik goriške pokrajinske u- Gorici zaradi skopo odmerjenih finančnih sredstev, ki pa so dejansko iz leta v leto manjši. V zvezi z novico v krajevnem tisku, da je deželno odbomištvo pred dnevi razdelilo deželni prispevek za letos in bo goriška pokrajinska u-stanova za turizem prejela 80 milijonov lir za najrazličnejše pobude na turistične,.! področju, je njen predsednik Mario Del Ben včeraj poslal daljše pojasnilo. Uvodoma navaja, kako utegne omenjena novica marsikoga zavesti, da napačno misli, s kakšnimi sredstvi razpolaga ustanova za opravljanje osnovnih nalog Resnica pa je precej drugačna. 79.382.000 lir bo komaj zadostovalo, poleg 17 milijonov lir, ki jih ustanova prejema iz drugih virov, za kritje tekočih splošnih stroškov. Tako bo za o-snovne dejavnosti ostalo samo o-krog 4 milijone lir, od katerih so dva že porabili za stroške v zvezi s pisarno za informacije. Mario Del Ben ugotavlja, kako so na žalost sredstva namenjena za pospeševanje turistične dejavnosti iz leta v leto manjša, zlasti potem, ko so od zneska namenjenega goriški pokrajini odgepili precejšen del in ga namenili sorodni ustanovi v Vidmu. Težave pa izvirajo, po mnenju predsednika, ki sicer začasno o-pravlja to dolžnost, ker je že podal ostavko, iz neurejenega načina finansiranja. Preden je pristojnost prevzela dežela, so se sredstva do bivala neposredno iz davkov. Zaradi tega niso bila podvržena ne posrednim vplivom inflacije, kajti bila so vsako leto večja. Tak način zbiranja sredstev je tudi dopuščal, da se je za osnovne namene to je spodbujanje turistične dejavnost: porabil ••etežni del, medtem, ko je šlo za tako imenovane splošne stroš ke le kakih 20 odstotkov. Zdaj je stanove za turizem je zato prepričan. da je treba finansiranje te dejavnosti nujno ponovno navezati na davčne dohodke. Po drugi strani pa je treba upoštevati, da se zbrana sredstva ponovno uporabijo zu u-stvarjanje dohodka iz turizma v kraju samem. Izgleda. da sedanji način finansiianja ne gre v tej smeri, še manj pa je upoštevano dejstvo. da je goriška pokrajina na drugem mestu v deželi kar se tiče ustvarjenega dohodka iz turizma. Bistveno drugačen pa ni nit: položaj v krajevnih turističnih uradih, kot so recimo «Pro Ix>co». ki so jim ukinili prispevke za poslovanje u-radov. Del Ben zaključuj, pojasnilo z ugotovitvijo, da najbrž smatrajo pokrajinske turistične ustanove za preživele o"ganizacije, ki niso sposobne vzpodbujati in usklajevati turističnih dejavnosti na svojem področju, čeprav so bile v prejšnjih letih zelo aktivne, in so jih v nekaterih turističnih deželah vzeli za vzgled osnovne ureditve za pospeševanje turizma. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D'Udine, Trg Sv. Frančiška, tel. 21-24. Prispevki Za društvo krvodajalcev v Mof i so darovali: Anna in Alfonsinu Zoff 10.000 lir v spomin pokojne matere. Mario Guarino 5000 lir namesto cvetja na grob pokojne stare matere. Ranieri Nadalutti in Adriano Marini po 5000 lir. Sekcija VZP1 ANP1 v Standreio sporoča žalostno vest, da Je v 67. let« starosti preminil Emil Susič • Bajtar. EKONOMSKO PISMO IZ LJUBLJANE Vpis v srednje šole v tekočem šolskem letu Prizadevanja za širjenje izobrazbe ■ Tisoči delavcev vpisani v poklicne šole ■ Deficitarno obdobje tehničnih kadrov se bo v kratkem končalo? Izobraževalni proces je temeljni proces vsake družbe, ne glede na njeno ureditev. Za gospodarski in kulturni napredek ne zadoščajo le razpoložljiva sredstva, ampak /lasti kadri, kar nam kažejo vsi primeri razvijajočih se držav Azije, Afrike in Južne Amerike. Prav delovna sila, glede na kvalifikacijo, postaja najpomembnejše orodje, Vsa Dantejeva dela izšla v srbohrvaščini Pomembna svečanost na sedežu italijanskega kulturnega središča v Zagrebu, ki so se je udeležili številni predstavniki zagrebškega javnega življenja ter italijanski kulturni ataše v Beogradu ZAGREB, 24. — Srbi in še posebej Hrvati Danteja že dolgo poznajo, saj je bila njegova «Božan-ska komedija* prevedena v srbohrvaščino žc davno. Pa tudi sicer je bilo v srbohrvaščino prevedenega veliko Italijanskega slovstva, kar pa se ne more reči za srbska ozi roma hrvaška dela, prevedena v italijanščino. Pred dnevi pa so i-mc-li na zagrebškem sedežu italijanskega kulturnega centra pomembno kulturno svečanost, ki jo je organizirala dr. E Is a Gerlini, kulturni ataše italijanskega veleposlaništva v Beogradu. Ob navzočnosti številnih jugoslovanskih političnih in kulturnih delavcev ter ob navzočnosti italijanskega generalnega konzula v glavnem mestu Hrvaške dr. Pietra Rinaldija je bilo predstavljeno javnosti celotno delo velikega italijanskega pesnika, prevedeno v srbohrvaščino. Pravzaprav gre za dve zelo Veliki knjigi s skupnim naslovom «Dan-tejeva dela*. Delo sta prevedla oziroma pripravila znana strokovnjaka prof. Fran« Cale in Mate Zorič. Frano Gale je v imenu založbe izročil dve knjigi, o katerih je govor, pred stavnici italijanskega veleposlaništva v jugoslovanskem glavnem mestu dr. Kisi Gerlini, da ju posreduje generalnemu direktorju za kulturno sodelovanje med deželama na ministrstvu za zunanje zadeve v Rimu. Druga dva izvoda i ste edicije sta bila poklonjena tudi italijanskemu ministru za turizem in prireditve Antognozziju mrd njegovim nedavnim bivanjem v Jugoslaviji, ko je prisostvoval' tudi u-prlzoritvi Cankarjevega - Tomizzo-vega »Idealista*. Ko je na svečanosti spregovorila dr. Elsa Gerlini, je podčrtala da delo, o katerem je govor, ne dela časti le tistim, ki so neposredno prispevali k njegovemu izi-du, pač pa vsej katedri za italijanščino in italijansko slovstvo na zagrebški univerzi, to se pravi tistemu univerzitetnemu oddelku, ki je sicer že dolgo znan kot eden izmed pomembnih dejavnikov za zbliževanje na kulturnem področju med Italijo in Jugoslavijo. Da bi podčrtali ta prispevek zagrebške visoke šole. je italijanski konzul v Zagrebu izročil prof. Havlu Tekavčiču, profesorju za italijanščino na zagrebški univerzi. nekaj knjig italijanskih klasikov. Za nadaljnje podrobnejše seznanjanje hrvaškega in srbskega območja z deli velikega italijanskega pesnika, avtorja «Božanske komedije*, bodo novo edicijo posredovali ne le hrvaškim kulturnim krožkom, pač pa vsem glavnim srednjim šolam, da ne govorimo o raznih pomembnejših bibliotekah, koder bo zbrano oelo velikega mojstra vezane besede na voljo čimširšipi slojem ljubiteljev italijanskega slovstva. hkrati pa tudi najdražji proizvodni dejavnik. Spomnimo se stalnih polemik, ki tečejo ne le med zahodno Evropo in ZDA, ampak tudi med ostalimi manj razvitimi deželami, na račun «bega možganov*. Izobraževalni proces je tudi precej drag. saj ocenjujejo vrednost strokovnjaka z diplomo na več deset-tisoč dolarjev. Jugoslovanska družba si že od samega začetka prizadeva za sirjenje izobrazbe, zlasti pa je to pomembno še v zadnjem času, saj je tako rekoč vsak neposredni proizvajalec tisti, ki odloča o svoji usodi, tako na nivoju lastne delovne organizacije, kakor tudi navzven v ostal h skupnostih. Da bi se pravilno odločal, pa mora razpolagati z ustreznim fondom znanja, ki mu ga lahko nudi le stalno izobraževanje, ki stoji na solidnih temeljih. Prav zaradi tega so se v SR Sloveniji odločili, da bodo posvetili izobraževanju ob delu, ki naj bo za delo, izredno pozornost. Izobraževanje ob delu leče na vseh ravneh, tako na osnovnih šolah, kakor tudi na srednjih šolah in fakultetah. Delovne organizacije se zavedajo doprinosa, ki ga nudi znanje, zato se dogovarjajo o delovnih in finančnih olajšavah za delavce, ki uspešno študirajo. Takšni pogoji pa, seveda, kmaiu dajejo določene sadove. Konkretno: v lanskem letu je obiskovalo zadnje razrede osnovne šole skoraj 3.800 slovenskih delavcev, še precej več j' interes in potrebo pa je opaziti pri poklicnih šolali, V letošnjem šolskem letu je vpisanih 5 tisoč delavcev v poklicne šole. največ v administrativne, nad 11 tisoč pa v tehniške in druge strokovne šole. Med tehniškimi šolami prevladuje interes za strojno izobraževanje, med ostalimi strokovnimi šolami pa ekonomska šola. še vedno sicer prevladujejo izrecno moški in ženski poklici, vendar je že očitna tudi tendenca, ki manj ločuje pričakovani poklic glede na spol učencev. Seveda pa ima redno izobraževanje še vedno svoj pomen, saj lahko predstavlja dopolnilno izobraževanje ob delu le manjši del celotnega učnega procesa, kor zahteva izredne napore učencev, prav tako pa tudi obremenitev gospodarstva. Ob vpisu na srednjo šolo se učenci že precej usmerjajo na svoj bodoči poklic. Izjema je gimnazija, ki nudi sicer najbolj kompleksno izobrazbo, z a (o pa zahteva nadaljevanje študija in nedo-končno poklicno usmerjenost. V slovenski družb', ki je v zadnjem obdobju deficitarna po tehničnih kadrih, se čutijo izredna prizadevanja za usmerjanje mladine v .te poklice. Vpis v srednje šole raste iz. leta v leto. letos je dosegel že več kot 74 tisoč vpisanih učencev. Razmerje med ženskim in moškim spolom je enako, le da je manj žensk vpisanih na tehnične srednje šole. več pa pa gimnazije, ekonomske in zdravstvene srednje šole. Na triletne poklicne šole, je v Sloveniji v letošnjem letu vpisanih največ dijakov (37 odstotkov od vseh vpisanih), sledijo jim učenci tehniških in dru-gh strokovnih šol (34 odstotkov), vsak četrti dijak pa je vpisan na gimnazijo. Se posebno je zanimiva gimnazija pedagoške smeri, oz. tiste gimnazije, ki imajo pedagoške oddelke. saj bodo le-ti učenci po nekaj letih prevzeli nadaljnjo reprodukcijo znanja in bodo, doseženo modrost posredovali ndvemu rodu. V 23 enotah, kolikor je v naši republiki šol, ki vzgajajo bodoči pedagoški kader, je v letošnjem letu vpisanih 4.031 dijakov, ki bodo že čez nekaj let omilili krizo pomanjkanja učiteljev. K. B. Še dve sliki s Prešernovih proslav Na gornji sliki vidimo šolski pevski zbor, ki je sodeloval na Prešernovi proslavi, ki jo je priredilo domače PD «Primorec», na spodnji sliki pa so tamburaši iz Boljunca, ki so sodelovali na podobni proslavi pred nedavnim v Gročani. SEDAJ, KO JE OD ZADNJE VOJNE ZE TRIDESET IN VEC LET Sovjetski akademik Barmin govori o strašni «katjuši» Uralska tovarna je cez noč spremenila svojo proizvodnjo - Ukaz iz Moskve Preplah na boji',šen - Vse nemške obljube niso zalegle ■ Gre za raketno orožje Od konca vojne do danes je minilo že 30 in več, let. In vendar smo prepričan', da ga ni človeka srednje in še posebej starejše generacije, ki bi bil pozabil na «ka-tjušo*. Posebno ljudje starejše generacije se «katjuše» dobro spominjajo in marsikomu je v spominu še njeno drugo ime in sicer »Stalinove orgle*. Bilo je tn tisto strahotno sovjetsko orožje, ki je povzročilo tud' med preizkušenimi nemškimi vojaki preplah. In pri tem je zanimivo, da je to orožje ostalo tajno vse do pred nekaj dnevi, dokler niso o njem spregovorili v Moskvi, ' . Pred 35 leti. ko se je »katjuša* pojavila na bojišču, so sovjetski obveščevalci poročali svojim centralam, da je Nemce zajela panka in da je celo samo vrhovno poveljstvo hitlerjeve vojske za trenutek obnemelo ob prvih salvah »katjuše*. Hitlerjevi generali, vsekakor preverjeni strokovnjaki za orožje in vojskovanje, so obstali in iz berlinskih sedežev vrhovnega poveljstva je bilo poslano na vžhodno bojišče skrajno zaupno sporočilo, v katerem med drugim beremo: »Rus imajo avtomatične večcevne topove, ki izstreljujejo svoje granate na elekrični vžig. V trenutku izstreljevanja topovi u-stvarjajo oblak dima. V primeru, da se zapleni tak top, ga je treba ' skrajno pozorno ohraniti nedotaknjenega in takoj poročati...* Toda zaman je Hitlerjevo vrhovno poveljstvo tedaj in pozneje pozivalo svoje vojake na vzhodu, naj bi zaplenili kško «katjušo», da b' se odkrila sovjetska tajnost. Tudi sovjetski zavezniki, Angleži in Američani, niso nikoli zvedeli, kako «katjuša» deluje. Tudi po zmagi nad nacizmom in fašizmom Sovjeti niso izdali te tajnosti, šele sedaj sovjetski aka- dMiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiniimiiiiii n mu im iiiiMiiniMiiMiniii*iiiiiniiiiii iiiiiii i.iiiniiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiinMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiimniiiiiiii mi Patronat KZ - INAC svetuje KMEČKEMU UPOKOJENCU PRITIČE DOKLADA ZA ŽENO Vpr.: «Dokler sem lahko intenzivno obdeloval zemljo, se nisem zanašal na druge, da je imela moja družina vsakdanji kmh. 0-troci so že dorasli in so samostojni. jaz sem bil pred tremi leti upokojen kot invalid, zena pa še kaj malega dela na kmetiji. Ko so otroci še obiskovali šolo, sem prejemal kmečko doklado le za otroke, doklade za ženo pa mi niso dodelili. Sedaj sem že tri leta v pokoju in mi pripada doklada za ženo?* S.. T. V skladu s členom 36 republiške ustave pr pada slehernemu delavcu pravičen . prejemek za o-pravljeno delo in le ta mora zadostovati, da omogoči njegovi družni svoboden in dostojen obstoj. V tem smislu razne delavske kategorije prejemajo družinsko doklado kot dopolnilni delež dohodkov za osebe v breme: za otroke, za ženo ali za starše oziroma brate in sestre. Dobro so nam znane premnoge omejevalne določbe kmečkega zavarovanja^ tudi kar se družinske doklade tke, jo priznava le za študirajoče otroke v breme, ne pa tudi za ženo in starše, kot to velja npr. za podrejene delavce. Ista omejitev pa propade z upokojitvijo, saj imajo tudi kmečki upokojenci pravico do doklade za ženo, seveda če njeni dohodki o-ziroma skupni dohodki oheh zakoncev ne presegajo določene meje. V našem primeru vam brez nadaljnjega pripada doklada na pokojnini za ženo v znesku 6.695 lir mesečno, saj je konvencionalna višina kmečkh dohodkov zelo nizka. Ker ima po zakonu upravičenec možnost, da v rok i petih let zahteva dozorelo družinsko doklado, vam svetujem, da vložite zahtevek za priznanje pokojninske doklade za ženo. in to retroaktivno od dneva vaše upokojitve. PLAČEVANJE ZAVAROVALNIH PRISPEVKOV Vpr.: «S koncem lanskega leta sem se izbrisala iz trgi. iškega zavarovanja kot lastnica mlekarne, ker sem oddala trgovino in zadevno trgovsko dovoljenje. Novembra sem na davčni izterjeval-nici redno poravnala zavarovalne prispevke, ki so bili navedeni na spodnji strani davčne kartele. Sedaj pa so mi rekli, da bom plačala kazen, ker nisem pravočasno poravnala februarskega obroka. Kako to, da moram plačevati tudi v letu 1977, so me morda pozabili izbrisati? Na kakšen način mi bodo to povrnili?» V M Če sem pravilno razumel, ne gre za napako posebnega trgovskega upravljanja pri izterjevanju zavarovalnih prispevKov za pokojninski sklad in za zdravstveno oskrbo. Na podlagi poimen skih seznamov trgovcev namreč konec vsakega leta odpošljejo davčne kartele, ki vsebujejo že dozorele prispevke za tisto leto. Zavarovane' pa imajo to možnost oziroma ugodnost, da lahko poravnajo po obrokih, oj katerih dva zapadeta februarja oziroma aprila naslednjega Seta. Isto .ie v našem primeru: februarski obrok se nanaša na lanski zavarovalni status, saj bodo prispevke Oziroma davke za leto 1977 izračunali komaj septembra meseca. Če boste tedaj spet prejela davčno kartele, bo to dokaz, da vas pomotoma niso črtali s poimenskega trgovskega seznama. demik Vladimir Pavlovič Barmin prihaja z zadevo na dan. Vse se je, kot pršvi Barmin, začelo kot »strela z jasnega*. V prvih dneh druge svetovne vojne, ko je kot inženir delal v tovarni »Kompresor* na Uralu, so ga poklicali v upravo podjetja. »Nekdo iz Moskve* je prinesel naročilo državnega obrambnega komiteja, v katerem je bilo rečeno, da v juliju, najkasneje . v avgu-ffltl mora tafcarnžt *»ačett*T izdelovanjem raketne »napravo «RS-132», kot se je glasila šifra za «kar ljušo*f* Ni' - bito časa ^S^azfifr-šl.janje, meni Barmin. Mož je prinesel skice in dobavil poskusne vzorce in začeti je bilo treba takoj. »Lahko si zamislite, kako Smo se počutili* — pripoveduje danes akademik Barmin, ki je po vojni postal doktor tehničnih ved in dobil vrsto priznanj, med drusim odlikovanje heroja Sovjetske zveze in Leninovo nagrado. »Do tedaj smo izdelovali preprosto kompresorje, o reaktivnem sistemu pa n smo imeli niti pojma. Toda ukaz je bil kategoričen in izbire ni bilo. Pa tudi ne časa za razmišljanje. Pregledali smo načrte, preverili modele in se lotili dela.* Vse to pa se je — v bistvu — začelo več let prej, preden je do tolikšnih sprememb prišlo v uralski tovarn'. Poseben konstruktorski biro se je začel ukvarjati z načrtovanjem raketnega orožja že leta 1937. V največji tajno: ti, seveda. tako da ni o tem vedel nihče, razen ožjega kroga v vrhovnem poveljstvu. Prvi reaktivni izstrelki so bili izstreljeni v letalskih bitkah z Japonsko na reki Halhin — Hol 14. septembra 1941. Prve reaktivne izstrelke oziroma granate je izstrelila poskusna baterija rdeče armade, ki ji je poveljeval kapetan I. A. Flerov. Njegovi topničarji so orožje sprejeli z nezaupanjem in se mu celo posmehovali, posebno zato, ker ,|e bilo na videz grdo, grobo izdelano, saj se je «katjuša» na tovornjaku /.dela kot »sestavni del za po-stavljenje pontonskih mostov*. Toda po prvih poskusih, po prvih izstrelkih so tudi topničarji spremenili svoje mnenje. Vrhu tega se je tudi na bojišču »razširil glas o tajnem ruskem o-rožju*. V Na Uralu, v tovarni »Kompresor* pa so delali brez, prestanita. V tovarni so prenehali s prejšnjo proizvodnjo in prešli na novo Akademik Barmin je 1'1 OVEN (od 21.3. do 20.4.) Trenut no boste zelo slabe volje, toda to ne bo motilo vaših načrtov. Neki dogodek vam bo odprl oči. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne obu pajte, zakaj našel se bo nekdo, ki vas bo podprl. Skušajte razgnati nerazumevanje, ki vas tlači. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Veliko dela, toda malo zadoščenja, še najmanj finančnega. Postavite se po robu. tujim muham. RAK (od 22.6. do 22.7.) Pazite se pred lastno neprevidnostjo. Če jo vzdušje v družini preveč moreče, si privoščite nekaj zabave. LEV (od 23.7. do 22.8.) Sami ne Horoskop tuacije. Spor z ljubljeno STRELEC (od 23.11. do 2U' fie*' sinete niKoii odločati, Ko gre za posle, pri katerih sodelujejo -tudi drugi. Prijeten večer. DKVICA (od 23.8. do 22.9.) U-goden dan za tehnično dejavnost. Ne dovolite, da bi vašo široko-srenost kdo izkoriščal TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Z lahkoto se boste otresli nevšeč-nih obveznosti. Drugič več pozor nosti. Na potovanje boste morali. ŠKORPIJON (cd 24.10. do 22.11.) UstVarilc se bodo ugodne možnosti za odpravo neke nevšečne si- Več poguma in vse bo P,'aV'..‘ P1 oseba bi vam rada podtakni1 za kar vi niste krivi. „n\) KOZOROG (od 21.12. do V Ne spuščajte se brez ponnsl‘s: v preveč drage podvige. Šli na izlet. Pismo ali darilo. VODNAR (od 21.1. do 19.2 znaten, toda neprijeten spol- 1 / imi e i i, n»Uc1 IJUICU JP" -p] kim predstojnikom ali sodelav Odločno po stari poti. ^S*’ RIBI (od 20.2. do 20.3.) %r poslovno stanje je trdno, bodite še vedno previdni. v bo primeren za srečanja b. 'Di, ^IMORSKI dnevnik košarka ŠPORT ŠPORT ŠPORT 25. februarja 1977 Poka! pokalnih prvakov Radnički FOB in Cinzam napredovala v polfinali Njuna nasprotnika bosta Steaua oziroma forst - Visoka zmaga Industromontaže kotirana ekipa A skupine j, ,18 Pokalov, leningrajski Spartak, i; rJU‘> zmagi nad Cinzanom izpadla p-"®**8 tekmovanja. »Krivec za to t'"—6 P* Rad- u, ’ ki je v zadnjem kolu osvojil o Gaja je zapravila priložnost e da bi se približala Primorcu Megla je rešila Kras pred skoraj gotovim porazom klino zmago na tujem. V Pragi je j,. Premagal Slavijo kar s 84:54 ^ko končal na prvem mestu, Cin-jj f?8 fe Po porazu 86:103 in zma-^Voi i *anu 8 24 točkami prednosti 1^, , drugo mesto. Taka razvrsti-A vsa*t način razočarala Ita-HIB(' *aj bodo Milančani v polfinalu tj*.™ Proti Forstu, ki je kljub poji^ **°ti Juventudu (86:93) osvojil tilij r*esto v drugi skupini. Juven-^ Pa bi moral biti za Radnički tertJ/kSoden nasprotnik, čeprav bo boiuT®,.ločilnega pomena žreb, ki fe J;'kd vrstni red tekem: povratna tista, ki bolj vpliva na V Korači So in -IBP, ki se bosta spoprijela v polfinalu, pa sta osvojila nepotrebni zmagi. V ženskem tekmovanju za pokal Ronchetti (enakovreden moškemu Kolaču), je zagrebška Industromontaža zlahka visoko premagala francoski Monferrandaise s 103:69, odločilen pa bo zanjo dvoboj z bolgarsko Slavijo, ki je izgubila srečanje v Pragi in je njen neposredni tekmec za drugo mesto v tej skupini. NOGOMET REPREZENTANCI «UNL)ER 21» Italija-Finska 1:0 MODENA, 24. — Italijanska nogometna reprezentanca »under 21» je v prijateljski tekmi premagala istovrstno reprezentanco Finske z 1:0. Tekma je bila na skromni ravni. Italijani pa so svoj pritisk uspešno uresničili le v 82. min. z golom Rossija (najboljšega strelca v B ligi). NOGOMET TEDENSKI PREGLED 3. AMATERSKE LIGE Po vrsti prekinitev in odgodenih tekem so bili v tem tednu preče, aktivni nogometaši 3. amaterske lige. Že med tednom so odigrali nekaj zaostalih tekem, v nedeljo pa so prvenstvo nadaljevali s srečanji prvega povratnega kola. Čeprav so bila igrišča precej blatna so speljali do konca vse tekme; izjemo predstavlja le tekma Kras Duino, katero je sodnik odgodil za radi goste megle. V skupini «N», kjer igrajo naše enajsterice, bi kmalu prišlo do presenečenja. Vodja lestvice, Primorec, je tokrat k sreči ohranil celo kožo v gosteh pri solidni ekipi S. Andrea, ki je že v zimskem delu prvenstva spravila na kolena Trebence. Bel izid nedvomno bolj zadovoljuje Primorca kot pa predstavnike S. An-dree, ki so imeli na razpolago celo 11-metrovko. Zanesljivi vratar Primorca Pavatic pa je na srečo uganil smer žoge in rešil Trebence poraza. Spodrsljaj Primorca pa m znala izkoristiti drugouvrščena Gaja, ki (kljub napadalni igri) ni uspela premagati trdožive Chiarbole. Če- tjj “"acevem pokah l®8steli polfinaliste: moskovski Di-'taom / ^hub visoki zmagi nad Snai-m (118:102) izpadel, Jugoplastika ""'iiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiilinilMiiiiimMiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiilMiiiiiuiiiiiiiun,,,miiiiih,mnHmunuMiUHunniMuniMMunnHiiHMMMuuiiiiiHH 11. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE SPDT smučanje V Trbižu bo letos nastopilo Več kot dvesto tekmovalcev kartali bodo tudi Korošci, Benečani in tekmovalci iz Ukev se je v Gregorčičevi dvo-žjj Zaključilo vpisovanje za 11. *J77. Takoj po zaključku je (a jokanje za določitev startne-(poSehS,neSa reda osmih kategorij Ktfn Za mo*n žensko kon-Pot- Col’ kjer se bodo smučarji ^(„LVa^ za pokale in kolajne. letos 0Vanie ni bilo zaman: tudi fojjaw srnr> zabeležili lepo število 1J e ’2J3) od katerih naj omenimo ^%tCev *z St- Janža, 41 Gori-tig j ter številno zastopana šport-t«, Posvetna društva s Tržaške-kpr-® leqa pričakujejo do petka tele,nlJave Benečanov in slovenskih linj. ^atoev iz Ukev v Kanalski do-!o fr^^or kdže se bo torej števi-fc jA" 's"e spremenilo. Vpisovanje ?J8e .eoa odprto samo še za Bene-ra n Kanalce, ki se niso mogli ^j^ijioih razlogov vpisati pra- i^iovljamo pravilnik letošnjih VBj/lVp kupijo 27. februarja bo ob-vrstni red posameznih ka-MjeJ’ Vrnik tekmovanja, kraj raz-številk. Ob cilju bodo S s,°rji razdeljevali ciklostili-POpi vrstni red. v ,RAVKI in prizivi % s Ponedeljek, 28. februarja bo-e npfJe-maH telefonske prizive gle-. °cnosti v objavljenem start-’ lel r'Hnem redu, v Ul. Geppa št. Sl;' h M, zjutraj od 9. do 12. V K^odo objavljeni popravki z iNn1! TEKMOVANJA .^ZULTATI se bo odvijalo na %^delu proge B na trbiških l vi *? bodo startale kot prve. ij Kategorije baby sprint 0 pr°9i ' tekmovale na kraj- J* 8o tegorije pa bodo nastopa St%,.,iši progi. Do starta bodo %rati.t Prehodili peš del proge, šol .rezuJtati tekmovanja bodo na semaforu ob cilju 2 fe, S bn,j0icliučku tekmovanj. Istega >f (tare” sprejemali prizive (5.000 fy*b„Pa*e bodo sledeče kategorije: sPrint: 70, 69, 68 lCe- 67, 66 l$£d!ce: 65■64 #3, 62 iri‘: 61,’60 Mladinci: 59, 58 - Člani: 57, 56, 55,. . . 42 Veterani 41 in starejši ter -dame TOČKOVANJE IN PRVAKI Če starta v posamezni kategoriji preko 20 tekmovalcev je točkovanje naslednje: 26, 22, 19, 15, 14. 13, 12,. . .1, 0 Če starta od 10 do 19 tekmovalcev: 16, 12, 9, 7, 6, 5,. .. 1, 0 Če starta od 6 do 9 tekmovalcev: 12. 8. 5, 3, 2, 1, 0 Če starta od 1 do 5 tekmovalcev: 10. 6, 3, 2, 1, 0 Navedeno točkovanje se upošteva za sestavo lestvice »Prvak društev 1977» (vključene vse kategorije). Prvak in prvakinja 11. ZŠI 77 bosta tekmovalca, ki bosta ne glede na kategorijo pripadnosti (razen baby sprint in miški, ki tekmujejo na krajši progi) opravila najboljši čas. NAGRADE Prvaku društev 1977 pripade dokončni pokal. Pokali tudi 2. in 3. društvu. Prvak in prvakinja 11. ZS1 77 prejmeta pokal, ostali uvr-ščenci do 10. mesta skupne lestvice pokale in kolajne posebej za moško in žensko konkurenco (pokali do 3. mesta). Ostale nagrade: pri vseh kategorijah pripade zlata kolajna prvemu, srebrna drugemu, bronasta tretjemu. Baby sprint: od četrtega mesta dalje dobe tudi diskalificirani Nspominske kolajne. ZAKUUČNA PRAVILA 1. Za vsako nevrnjeno številko plača posameznik 5.000 lir. Tekmovalec mora številko oddati takoj po tekmovanju na cilju, če tega ne stori naj jo odda dan po tekmovanju v uradu ZSŠD1 v Trstu. 2. Društvo ne odgovarja za poškodbe, ki bi jih utrpeli tekmovalci med tekmovanjem ali izven njega. 3 Društvo si pridržuje pravico do spremembe teh določil. POKAL PRVAKOV Moskovski CSKA 1 osvojil lovoriko PIKSAMAKI, 24. — Letošnji gostitelj sklepnega turnirja odbojkarjev za evropski pokal prvakov je'bila Finska. Kot je bilo pričakovati je tudi letošnjo lovoriko osvojila šester- ka CSKA iz Moskve, saj ni izgubila niti ene tekme. Največ težav so imeli sovjetski zastopniki z Dinamom iz Bukarešte, katerega so odpravili šele po petih setih igre. Tako CSKA iz Sofije, kot tudi Vardar iz Skopja pa so Ščulak in tovariši premagali z rezultatom 3:0. Lanski jugoslovanski prvaki v tej konkurenci res niso mogli doseči kaj več kot četrto mesto, potem ko so prvo srečanje s CSKA iz Sofije izgubili, to je z nasprotnikom, katerega bi edino lahko premagali. V drugem nastopu je prvak SZ popolnoma nadigral Vardar in samo z zadnjim nasprotnikom, Dinamom iz Bukarešte, so 'še Bogoevski in tovariši nekoliko razigrali ter*so mu odvzeli niz. Vsekakor pa velja poudariti, da so imeli to pot jugoslovanski odbojkarji za nasprotnike izredno močne ekipe, v katerih igrajo praktično skoraj popolne reprezentance SZ, Bolgarije in Romunije. To so praktično tudi države, ki so v samem vrhu evropske odbojke. IZIDI CSKA Sofija - Vardar 3:2, CSKA Moskva - Dinamo 3:2, CSKA Moskva - Vardar 3:0, Dinamo - CSKA Sofija 3:0, Dinamo - Vardar 3:1, CS KA Moskva - CSKA Sofija 3:0. KONČNA LESTVICA 1. CSKA Moskva 6, 2. Dinamo Bukarešta 4. 3. CSKA Sofija 2, 4. Vardar Skopje 0. SMUČANJE Danes na Japonskem veleslalom za SP ' FUR^NO, 24. — Tukaj bodo jutri izvedli prvo od štirih tekmovanj za svetovni pokal na japonskih tleh. Na vrsti je veleslalom za moške, favoriti pa so Stenmark (ki letos še ni zmagal v tej panogi), Hemmi, ki je s tremi osvojenimi veleslalomi pravi specialist ter Heidegger, ki še vedno upa na uspeh v pokalu. Tudi Italijani so lahko nevarni, čeprav jim dosedanji rezultati ne dopuščajo veliko možnosti, pa tudi sneg jim ne odgovarja (temperatura je precej visoka in proga mehka). V soboto je na sporedu slalom za ženske, v nedeljo pa ostali dve tekmovanji. prav so gajevci prišji v vodstvo 13 minut pred koncem, so jim bile zadnje sekunde igre usodne, ko je R. Križmančič z avtogolom, presenetil solidnega Kanteja, ki je tudi tokrat ubranil 11-metrovko (četrto zaporedoma). Naj omenimo, da je v vrstah Gaje spet prišlo do dveh izključitev (Bolcich in Viviani) in če upoštevamo še ubranjeno 11-metrov-ko lahko trdimo, da je nedeljski remi Gaje, s katerim so »zeleno-rumeni» ohranili dve točki zaostanka za Primorcem, še kar pozitiven nastop. Romi je v nedeljo iztržil tudi limon v gosteh pri ekipi Donatori in z osvojeno točko so Podlonjerci prehiteli Inter SS. Tokrat je megla rešila Kras po raza. Kraševci so namreč proti De-vinčanom že zgubljali z 9:2, ko se je prikazala megla, ki je naredila Kraševcem lepo uslugo. V skupini «0» so vodeče Campa- Zopet «s'ciavi»l Med nedeljsko tekmo 3. AL Chiarbola - Gaja je bilo na igri-ščjf precej »živahno», k čemur pa je precej pripomogel tudi igralec tržaškega moštva Salamone, ki je naslavljal na Kal-ca in trenerja Kozino psovke■ «s’ciai)i»! Stvari, kajpak, niso ostale pri tem, prišlo je do reakcije nekaterih igralcev in sledila je izključitev Vivianija. Sprašujemo se, ali je res mogoče, da se še vedno na Tržaškem pojavljajo ekipe, katerih igralci javno zmerjajo naše nogometaše s *s’ciavi», Gajin igralec in «krivec» Viri ani (sicer italijanske narodnosti) je po tekmi dejal: «Tudi. sam se čutim užaljenega zaradi ”s’ciavo”, kajti svoje ekipne soigralce in vse Slovence globoko spoštujem!» nelle zanesljivo premagale Don Bo-sco in s tem ohranile vodstvo s tremi točkami prednosti pred Virtu-som, ki je tokrat prišel dr zmagovitega zadetka tik pred končnim žvižgom. Ostali izidi pa niso prinesli na lestvici (ki je zaradi zaostalih tekem še vedno nerealna) bistvenih sprememb. SKUPINA N IZIDI 1. POVRATNEGA KOLA Valpadana Cave - Roianese 1:3 Chiarbola - Gaja 1:1 Donatori - Union 1:1 Sr Andrea - Primorec 0:0 Inter SS - S. Vito 1:3 Esperia Pio XII - S. Anna 1:2 Esperia Pio XII - Chiarbola 1:1 (zaostala tekma) LESTVICA Primorec 25, Gaja 23, S. Andrea 18, Roianese 17, S. Anna 16, Rozzol 15, S. Vito 13, Chiarbola 12, Duino 11, Esperia Pio XII 10, Union 9, Inter SS 8, D. Sangue 7, Valpadana Cave 6, Kras 3. PRIHODNJE KOLO (27. 2.) Rozzol - Kras Duino - Esperia Pio XII S. Anna - Inter SS S. Vito - S. Andrea Primorec - Donatori Tržaška nogometna federacija je po nedeljskih tekmah Gaja - Chiarbola in S. Andrea -Primorec zelo ostro ukrepala in krepko oškodovala slovenski ekipi, saj na igriščih ni bilo tako hudo, kot pravi poročilo nogometne zveze. Najbolj je oškodovana Gaja, ki ima zdaj kar tri igralce diskvalificirane (Bolcich, Viviani in Kalc) za eno kolo, trenerja Kozino in spremljevalca Coco-leta pa .je zveza diskvalificirala do 10. . marca, poleg tega mora društvo plačati še 20.000 lir globe. Primorcu pa so diskvalificirali za eno kolo Sosiča in Pavla Kralja ter mu dali globo 10.000 lir. d. gr. Union - Chiarbola Gaja - Valpadana Cave SKUPINA O IZIDI ZAOSTALIH TEKEM Artigiani - Don Bosco 2:0, Cf.mpi Elisi - Ginnastica 2:1, Esperia SL -Mediano 1:0. - IZIDI 1. POVRATNEGA KOLA Vlrtus - Barcola 1:0, Artigiani -Modiano 0:0, Čampi Elisi - Giarizzo-le 2:2, Ginnastica - Rabuiese 1:3, Demio - CGS 1:1, Don Bosco - Cam-panelle 1:5, GMT - Esperia SL 2:1. LESTVICA , Campanelle 23, Virtus 20, Čampi Elisi 19, Domio 17, GMT in Esperia SL 16, Baxter 15, CGS 12, Giarizzo-le 11, Rabuiese, Artigiani in Modiano 10, Ginnastica 5, Barcola 4, Don Bosco 0. B. R. Svetovna rekorda Grippa in Kockove MILAN, 24. - Italijan Carlo Grippo je v. finalu teka ua 800 m dosegel nov svetovni rekord «indror» s časom 1’46”37. Na istem tekmovanju je vzhodna Nemka Knck izboljšala svetovni rekord «indoor» v teku na 400 m s časom 51”57. NOGOMET NAJMLAJSI Chiarbola — Kras 14:0 (7:0) KRAS: Igor Škabar, Igor Purič, A-damic, udi Purič, Tavčar. Drago Purič, Louzana, Franko Škabar, Petelin, škerk, Terčon, Rauber, Doljak. Po daljšem presledku so mladi kra-sovci spet stopili na igrišče proti močni ekipi Chiarbole. Kot pove rezultat so Tržačani brez težav prišli do zmage. Bili so ves čas boljši in Krasu je le s težavo uspelo priti na njihovo polovico igrišča. Skoraj vso tekmo je Chiarbola igrala v napadu in pridno izkoriščala svojo boljšo telesno in tehnično pripravljenost. Kras bi lahko z več moči uspel obdržati rezultat v normalnih mejah. Tako pa sta pomanjkanje treningov in blatno igrišče pripomogla k rekordnemu porazu. O. G. ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR V prvi polovici raznih prvenstev naše ekipe niso preveč zadovoljile Skoraj pri vseh je opaziti pomanjkanje borbenosti Po uvodnih kvalifikacijskih tekmah so naši štirje drugoligaši končali preteklo soboto prvi del prvenstva (za napredovanje, oz. nazadovanje). V 1. moški in ženski diviziji so končali kvalifikacijski del prvenstva. Naš edini tretjeligaš — Kras iz Zgonika — je odigral šest kol in le prvenstvo v tej ligi poteka po klasičnem sistemu, oz. tako kot vsa prvenstva v preteklosti. Z dosedanjim uspehom naših še-sterk res ne moremo biti zadovoljni. Obe Borovi ekipi sicer nimata problemov z nazadovanjem, kar pomeni, da gresta na igrišče brez vsake bojazni, toda uspeh je bil v petih nastopih samo poprečen — ena zmaga in štirje zaporedni porazi. V skupini, ki se bori za obstanek med drugoligaši, je Sokol pospravil samo štiri točke in je zdrknil na četrto mesto. Končno je pospravil prvi pač točk tudi Breg, ki pa je še vedno na zadnjem mestu. Prav tako je na zadnjem mestu tudi Kras, ki je v šestih tekmah ostal prav tolikokrat praznih rok. V 1. ženski diviziji je zadovoljila samo Sloga, ki si je že v prvih šestih kvalifikacijskih tekmah zagotovila obstanek v tej konkurenci. Za | odbojkarice Kontcivela in odbojkarje 01ympie bo padla odločitev v nadaljevanju prvenstva. Že nekaj let je opaziti pri skoraj vseh naših ekipah, da začetno navdušenje vse bolj bledi. Poleg bolj ali manj nerednega treniranja pri skoraj vseh naših igralcih in igralkah pogrešamo več borbenosti, športne zagrizenosti, bojevitosti in nepopustljivosti, ki prinašajo uspehe in zmage. Še daleč smo od tega, da bi se lhhko kosali z enakovrednimi ali celo boljšimi tekmeci. Dokler bo sobotni nastop neka nuja ter obveznost in ne želja po notranjem zadoščenju in uspehu, bomo še bolj pogosto zapuščali igrišča poraženi. Pri naših športnikih motivacije sploh ni, uspehi so vse slabši in dvorane, žal (kar je' povsem razumljivo) vedno bolj prazne. Pri tem, vse bolj pogrešamo občutek pripadnosti k matičnemu društvu in ne nazadnje k sloJ venski manjšini. To je tema, kateri bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti. Morda ta uvod ne spada k teden skemu odbojkarskemu komentarju, toda gole rezultate je potrebno včasih osvetliti tudi z drugačnega vidika, ker se za številkami marsikaj skriva. MOŠKA B LIGA Tudi v petem kolu so zastopniki Bora ostali praznih rok in to je bil njihov četrti zaporedni poraz. V so beto gostujoča šesterka iz Belluna ni pokazala nič posebnega, apatični domačini pa še mnogo manj. Tako je Bor zdrknil na zadnje mesto razpredelnice Peto (in obenem zad nje) kolo prvega dela prvenstva je prineslo še dve presenečenji. Trža ški CUS je pred domačimi gledalci doživel svoj letošnji prvi poraz. IZIDI 5. KOLA CUS Trst - Legnago 1:3, Bor -SAI Belluno 1:3, CUS Benetke - Fer roni Verona 2:3. PRIHODNJE 6. KOLO Bor - Legnago, SAI Belluno - Fer roni, CUS Trst - CUS Benetke. LESTVICA CUS Trst in SAI Belluno 8, Legnago 6, Ferroni Verona 4, CUS Be netke in Bor 2. ŽENSKA B LIGA SKUPINA ZA NAPREDOVANJE Niti borovkam ni uspelo prekiniti .serije štirih zaporednih porazov. U-vedni razpleti tega res niso kazali. V nadaljevanju pb je bila igra Tr žačank vse bolj neučinkovita in Vol-ley Bali iz Pordenona je tako pospravil četrti par točk. Novinec 2. lige, Zanafredi iz Cremone (napredoval je tako kot Sokol v to konkurenco iz 1. divizije) vse bolj preseneča. Preteklo soboto je slavil nič manj kot v gosteh. Vodeči Libertas je prepustil Bolzanu samo niz. Kot zanimivost naj povemo še to, da so se vse tri tekme v tej skupini končale po štirih setih igre. IZIDI 5. KOLA Bor - Volley Bali Fordenon 1:3, Mogliano Veneto - Zanafredi Cremo-na 1:3, Libertas Pordenon - Bolzano 3:1. ■iiiiniiiiiiiiiifiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiniuiiitiiiniiiuimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiii NOGOMET V PR VENSTVU KADETO V Po treh zaporednih porazih Križani remizirali z Edero V nižjih mladinskih ligah huda poraza Brega in Krasa KADETI Vesna — Edera'- 1:1 (0:1) VESNA: Košuta L, Kovačič, Ales-sio, Vecchio, Zucca, Košuta II., Košuta III. Pipan, Guštin, Eva G., Eva P. • Strelec za Vesno Paolo Eva. Koti: 8:5. Gledalcev 60. Po treh zaporednih porazih smo v nedeljo zabeležili pozitiven nastop kadetov Vesne, ki so požrtvovalno izenačili z enajsterico Edere. S prikazano (neorganizirano) igro Križani niso preveč navdušili občinstva, toda omeniti moramo, da so igrali z okrnjeno postavo. Igra je bila v prvem polčasu izenačena, čeprav se je Edera večkrat podala v hitre protinapade, katerim pa je manjkal zaključni del. Do zadetka ni prišlo predvsem zaradi dobro organizirane obrambe, ki je bila tokrat ojačena z igralci 2. AL in sicer z Zucco, Vecchiom in vratarjem Košuto, ki so se takoj izkazali. Toda v 32. min. je srednji napadalec Edere preigral vso obrambo in bi lahko povedel, če' ga ne bi Vesnin branilec zaustavil z grobim posegom, kateremu je seveda sledila pravična enajstmetrovka, ki jo je Edera izkoristila in s tem povedla. Drugi polčas je bil verna slika prvega: nezanimiva igra in predvsem nešteto neizkoriščenih priložnosti s strani Vesne, ki je v 74. min. skoraj izenačila z odličnim D. Košuto. Toda za izenačenje je poskrbel 10 min. pred koncem tekme spretni P. Eva. ki je doslej igral vlogo vratarja, toda se je v tem kritičnem stanju, ki ga Vesna preživlja zaradi neresnosti in pomanjkanja dobre volje pri nekaterih igralcih, podal tudi v napad in v zmedi pred nasprotnikovimi vrati izenačil. P.K. ZAČETNIKI Tekma začetnikov med Bregom in Lifcertasom ni bila odigrana zaradi neuporabnosti dolinskega nogometnega igrišča. JOLO NARAŠČAJNIKI Ponziana — Breg 14:1 BREG: Smotlak, Grizonič (šavron), Klabjan (Mahnič), Smotlak S., Pavletič, Kraljič, Zonta, Kalin, Prašelj. Kalc. PONZIANA: Zubalič, Vecchiet, Pe-cile, Panfili, Stoch, Depase, Sanibni, Toskan, Rocco, Cesar, Corenica. Kronist ima včasih neprijetno dolžnost, da zabeleži tudi neprijetne dogodke, ki ne delajo časti niti matičnemu društvu, niti nastopajočim. Naši fantje so prišli na igrišče pustno razpoloženi (in od pusta zdelani) medtem ko so bili domačini tako kondicijsko, kakor tudi psihično odlično pripravljeni na spopad. Po začetnih potezah, ki so bile še kar uravnovešene, je imel Grizonič lepo priložnost, toda vratar Zubalič ga je zrušil in poškodoval. Kmalu nato (v 4. min.) so prišli gostje do prvega gola, ki je odprl pot ostalim trinajstim, častni zadetek je dosegel Prašelj iz osebne akcije. V vrstah Brežanov se je izkazal Pavletič zaradi požrtvovalne igre, kakor tudi Grizonič, dokler ni bil poškodovan. Domačini vsi zaslužijo priznanje, ker so na težkem in blatnem igrišču predvajali hiter in učinkovit nogomet, od prve do zadnje minute. Posebej je izstopala napadalna trojica Santoni, Rocco, Corenica. Ponziana gotovo ne bo tako kmalu pozabila letošnjega veselega pustnega dogodka, vsekakor pa upamo, da si bodo naši fantje zapomnili to pustno potegavščino in bodo odslej resneje predstavljali naše barve na nogometnih poljih. JOLO OBVESTILO ŠZ BOR priredi 20. magca izlet v PLANICO ob priložnosti poletov na smučarski skakalnici. Cena izleta (potovanje in vstopnica) 4000 lir za aktivne člane in 4500 Ifr za vse ostale. Vpisovanje pri referentih sekcij. PRIHODNJE 6. KOLO Libertas - Zanafredi, Mogliano Veneto - Volley Bali, Bolzano Bor. LESTVICA Libertas PN 5 5 0 15 7 Volley Bali PN 5 4 1 14 6 Zanafredi Crenvna 5 3 2 11 11 Bolzano, 5 14 8 13 Mogliano Veneto 5 14 8 13 Bor " 5 1 4 8 14 SKUPINA ZA OBSTANEK Končno je tudi Breg izbojeval svoj prvi letošnji par točk. Kljub spodbudnemu uspehu pa ostajajo odbojkarice iz Doline še naprej na zadnjem mestu lestvice. V preostalih petih nastopih je še vse mogoče, toda bitka za obstanek bo izredno težka. Po zadnjem porazu je Sokol zdrknil na četrto mrstb, ker sta ga prehitela oba zadnja tekmeca — AGI iz Gorice in Primavera iz No-vente Vicentine. Na vrhu lestvice je še naprej Sala iz Trenta, ki je obenem tudi edina neporažena šesterka v tci skupini. IZIDI 5. KOLA Sala Trento - AGI Gorica 3:1, Breg - Benate Sotto 3:0, Primaver* Noventa Vicentina - Sokol 3:0. PRIHODNJE 6. KOLO Primavera - Bonate Sotto, Breg • AGT Gorica, Sokol - Sala Trento. LESTVICA Sala Trento 10, Primavera in AGI Gorica 6, Sokol 4, Bonate Sotto in Breg 2. MOŠKA C LIGA Edina slovenska ekipa v tej konkurenci — Kras iz Zgonika — ne žanje pričakovanih uspehov. Zgoni-čani so v 6. kolu zapravili enkratno priložnost za zmago. Položaj Krasa je vse bolj zaskrbljujoč. Na vrhu razpredelnice je še naprej San Giorgio iz Mester, soliden je tudi ACLI od Sv. Jakoba. Kot izgleda se bo moral tudi Inter 1904 boriti proti izpadu. IZIDI 6. KOLA Inter 1904 - S. Giorgio 0:3, Torria-na - Kennedy 3:1, Mira - ACLI Sv. Jakob 1:3, Kras - II Pozzo 2:3. PRIHODNJE 7. KOLO ACLI Sv. Jakob - II Pozzo, Ken-nedy - Mira, S. Giorgio - Torriana, Inter 1904 - Kras. LESTVICA S. Giorgio 12, Torriana, Mira in ACLI Sv. Jakob 8, Inter 1904, H. Pozzo in Kennedy 4, Kras 0. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Šesterki Sloge je uspelo že v prvem kvalifikacijskem delu zagotoviti si obstanek v tej ligi tudi za prihodnje prvenstvo. Čeprav je Sloga zadnje srečanje izgubila z 'Julib, imata ti ekipi enako število trčk. Tudi v zadnjem nastopu je v neposrednem obračunu JuJia po treh setih igre odpravila slovenske zastopnice. Kontovelke niso imele večiih težhv z ACLI od Sv. Jakoba. Zmaga je bila samo prestižnega pomena. IZIDA 6. KOLA . Sloga - Julia 0:3, ACLI Sv. Jakob - Konto vel 0:3. KONČNA LESTVICA Julia 6 4 2 13 7 8 Sloga 6 4 2 12 10 8 Kontovel 6 3 3 12 12 6 ACLI Sv Jakob 6 15 8 15 2 1. MOŠKA DIVIZIJA Tudi goriška 01ympia je končala kvalifikacijski del prvenstva z zmago, ki pa ji ni prinesla drugega mesta na končni lestvici. Tudi Goričane čaka odločilni del prvenstva v drugi fazi, kjer bo padla odločitev o obstanku v tej ligi. IZIDA 6. KOLA ASFJR - Lambertin 3:2, Mestni redarji - 01ympia 0:3. KONČNA LESTVICA Lambertin 5 4 1 14 5 8 ASFJR 6 4 2 14 10 8 01ympia 6 3 3 11 11 6 Redarji Videm 5 0 5 2 15 0 V tej skupini bo potrebno odigrati še zaostalo tekmo 2. kola med Lam-bertinom in redarji, ki pa ne bo več vplivala na končni vrstni red. Prvenstvo v 1. moški in ženski diviziji se bo nadaljevalo šele v drugi polovici marca. Imena šesterk, ki bodo igrale v skupinah za napredovanje in nazadovanje, pa bomo objavili kasneje, in seveda tudi koledar. G. F. SREČKO VILHAR - ALBERT KLUN jjdrodnoosvobodilni boj *nmorcev in Istranov b* Sardiniji, ‘orziki in v južni Franciji 39. Pol J Nika/0g 9-000 moŽ)' Toda polki 90. nemške motorizirane divizije, ki so se je bila na otoku še nemška poveljstvom generala Sen-Toda v tem času so prihajali na «!i» Tttd'S ?ardinije- u! štab italijanske vojske na Korziki je prejel ukaz jJU r^la 44 OP», a je bil tedaj v precej drugačnem polo-A y t na Sardiniji. Tu je vzplamtel boj proti okupato-b rtiwei stis^i se je general Magli povezal s korziškimi ^ jih je vodil Paolo Colonna, in se začel pri- V .°str KZa sP°Pad z Nemci. Na več mestih je prišlo tudi V kške bojev. Tedaj so prihitele na pomoč še francoske h ilaJii en°te iz Alžira. Nemci so se umikali prek Elbe i° s precejšnjimi izgubami.* Korzika je bila popol-svobojena 4. oktobra 1943. PRVI MESECI NA KORZIKI ^ "v>ncu januarja 1944 je začela krožiti po Sardiniji ^ ameriško-italijanska komisija in posamič pregledo- 'MS!’ kon, vati pripadnike posebnih delavskih čet. šibke in bolne je izločevala in popisovala posebej. Naši pregnanci niso vedeli, za kaj gre. Člani komisije so se-pogovarjali le med seboj in zato je zgledalo, kot bi barantali za živino. 1) Med naše pregnance pa je končno le udarila vest, da jih namerava vojaška komanda premestiti, vendar ni nihče vedel, kam. Ker so bili spomini na jugoslovansko delegacijo še sveži in jim je ta vlila dobre upe v odhod v domovino in vključitev v NOVJ, so nekateri menili, da jih zavezniki pripravljajo na odhod v Jugoslavijo. V tej zvezi pa je bilo opaziti med našimi ljudmi razdvojenost! Treznejši so le malo upali na odhod v Jugoslavijo, kajti komisija je napravila nanje sila slab vtis. Vsakdo se je tudi spraševal, le čemu vojaške komande tako prikrivajo svoje namene. Ker se je komisiji pri njenem delu močno mudilo, sami komandirji čet pa niso mogli prikriti svoje vznemirjenosti, so si bili naši ljudje edini v tem, da stojijo pred važnim dogodkom. Selitev 6.000 naših pregnacev na Korziko so vojaška poveljstva na otoku skrbno pripravila. Da bi boljše razumeli potek selitve, naj navedemo, kako so bile posebne delavske čete razporejene na otoku pred njihovim velikim premikom: Alghero (letališče): 228., 231., 234., 328. in 332. četa; Miliš (letališče): 230., 235. in 329. četa; Elmas (letališče): 229., 232. in 242. četa; Chilivani (letališče): 223. in 330 četa; Olbia (pristanišče): 224. in 5. četa; Vena Fiorita (letališče): 233. četa; Zeppera (letališče): 331. če(a; •Poetto (solino): 340. četa; Golfo Aranci (pristanišče): 327. četa; Porto Torres (pristanišče): 225. četa; S. Teresa di Gallura (pristanišče): 321. četa; Castiadas (območje kaznilnice): 321. četa1; Badde Salighes (območje kazenske kolonije): 127.četa; San Gavino, taborišče vojnih ujetnikov. Ta razpored izhaja iz neke okrožnice sredi novembra 1943. 2) Po tem datumu namreč ni bilo več premikov in zato sklepamo, da so čete odhajale na Korziko prav iz krajev, ki smo jih našteli. Iz okrožnice jasno sledi, da so bile posebne delavske čete pod isto upravo skupaj z vojnimi ujetniki, čeprav so v tistem času obstajale na Sardiniji tudi posebne delavske čete s številkami: 221., 326., 246., 350. in še nekatere, jih vendarle okrožnica ne omenja. Kot prvo so vojaške oblasti 14. februarja 1944 preselile na Korziko 354. četo s področja Castiadas. 3) Ta četa je bila brez dvoma ena najbolj izoliranih in je ni obiskala niti jugoslovanska delegacija: Zatem so prišle na vrsto še druge čete iz odročnih krajev. Kot zadnje so prišle na vrsto v krajih, kjer jih je bilo po več skupaj. Nekatere čete so zvedele za selitev šele tedaj, ko je bila glavnina že na Korziki. Tiste pa, ki so bile med seboj trdno povezane (Alghero, Elmas, Olbia itd.), so ob vkrcanju na ladje razvile jugoslovansko zastavo z rdečo zvezdo. Bil je to pretresljiv prizor. Italijanski oficirji, ki so spremljali naše pregnance na Korziko, so brez moči zrli v plapolajoče jugoslovanske zastave. Glede selitve torej lahko rečemo, da so jo začele vojaške oblasti pripravljati v največji tajnosti, ko jugoslovanska delegacija še ni bila zapustila otoka in nadalje še, da se je začela takoj potem, ko so posebne delavske čete zahtevale, naj se jim omogoči odhod v domovino. Transporti z našimi ljudmi so odhajali iz sardinskih pristanišč Olbia in Santa Teresa di Gallura v korziška pristanišča Bonifacio in Porto Vecchio. Ko so se tamkaj pojavili prvi naši pregnanci, so domačini mislili, da se na otok vrača italijanska vojska. Zato so jih sprejeli s sovražnimi vzkliki in žvižganjem ter so nanje celo metali kamenje. Kmalu pa so spoznali, da so v zmoti, saj so potlej sprejemali naše ljudi skoraj prijateljsko. Amerikanci so naše čete zbirali v kraju Mezzavia v bližini mesta Ajaccio. Pripadnike čet so tu vnovič popisali in preobleki. Vsakemu našemu «vojaku» so določili novo matrikulo. Četam so tu že tudi nakazali nekatere naloee, ki naj bi jih opravljale. Ameriški oficirji so ,se čudili obupnemu stanju naših ljudi, saj so bili raztrgani, ušivi in sestradani, pa čeprav -je minilo že skoraj šest mesecev, od kar so zavezniki os\ obodih Sardinijo. Velike kupe zlizanih in raztrganih uniform ter ušivega perila so zatem ameriški vojaki sežigali več dni. Za naše ljudi se je pričelo novo življenje. Poprijeli so za delo na vojaških objektih skupaj s sorodnimi ameriškimi vojaškimi enotami. Delo je bilo sicer težaško, toda bilo je organizirano, predvsem pa se je zboljšala hrana in so bile urejene higienske razmere. Bolne vojake (večinoma obolele za malarijo) so pošiljali v ameriško vojaško bolnišnico, kjer so bili deležni enake pozornosti kot vojaki iz redne ameriške vojske. Zdravstveno stanje haših ljudi se je začelo hitro izboljševati. * Nemci so imeli v bojih na Korziki 1250 mrtvih in 800 zajetih. Ita lijani pa v bojih proti Nemcem 637 mrtvih in 2317 ranjenih. (Bartolir Alfonso: Storia della Resistenza italiana allestero. Padova 1965. str. 382) 1) Maks Jogan: Delavski bataljon, str. 9, rkp, M ONPPS PAK. 2) Comando Territoriale FF. AA. Sardegna. Sez. Mobilitazione. Sol tosezione Pers., n. 1366/ Ord. 1 di prot., P. M. 50, 12 novembre liH3 M-ONPPS PAK. 3) Mirko Tozon: Kratek oris nastanka in poti 354. Slav Companv Naša zvezda, 2/1945, 8 (Marseille, 1. 7.), str. 21. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, ogtaenl oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 794« 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 . 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina ra inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJI Oglasi DZS - 61000 LJublj«'* Žiro račun 50101-603-45361 '«ADIT» Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm v'1 v širini 1 stolpca. Mali- oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 25. februarja 1977 pokrajin Italije pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja j in liska I rTT Trst Član if»lii*n»H zveze Časopisi™) založnikov PREISKAVA 0 UMORU SODNIKA 0CC0RSIA ZAPORNI NALOG ZA FAŠISTA KI JE IZDAL CONCUTELLIJA Cre za pripadnika «ordine nuovo» Paola Bianchija, kije pred dvema dnevoma izginil Cochis obtožen oživljanja fašistiine stranke ■ Kmalu pomemben razplet preiskave? RIM, 24. — Florentinska sodnika Corrieri in Vigna, ki vodita preiskavo o umoru rimskega sodnika dr. Occorsia. sta davi podpisala zaporna naloga za Paola Bianch ju in Giovannija Ferrorellija. Oba sta obtožena oživljanja fašistične stranke, prikrivanja ukradenega blaga in dajanja potuhe domnevnemu sodnikovemu morilcu Pierluigiju Con rutelliju. Obenem sta sodnka pod pisala zaporni nalog tudi za tlos-sana Cochisa, Vallanzascovo desno roko. ki ga prav tako dolžita oživljanja fašistične stranke. Razplet v preiskavi sicer ni nepričakovan, je pa zelo pomemben saj ootr.iuje tesno povezavo med fa. š:stičnim' prevratniki in navadnim kriminalom. To je neposredno potrdil preiskovalcem tudi Cocliis. i;i je med drugim obtožil Bianchija. da mu je priskrbel orožje, ki ga je policija nato zaplenila Vallanzascovi tolpi med njenim begom proti Milanu. Da povsem doumemo pomen današnjih zapornih nalogov, je pa potreben korak nazaj. ■ V peten. 11. februarja so rimski policisti ustavili v Ul. XX. settem-bre bel »porche*. v katerem so bili BianciT, pripadnik skupine sorti! ne nuovo» iz Velletriia, Giovanni Ferrorelli, znan milanski fašistični pretepač in tat ter Rossano Co-cliis. Slednji je z zvijačo ušel. medtem ko sta bila druga dva priprta. V zaporu pa je vsekakor obsedel le Ferrorelli, medtem ko je bil Biancbi izpuščen na prostost. Zakaj? Dokončen odgovor seveda ni mogoč, širijo pa se bolj ali manj osnovane govorice. Po eni od teh nai bi Bianchi iz strahu ali po na ročilu nadreienh barantal svojo o-sebno svobodo z izročitvijo Concu-tellija. Fant naj bi zato povedel avente do skrivališča domnevnega Occorsiovega morilca in jo nato pobrisal. Pred dvema dnevoma je Bianchi v razgovoru z urednikom neke rimske zasebne televizijske postaje odločno zankal te govorice in poudaril, da gre »za poskus policije. da bi mi naprtila odgovornost za izdajstvo.* Dodal je tudi. da njegov zagovornik Paolo Vitale ve za ime izdajalca. «ki bo plačal svojo podlost z življenjem. »Ordme nuo-vo» ga bo izsledil in bo obračunal z nim enkrat za vselej.* Po tej izjavi je mladi fašist izginil. Policija je snoči preiskala stanovanje v Ul. Alessandria. kjer je dali časa živel z Isabello Vestra n\ tajnico v uradu odv. Vltaleja Kaže. da na osumljenčevem domu policija m našla nič zanimivega, če izvzamemo nekaj dokumentov o delovanju gibanja protikomunističnih jetnikov, med pobudniki katerega je favno Vetranijeva. Dnvišnja zaporna naloga za Bian chija in Ferrorellija kot 'udi za poru' nalog za Rossana Cochisa so sad dela. ki sta ga florentinska sodnika opravila v zadnjih desetih dneh. Med izsledki gre omeniti Concutcilijevo izjavo, da je 12 milijonov lir. del odkupnine ?,a Ema--nuelo Trapani. dobil od nekega milanskega somišljenika (najbrž gre za Ferrorellija). Corrieri in Vigna, ki sta sr danes vrnila v Firence*, sta v prejšnjih dneh zaslišala v Rimu vrsto osumljencev in prič. Med prvimi gre o meniti Saveria Sparapanija, čigai brat je v zaporu, obtožen sodelovanja pri umoru Occorsia. ki je odločno zavrnil obtožbo, da je pomagal Concutelliju. Fant ,ie sicer priznal, da ie zahajal v stanovanje v Ul. Foraggi, vendar takrat naj bi se domnevni Occorsiov mor.lec ne skrival tamkaj. Dodal naj bi tudi. da v stanovanju, ni nikoli videl orožja. Kaže tudi. da sta sodnika zbrala še vrsto pomembnih indicev, na osnovi katerih naj bi pripravljala načrt za nadaljnje delo. Za kaj gre ni bilo mogoče zvedeti. vendar pa kaže. da pripisujeta sodnika nadaljnjim korakom precej šnjo važnost. »Preiskava je sedaj v ključni fazi — sta izjavila časni karjem — zaradi česar vam s tem v zvezi ne moreva povedati ničesar.* Ob koncu gre poudariti, da je rimsko državno pravdništvo spro-žlo danes novo preiskavo, ki zadeva Vallanzascovo bivanje v Rimu in ki bi se lahko križala s preiskavo dr. Corrierija in dr. Vi-gne. Vodil jo bo dr. Santacroce. ki bo skušal ugotoviti s čigavo pomočjo .je milanski bandit dobil zatočišče v italijanskem glavnem mestu. Med drugim gre tudi za to: ranjenega bandita naj bi pred a rotacijo zdravil nekdo, ki je bil strokovno zelo dobro pripravljen To naj bi potrdili tudi zdravniki, ki s0 pred nekaj dnevi operirali Vallanzasco. Govori se celo o mož nosti, da je bil bandit na zdravljenju v neki bolnišnici, kjer naj bi mu poskušali izdreti kroglo, vendar pa so nato iz neznanih razlogov prekinili i kirurški poseg. Izsledki in preiskave se torej prepletajo. Očitno je. da v lakih po gojili lahko nastanejo med sodniki spori o teritorialni pristojnosti. O prvem takem sporu se že govori: namestnik državnega pravrinika v Milanu dr. Marra je že zahtevat od rimskega kolega vse gradivo o aretaciji Vallanzasce, da preuči položaj in odloči, če naj spor o pristojnosti, (vt) sproži Domnevni teroristi NAP so v slabi uri izropali kar dve rimski orožarni RIM, 24. — V slabi uri kar dva ropa, in to v orožarnah. Ne samo, skoraj gotovo je, da so bili napa dalci v obeli primerih eni in isti, sicer dva mlajša moška in dekleti. Po dosedanjih vesteh naj bi vsaj ena članica tolpe pripadala zloglasni te roristični organizaciji tako imenovanih »oboroženih proletarskih od delkov* - NAP. Sprva je politični odsek kvesture izrazil prepričanje, da gre pri roparjih za pristaše te ali one prevratniške skupine, ki si je z ropoma oskrbela večjo količino orožja, potrebnega za izpeljavo nadaljnjih terorističnih napadov. Pozneje se je pa zvedelo, da je ena od prič, ki so prisostvovale drugemu ropu, na policijskem poveljstvu prepoznala na fotografskem posnetku roparsko dekle, in sicer naj bi šlo za znano «napistko». Vsega so napadalci odnesli 30 avtomatskih revolverjev, kakih 6-7 avtomatskih lovskih pušk in veliko količino nabojev. V obeh primerih so pobegnili z avtomobilom znamke fiat 124 svetle barve. Okcli 6.30 je četverica izropala crožarne Ccsara Maioneja v mestni četrti Sen Lorenzo, nekaj pred 0.36 pa orožarno Alda Giardonija v predelu Ostiense. Trgovca prodajata poleg orožja tudi razno športno epremo ter potrebščine za lov, ribolov in smučanje. Zahteva po izročitvi neofašista vRognonija GENOVA, 24. — Državno pravdništvo je naslovilo na pristojne španske oblasti prošnjo po ekstradiciji milanskega neofašista Giancarla Ro-gnonija. ki je bil aretiran pred dnevi v Madridu z drugimi črnimi prevratniki. Rognonija je genovsko porotno sodišče obsodilo pred tremi leti (v odsotnosti) na 23 let zapora zaradi poskusa bombnega atentata z dne 7. aprila 1973 na ekspresni vlak Turin-Rim. Ker so mu bile tedaj priznane splošne olajševalne okoliščine, bo zadeva čez kakšen mesec romala pred prizivno sodišče. Z Rognonijem, ki je načeloval skrajno desničarski teroristični organizaciji «La fenice*. so bili obsojeni Nico Azzi in Mauro Mar. zora ti (20 let in pol) ter Francesco Dc Min (14 let zapora). PLAČATI BODO MORAL! DEL CENE ZDRAVIL Znatno finančno breme za delavce in upokojence Vsak zavarovanec bo poprečno potrošil od 6.000 do 8.000 Ur letno za zdravila ■ Protest sindikalne federacije RIM, 24. — Vsak italijanski državljan bo poprečno potrošil od 6 do 8 tisoč lir na leto za nakup zdravil, če bo vlada jutri odobrila hanizem, s katerim so računali popust. Sindikalna federacija CGIL, CLSL, UIL je v daljšem sporočilu ocenila zakonski odlok, ki uvaja tako ime- vjadni Odlok (kakršen naj bi bil novani »zdravstveni ticket* (kar v bistvu pomeni da bo moral vsak zavarovanec plačati del cene zdravila), s katerim naj b: država vnovčila od 300 do 400 milijard lir na leto. S temi sredstvi bodo bolniške blagajne krile zgubo, ki jo bodo imele ker bosta odpravljena 19-od-stotni popust, ki ga tem ustanovam priznava farmacevtska industrija, in 6 odstotni popust lekarn. O tem vprašanju bo razpravljal jutri ministrski svet, kljub prote stu sindikatov, s katerimi sc vlada ni posvetovala. Kaže. da je bila shema zakonskega odloka že pri pravljena na osnovi delovnega dokumenta. ki so ga izdelali izvedenci ministrov za zdravstvo in za industrijo. Dokument naj bi predvidel razne možnosti, prevladuje pa mnenje, da bi bilo najbolj učinkovito delno obremeniti vse zavarovance. V bistvu gre za to: zavarovanec naj bi plačal del cene zdravila tako za tiste preparate, ki so po mnenju izvedencev zdravstvenega ministrstva nujno potrebni za zdravljenje, kol tudi za tiste, katerih učinkovitost je dvomljiva, če bo obveljala ta usmeritev, bo dejansko postavljeno na glavo nedavno poročilo ministra za industrijo Donat Cattina, ki je v poslanski zbornici zajamčil, da bo potrebno plačilo samo za farmacevtske preparate druge skupine. Po podatkih zdravstvenega ministrstva so lani prodali v Italiji za 1.400 milijard lir potrebnih zdra vil, kar je z.a 40 odstotkov celokupne prodaje zdravil. Če bi vsak zavarovanec plačal 20 odstotkov cene za preparate druge kategorije — je pred časom izjavil Donat Cat-tin — bi država vnovčila 45 milijard lir, s katerimi bi lahko delno krila zgubo, posledico odprave po pusta. Preostali primanjkljaj naj bi krila z znižano ceno zdravil (dobili naj bi jo tako, da bi pripisali manjšo vrednost izdatkom z.a uvoz surovin) in z odpravo zapletenega mehanizma, s katerim so določali popust. Minister je nadalje zagotovil, da bodo vsi trije ukrepi istočasni. Osnutek zakonskega odloka, o katerem bo jutri odločala vlada, pa naj bi uvedel le obremenite, za zavarovance in naj bi odpravil popust, o novi znižani ceni zdravil pa naj bi razpravljali šele čez nekaj mesecev. To bo koristilo iz ključno farmacevtski indusiriji. ki bo vsaj za nekaj mesecev pridohila 19 odstotkov (odprava popusta) na ceni, ne da bi zgubila poprečno 7 odstotkov, za kolikor naj bi se predvidoma pocenila zdravila -na o-snovi novega načina določanja ce ne. Bolniške blagajne pa bodo imele posebno korist. Farmacevt -ka industrija jim dolguje približno 550 milijard lir. kar predstavlja za bol niške blagajne dodatno obremenitev 60 milijard lir na leto. Ta o-bremenitev bo odpravljena. 50 milijard pa bo država prihranila s tem, da bo odpravila zapleteni me po neuradnih vesteh) kot nesprejemljiv. Res je sicer — poudarja sindikat — da gre odločno zavreti neumestno porabo zdravil, ker to škodi predvsem zdra /ju, proti tem pojavom pa se je treba boriti z odpravo škodljivih in nepotrebnih preparatov, ne pa z ukrepom, ki bo bremenil izključno delavce in upokojence. Za sindikate je kvečjemu sprejemljiva obremenitev ie za tiste preparate, katerih učinkovitost ni bila še ugotovljena medtem ko morajo biti vsa potrebna zdravila zastonj, (vt) Kri v Južni Afriki CAPETOWN, 24. — V črnskem »getu* Guguletu je policija streljala v množico temnopoltih demonstrantov: enega je ubila, drugega pa ranila. V Durbanu pa je policijsko poveljstvo sporočilo, da je umrl ža srčno kapjo temnopolti jetnik Samuel Malinga. ki je bil aretiran konec januarja v smislu južnoafriškega zakona o državni varnosti. UGANDSKI Cin V STANJU PRIPRA VLJINOSTI Radio Kampala: Tanzanija namerava napasti Ugando in zrušiti Aminov režim Predsednik Julius Nyerere označil vest kot golo neumnost NAIROBI, 24. — V kenijskem glavnem mestu so danes ujeli sporočilo ugandske radijske postaje, ki pravi, da se Tanzanija pripravlja na invazijo Ugande. V neposredni bližini u-gandske meje naj bi se nenehno zbirale enote tanzanijskih padalcev, ki da se bedo ob zaslombi letalonosilke spustili na ozemlje Aminove diktature in poskusili zrušiti »feldmaršalov* režim. Glasnik ugandske vojske — ta ko se nadaljuje radijsko sporočilo iz Kampale — je povedal, da je Idi Amin Dada ukazal silovito protiofenzivo na tanzanijskem ozemlju, ko bi padalci iz sosedne države res vdrli v Ugando. Obenem je glasnik pozval prebivalstvo, naj ostane mimo ter še pripomnil, da za sedaj ne bodo zaprli mejnih prehodov med državama. Z druge strani je radio Kampala sporočil, da je Libija pripravljena vojaško podpreti Ugando v primeru napada od zunaj, ki da ga pripravljajo Amerikanci, Britanci ter Izraelci — Tanzanijci pa naj bi bili zgolj lutke v njihovih rokah. Ugandska radijska postaja pripominja, da je libijski predstavnik v Kampali izročil Aminu noto polkovnika Gedafija, v kateri le-ta pravi: «Spričo nastalega položaja se je Libija odločila, da stavi na voljo Ugandi vse svoje vojaške sile, ki se bodo z ugandskimi ramo ob rami borile proti napadalcu, pa naj gre za redne vojake ali najemnike*. Odmev na poročanje ugandskega radia je bil v Dar es Saalamu seveda takojšen: tanzanijski predsednik Nye-rere je vest o 'invaziji Ugande označil kot neumnost in blodnjo. Idi Amin je docela izgubil še poslednjo trohico razsodnosti, pravijo tuji, ne le afriški, marveč tudi ameriški. evropski in drugi opazovalci, zahodnjaki in vzhodnjaki. Diktator je osamljen doma in na tujem, skuša se braniti z nasiljem in fantaziranjem, šepečejo po kampalskih ulicah m dodajajo: »Sleherni ugandski državljan bi danes upravičeno lahko u-moril Amina, kajti ni je družine, ki ne bi izgubila vsaj enega člana pod svinčenko ali bodalom diktatorjevih tajrtlh agentov in vojakov. Pravijo, da je od 1. 1971, ko je zrušil vlado Miltona Oboteja, pu do danes Amin dal poklati okoli 15Č.000 oseb. Tem se je v zadnjih tednih pridružilo kakih 2.000 pripadnikov plemen Langi in Acholi, proti katerim je sprožil pravi genocid. V soboto je prišlo v vrstah Aminove vojske do u pora. ki pa je bil po nekaj urah zatrt v krvi. Politični komentatorji sodijo, da ni šlo za upor, temveč za pretkano akcijo Idi ju zvestih vojakov in pa tajnih agentov: pod pretvezo upora naj bi nadaljevali čistko vojakov iz omenjenih plemen. Podobno naj bi bil umorjen tudi anglikanski nadškof Janani Luvvum skupaj z dvema ministroma. Glede slednjega primera gre omeniti, da je Vel. Britanija predlagala komisiji za človečanske pravice, ki deluje v sklopu OZN, naj sproži temeljito preiskavo. Zanimivo je, da Idi Amin na to pristaja: preko ugandskega veleposlanika pri OZN je glavnemu tajniku Wald-heimu sporočil, da ne bo zaviral preiskave, če bi se zanjo odločila ta ali ona afriška država. Omenili smo, da je Amin popolnoma osamljen. Kalto bi tudi ne bil, ko pa njegovega početja ne obsojajo samo na Zahodu, temveč tudi Sovjet ska zveza, ki je nedavno kritizirala okoliščino, da je diktator Idi še vedno predsednik Organizacije afriške enotnosti. »Feldmaršal*, ki ga je tanzanijska vlada predlanskim uradno označila kot fašista, se po Kampali vozi s posebnim oklopnim vozilom, Spremljajo pa ga do zob oboroženi vojaki in tajni agenti, (dg) Mlad tat ubit v Turinu je b'l skušal TURIN, 24. — -Mlad tat Ubit to noč v Turinu ko je uiti policiji. Gre za 22-letncga Silvia Mariella, ki je bil že večkrat obsojen zaradi tatvin, ropov in nedovoljene posesti orožja. Po dosedanjih izsledkih preiskave kaže, da so agenti med običajnim ogledom ukazali Mariellu. ki je vozil ukraden fiat 500, naj se ustavi. Fant je najprej zavrl, nato pa pritisnil na plin in se skušal oddaljiti. Policisti so planili v svoj avto in zdrveli za ni'm. Divji lov po torinskem središču se je zaključil, ko je policist sprožil rafal za zasledovalcem. Ena od krogei je prebila šipo malega fiata in zadela fanta v tilnik. Smrtno ranjenega so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je nesrečnež kljub zdravniški negi izdihnil. Kraljevsko snidenje v Londonu Jordanski kralj Husein je v londonski bolnišnici Wellington obiskal priletnega kralja Saudske Arabije (levo) ki je moral prestati kirurški poseg. Khaledu Je 64 let. MED VČERAJŠNJIM POROČANJEM POSLANSKI ZBORNICI 0 VLADNI POLITIKI 00 ŠTUDIJA Malfatti zavrnil pogajanja s sindikati glede uresničitve univerzitetne reforme Minister bo sprejel predloge za izboljšanje osnutka, ki bo predložen parlamentu do 15. marca - V soboto in nedeljo v Rimu vsedržavno zasedanje oporečniških študentov RIM, 24. — Minister za javno šol stvo Malfatti je danes poročal pred poslansko zbornico o najbolj perečih vprašanjih, ki tarejo šolski, zlasti pa še univerzitetni majavi aparat. Zagovarjal je osnutek univerzitetne reforme, vendar izrazil tudi pripravljenost, da ga s sodelovanjem vseh političnih in družbenih sil izboljša. Ministrova izvajanja so naletela na nedeljeno odobravanje samo med krščanskodemokratskimi poslanci: drugi so bili z njimi zmerno zadovoljni, oziroma so jih kritizirali, kar velja predvsem za komuniste. V uvodu je Malfatti obsodil nedavno nasilje na rimski in drugih univerzah in potrdil voljo političnih strank, da odstranijo vzroke nezadovoljstva med mladino. Problem mladinske brezposelnosti, posebno pa nezaposlenosti med mladim razumništvom, je nadaljeval minister, je dramatičen, gre pa za silno zapleteno vprašanje, s katerim imajo opravka vse industrializirane drža ve; njegovo reševanje ni mogoče mimo reševanja splošnih družbenih problemov. Na območju Evropske gospodarske skupnosti se je delež nezaposlenih med mladino povečal od 20 na 40 odst. in dosegel raven 4,5 milijona enot; v drugih evropskih državah lin ii(iiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii(iHiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiinfiiMiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m Hlinili m um PROCES PROTI PRIPADNIKOM TERORISTIČNE SKUPINE MAR Koncentričen napad na javnega tožilca Zagovorniki obtoženih neofašistov skušajo z vsemi sredstvi doseči prekinitev obravnave BRESCIA, 24. — Zagovorniki fašističnih teroristov, obtoženih vrste bonihnih atentatov v okolici Brescie, politične konspiracije in poskusa državnega udara, so že četrti dan zaporedoma nadaljevali s koncentričnim napadom na obtožnico in na utemeljitev. s katero je preiskovalni sodnik zaključil svoje dolgo In naporno delo. Njihov cilj je doseči razveljavitev obtožnice in s tem dejansko onemogočiti sodni postopek proti teroristom, odgovornim za desetine podlih izpadov. In za dosego tega cilja se poslužujejo vseh razpoložljivih sredstev: od vlog sodnemu zboru, do prijave javnega tožilca in do vloge kasacijskemu sodniku. Slednjo pot je izbral odv. Michelc Lener. ki brani bivšega voditelja milanske «tihe večine* Adama Degli Occhija. S pretvezo, da sodni postopek ogroža javni red v Brescii (pri tem se je skliceval na napad na enega od obtožencev), je Lener zahteval od vrhovnega sodišča naj nemudoma prekine obravnavo in jo dodeli nekemu drugemu sodnemu okrožju. Odv. Tassi. ki brani Adalberta Fadinija, pa jc prijavil sodišču javnega tožilca Tro-vata, ki naj bi podpisal zaporni nalog za fanta, čeprav naj ne bi zbral stvarnih dokazov. Edini cilj u-krepa ■— trdi odvetnik — naj bi bil poskus, da iztrže sodnikom iz Bologne sodni postopek proti njegovemu klientu in obenem preiskavo o vsem rovarjenju MAR (»movimenlo azione rivoluzionaria*). Obenem je odvetnik obtožil dr. Trovata tudi obrekovanja, ker naj bi v zaključnem dokumentu preiskovalnemu sodniku neumestno o-značil Fadinija kot »terorista*. Odvetnik je že napovedal, da se bo v tem postopku prijavil v imenu klienta kot prizadeta stranka. Ostali branilci, ki so govorili med današnjo obravnavo, pa so ubrali taktiko. ki se jim v prejšnjih dneh ni obrestovala: skušali so dokazati nc-osnovanost in neumestnost obtožnice. Pri tem so se poslužili različnih izvajanj, bolj ali manj prepričljivih, bolj ali manj osnovanih, v vseh pa je bila ost proti javnemu tožilcu in včasih tudi proti zagovornikoma pri zadetih strank, ki naj bi po njihovem mnenju prepogosto posegala v razpravo. Edina razlika v primerjavo s prejšnjimi dnevi je ta, da so se branilci vedli nekoliko bolj dostojno. Vsem bo javni tožilec odgovoril v ponedeljek, nakar se bo sodni zbor zbral na posvetu, da razsodi o zah tevah obrambe, (vt) JETNIK MED POSKUSOM BEGA S pekočo kislino ranil v oči več karabinjerjev TURIN, 24. — Fiore Gcbbato jc bil večkrat obsojen na nižje zaporne kazni zaradi manjših prekrškov. Danes prepoldne bi mu morali znova soditi, ker je v napadu svete jezo uničil ležišče svoje celice v kaznilnici »Nuove*. Tik pred začetkom obravnave pa je skočil pokonci in stekel proti vratom v brk ka rabinijerjem. Ko so ga ti hoteli ustaviti, je potegnil iz žepa stekleničko tipa «spray», iz katere je brizgnila v oči mož postave hudo pekoča tekočina; »operacijo* je ponovil na škodo še drugih karabinje rjev in zbežal na cesto. Po nekaj sto metrih so ga ujeli in mu iztrgali iz rok «orožje*, niso pa mogli preprečiti, da ne bi z žgočo tekočino ranil mimoidočega pešca. Slednjega in prizadete karabinje rje so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer jim bodo zdravili opekline. V resnici gre za močno kislino doslej ,šc neznanega izvora, kakršna pa je v ustreznih stekleničkah redno naprodaj kot «učinkovito samoobrambno sredstvo*. Karabinjerjem je 30-letnega Gob-bata komajda uspelo rešiti pred linčanjem, kot poroča agencija Italia. Kdor je hotel upornega jet nika napasti, gotovo ni pomislil, da utegne tičati krivda za njegov sicer obsojanja vreden «podvig» v predstavnikih sodstva. Gobbato je s svojo gesto namreč hotel protestirati, ker sodniki niso združili raz nih sodnih obravnav proti njemu v en sam proces: to se, kot predobro vemo, žal prepogosto dogaja. ni položaj boljši. Najslabši je vsekakor v Italiji, kjer se je delež brezposelne mladine povzpel kar do 60 odst.; največ nezaposlenih je na Jugu, a dve tretjini odpadeta na ženske. Krize ne bo mogoče rešiti po Mal-fattijevem mnenju le z novo šolsko oz. univerzitetno politiko, temveč predvsem z bojem proti inflaciji, s pospeševanjem denarnih naložb, s kakovostnejšo ravnijo javne porabe in s pomnožitvijo razpoložljivih delovnih mest; obenem je treba seveda izpeljati preosnovo drugostopenjskega višješolskega sistema ter u-resničiti okvirni, zakon o poklicnem usposabljanju, zakonski osnutek o nameščanju delovnih moči in zakonski predlog o zaposlovanju mladine. Največjo pozornost je minister seveda posvetil vprašanju univerzitetnega študija oz. ustrezni reformi, katere osnutek naj bi vlada predložila parlamentu najpozneje do 15. marca. Malfatti je izrazil pripravljenost, da sprejme kateri koli tvoren predlog in nasvet za izboljšanje osnutka reforme, pripomnil pa jc, da se vlada glede reforme ne more pogajati s sindikati, saj bi to pomenilo odrekati parlamentu njegovo suverenost in ga postaviti na raven notarskega urada za overovljanje sporazumov, doseženih izven senata in poslanske zbornice. Z druge strani je minister izrazil naklonjenost soočenju .glede univerzitetne reforme med vlado na eni ter političnimi in družbenimi silami na drugi strani. Po zavračilu očitkov, češ da nasprotuje množičnemu izobraževanju, ki naj pomeni prti korak na poti k enakosti med vso učečo se mladino, kot tudi strnitvi izrazito didaktičnih dejavnosti z znanstvenimi raziskavami in da hoče postaviti na cesto začasno nameščeno osebje univerz, je minister potnjil kot nepreklicen datum 26. junija za prenos odločitvenih pristojnosti glede pravice do študija od državne na deželne u-prave. Nato je govornik odločno zavrnil trditev, da je šolsko - univerzitetni aparat v razsulu in pristavil, da je optimist, kolikor zadeva možnost čimprejšnje odobritve univerzitetne reforme v parlamentu; tembolj, ker je prepričan, da bo do odobritve prišlo po zaslugi tudi zavzetega sodelovanja strank, sindikatov, učnega in neučnega osebja na univerzah ter študentov samih. Minister je pribil, da se ne bi smeli vdajati utvaram prelahkih, preprostih rešitev in da je treba zavrniti vsakršne ideo-logizme in paternalizem. Nazadnje je Malfatti sporočil, da se ugodno odvijajo pogajanja s prizadetimi glede obnovitve triletne delovne pogodbe za šolsko osebje, ki naj bi jo podpisali do konca marca (danes se je minister1 v tej zvezi ponovno sestal z zastopniki sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL in avtonomnega sindikata neučnega o-sebja na univerzah Cisapuni). Kakšen je medtem položaj na rimski univerzi, ki je spričo nedavnih fašističnih napadov ter izgredov, ki so jih povzročili «avtonomisti», postala središče vsedržavnega študentskega protesta proti Malfattijevi okrožnici in družbi sploh? Razborito »študentsko gibanje* priredi prihod- njo soboto in nedeljo zasedanje na vsedržavni ravni, na katerem bo proučilo nadaljnje oblike protesta. Na današnji skupščini bodo tako i-menovani avtonomisti z druge strani obravnavali umestnost udeležbe na skupščini delegatov kovinarskega sindikata FLM v dneh 7., 8. in 9. marca v Firencah, h kateri so bili izrecno povabljeni. Rimsko univerzitetno središče, ki je med nemiri utrpelo za poldrugo milijardo lir škode, bodo znova odprli 1. marca. Rektor Ruberti je pojasnil, da ne bo trpel novih zasedb: v tem primera bo brez oklevanja zaprosil za poseg policije, (dg) V zaporu paznik ki je skušal vtihotapili mamila v Regino Cocli RIM, 24. — Karabinjerji so davi aretirali 22-letnega paznika rim- Vojaško sodišče odložilo obravnavo o Kapplerjevi usodi RIM, 24. — Okrožno vojaško sodišče v Rimu je davi odložilo na 7. marec obravnavo o pomilostitvi vojnega zločinca Herberta Kapplerja, ker jc bil iz zdravstvenih razlogov odsoten zagovornik bivšega csesovca odvetnik Franco Cutttca. Kot smo poročali je rimsko vojaško okrožno sodišče lani že izpustilo Kapplerja na začasno prostost. Proti temu sklepu je vložil priziv javni tožilec in vrhovno sodišče je sprejelo njegovo izvajanje ter razveljavilo prvostopenjsko razsodbo. Kapp-ler, ki je odgovoren za pokol pri Ardcatinskih jamah, je že dalj časa na zdravljenju v vojaški boln:šnici v Celiu. Pozitivne ocene po ratifikaciji (Nadaljevanje s 1. sira mi, temveč tudi z dejstvi, svojo mednarodno vlogo mosta miru in prijateljstva 1 dežele. Sporazumi o gospoda operaciji predstavljajo Pr'l°~ $ da se poživi na novih osnovan- j, voj Furlanije ■ Julijske kraju1* da se nudi mladim generacijami va perspekiva. Zaskrbljenost di določitve mešane italijansk0 ^ goslovanske industrijske c0llL# Krasu bo treba skrbno pri stvarnemu uresničevanja Ari c zumovi ne more pa predstavijfl ^ vire, še manj pa zasenčiti narodne vrednosti sporazum^’ ‘p sporazuma, da se prepreči ji škoda, je v Trstu vedno odPr‘ ^ je sedaj tembolj lažja, ker odstranjene sence in vzroki upanja med državama. . JF Z ato je treba gledati napreh-^ kriminacije, anahronistične ne težnje, nostalgija po Pre e2(lf ne morejo odvzeli Tržačanom in odločnosti v boiu za F. i ki it na nost. Kriza, ki jo preživlja drugi strani pa obveznosti, treba sprejeli za upravljani skih sporazumov, narekujejo a it bolj kot kdajkoli, nove od&v^t dogovore med tržaškimi Učnimi silami, da se utrdi z0,'S v krajevne uprave in v demon ne ustanove.» V sk^ kazniliVce Regina Coeli Gabriele,;a Puglio. Kaže, da so ga o-rožniki zasačili, ko je skušal vtihotapiti v zapor stekleničko z mamili. Po dosedanjih izsledkih preiskave naj bi pazniku dala mami la 21-letna Simonetta Napoleoni s prošnjo, da jih izroči njenemu zaprtemu zaročencu. Dekle je bilo prijavljeno sodišču zaradi posesti mamil in podkupovanja javnega funkcionarja, Pu-glia pa, ker je kršil pazniški pravilnik. Državno pravdništvo je u vedlo preiskavo o dogodku. BOLOGNA, 24. — Samozvane rdeče brigade so znova na «delu». To noč so prevratniki, ki se izdajajo za ultralevičarske revolucionarje, zažgali avtomobila dveh riemokr-ščanskih funkcionarjev in nato prevzeli odgovornost za atentat med telefonskim razgovorom z urednikom neke časopisne agencije. Teroristi so poudarili, da bodo v prihodnjih dneh «bolje utemelji* p*d. li izpad in so napovedali v prihod nje vrsto atentatov. Sumijo gozdov1 (Nadaljevanje s 4. strani) Pisatelj je delo avlalce taka kot P ' tiopskega voditelja na uje ljj vih dogodkih pred tremi l(r. nr h izgubil življenje tedanji ‘ vojaškega sveta TcJerl J te,