CENA 5 din - LETO XLIII - št. 10
Kranj, torek, 6. februarja 1990
Radovljiški izvršni svet podprl dva predloga za denacionalizacijo
Po štirih desetletjih popravljena krivica
Stari ljudje, predvsem strokovnjaki s pravnega področja vedo povedati, da je bilo v stari Jugoslaviji več pravnega reda in pravne države kot v revoluciji, ki je trajala še precej dlje od narodnoosvobodilnega boja. Krivice povojnega obdobja je danes težko popravljati, premika pa se vendarle...
stran 13
ZKS ubira samostojno pot
Stranka demokratične prenove
Ljubljana, 4. februarja - Klasične Zveze komunistov Slovenije ni več, prav tako pa je konec njenega sodelovanja v Zvezi komunistov Jugoslavije, ki je po 14. izrednem in prekinjenem kongresu v Beogradu ni več. Slovenska partija je od nedelje dalje samostojna politična stranka z začasnim imenom "ZKS - stranka demokratične prenove", z novimi simboli, modro zastavo z rumeno zvezdo, politična skupina, ki se bo povezovala z vsemi demokratičnimi strankami v Jugoslaviji, vključno z republiškimi partijami in organizacijo ZK v JLA, seveda na demokratičnih osnovah. Nova ZKS prihaja pred volilce s programom "Blaginja in varnost v miru in svobodi", s programom, kot pravi, katerega uresničevanje bo mogoče čez štiri leta preveriti. Ne bomo se igrali z usodo ljudi in naroda, pravi program, obljubljamo tisto, kar lahko uresničimo. Milan Kučan je kandidat za predsednika predsedstva Slovenije, za člana pa ZKS kandidira dr. Matjaža Kmecla in dr. Boštjana M. Zupančiča. Na listi, ki bo do marca še dopolnjena, je sedaj blizu 40 imen, komunistov in nekomu-nistov. Več na 2. in 3. strani. Na sliki: dr. Ciril Ribičič in Sonja Lokar med nedeljsko sejo konference ZKS.
J, Kosnjek, slika G. Šinik
Vračanje zadružnega premoženja
Zadruge imajo možnost, da se gospodarsko okrepijo
Čeprav novi zvezni zakon o zadrugah - veljati je začel 27. januarja letos - ni vzbudil večje pozornosti, gre za zakon, ki je zelo pomemben ne le za zadružništvo, ampak tudi za številne druge. Za druge je pomemben predvsem zato, ker zakon daje zadrugam možnost, da zahtevajo nazaj premoženje, ki je nastalo po I. juliju 1953, ko je ustavni zakon ukinil zadružno lastnino, ter tudi poslovne stavbe in stanovanjske hiše, ki so bile od I. julija 1965 do 31. decembra /965 v lasti zadružnih zvez, a so jih kasneje dobili drugi uporabniki.
Ze bežen pogled v zgodovino slovenskega kmetijstva pa pokaže, da je bilo zadružništvo nekdaj gospodarsko zelo močno, da ga je povojna oblast zelo oslabila, ker je v njem videla nevarnost za družbeno kmetijstvo, in da je zdaj veliko nekdanjega zadružnega premoženja v nezadružnih rokah. Če bodo zadruge in druge zadružne organizacije izkoristile možnost, ki jim jo daje zakon o zadrugah, in zahtevale nazaj svoje premoženje, bo prišlo do pretresov, ki bodo po eni strani gospodarsko okrepili zadružništvo, po drugi pa postavili marsikaterega družbenega "lastnika " izpod strehe pod kap ali naravnost na dež. Ker gre za zelo občutljivo popravljanje povojnih krivic, bo treba predvsem veliko strpnosti in pripravljenosti za dialog. Ne zadruge kot nekdanji lastniki odvzetega zadružnega premoženja ne novi uporabniki, upravljala in lastniki namreč niso krivi, da je prišlo do (nasilne) zamenjave lastnine, krive so tedanje oblasti, ki so se zavestno odločile, da uničijo zadružno lastnino.
C. Zaplotnik
Slovenskosrbsko srečanje v Beogradu
Ubogali Markovića
Kranj, 5. februarja - Marko-vičeva zahteva, da se mora trgovinska vojna med Slovenijo in Srbijo prenehati in se morata brez vnaprejšnjih pogojev sestati predsednika obeh republiških vlad, je očitno zalegla. Po Šinigojevem pristanku, da gre danes v Beograd v Marko-vičev kabinet, je enako soglasje prišlo tudi iz srbskega izvršnega sveta. Upajmo, da bo pogovor prinesel pozitivne rešitve, čeprav ima SJovenija in z njo vsa Jugoslavija od bojkota že veliko škode in je prav ta škoda s predlaganimi ukrepi na dnevnem redu sredine seje republiške skupščine. Poteza Markovića je dobra in potrjuje njegovo avtoriteto v Jugoslaviji, čeprav bi lahko zvezni organi vključno z vlado že takoj po bojkotu ukrepali, za kar so zakonske osnove, ne da bi bilo treba spreminjati ustavo.
J. K.
Engineeringa ni
več
Kranj - Kranjskega podjetja Engineering, kjer so lani jeseni uvedli prisilno upravo, ni več. Iz premoženja in udeležbe zasebnikov je nastala mešana družba za proizvodnjo, inženiring in trgovino Dolnov. Iz nekdanjega podjetja je zdaj v Dolnovu 23 delavcev, drugi pa so si poiskali delo drugod. Dolnov bo zdaj skušal razširiti obseg svoje dejavnosti na trgovino in ekologijo. Posodobili bodo strojno opremo, zaposlene pa usposobili za novo delo.
PODELITEV
PREŠERNOVIH NAGRAD GORENJSKE
Škofja Loka - V četrtek, 8. februarja, ob 18. uri bo v dvorani Loškega odra slovesnost, na kateri bodo podelili Prešernove nagrade Gorenjske. Nagrade za kulturno delo bodo prejeli trije nagrajenci. Na slovesnosti bo govoril Viktor Zakelj. Škofjeloški organizatorji so tokrat v goste povabili igralca Polono Vetrih in Iva Bana, da bosta predstavila Sladovo uspešnico Ob letu osorej. Vstop je prost, zato organizator vabi na prireditev.
Škofja Loka - Te dni se bodo domala v vsakem kraju kar vrstile prireditve v čast slovenskemu kulturnemu prazniku. Izredno lepo pripravljena slovesnost je pretekli petek zvečer docela napolnila Puštalsko kapelo. Škofjeloški organizatorji prireditve so povabili v goste pisatelja, pesnika in dramatika Branka Hofmana; njegovo pesništvo je predstavil dr. Matjaž Kmecl, recitatorji pa so predstavili tudi del njegove proze. Na stenah Puštalske kapele pa je kipar Peter Jovanovič razstavil svoje najnovejše delo - 14 reliefnih lesenih plastik na svetopisemsko temo Križev pot; o plastikah je govoril Andrej Pavlovec. V imenitno druženje govorjene besede in likovne govorice se je zlila tako glede izbora kot izvajanja tudi glasba kitaristov Jana Plestenjaka in Uroša Rakovca. . L. M.
- Foto: Gorazd Šinik
SALON OKVIRJEV
VODOPIVCEVA 3. KRANJ OOMTO: OO 10. - 16.. 1« - I
OKVIRJANJE SLIK
mM
Točno opoldne v nedeljo, 4. februarja 1990
^OŽIVEL MITINGI
Priznanja živinorejcem - V petek je bilo v kranjski Mlekarni srečanje živinorejcev, ki so lani oddali več kot 50 tisoč litrov mleka. Miro Križnar, v.d. direktorja Mlekarne, jih je seznanil z odkupom in plačevanjem mleka, z organiziranostjo Mlekarne in z najpomembnejšimi naložbami, najboljšim pa je podelil priznanja Med družbenimi posestvi je priznanje prejela farma Hrastje, med krneti pa za najbolj kakovostno mleko Peter Jerala iz Zej (na sliki), Alojz Logar iz Goric in Franc Drinovec iz Podbrezij, za največje količine oddanega mleka pa Anton Dolenc iz Vrbenj, Janez Zabr^ ;j Bobovka in Franc Krč z Jezerske ceste v Kra-n-*u- - C. Z., slika: G. Šinik
MIHA NAGLIC ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Absurdistan
Znano je, da Slobodan Milošević. zvezda Gazimeslana. zlepa ne daje intervjujev. Ko so ga nedavno obiskali vodilni časnikarji družbe The Washing1on Post in revije Newsweek, se je vseeno razgovori/. In izrekel nekaj krepkih na račun Kosova in Slovenije, separatistov evropskega formata. Amerikanci seveda dobro vedo. kaj separarisl oziroma secesionist je in kam secesija pelje; ko so se južne ameriške države zaradi odprave suženjstva odcepile od severnih, je to povzročilo državljansko vojno (1861-65).
Pri nas res ne gre za suženjstvo, zato pa tembolj za demokracijo. Miloševič je drugačnega mnenja. Na Kosovu ni nikakršnega pomanjkanja demokracije, gre le za obračun s separatističnimi teroristi. Navsezadnje imajo tako probleme tudi druge evropske države — Velika Britanija ima Severno Irsko. Španija Baskijo — vendar zaradi tega nihče ne trdi, da niso demokratične. Resnični antidemokrati so Slovenci. Ko so se Srbi namenili demonstrirat v Ljubljano, bi jih sprejeli z brzostrelkami, policijo, psi in oklepniki. Ko pa so zadnjič sami demonstrativno zapustili 14. kongres ZKJ, so jih v beograjskem Sava centru pospremili s sendviči in čajem. Naj se kar odcepijo — Srbija tudi tedaj ne bo najmanjša država v Evropi.
Piko na i je postavil z odgovorom na vprašanje, ali je marksist. Pravi. daje. toda marksizem je sto let stara filozofija, ki ni kriva, da se je nanjo skliceval stalinizem. Njegovemu osebnemu pojmovanju socializma kot bogate in demokratične družbe pa je še najbHžje Švedska...
Absurd na absurd. Tisti, kije na Gazimestanu pozival k slogi in grozil z orožjem, se je očitno namenil spremeniti Jugoslavijo v nekakšen Absurdistan. v deželo brez smisla, kjer za pamet ni več prostora. Človek bi tačas resnično raje živel na Švedskem ali pa v taki Sloveniji, iz katere bi lahko dogajanja v Srbiji neprizadeto komentiral kot zunanjepolitična.
Če Jugoslavija ne bi bila vse večji Absurdistan, bi se lahko prišli Albanci in Srbi s Kosova pogovorit v Slovenijo, podobno kot se te dni sprti Americi in Azerbajdžanci pogovarjajo v Rigi, glavnem mestu Latvije. Kdo bi si upal v SZ trditi, da so ljudje iz pribaltiških republik, ki so odkrili separatisti, neposredni krivci za mednacionalne spopade v Za-kavkazju.' Pri nas je možno prav to: Slovenci smo krivi za vse zlo na Kosovu.
Gorbačov, ki sicer ne obožuje Švedske, je pa v svojem boljševiškem bistvu manj zadrt kot Miloševič. je v zadnjem času napravil nekaj zelo spretnih manevrov v izjemno težkih domačih mednarodnih razmerah. Baje je ponudil tudi svoj odstop z najvišje partijske funkcije, da bi se lahko bolj posvetil državni. Med članstvom KP ŠZ. tega dinozavra pred izumrtjem, tako ali tako ni posebno priljubljen. Absurd, a le navidezen, njegove politike je v tem, da dlje. ko bo šel po poti perestrojke. dlje bo od komunizma.
Vse dlje od absurda so tudi vzhodni Nemci, ki so prišli Gorbačova vprašat, ali se lahko kar takoj združijo z zahodnimi. Očitno ni bil proti saj je premier Modrov takoj po vrnitvi iz Moskve predlagal Bonnu ustanovitev nevtralne konfederacije obeh držav. Toda glej, ko so v Bundestagu o tem glasovali, so bili z izjemo zelenili vsi proti. Mar ni tudi to absurdno'.' Ni. Status auo je realnost in mednarodne pogodbe zavezujejo tako ene kot druge.
V vseh državah, ki so bile še včeraj sovjetski sateliti, zahtevajo fe večjo osamosvojitev in čimprejšnji umik sovjetskih čet. Izjema je le Bolgarija, ki ostaja šestnajsta republika sovjetske federacije in bo šla v svoji perestrojki natančno tako daleč kol velika ruska sestra. Sicer pa je boljše, da desovjeli-zacija vzhodne Evrope in S Z same hiti počasi. Staro ravnotežje seje podrlo, vzpostavitev novega pa zahteva svoj čas.
»Živega akvarija ni težko spremeniti v ribjo juho,« pravi Jan Urban, voditelj češkoslovaškega državljanskega forma. »Veliko težje je storiti obratno.« Škofa, da se tistim, ki tam doli okoli Gazimeslana kličejo k orožju, lega ne da dopovedati.
MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT
GORENJSKE KRANJ, JLA 2
TOK RADOVLJICA, Lesce, Rožna dolina 50
oglaša prosta dela in naloge
EKONOMSKEGA ALI KMETIJSKEGA TEHNIKA
za evidentičarska dela na obratu Poljče
Posebni pogoji: 1 leto delovnih izkušenj, 2 mesečno poizku-sno delo
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema TOK Radovljica, Lesce, Rožna dolina 50, v 8 dneh po objavi.
raGLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference S/.Dl Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk CGP Delo Ljubljana Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal
Gorenjski glus urejamo in pišemo Štefan Zargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovornu urednicu). Jože Košnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj). Andrej Zalar (gorenjski krap m ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Vlencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, i/ šolskih klopi. Skofjil Loka). Cveto /aplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Danica Dolenc (tradicije NOB. naši kraji, /a dom m družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS. ekologija). Danica Zavrl Zlebir Isociaina politika. Tržič). Dušan Humer (šport). Vine Bešter (mladina, kultu a). Franc Perdan in Gora/d Šinik (fotografija). Igor Pokorn (oblikovanje). Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (leiniično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor Ml glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonon;sk» propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Zveza komunistov Slovenije po novem
Modra zastava
Ljubljana, 4. februarja - Na Tomšičevi 5 v Ljubljani od nedelje dr Ije, ko je bila I. konferenca Zveze komunistov Slovenije, namesti rdeče boljševistične partijske zastave vihra modrozelena z rumei* zvezdo, simbol nove samostojne stranke slovenskih komuniste Njeno začasno ime, dokler ne bo v javni razpravi dogovorjen nfl statut z novim imenom vred, je ZKS - stranka demokratične prenf ve. Za slovenske komuniste je 14. izredni kongres Zveze komurv stov Jugoslavije končan, ZKJ za ZKS ne obstaja več in organizac ja slovenskih komunistov od nedelje dalje povsem samostojno stop na slovensko in jugoslovansko politično sceno in volilni boj.
Stane Boštjančič iz Kranja je nekajkrat posegel v razpravo na nedeljski konferenci ZKS v Ljubljani. Med drugim je, v pravniškem jeziku, predlagal razvezo med ZKS in ZKJ, ker je zakonska zveza tako omajana, da je skupno življenje postalo neznosno. Spravni poskus na 14. izsiljenem kongresu ni uspel. Spravni poskus, za katerega se je posebej zavzemal odvetnik Miloševič, je propadel. Sploh pa je po sodbi Boštjančiča zakonska zveza med bratom in sestro nična, lahko pa pomeni inces, kar je kaznivo dejanje.
Prva konferenca po 11. kongresu tedaj še Zveze komunistov Slovenije in 14. izrednem kongresu ZKJ, ki je neslavno končal, je imela tri točke dnevnega reda:
sprejem poročila o 14. izrednem kongresu ZKJ. predstavitev volilnega programa in delne komunistične liste /a spomladanske volitve ter obravnavo pobud za spremembo imena organizacije. Prav tako je nedeljska konferenca v Cankarjevem domu v Ljubljani potrdila sklepe slovenskega ceka-ja. ki se je skupaj z delegati 14. kongresa sestal 23. januarja. V
nedeljo potrjeni sklepi so naslednji: delegacija slovenskih komunistov na 14. kongresu ZKJ je delovala skladno z usmeritvami in mandatom, ki ga je dobila na 11. kongresu ZKJ, delovanje ZKS v ZKJ je zamrznjeno, vendar bo ZKS na svobodni, dogovorni osnovi sodelovala z vsemi republiškimi organizacijami ZK in organizacijo ZK v armadi, slovenski komunisti v organih ZKJ svojih funkcij ne opravljajo več (Štefan Korošec prevzame dolžnosti člana predsedstva CK ZKS, prav tako pa Boris Muževič in Duško Kos prideta v CK ZKS, za kar sta bila imenova-
Volilni program ZKS
Blaginja in varnost v miru in svobodi
Tak je naslov volilnega programa ZKS, stranke demokratične prenove. Razložil ga je kandidat ZKS za predsednika slovenskega predsedstva Milan Kučan in ob tem dejal, da ZKS gradi na zaupanja vrednih ljudeh, brez katerih noben program nič ne pomeni. Dr. MATJAŽ KMECL in dr. BOŠTJAN M. ZUPANČIČ sta kandidata za člana predsedstva Slovenije, sedanji seznam kandidatov za druge funkcije v Sloveniji in Jugoslaviji pa obsega skoraj 40 imen komunistov in nekomunistov, strokovno in moralno uglednih ljudi, tako doma kot na tujem. Končni spisek bo znan na marčevski predvolilni konvenciji ZKS. ZKS svojim volilcem obljublja novo slovensko ustavo, ki se je ne bi sramovala nobena evropska država, Slovenijo v konfederaciji, spoštovanje večstrankarskega sistema, poštenost do preteklosti in poravnavo krivic, zeleno in človeku prijazno Slovenijo, socialno varnost delavcem in upokojencem, gospodarski razcvet, podporo razvoju kmetij in podeželja in vojsko po meri človeka in naroda.
Za nas sta smiselna in truda vredna le takšno gospodarjenje in politika, ki jima je izhodišče življenje človeka, ki hoče živeti in in ustvarjati v miru, svobodi, v soglasju z naravo, zdravo. To je človek evropske civilizacije 21. stoletja. NE BOMO SE IGRALI Z USODO LJUDI IN NARODA. DELOVALI BOMO PREMIŠLJENO IN MODRO. MI TO ZNAMO!
Viktor Žakelj v Bohinju
Ljudje se bodo opredeljevali za človeka
Bohinjska Bistrica, 5. februarja - Za človeka, ki ga v predvolilnem boju, predstavljanju programa te ali one stranke, pri dokazovanju, primerjanju, kritiziranju, pa tudi takšnemu ali drugačnemu obljubljanju, ne bo zanašalo ali spodnašalo na nekulturno raven dialoga. Slovenci imamo izkušnje in potrditve v zgodovini, da si z revanšizmom v sedanjem predvolilnem boju lahko izbojujemo le eno zmago in sicer kaos. Z zanikanjem tovrstne ravni dialoga, z zgodovinsko podprto oceno in vsakomur razumljivo besedo politika je sredi minulega tedna podpredsednik republiške konference Socialistične zveze Viktor Žakelj v Bohinju nastopil na javni tribuni, katere moto (iz programa Socialistične zveze) je bil Z demokracijo in ustvarjalnostjo v bogatejše življenje...
Začel je sproščeno, ko je povedal, da z lahko dušo prihaja v Bohinj: tudi zato. ker sta pri nas znani d\e vrsti "nepravih, Gorenjcev in sicer Bohinjci ter 2i-rovci m slednjim pripada tudi sam. "Sicer pa mislim, da se moramo pogovarjati o tem in zato, da vas kot stranka pridobimo na volitvah. Smo pač trgovci političnega blaga in nimamo nobenih iluzij..." Na kratko se je dotaknil potem zgodovine in pri tem spomnil, da smo Že davno napovedali, da se bortio morali odreči balkanskemu načinu reševanja konfliktov.
Strinjal se je z ugotovitv ijo razpravljala, da so si programi novih strank precej podobni in v zvezi z razlikami podčrtal, da je vsaka stranka resna in da socialistična teži proti sredini: kar je značilno še za nekatere. Razlike so pravzaprav v razumevanju socializma. Ob vprašanju razlik med ZKS in SZ. o socializmu in
Odločali bodo neopredeljeni
Slovenija je v tem trenutku zelo - preveč spolitizirana. Vendar pa bo približno polovica neopredeljenih. Ti bodo tudi odločali na volitvah. In najboljša propaganda bo, da vsak izmed nas dobi enega ali dva..., je odgovoril na vprašanje Viktor Žakelj.
asimetričnosti je Viktor /akcij poudaril, da ima spoštljiv odnos do Milana Kučana oziroma ZKS. Nenazadnje so vsi konflikti v Jugoslaviji, da je Slovenija danes lo. kar je, šli na hrbet ZKS in SZDL, pri čemet za slednjo velja, da je samo v Sloveniji tako trdno zasidrana. "V detajlih je tu še odnos do lastnine, vendar pa mi nismo za vladavino strank in smo na
primer za Milana Kučana. In prav tako tudi v parlamentu ne bomo nasprotovali Demosu ali ZSMS, če bodo njihovi nastopi socialno naravnani..."
Med vprašanji in odgovori, ki SO večkrat segali na filozofsko raven dokazovanja in pritrjevanja, so bili tudi povsem vsakdanje praktični. Tako na primer naj nihče ne manipulira z \olilci na ravni nizkih udarcev in blatenja vsega, kar je bilo v letih dosedanjega sistema narejeno. Viktor žakelj seje strinjal in pritrdil, da smo marsikdaj sposobni le balkanske ravni kulturnega dialoga, vendar pa Socialistična zveza, ki ima ambicije, da je .več kot stranka, pristaja le na kulturni dialog. Zelo nevaren bi namreč bil surov rcvanšizem; pri tem imamo Slovenci kar nekaj izkušenj iz preteklosti "in ob ponovnem odpiranju zgodovinskih ran bi bil kaos neizbežen..." Strinjal se je tudi z oce-
Precagavo o Kučanu
Mislim, da v tem polni čnem trženju precagavo iz postavljate Kučana, je bil precej odločen eden od raz-pravljalcev. Večkrat m več bi morali reči o njem. Ne vem. kaj bi bilo. če on in št nekateri z njim v dveh letih ne bi nastavljali hrbta... Sura kmetica na Gorjušah ih' bo vedela, ali voli socialisti ali koga drugega, vedela p| bo za Kučana...
no razprav Ijalca. da po volit1] ne bo filozofiranja. Socialistih zveza pri nas si je v zadnjem su že postavila nekatere iztočil na področju ekologije, evrop* orientacije, na področju čIovl^ vih pravic, drobnega gospod stva oziroma obrti in tudi kmt'L stva. Skratka, "imamo izdel' udarne točke. Naredili pa bol tudi parcialne študije, kakH imajo danes moderne evrop* partije, pri nas pa ima to še K bolj izdelano Zveza komu stov..."
A. Ža
Ustanovni zbor članov ZSMS Jesenice
Mladi se ne ukvarjajo le z volitvami
NJesenice, 5. februarja - V ZSMS Jesenice že poteka evidentiranje kandidatov, vendar bodo imena objavili sredi februarja. V Železarni ima ZSMS trenutno 84 članov, akcija pristopanja pa še vedno poteka in bo tako v začetku marca ustanovni zbor ZSMS Železarne.
pobudo tudi potekala akcija, da se iz naslova SRS briše socialistična. Zbirali so podpise, ustavna komisij.i je pobudo sprejela. Dejal je (udi. da so še-vedno vprašljive vse funkcije, ki jih je imela Socialistične! zveza v volilnih postopkih, saj je stranka tako kot druge in namerava kandidirati na volitvah. Druga zahteva, ki so jo postavili mladi je zakon o samostojnem osebnem delu in je tako prvi zakon, ki ga je pripravila skupina poslancev ZSMS. vključuje pa zasebno investitor-slvo in delo od zasebnega zdravnika do zasebnega detektiva.
Mladi v Železarni so že preoblikovali svojo organizacijo in ustanavljajo novo ZSMS v tovarni. Delovali bodo le v prostem času. brez profesionalnega delavca in brez prostorov. Trenutno je
Minuli petek je bila na Jesenicah zadnja seja občinske konference ZSMS v stari sestavi in ustanovni zbor članov ZSMS občine Jesenice. Na seji naj bi med drugim obravnavali poročilo o delu občinske konference /SMS po 13. kongresu, potrdili enotno
listo kandidatov ZSMS za volitve 1990 v občini in Sloveniji ter sklepali o predlogu organov za ustanovitveni zbor ZSMS na Jesenicah.
Na volitve, ki bodo 8. aprila. 12. aprila in 22. aprila se pripravljajo tudi mladi v jeseniški občini. V treh skupščinskih zborih bo 26 delegatov, med drugim bo vseh trinajst krajevnih skupnosti imelo dva delegata v zboru krajevnih skupnosti. Na Jesenicah bo pet strank, ki bodo kandidirale v družbenopolitični zbor in
lahko se bo zgodilo, da bo na volilnih listkih Tudi 150 imen za 26 mest v družbenopolitičnem zboru.
Druge stranke in zveze na Jesenicah še molčijo in niso objavile imen svojih kandidatov in tudi ZSMS bo imena objavila sredi februarja.
Mladi z Jesenic so svoj program že objavili, temelji pa na pdrtoroSkih sklepih. V občini si bodo predvsem prizadevali za spremembo strukture gospodarstva in za njegovo večjo ekonomsko moč. za ustanavljanje razvojnega sklada za razvoj malih podjetij, za ekološko osveščanje in ne nazadnje za lo. da bi bil v občini navzoč tudi tuji kapital.
Gosi Roman Lavtar je poudaril, da se v ZSMS ne ukvarjajo le z volitvami, temveč je na njihovo
J
Kandidat jeseniške ZSMS za družbenopolitični zbor republike je Roman Lavtar, zbor občin pa Matjaž IV skar.
_J
v Železarni m članov, akcija
ranja članstva pa poteka naj Zmanjšali bodo manifestan dejavnosti in se bolj usmeril' problematiko delavcev. min železarjev. Sindikat Želea jim je ponudil, da bi ustam' skupno komisijo v okviru si' kata in da hi tako delovali n;i dročjih. ki mlade najbolj za ni jo. v okviru črne metalurgij« je ustanovljen iniciativni ofl za neodvisne sindikate mM delavcev. Koordinacijski svet sestavljen drugače, v začl marca pa bo zbor ZSMS Želfl ne.
I)
SI
"ZKS, stranka demokratične prenove"
na Tomšičevi
Konferenca je sklenila
Sklepi so strnjeni v šestih točkah. Ker so bila na konferenci dana mnoga dopolnila in je bila nevarnost, da postanejo sklepi nekakšen vzporedni volilni program, se je konferenca odločila, da dopolnila vzame na znanje, besedilo sklepov pa je sprejela v prvotnem besedilu. Objavljamo jih v nekoliko skrajšani obliki.
- 14. izredni kongres ZK Jugoslavije je za ZKS končan. ZKJ, kakršna je obstajala do kongresa, je s tem prenehala obstajati. Prenehali so obstajati njeni organi, vse nove materialne obveznosti ZKS do nje in s tem tudi individualno članstvo v njej. ZKS odslej deluje kot samostojna politična organizacija z lastnim članstvom, programom in statutom. - ZKS se je pripravljena brez vnaprejšnjih pogojev sestati s predstavniki drugih republiških organizacij ZK in organizacije ZK v armadi, bodisi posamič ali skupno, z namenom, da nastanejo novi programski in statutarni temelji sodelovanja.
- ZKS sodeluje z vsemi demokratičnimi organizacijami v Jugoslaviji, zato dajemo pobudo skupščini SFRJ, da organizira okroglo mizo vseh političnih subjektov. Če skupščina tega ne bo storila, bo to naredila ZKS sama. Sodelovala bo s tistimi, ki se zavzemajo za zagotovitev vseh človekovih pravic in državljanskih svoboščin na najvišji ravni mednarodnih standardov na vsem ozemlju Jugoslavije, ki so za sprejem zakona o svobodi političnega združevanja, ki so za zakon o volitvah v skupščino SFRJ na osnovi svobodnih, splošnih in tajnih volitev, ki so za avtonomijo civilne družbe, za svobodo in samostojnost družbenih skupin in manjšin, za vzpostavitev miru na Kosovu, za prekintiev vseh sodnih procesov in prenehanje metod politične diferenciacije, ki ogrožajo integriteto in poklicno eksistenco ljudi.
- ZKS je za vsesplošne reforme v Jugoslaviji, za avtonomnost evropske demokratične levice in za prenovitvene procese na temelju strpnosti, demokratičnosti in učinkovitega dogovarjanja.
na, uredijo pa naj se tudi finančna razmerja ZKS do ZKJ.
Sonja Lokar, sekretarka predsedstva ZKS, stranke demokratične prenove je v poročilu o delu 14. kongresa ZKJ med drugim dejala, da so slovenski delegati šli na kongres z namenom, da se ZKJ preobrazi v sodobno socialistično stranko reform, vendar se je spopad med dvema konceptoma še bolj zaostril. Tako je večina delegacij ocenila, da je kongres najbolje prekiniti, slovenska delegacija pa ga je zapustila. Večina slovenskih pobud je bila s preglasovanjem zavrnjenih in ZKS v taki organizaciji resnično nima kaj iskati, čeprav je razpad kongresa v bistvu pridobitev reformnih sil v ZKJ. Peter Bekeš, šef volilnega štaba ZKS je dejal, da je ZKS demokratična programska stranka, pa tudi socialistično gibanje. Zato se bodo izvoljeni kandidati naše stranke zavzemali za takojšnje oblikovanje sodobne slovenske ustave, za učinkovito varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, za socialno državo na ravni najvišjih dosežkov evropske levice itd. Ponudba je jasna in na prihodnjih volitvah, čez štiri leta. lahko preverljiva. ZKS je doslej vedno držala besedo o demokratični prenovi. Slovenske volilce spoštujemo in cenimo, saj so politi-
čno samostojni, v svoji presoji kritični in avtonomni, razgledani in v svojih pričakovanjih praktični. Želijo ustvarjati v miru in imeti pošteno plačilo za svoje delo. To je program, ki ima v Evropi več sto milijonov somišljenikov. Pozval je k argumentiranemu, tehtnemu volilnemu boju, za programom blaginje in varnosti v miru in svobodi pa stojijo mnogi najuglednejši Slovenci, komunisti in in nekomunisti. Milan Kučan, partijski kandidat za predsednika predsedstva Slovenije in nosilec liste za funkcije v Sloveniji in Jugoslaviji, je predstavil volilni program, ki ima naslov "Blaginja in varnost v miru in svobodi" ter predlagal delno listo kandidatov, ki jih je sedaj nekaj nad 30. na predvolilni konvenciji ZKS marca pa bo lista popolna. Dr. Matjaž Kmecl in dr. Boštjan M. Zupančič sta kandidata ZKS za člana predsedstva SRS. Kučanov predlog liste je bil soglasno sprejet. Soglasno, brez razprave je bil sprejet predlog dr. Leva Krefta, da se Zveza komunistov Slovenije preimenuje (začasno, do konca razprave o statutu in imenu) ZKS • stranka demokratične prenove, njeni simboli pa so simboli 11. kongresa Zveze komunistov Slovenije.
J. Košnjek, slike G. Sinik
Ustanovni zbor radovljiških krščanskih demokratov
Politika naj bo služenje, ne prisvajanje
Radovljica, 3. februarja - Krščanski demokrati iz Radovljice in radovljiške občine so v soboto ustanovili krajevni (radovljiški) in občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov. Na ustanovnem zboru so predlagali tudi možne kandidate za poslance v republiški in občinski skupščini.
Aldo Jovan, predsednik pripravljalnega odbora, je dejal, da so se krščanski demokrati odločili za ustanovitev svoje organizacije in za vključevanje v politično življenje zato, ker je to ena od pravic in značilnosti svobodnih ljudi. Čeprav nekateri z nezaupanjem spremljajo organiziranje krščanskih demokratov, bodo sčusoma odpadli tudi tovrstni predsodki. "Oblast razumemo le kot služenje, ne pa prisvajanje ali kot oblast nad ljudmi," je dejal Jovan in poudaril, da se v političnem življenju ne bi smeli iz-
Dr. Avgust Mencinger je dejal, da bi v primeru izvolitve za delegata v republiški skupščini nasprotoval vsakršni gradnji avtomobilske ceste skozi radovljiško občino in postavitvi cestninske postaje na Brezjah in sicer zato, ker gre za stransko evropsko cesto, po kateri bodo vozili predvsem tovornjaki. Da bi preprečili prodajo družbenega premoženja avstrijskim, nemškim in drugim "denarnikom", bi se morali povezati s prejšnjimi lastniki, z naši-
mi zdomci in z izseljenci, ki so morali bežati v Avstralijo, Argentino in drugam. "Sam se doživljal cerkveno, sestrsko vzgojo in bi jo rad privoščil tudi drugim," je dejal in predlagal, da bi se tudi v radovljiški občini Cerkev vključila v vzgojo. Dr. Mencinger se je zavzel tudi za sprejetje zakona, ki bi zaščitil mesta in med njimi tudi Radovljico, za drugačen odnos do Bleda in za to, da bi denar za prodano družbeno premoženje namenili za blažitev revščine.
Zakulisne igrice kranjske ZSMS
Zakaj je padel predsednik?
Nezaupnico, ki so je pretekli teden izrekli člani kranjske ZSMS svojemu predsedniku Tomažu Gabru, seveda lahko opazujemo z več zornih kotov, ki bodo. glede na subjektivno oceno, vsak zase tudi sila verodostojni.
Ko človek posluša magnetogram sporne seje in se pogovarja z neposrednimi akterji, vedno bolj pristaja v občutku karakteriziranju novoustanavjajoče se politične kulture. Celotna zadeva je v bistvu postranske narave - v eni od gorenjskih podružnic ene od slovenskih strank so po štirih mesecih vladanja zamenjali svojega predsednika. Če bi bilo temu res samo tako. bi vse skupaj sodilo kvečjemu kot novička v rubriko "strankarske novice". Ker pa menimo, da pričujoči primer na ilustrativni ravni radikalno ponazarja novo vsebino tudi pri tako imenovanem kadrovskem planiranju v političnih organizacijah, je stanje vredno pozornejšega drobnogleda.
Zanimivo in hkrati značilno je, da so Gabra s prestola odnesli pravzaprav tisti, ki so ga nanj tudi ustoličili - širša skupinica ljudi, bolj ali manj zbranih okrog Kluba študentov Kranj. Nimamo namena presojati, v kolikšni meri je šlo za osebne zamere in v kolikšni meri so njegov padec povzročile "politične napake", dejstvo je, da so se člani stranke praktično tik pred volitvami odločili postaviti novo ekipo.
Dejanja jim seveda ne gre pretirano očitati, vsakdo naj ima pač pravico, da si sam izbira svojega predsednika, le ne moremo se znebiti občutka, (ki pa je seveda težko dokazljiv), da je bilo vse skupaj močno domenjeno. Vse lepo in prav. pa vendar bi veljalo člane kranjske ZSMS spomniti na dogodke, ki so se v tej organizaciji vrstili po odhodu Gabrovega predhodnika Boštjana Šefica s predsedniške funkcije, o čemer smo. zgolj mimogrede, dokaj pozorno poročali tudi v Gorenjskem glasu. V mislih imamo seveda kadrovanje nove ekipe, katere prvi mož je (po več neuspelih poskusih) postal Tomaž Gaber.
Politika je pač politika, včasih tudi s temnejše plati, predvsem, ko gre za najvišje (plačane) funkcije. Tudi na tem področju se borno morali v želji po evropeizaciji še marsikaj naučiti, posebej tudi tisti, ki so bili s svojega položaja odstavljeni pa tega ne zmorejo kulturno prenesti!
Vine Bešter
ključevati, ampak dopolnjevati. Izidor Rejc, predsednik sveta Slovenskih krščanskih demokratov, je dejal, da je "slovenska pomlad", ki jo je odprla predvsem zveza komunistov, omogočila, da so stopili na "politično sceno" tudi krščanski demokrati - ljudje, ki so bili v preteklosti večkrat zapostavljeni in grajani. "Krivde za veliko razvojno zaostajanje ne moremo naprtiti samo drugim, tudi sami smo bili premalo pogumni," je dejal in opozoril na to, da se tudi pri odnosu do
splava ne bi smeli preštevati. Ivo Bizjak, podpredsednik kranjskih krščanskih demokratov, je na zboru izrazil predvsem željo, da bi radovljiška in kranjska organizacija dobro sodelovali. Marko Bezjak, predsednik radovljiške občinske skupščine, pa se je vprašal, v čem so si (stare in nove) politične organizacije različne v odnosu do osnovnih človekovih vrednot; sicer pa seje zavzel za to, da bi bila organizacija dejansko odprta za vse, ki podpirajo njen program - torej tudi za neverujoče in za pripadnike drugih verskih skupnosti.
Na ustanovnem zboru so izvolili krajevni odbor za Radovljico in 15-članski občinski odbor, v katerem so predstavniki posameznih območij in vasi, predlagali pa so tudi možne kandidate za delegate v republiški in občinski skupščini. Za delegata v zboru občin republiške skupščine so predlagali Avgusta Mencingerja, za družbenopolitični zbor republiške skupščine Alda Jovana, za občinsko skupščino pa Jerco Jovan, Mirka Skumavca, Lada Černeta, Staneta Cvenklja, Janeza Resmana, Janka Pintarja, Franca Pretnarja, Anico Urba-nijo in Miha Žumra.
C. Zaplotnik
Seja radovljiške ZSMS
Preoblikovanje v stranko
Skladno s portoroškimi sklepi so se pretekli petek tudi v
Radovljici člani ZSMS preoblikovali v novo organizacijo. Po sprejemu novih pravil občinske organizacije so sklenili, da se lastnina bivše mladinske organizacije prenese na novo stranko ZSMS in funkcionarji svoje funkcije normalno opravljajo do konca začetih mandatov.
V volilnih bojih se bo v prihodnje radovljiška ZSMS predstavljala s simbolom Martina Krpana. Ena takšnih akcij bo tudi v soboto, 10. februarja, ko bodo od 12. do 16. ure v vseh krajevnih skupnostih v občini zbirali pristopne izjave.
Kot je povedal sekretar radovljiške ZSMS Rafael Podlogar, bodo dali velik poudarek tudi posebni organizacijski obliki -Klubu za razvoj v mejah zakonitosti, ki je z začetim delom že potrdil svojo nepogrešljivost.
Na seji je bila razgrnjena tudi strankina lista za občinski družbenopolitični zbor, ki jo vodi Jože Dežman. Omenimo, da bo njihova kandidatka za podpredsednico skupščine občine Anica Svetina (za župana nimajo predloga) in za predsednika DPZ-ja Rafael Podlogar.
Sprejeli so tudi pobudo, v kateri skupščini SRS predlagajo, da ob spomladanskih volitvah hkrati opravi tudi referendum, v katerem bi se Slovenci opredeljevali za ali proti konfederaciji.
V. B
STRANKARSKE
NO V I C E
Narodna sprava
Demos Združena opozicija Kranja organizira v petek, 9. februarja 1990, ob 18. uri v dvorani skupščine občine Kranj okroglo mizo z naslovom Narodna sprava. Povabili smo naslednje goste: Spo-menko Hribar, Stanislava Klepa, Mateja Bora, Mitjo Ribičiča, Acija Puharja, Baldomirja Bizjaka, Zorana Poliča in predstavnike Zveze borcev Gorenjske ter predstavnike Zveze komunistov Slovenije
J. N.
SZ Kranj o kandidatih
Kranj, februarja - Predsedstvo občinske konference Socialistične zveze Kranj je na zadnji seji minuli teden v razpravi o aktivnostih v pripravah na volitve opredelilo Henrika Peternelja. sedanjega predsednika izvršnega sveta Kranj za kandidata za zbor občin republiške skupščine in sicer v volilni enoti Kranj - okolica. Za družbenopolitični zbor republiške skupščine bodo predlagali Milana Bajžlja in Marjana (jantarja, glede gorenjskih kandidatov za DPZ pa so se opredelili za Viktorja Žaklja in Darjo Lav tiž.ar-Be-bler.
A. Ž.
Krščanski demokrati v Selški dolini
Slovenski krščanski demokrati vabijo na ustanovni zbor Slovenskih krščanskih demokratov za Selško dolino v sredo. 7. februarja 1990, ob 18. uri v prostore Kmetijske zadruge Škofja Loka na Češ-njici (zadružni dom).
Predstavitev programa, razgovor in volitev odbora SKD bomo popestrili s kulturnim programom.
Iniciativni odbor SKD
Demos v Železnikih
Železniki — V petek, 9. februarja, ob 18. uri, bo v kulturnem domu v Železnikih Večer Demosa. Gost bo dr. Dimitrij Rupel. Pogovarjali so se o prihodnosti Slovenije in programu škofjeloške opozicije. Dobrodošli vsi, ki jih tema zanima.
M. Krajnik
Zeleni Kranja o svojem programu
Kranj, 1. februarja — Kranjski Zeleni, ustanovljeni pred dobrim tednom, so na sestanku izvršnega odbora predlagali kandidate za nosilce funkcij v občini, republiki in federaciji. Dogovorili so se, da bodo razen za Družbenopolitični zbor republike, kandidirali skupaj z Demosom.
Pretežni del sestanka so Zeleni posvetili oblikovanju svojega programa. Medtem ko so že na ustanovnem sestanku podprli statut Zelenih Slovenije, so se odločili, da bodo v svoj program vnesli delovanje na nacionalnem, regijskem, in občinskem področju, zavzeli pa so se tudi, da bi se Gorenjska usmerila v kmetijstvo, turizem in trgovino, ne pa v industrijo, ki najbolj onesnažuje okolje. V program, ki še ni izoblikovan dokončno, so med drugim zapisali, da se bodo zavzemali za spoštovanje zakonodaje, ki ureja varstvo okolja in ustrezno kazensko politiko na tem področju. Sicer pa bo njihovo delovanje usmerjeno v sanacijo in preprečevanje onesnaževanja voda, zraka, zemlje in tudi hrupa. O delovanju na političnem področju pa bodo razpravljali na naslednjem sestanku.
M. Gregorič
Reši nas, Kramberger
Ljubljana — 1. februarja,Znani dobrotnik in svetovni strokovnjak za dializne aparate, Ivan Kramberger, ki je kot sam pravi že novi predsednik Slovenije, se je v četrtek tudi na široko razgovoril o svojem programu.
Nekaj tisoč ljudem, ki so se zbrali na trgu pred Prešernovim spomenikom, je povedal I vse tisto, kar smo od njega že velikokrat slišali, tako da so se mu lahko nekateri od srca nasmejali. Ne gre pa zanemariti dejstva, da je ob predstavitvi
svojega volilnega programa na-"Kučan bo moj svetovalec, pa vede, tudj nekaj stvarj kj e|o
tudi gospod tovariš Ertl bo lah- veRa sf|ijo k premišljevanju, ko še moj minister. Obema odkod človeku, iz katerega bom dal postaviti spomenik, pfecej ,judi brjje nQrce t0|||^0 Kučan bo imel večjega. On je znanja vo,je jn tfuda za Qrga. pravi Slovenec. niziranje   prave predvolilne
Foto: G. Sinik kampanje po zahodnjaškem vzorcu? Kramberger je v minulih dneh namreč nalepil več kot deset tisoč plakatov s svojim programom in obiskal skorajda vse časopisne redakcije po Sloveniji, poskrbel pa je tudi za popolno organizacijo predvolilne tiskovne konference.
Vladajoča politika je državo in njene prebivalce pripeljala že tako daleč, da mnogi, predvsem najrevnejši sloji, Kramber-gerja zaradi njegovega dobrotništva, vidijo kot edinega rešitelja. Zato se morda utegne zgoditi, da bo dobil tudi večje število podpisov, kot jih potrebuje za kandidaturo. Razmišljanje o tem, ali bo res postal predsednik, pa je že povsem nekaj drugega. Ostaja dejstvo, da do sedaj še noben predstavnik novonastalih strank niti ni šel neposredno med ljudstvo niti ga ni nagovoril z »dragi Slovenci«. Čeprav je tudi v tem razlog, da ima Kramberger za seboj tolikšno množico, pa je vprašanje, kateremu izmed strankarskih voditeljev bo uspelo napolniti Prešernov trg.
Matjaž GregoriČ
Kramberger v Kranju in na Jesenicah
Samozvani kandidat za predsednika Slovenije, Ivan Kramberger, prireja v sredo, 7. februarja, ob 16. uri tiskovno konferenco, na kateri bo predstavil svoj predsedniški program. Prireditev bo na Trgu revolucije, Kramberger pa obljublja tudi predstavitev svoje družine. V sredo, 14. februarja, pa bo Ivan Kramberger organiziral tiskovno konferenco tudi na Čufarje-vem trgu na Jesenicah, prav tako ob 16. uri. Na obeh javnih prireditvah bo povedal tudi, kaj bo konkretno naredil za Kranj in Jesenice, če bo postal predsednik Slovenije.
M. G.
L
KRATKE Z GORENJSKE
Še tri kilometre - V krajevni skupnosti Davča, kot smo že pisali, so imeli v programu tega srednjeročnega obdobja ceste. Letos bodo program, kar /adeva krajevne ceste, uresničili in bo vsaka domačija v krajevni skupnosti imela urejeno pot. Na ta način, s prostovoljnim delom, denarjem cestno-komunalne skupnosti in SLO, bodo v tem obdobju uredili okrog 40 kilometrov cest. Na glavni cestni povezavi Davški most - Davča pa je trenutno še štiri kilometre neasfaltirane ceste in od tega tri kilometre še v programu za razširitev. Na tem odseku nameravajo letos razširiti dober kilometer ceste (od Žbontarskega mostu do Španovih malnov). Tako bo za prihodnje srednjeročno obdobje ostalo še približno dva kilometra ceste, ki jo bo treba razširiti. Na celotnem odseku pa naj bi potem dobili tudi asfalt. -
A. Ž.
Monopoli
Zadnje čase je sicer največ govora o iztekanju tako imenovanih političnih monopolov. Vendar so pogosto že doslej, in to največ na terenu, v krajevnih skupnostih govorili tudi o drugačnih monopolih. Najbolj pogosto so bili omenjani primeri, ko so se v kraju ali več krajih skupaj odločili za določeno komunalno akcijo, zbrali zanjo domala celoten denar in jo z delom dokončali, potem pa pridobitev predali v upravljanje za to pooblaščeni organizaciji. Največkrat sta bila v teh primerih omenjana telefonsko omrežje, neredko pa tudi TV naprave oziroma pretvorniki.
Prav s tem v zvezi je bilo vprašanje monopolov že načeto tudi v sedanjih predvolilnih razpravah na terenu. Nevzdržno je. da morajo v krajevnih skupnostih sami (skupaj z gospodarstvom na ožjem ali širem območju) sjinancirati celoten projekt, ko je zgrajen, pa ga "veseli", da so ga zgradili, lahko "oddajo". V primerjavi s telefonijo je pri televiziji stvar celo takšna, da si nekdo na primer že lahko privošči satelitske programe, ker zemeljskih pač ne more gledati, vendar pa naročnino plačuje televizijski hiši.
Tako kot smo že priča pojavom, ko se takšni ali drugačni dogovori med monopolnimi organizacijami niso spoštovali (na primer na področju preskrbe) in so zrasle po krajih zasebne preskrbovalnice. se bo tudi na področju tako imenovanih javnih (komunalnih) naprav hočeš nočeš treba slej ko prej odreči "pretiranemu" monopolnemu položaju.
A. Žalar
Svet za SLO in DS Kranj
Vojaško služenje v Sloveniji
Kranj, februarja - Svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščine občine Kranj je že septembra lani obvestil republiški sekretariat za ljudsko obrambo, da omejevanje vojaškega služenja v Sloveniji ni sprejemljivo in zahteval, da se o tem sproži pobuda v zveznem sekretariatu.
Ker to navodilo doslej še ni bilo spremenjeno, je svet ponovno dal takšno pobudo kranjskemu izvršnemu svetu in sicer v okviru poročila o stanju obrambnih in varnostih priprav v kranjski občini, o čemer bodo razpravljali tudi delegati občinske skupščine. Skratka, zahteva je, da naj bi večji odstotek nabornikov iz Slovenije v prihodnje služil vojaški rok v Sloveniji. Sicer pa je Zlato Erzin, sekretar sekretariata za ljudsko obrambo občine Kranj v zvezi s stanjem obrambnih in varnostnih priprav v občini pred dnevi povedal, da je bilo lani glede na ugodno delovanje in ocene o stanju obrambnih in varnostnih priprav v občini danih prek delegatov iz kranjske občine še nekaj pobud. Tako so predlagali spremembo odloka o organiziranju in delovanju sistema za obveščanje in opazovanje in glede gradnje zaklonišč. Pobuda, da službe opazovanja in obveščanja ne bi imela vsaka občina, marveč le regija, je bila sprejeta. Ni pa bila sprejeta pobuda, da v individualnih hišah ne bi bila več predpisana gradnja zaklonišča. Takšen predlog v Kranju zdaj ponavljajo, saj ugotavljajo, da je v občini že zgrajenih 20 tisoč zakloniščnih mest (kar omogoča 44 odstotkom prebivalcev zaklanjanje v coni obvezne gradnje), po drugi strani pa je v prid pobudi o začasni ustavitvi gradnje vseh zaklonišč med drugim tudi sedanji gospodarski položaj v občini, republiki.
Zlato Erzin tudi ugotavlja, da je za kranjsko občino že nekaj let značilno na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite usposabljanje in opremljanje za posredovanje v naravnih, ekoloških, tehnoloških in drugih nesrečah. Na tem področju ima štab za CZ pet specializiranih enot, sicer pa je usposabljanje prilagojeno trenutno najbolj aktualnim problemom na ožjem in širšem območju. To pa je že drugo leto prometna varnost. Na vprašanje o zaskrbljenosti mater zaradi služenja vojaškega roka na Kosovu pa je Zlato Erzin rekel, da bo Svet za SLO in DS predlagal republiškemu sekretariatu za LO, da v razmerah, kakršne so zdaj na Kosovu, začasno na Kosovo iz Slovenije ne pošiljamo fantov na služenje vojaškega roka, ampak da opravijo začetni del vzgoje drugje.
ureja ANDREJ ŽALAR
Krajevna skupnost Ribno
V kliniki vidijo razvoj kraja
Ribno, 5. februarja - Krajevna skupnost Ribno s prebivalci v vaseh Ribno, Selo, Bodešče in Korit no na obrobju dolin Save Bohinjke in Dolinke deluje že dvajset let. Naselja so se v povojnem obdobju močno razširila, zlasti velja to za Ribno in Koritno. Vas Ribno se je na primer v zadnjih 25 letih povečala kar za trikrat in ima danes 700 prebivalcev, a je vendar ohranila svoj nekdanji kmečki značaj. Vedno so pri vseh pomembnejših akcijah v krajevni skupnosti sodelovali vsi krajani. In tako, enotno, so se konec minulega leta na zboru krajanov tudi odločili, da bi turistično zdravstveni center oziroma kliniko za kardiologijo in kardiokirurgijo dobili v Ribnem.
Hotenja, da bi v krajevni skupnosti dobili manjše obratovalnice, ki ne bi kvarile okolja, hkrati pa pomenile zaslužek, so v krajev ni skupnosti navzoča že dlje časa. Tudi turistične sohe so že pred dobrim desetletjem /ačeli oddajati tudi v Ribnem. I/, zametkov prvih turističnih sob se je kasneje razvil tudi kmečki turizem in v zadnjih letih so zrasli tudi lokali s penzionsko ponudbo."Najprej se bomo na prvi skupščini kraje-
vne skupnosti pogovorili malce bolj temeljito o delu in oživljanju različnih društvenih dejavnosti v krajevni skupnosti," je med obiskom povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Smole. "Predvsem to velja za kulturno dejavnost; pa tudi za druge, posebej še, če bomo dobili nazaj, kar je naš cilj, Dom v Ribnem. Sicer pa lahko rečem, da so v krajevni skupnosti zelo delavni gasilci. Med aktivnejšimi pa je tudi turistično društvo, ki je na primer uredilo smerokaze, obnovilo spominska obeležja in prireditveni prostor pod Ribensko goro."
Največja investicija, ki so seje lani lotili krajani s samoprispevkom, je bila asfaltira1 l nje ceste od spodnjega dela Koritna do Savskega mostu oziroma bivše blejske vpadnice. Uredili so tudi odlagališče odpadkov pri pokopališču in nekaj cest v krajevni skupnosti. Letos jih čakajo most v Selu in cesta proti
ko zaposlenih kar lepo število domačin Skratka, v Ribnem bi lahko prevzeli del vih turističnih zmogljivosti, ki bi oboga tudi izvenpenzionsko ponudbo Bleda, j bomo letos v krajevni skupnosti, če bo p do odločitve, da se sanatorij gradi v Ribu tudi v vodstvu krajevne skupnosti precej
Lani so uredili odlagališče odpadkov pri pokopališču. Zdaj bodo urejali tudi pokopališče, največji zalogaj pa bo prav gotovo v prihodnje kanalizacija...
razdelilni transformatorski postaji oziroma Bledu ter pokopališče. Projekt za ureditev kanalizacije pa je. ugotavljajo, kljub pripravljenosti za ureditev, prevelik zalogaj, da bi ga zmogli sami. Vsekakor pa ga bo v programu treba še najbolj izpostavili; tudi zaradi morebitne gradnje klinike v Ribnem. na katero zdaj. ko so se je na Bledu odrekli, resno računajo in upajo.
"V izgradnji klinike vidimo dolgoročni razvoj kraja. Na ta način bi uresničili program različnih dopolnilnih in storitvenih dejavnosti, pa tudi v sami kliniki bi bilo lah-
(Jpajo, da bodo letos dobili "nazaj" Do Ribnem. V okviru opredelitve namembl nameravajo poživiti tudi društveno dejavi Računajo tudi na ureditev Specerijine trf ne v njem; precejšnje zanimanje pa je v ki vni skupnosti že nekaj časa tudi spet za fon...
del aktivnosti namenili oziroma podf uresničevanju tega za Ribno oziroma I no krajevno skupnost zelo porhemH programa. Že ko smo se na zboru kri« soglasno odločili za to, da sprejemo ta orl v našo krajevno skupnost pod Ribensko ro. smo sklenili, da pri uresničevanju I jekla ne bomo držali križem rok.'" je poj ril pred dnevi Jože Smole.
A. i
Izdelan projekt za celo občino
Foto kino klub Anton Ažbe
Je kabelska TV se aktualna?   Osnova so fotografski večeri
Škofja Loka, 1. februarja - V škofjeloški občini so se želeli ogniti stihijski gradnji kabelskega TV omrežja, kot so se ga lotevali v nekaterih drugih krajih po Sloveniji. V ta namen so pri Socialistični zvezi ustanovili poseben koordinacijski odbor za kabelsko TV, ki si je zastavil tri cilje: da se cela občina enakovredno pokrije z domačimi TV programi, da se ustvarijo možnosti za sprejem satelitskih programov in da se zgradi takšno omrežje, ki bi dolgoročno omogočalo tudi medsebojno povezavo po občini in oddajanje lastnega programa.
Junija lani so strokovnjaki iz tozda RTV Oddajniki in zveze Ločanom predložili idejni projekt. V koordinacijskem odboru so se ogreli za kompromisno varianto, ki po tehnični plati ni najbolj optimalna, bližja pa je glede na denarne možnosti. Gre namreč za varianto, ki omogoča etapno gradnjo (najprej v tistih krajih, kjer se bodo ljudje najhitreje organizirali), medtem ko končni cilj ostaja nespremenjen.
»Ko smo projekt novembra javno predstavili,« pravi predsednica koordinacijskega odbora Dušica Jurman, »smo tako od delavcev Oddajnikov in zvez kot po nekaterih drugih informacijah slišali, da gre tehnološki razvoj na tem področju v svetu tako hitro naprej, da se tudi v Sloveniji evforija gradnje dokaj dragih skupnih sistemov za kabelsko-satelitsko TV že umirja in povečuje zanimanje za individualne naprave za sprejem satelitskih programov. V bistvu je šlo namreč pri vseh tovrstnih akcijah ljudem predvsem za satelitske programe.«
Ali to pomeni, da bo škofjeloški projekt šel v staro šaro? »Ne,« odgovarja Dušica Jurman, »čeprav smo v koordinacijskem odboru, kjer imamo tudi strokovnjake za to, soglasni, da na vrat na nos ne kaže tiščati naprej. Dogovorili smo se, da sicer ostajamo pri variantni opredelitvi idejnega projekta in da to varianto vključimo v planski dokument občine za naslednje petletno obdobje, da pa naj se o njej v javni razpravi izrečejo ljudje sami. Če bodo menili, da je v dolgem spisku želja in potreb kabelska TV najbolj nujna (v začetku namreč moramo računati na združena sredstva, vsaj za gradnjo skupne sprejemne postaje na Trati), potem ne vidim ovire.«
Dušica Jurman res ni rekla naglas, a ob vsestranskem pomanjkanju denarja za skupne naložbe in boljših tehničnih rešitvah, ki jih za TV sprejem svet že ponuja, postaja škofjeloški projekt vse manj privlačen.
H. Jelovčan
Škofja Loka, februarja - V škofjeloški občini je danes pet f" kino klubov in sicer v LTH, Gorenji vasi, Žireh, Železnikih \* Škofji Loki. Med tistimi, ki s člani prirejajo redna srečanja' posvečajo precejšnjo skrb izpopolnjevanju na področju te IjuJ teljske dejavnosti, je tudi škofjeloški Foto kino klub Anton A/f
Ko so pred dnevi na rednem letnem občnem zboru ocenjevali enoletno delo, so ugotovili, da so med 50 člani kluba najbolj priljubljeni različni fotografski izleti in srečanja na fotografskih večerih. Zato bodo z njimi in s sodelovanjem s sosednjimi Foto kino klubi in tistimi na Gorenjskem nadaljevali tudi to leto.
"Letos bo pet let, ko smo v Škofji Loki na pobudo fotoama-terjev Mlakarja, Pokorna, Ba-lanta, Misona in še nekaj imen je bilo, ustanovili Foto kino klub," je pred dnevi skupaj z Marjanom Gantarjem - članom kluba. Venom Doljakom in Štefanom Langusom - obadva sta člana tovariškega razsodišča, razlagal dr. Bojan Petrič, do zadnjega občnega zbora predsednik, zdaj pa član nadzornega odbora kluba. "Po prvih srečanjih in tečajih smo kmalu navezali tesnejše stike s Srednjo
je danes tudi sodelovanji Knjižnico Ivana Tavčarja Škofji Loki, kjer v dvorani v prvi in tretji četrtek prireji fotografska srečanja. Na J člani prikazujejo diapozitivi potem imamo strokovne pogf re. Prijetna in koristna, kot ( tavljajo člani, so ta srečfj Škoda, da niso morda še in bolje obiskana. Vendar pa l" z njimi nadaljevali tudi 14 predvsem pa z izleti skupaj Sj to kino klubom Mavrica j domlje pri Kamniku. Ma*j bo na primer v začetku tm letos pripravila razstavo dif zitivov, na kateri bomo sod| vali tudi mi..."
Letovanja za upokojence
Kranj - Turistična agencija Kompas, ki seje pred kratkim združila s turistično agencijo Alpetour iz Kranja, je pripravila zelo ugodna 10-dnevna letovanja v Rabcu v Istri za upokojence. Vsako soboto iz Kranja in Škofje Loke vozi v Rabac poseben avtobus. Tako bo (letovanje po nižjih cenah) do 20. marca. Vsa podrobna pojasnila gorenjski upokojenci za letovanje v Rabcu lahko dobijo v Kompasovih poslovalnicah v Kranju, na Bledu in v Škofji Loki. Če pa se boste odločili za letovanje, ne pozabite vzeti s seboj v Rabac potrdilo (odrezek) o prejemanju pokojnine, (ip)
kovinarsko šolo v Škofji Loki, kjer imamo tudi še vedno na voljo njihov laboratorij. Podobno
Predlanskim je Foto klub Anton Ažbe skupaj s . krožkom na Osnovni šoli P Kavčič priredil fotografsko stavo. Posebno razstavo so pravili tudi pod pokrovi stvom EGP. Pravijo, da t1 tovrstno sodelovanje razv še naprej, saj zgolj članarin sorazmerno skromne dotf ZKO ne omogočajo kaj vei zgolj ljubiteljsko - amate' srečevanje.
Pa vendar bodo že spor' pripravili razstavo n3J uspelih fotografij s tektf nja, ki se je med člani lani jeseni. Sodelujejo tud1 pripravi prve številke Bi'1 ki ga bodo letos izdali g<> ski Foto kino klubi. Poleg grafije in filmov pa v klub' pirajo vrata tudi videu. Trf no v okviru kluba že deluj deo sekcija. Novi predse kluba je od zadnjega obč zbora naprej Peter Pokor'
Torek, 6. februarja 1990.
GOSPODARSTVO
5. STRAN
GLAS
Srečanje živinorejcev v kranjski Mlekarni
Lani se je bolj splačalo obračati denar, kot delati
Kranj, 2. februarja - "Lani so bile v prireji in predelavi mleka nenormalne razmere. Prve tri mesece so mlekarne obupavale nad prodajnimi cenami mleka, ki so bile nižje od odkupnih; s sprostitvijo cen aprila pa se je začelo krhati zaupanje med živinorejci in mlekarji, kar je najprej privedlo do bojkota oddaje mleka, nato pa še do sprejetja zakona o mleku, ki naj bi urejal odnose v "mlečni verigi". Inflacija, tedensko spreminjanje cen in možnosti poslovanja so nam jemali čas za odkrit pogovor in za temeljito seznanjanje s problemi prireje in predelave mleka, hkrati pa je politična evforija podirala vse mostove med živinorejci in mlekarnami. Šele zajezitev inflacije in aktivno delo mlekarskega odbora, ki deluje pri republiškem izvršnem svetu, sta normalizirala razmere," je na petkovem srečanju predstavnikov družbenih posestev in kmetov, ki so lani oddali v kranjsko mlekarno več kot 50 tisoč litrov mleka, dejal Miro Križnar, v.d. direktorja Mlekarne.
V Mlekarni bodo letos izdelali dolgoročni razvojni program. Pri odkupu zagovarjajo politiko pospeševanja "usmerjene proizvodnje", kije v zadnjih letih dala dobre rezultate. Podatki povedo dovolj: od skupno 29.3 milijona litrov mleka, kolikor ga je Mlekarna odkupila lani, ga je 65 "največjih" kmetov oddalo 5,9 milijona litrov oz. približno petino, šest družbenih posestev 6,1 milijona litrov oz. 21 odstotkov -skupno torej: 71 (zasebnih in družbenih) živinorejcev 12 milijonov litrov' ali 41 odstotkov vse količine. "Naš cilj je zaščititi in povezati vse, ki živijo skoraj izključno od mleka, združiti denar, ki se zbira iz najrazličnejših virov, in ga vložiti v razvoj mlekarstva, otresti se nepotrebnega posredništva in zagotoviti, da bo šlo mleko po čimkrajši poti od krave od porabnika, ter zavrniti filozofijo, da je mleko lahko cenejše že samo zato, ker je vsak dan," je dejal Miio Križnar.
Kar zadeva plačevanje oz. nagrajevanje mleka, bodo spoštovali osnovna, na republiški ravni dogovorjena merila in posebni, gorenjski dogovor, ki ureja nagrajevanje kakovosti. Kot smo slišali na petkovem srečanju, so koristi obojestranske: dodatki spodbujajo živinorejce k večji in kakovostnejši prireji mleka. Mlekarna dobi boljše mleko, za to pa mora plačati (odkupno) ceno, ki jo uvršča na prvo mesto v Sloveniji. Izračuni so namreč pokazali, da je bilo lani v povprečni odkupni ceni mleka kar devet odstotkov doplačil, da je bilo 79 odstotkov vseh količin mleka v pr-
Janez Šumi, direktor Gorenjske kmetijske zadruge: "Ne vem, zakaj se je Mlekarni tako mudilo in se je še pred sprejetjem zakona o zadrugah "oženila" z Mercatorjem, ki je tako pobral tudi delo naših žuljev. Zadruga bo vse, kar so kmetje po 1953. letu vložili v mlekarno, zahtevala nazaj, zavzemala pa se bo tudi za to, da se Mlekarna organizira v mešano podjetje, v katerem bodo imeli vpliv tudi kmetje. Strinjamo se. da posredništvo pri mleku na poti od krave do porabnika ni dobro, vendar se bomo o neposrednem odkupu lahko pogovarjali šele tedaj, ko bomo zagotovili vpliv v Mlekarni. Letos so razmere v prireji mleka boljše, lani pa se je bolj splačalo obračati denar, kol delati." Miro Križnar, v.d. direktorja Mlekarne: "Kar zadeva vračanje zadružne lastnine, bodimo strpni. To so procesi, ki potekajo počasi. Naš osnovni cilj je proizvodnja, vse ostalo je obrobnega pomena." Ciril Zaplotnik, kmet z Letenc: "Živimo v zmoti, da bodo v reformi prizadeti le delavci, tudi kmetje bomo plačali ceno preteklih zablod. Posrednikov v "mlečni verigi" je precej, trgovina zasluži preveč, samo pri količini mleka, ki sem jo oddal lani (125 tisoč litrov), je po novembrskih cenah zaslužila 85 tisoč konvertibilnih dinarjev. Mlekarna bi morala razmisliti o odprtju svojih trgovin v urbanih središčih, saj bi seji to tudi splačalo, sicer pa naj tudi z. dejanji (dodatnim doplačilom) dokaže, da soji življenjskega pomena živinorejci, ki oddajajo velike količine mleka."
Janez Eržen, kmet iz Žabnice: "Mlekarna je bila nekdaj zadružna, zato naj bo tudi zdaj vsaj delno zadružna oz. takšna, da bo povezovala prirejo in predelavo mleka. Na kmete, ki oddajajo manj kot 50 tisoč litrov mleka na leto, ne bi smeli pozabiti tudi ti so pomembni za mlekarno."
Janez Tavčar, direktor poslovne skupnosti KŽT:   Mlekarna bo
mešano podjel jc-družba z omejeno odgovornostjo, v kateri bodo imeli vpliv tudi kmetje. Ker so presežki mleka, bo treba po avstrijskem vzoru začeti omejevati količine pri velikih živinorejcev in s primernimi ukrepi zmanjševali število manjših."
vem kakovostnem razredu in da dalje tudi uradno družba z orne-
je bilo 58 odstotkov vsega mleka jeno odgovornostjo. V družbi sta
nagrajenega  z  "beljakovinskim za zdaj dva družabnika, Mlekar-
dodatkom". na in Mercator, vendar pa 20.
Kot je povedal Miro Križnar, člen   ustanovne   pogodbe med
je Mlekarna Kranj od 1. januarja drugim določa, da se lahko včla-
Kdo so gorenjski mlečni rekorderji? Največ mleka je lani oddal v kranjsko mlekarno Anton Dolenc iz Vrbenj (249 tisoč litrov), sledijo pa Janez Zabret iz Bobovka (211 tisoč), Franc Krč z Jezerske ceste v Kranju (183 tisoč), Franc Drino-vec iz Pod brezi j (179 tisoč), Nande Rozman iz Lahovč (155 tisoč), Jože Skodlar iz Podbrezij (147 tisoč), Peter Jerala iz Žej (145 tisoč), Alojz Logar iz Goric (131 tisoč)... Med kmeti, ki so oddali več kot 50 tisoč litrov mleka, je najbolj kakovostnega (bakteriološka kakovost, delež tolšče, beljakovin in suhe snovi) oddal Peter Jerala iz Žej, sledijo pa Alojz Logar iz Goric, Franc Drinovec iz Podbrezij, Alojz Sajovic iz Predoselj, Jože Ribnikar iz Srednje vasi, Igor Jamnik iz Žabnice, Nande Rozman iz Lahovč... Med družbenimi posestvi je, upoštevajoč kakovost in količine, prva farma Hrastje.
Po dodatni obremenitvi gospodarstva - razbremenitev
nijo tudi novi družabniki iz vrst poslovnih partnerjev Mlekarne in sicer pod pogojem, da plačajo pol odstotka vrednosti Mlekarne oz. 50 tisoč (konvertibilnih) dinarjev. V Mlekarni že razmišljajo o tem, da bi v takšno obliko sovlaganja spremenili tudi deleže, ki so jih kmetijske zadruge pred leti prispevale za izgradnjo sirarne.
"Letos bomo končali z nekaterimi naložbami, kot so plinovod, posodobitev kotlovnice, hladilnih sistemov in delno tudi čistilne naprave, prihaja pa čas. ko se bomo morali bolj posvetiti tehnologiji, razvoju novih izdelkov, bogatitvi ponudbe in prodornej-šemu nastopanju na trgu. Prav na področju trženja so se nam v okviru Mercatorja odprle široke možnosti za prodajo po vsej Sloveniji, Jugoslaviji in tudi zunaj naših meja," je dejal Miro Križnar in poudaril, da bodo nekatere že razvite programe, ki pa so bolj primerni za obrtniško kot industrijsko' dejavnost, oddali v kooperacijsko proizvodnjo zunaj mlekarne.
C. Zaplotnik
Malenkostno znižanje prispevnih stopenj?
Radovljica, 2. februarja - Radovljiški izvršni svet je sklenil, da zborom občinske skupščine po hitrem postopku predlaga spremembo občinskega odloka o prispevnih stopnjah za financiranje družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture. Prispevna stopnja za osnovno izobraževanje naj bi se s 1. marcem letos znižala z 8,02 na 7,34, za zdravstveno varstvo z 1,41 na 0,70, za kulturo z 0,51 na 0,46, za telesno kulturo z 0,48 na 0,43 in za gospodarjenje s komunalnimi napravami z 2,30 na 2,03, prispevna stopnja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pa naj bi se povečala z 0,60 na (prejšnjih) 0,70. Izvršni svet tudi predlaga skupščini, da bi ga na marčevski seji pooblastila za odločanje o spremembah, kadar gre za znižanje prispevnih stopenj.
V Zavodu za planiranje skupnih potreb (nekdanje strokovne službe interesnih skupnosti) ugotavljajo, da se je občinski vpliv na prispevne stopnje zelo omejil, saj so v družbenih dejavnostih zdaj veljavne občinske stopnje za polovico manjše kot lani, povečale pa so se republiške. Ko so preračunavali, za koliko bi lahko znižali občinske prispevne stopnje in razbremenili gospodarstvo, se je pokazalo, da bi jih v družbenih dejavnostih lahko za 1,49. Prispevno stopnjo za zdravstvo naj bi zmanjšali predvsem
zato. ker bo vse lanske izgube pokrila republika. Na področju izobraževanja je sedanja prispevna stopnja 8.02 najvišja na Gorenjskem (škofjeloška predstavlja 78 odstotkov radovljiške, tržiška 80 odstotkov, jeseniška 88, kranjska 93. ljubljanska 97 odstotkov), vendar so. kol zagotavljajo v zavodu, tu možnosti za spremembo najmanjše, saj gre za uresničevanje zagotovljenega programa, za katerega pa tudi v zavodu ugotavljajo, da je preobsežen.
Izvršni svet je že pri sprejemanju sedaj veljavnega odloka o fi-
nanciranju skupnih potreb za letos ugotavljal, da bo treba spremeniti prispevne stopnje, ko bodo znani prvi podatki in primerjave. Sprememba, ki jo izvršni svet napoveduje za I. marec, je predvsem posledica novega razmerja med občinskimi in republiškimi pristojnostmi, sicer pa v občini obljubljajo, da bodo pregledali programe in jih uskladili
z možnostmi gospodarstva za njihovo financiranje. Zavod za planiranje skupnih potreb v radovljiški občini daje pobudo, da bi tudi republiški organi, odgovorni za družbene dejavnosti, pregledali programe in odgovorili, koliko so se v zadnjih sedmih letih povečali standardi in normativi za izvajanje programov, socialne pravice, cene storitev za izvajanje programov... V zavodu namreč ugotavljajo, da je letošnja občinska obveznost za republiški program izobraževanja štirikrat večja od lanske, za enak program otroškega varstva za petino večja in za enak program socialnega skrbstva za 39 odstotkov večja.
C. Zaplotnik
Kaj prinaša kolektivna pogodba?
Jesenice. 5. februarja - Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Jesenice organizira v soboto. H), februarja, sindikalno tribuno na temo Kaj prinaša kolektivna pogodba.
Na tribuni, na katero vabijo ne le predsednike osnovnih organizacij sindikata in konferenc sindikata, temveč tudi vse. ki jih aktualna tema zanima, bodo predstavniki Zveze sindikatov Slovenije pojasnili položaj sindikata in delavcev v luči nove sistemske zakonodaje, predstavili koncept prenove sindikata in sindikalno politiko do osebnih dohodkov. Predvsem pa bodo predstavili vsebino kolektivnih pogodb, njihovo sklepanje in uveljavljanje obveznosti iz pogodb.
Na tribuni bodo sodelovali: Rajko L.csjak. sekretar republiškega sveta /veze sindikatov. Brane Mišic, član predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov in Gregor Miklič, vodja delovne skupine za pripravo kolektivnih pogodb.
Tribuna bo v soboto, 10. februarja, ob 8. uri v sejni dvorani skupščine občine Jesenice. Nanjo so povabljeni torej vsi člani Sindikata, ki jih zanimajo vprašanja cene dela. varovanja pravic iz. delovnega razmerja, odpuščanje delavcev in organiziranost sindikata.
Novosti iz Iskre
ISKRA M K D. članica holdinške firme ISKRA TLLLKOM iz Kranja je danes podpisala dolgoročno kooperacijsko pogodbo z znano evropsko proizvajalko elementov za povezovanje v ko-mutacijski tehniki KRONL iz Berlina, točneje z njeno podružnico v Avstriji, v višini 3,5 milijona ASch letnega prometa v vsako smer.
Predmet pogodbe je proizvodnja priključnih letvic, to je veznih členov med elektronskimi centralami in telekomunikacijskim omrežjem, ki jih je bilo treba doslej uvažali. Z.IPTT je letvice že atestirala. ISKRA pa je na osnovi te pogodbe od KRO-NE-ja tudi dobila pravico do trženja v Jugoslaviji.
ISKRA MKD. podjetje za proizvodnjo visoko specializiranih mehanskih delov in konstrukcij, ki je bilo do nedavnega izključno proizvodna baza za programe Telekoma, se je v svoji strategiji odločilo za ekspanzijo na jugoslovanski trg in v izvoz. Trenutno je za programe Telekoma še vedno namenjenih 80 odstotkov proizvodnje, v nadaljnjih letih pa se bo ta delež bistveno zmanjšal, predvsem v korist izvoza na konvertibilni trg. Kako resno je podjetje razstavilo svoje cilje, pove naslednji podatek: do leta 1989 podjetje sploh ni izvažalo, že leta 1989 pa je njegov izvoz znašal 190.000 USD. Plan 500.000 USD izvoza za leto 1990 tako nikakor ni nerealen, saj ima podjetje v tem trenutku že za 330.000 USD naročil.
Z K
Tudi disko je del turistične ponudbe
So Ločani sploh za turizem?
Škofja Loka, 5. februarja - V zadnjem času okrog turističnega razvoja občine, ki naj bi postopno zamenjeval proslulo in umazano industrijo, v Škofji Loki vlada pravcata evforija. O tem neizkoriščenem kapitalu govorijo stare in nove politične stranke, Socialistična zveza ima celo kandidatko za novo županjo sedanjo slovensko ministrico za turizem, pred dnevi se je za strokovni pristop k pripravi programa razvoja turističnega gospodarstva opredelil tudi občinski izvršni svet. Pri vsej tej ihtavosti pa se zdi, da nekaj bistvenega vendarle manjka.
Tone Jenko iz komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora je v opomnik za razpravo o možnostih razvoja turizma, kot mu je sam dejai. zapisal kar 23 vprašanj, na katera naj bi Ločani pošteno odgovorili, preden bi se sploh česa lotili. Dve vprašanji, ki se na prvi pogled zdita dokaj formalni, sta mi še posebej padli v oči: "Smo sploh pripravljeni resno začeti z razvojem turizma? Kdo ima interes za razvoj turizma ?"
Ce namreč gledam dosedanjo prakso, potem si upam dvomiti, da bi Ločani resno videli in iskali svoj zaslužek v turizmu. Pustimo umazano industrijo, rudnik, slabe glav ne prometnice in sploh "velike" stvari tokrat ob strani. Spomnimo se dokaj zajetnih družbenih vlaganj v kmečki turizem, za katerim so danes ostala več ali manj le pogorišča, vaške gostilne "na črno". Spomnimo se velikega in lepega škofjeloškega kopališča, ki ga gotovo ni opustošila le umazana poljanska Sora. Spomnimo se množično obiskanega izseljeni.škega piknika, ki so ga Ločani lani s takšnim olajšanjem pustili v Dolenjske Toplice, namesto da bi mu vdihnili nove vsebine. Spomnimo se propada visoškega dvorca, ki na zunaj obnovljen že predolgo čaka novega upravitelja. Spomnimo se gradu, ki se krotoviei v večni agoniji, opustelega grajskega vrla. iz katerega nihče ne zna ali noče narediti kopije ptujskega gradu. Spomnimo se večnih tožb sosedov hotela Transturist na hrup. ki da ga v poletnih večerih povzroča glasba na vrtu. Nekaj podobnega se zdaj skuša plesti tudi okrog na novo oživelega diska Ca me I na puštalskem kopališču, kjer podjetnemu mladeniču celo uradna krajevna skupnost očita nekaj, kar se je včasih morda res dogajalo (hrup, vandalizem nočnih gostov, parkiranje vozil ob cesti, "ogrožanje" krajanov!), nikjer pa ne piše. da se bo spet.
Vse to so mogoče drobne, nepomembne stvari, ki pa vendarle sestavljajo turistični mozaik. Stavim, da bodo Ločani, ki imajo diskoteko že načelno za tujka, tudi na vprašanje: "Smo sploh pripravljeni resno začeti z razvojem turizma?" odgovorili z: "NE!"
H. Jelovčan
Oblačila NOVOST Tržič:
Manjka dobrih šivilj
Tržič, januarja - "Zelo občutimo te težke gospodarske pogoje," pravi v.d. direktorja v Oblačilih NOVOST Helena Bešter, ki je bila do nedavnega vodja proizvodnje, "in se še bolj zavedamo, da v prejšnjih letih nismo naredili vsega, kar bi lahko, da bi nam bilo danes lažje. Zaenkrat je naš cilj le preživetje. Če bomo pre-brodli to leto, potem bo šlo spet lažje," je prepričana.
Malo je slišati o tej mali tržiški konfekcijski hiši. Ker ni denarja, tudi na sejmu mode v Ljubljani ne nastopajo samostojno. Letos jih je povabil ir/iški Peko, da so na modni reviji njihovih čevljev manekenke nosile oblačila NOVOSTI. Ce bi ne prišlo Pekovo vabilo, se. kljub temu da imajo toliko lepega za pomlad in poletje ter jesen, ne bi mogli predstaviti. Zavedajo se, da v prihodnje brez take predstavitve ne bo šlo več. Saj nimajo problemov s prodajo, ne doma ne na tujem, vsaj zaenkrat ne, čeprav izostajajo naročila velikih beograjskih trgovskih hiš. Znani so po lahki konfekciji, kot so krila, obleke, hlače, bluze, lažji kostimi in jakne. Težke konfekcije niso nikoli imeli. Zanimivi pa so še posebej zato, ker vse izdelujejo v manjših serijah in njihovi izdelki se po številnih prodajalnah širom Slovenije in Hrvatske, vzdolž Dalmacije dobesedno porazgubijo in se zdijo kot butični izdelki. Največ njihovih izdelkov jemlje Varteksova trgovska mreža. Za Srbijo vedo, da bi trgovci radi imeli njihovo robo. a direktiva je pač taka, da je ne smejo naročali. Sami blaga ne pošiljajo, ker pač plačila niso zagotovljena. A vseeno je pred njimi vprašljivo leto, prav zaradi slabe kupne moči pri ljudeh. Zaključevanje za prodajo sezone 1990/91 normalno teče. tekoče prodajajo oblačila za letošnjo sezono. A kdo ve, lahko nastanejo kakšni vakuumi... Roki plačevanja so še vedno predolgi, trgovci jim plačujejo v 60 dneh, oni pa morajo metražerjem dolg poravnati v 30 dneh.
Njihov trenutni največji problem so kadri. Iščejo dobrega direk-
torja in dobre Šivilje. Imeli so okrog 90 delavcev, zdaj jih imajo še 73. V pokoj je odšlo nekaj odličnih šivilij. ki jih nikakor ne morejo nadomestili. Saj se preostale trudijo, a težave imajo z doseganjem dnevnih kapacitet v urah na normo in plan proizvodnje postaja problematičen. Predvsem skrbijo, da točno v roku oddajo robo iz "Ion" posla, za nemškega kupca Hudsona in v.d. direktorica Helena Bešler priznava, da takrat zagrabijo vsi. delavci pridejo tudi ponoči, če je treba. I udi pohvalo so jim izrekli pri Hudsonu prav zaradi točnosti.
S šivalnimi stroji so dobro opremeljeni. problem je le krojilnica in lika I niča, ki biju nujno morali obnovili. Oboje so imeli že lani v planu, a so morali prenesli v letošnjega. Ce bi dobili ugoden kredit, bi se ju lotili. Malo upajo, da bi jim pomagal prav Hudson, tako, da bi počasi z delom odplačevali stroje in naprave. Morda. Pristanku še niso dobili. Sicer se bosta krojilnica in I i kal niča zagotovo znašli spel v planu prihodnjega leta. Letos bo treba storiti vse, da se bo preživelo, se zavedajo v Oblačilih NOVOST. Helena Bešter je prepričana, da se bodo pretolkli, kajti tu so ljudje, ki so sposobni, znajo m hočejo. V ljudeh ima la firma svoj največji adut.
D. Dolenc
j »I
■     ...-,-
PODLISTEK, PISMA
TEHNOLOŠKI PRESEŽKI
V osrednjem večernem televizijskem dnevniku so nas v ponedeljek, 21. januarja, obvestili, da je v Iskri Kibernetiki v podjetju Skupne strokovne dejavnosti 110 ljudi, ki so »tehnološki presežek«. Lepa. okrogla številka gotovo ni zrasla na poročevalki-nem zelniku, saj je zaposlena pri RTV Ljubljana, ne pa v Kadrovski službi Kibernetike.
No, sem si dejal, končno smo zbrali toliko korajže. da smo (ali soj odgrnili skrivnostno tančico in širni slovenski javnosti javno obelodanili birokrate, ki se zaži-rajo v zdravo tkivo našega podjetja. Res prava proletarsko-re-volucionama poteza.
Potem sem se spomnil, da sem nekoč nekaj bral o Parkinsono-vem zakonu, ki pravi, da se sicer birokracija res širi tako, da uradniki ustvarjajo delo drug drugemu. Vendar mora za začetek le obstajati generator, ki sproži tak proces. Ta se je pri nas začel tedaj, ko smo nehali delati, začeli »združevati delo«, ustanovili TOZD-e in delovne organizacije. Torej je bil generator razcveta birokracije SISTEM, ki smo mu rekli socialistično samoupravljanje in ki je čvrsto slonel na Zakonu o združenem delu. Vsak TOZD je moral imeti direktorja, sekretarja, ki seje dušil v gorah samoupravnih aktov. Imeti je moral tudi ekonomski oddelek, kjer so poleg skrbi za gospodarjenje (edino pozitivno delo) izpolnjevali kupe nesmiselnih obrazcev in statističnih poročil za državne birokrate.
Vsak TOZD je moral imeti niz samoupravnih organov, delegatov in delegacij, ki so hodile na seje. sestanke, zborovanja, se tam dolgočasile, često mlatile prazno slamo zapravljale delovni čas. Za vse to je bilo treba pisati vabila, poročila, zapisnike, obrazložitve, obvestila, itd. V finančni službi niso delali enega gospodarskega plana in ene bilance, pač pa toliko, kolikor je bilo TOZD-ov itd., i Id.
Če je kdo le pomislil, da je vse to nesmiselno, je storil v nebo vpijoč smrtni greh. za katerega ni bilo spovedi in kesanja. temveč samo pokora.
Ko danes ugotavljamo, da se je ta sistem razsul (tržno gospodarstvo namreč takih neumnosti ne prenese), hi bilo prav, da ljudem, ki so vse to počeli po službeni dolžnosti, povemo, da so žr-
tve sistema. Vsaka civilizirana družba poskrbi za rehabilitacijo takih žrtev, posebej še. če so nedolžne.
Nič takega pa nisem slišal v omenjenem televizijskem sporočilu. Ob tem se še kar naprej sprenevedamo. Mar se bojimo, da bi s tem porušili duševni mir častitljivih starcev, ki so nam leta 1976 »ponudili« Zakon o združenem delu.
Tehnološki presežek 110 ljudi v podjetju Skupne strokovne dejavnosti ima še drugo plat medalje. Bojim se, da so med njimi tudi visoko specializirani strokovnjaki različnih strok: tehniki, inženirji, ekonomisti, orodjarji, raziskovalci, finomehaniki, morda celo magistri in doktorji znanosti. Sveta jugo preproščina! Kam plovemo? Kot da bi se pogovarjali o razmerah v kakšni »zulu-jevski državi«, ne pa o slovenskem podjetju, ki skuša stopiti v Evropo 1992. Še nikoli nisem slišal, da imajo razvite države preveč specializiranih strokovnih delavcev. Nasprotno: migracija pameti se giblje od juga proti severu in od tam na zahod, v Združene države. Podobni tokovi so značilni tudi na Daljnjem Vzhodu. Povsod mrzlično iščemo pamet. To pamet pridno koristijo, morda celo izkoriščajo, za uresničitev svojih strateških in taktičn i h p rog ramo v.
Očitno mi pameti ne znamo izkoristiti (če je imamo preveč). Morda pa nimamo ne strategije ne taktike in ne programov'.' Upam, da se motim! Če pa se ne, se bojim, da se nam bo kolo zgodovine zavrtelo nazaj v leto 1946, ko smo znali delati le ventile za zračnice in obroče za bike.
Pa še nekaj: nič nisem slišal na televiziji o tehnoloških presežkih v posameznih podjetjih sestavljenega podjetja Iskra Ki-bernetika. To pa je najbrž bolj vroča tema in je bolj smiselno, da jo zaradi ljubega miru prihranimo za kdaj drugič.
Franc Klemenčič
KMETJE VEČ ZA
SOLIDARNOST
Dopolnilo k pismu 8. 12. 1989 Slovenski kmečki zvezi. V tem članku je res prava resnica, kar moja družina v živo občuti na svoji koži. Ne kritiziram kar tako, le pojasniti hočem, da bi bil že čas, da bi tudi kmet stopil na solidarnostno pot. Vem, da bodo kmetje zavpiti, ali naj kar šenku-
jemo naše proizvode'.', kot so navajeni reči delavcem, da so lenuhi. Naj mi oprostijo tisti redki, ki niso taki. '
Namreč edino naša družina živi v vasi popolnoma brez zemlje od skromnih dohodkov ali majhne pokojnine. Vendar si bralci ne smejo misliti, da smo zato kaj na boljšem, ravno nasprotno. Mleko kupujem pri sosedih po trgovski ceni, zraven pa še vedno poslušam tarnanje, ko pridem plačat, češ kako je vse drago. Drva in sadje jim gnije napočez in bog varuj to pobrat, četudi vozijo po teh dobrotah, ne smeš pobrati, sicer si grozno, po kmečko, okategoriziran kot večni tat. Za vse. kar jim zmanjka, je le tisti kriv, ki tega nima na svoji zemlji, čeprav pošteno kupi. Na-nas gledajo kot na ničvredne ljudi, ker nimamo zemlje. Če prosiš za majhen košček ne zastonj sveta, te opozorijo, češ kaj ti bo zemlja, saj še delati ne znaš. Še pogovarjajo se ne š tabo, če si še tako prijazen sosed. Še več bi se dalo napisati o neso-lidarnosti kmeta, in da je kmet še vedno obrnjen le vase. Čas bi bil, da bi se tudi tu kaj spremenilo. Primerjajmo delavca v tovarni, nisem še slišala, da bi štrajkali delavci v tovarni, ko smo delali, in še delajo, mnogo solidarnostnih dni. pa naj je šlo to za kmeta ali kogarkoli. Obenem nam je dobro znano, koliko delavec plača v kmečki pokojninski sklad od dohodka.
Sploh se mi pa ne zdi pošteno, da ima kmet dva dobra kosa kruha, drugi pa nobenega, v tovarni naj delovna mesta zasedejo ljudje, ki jim je to edini dohodek, ne pa da ima kmet poln hlev živine, drva, sadje in še vse za osnovno prehrano doma, drugi brez zemlje, brez zaposlitve pa nič. Tu so rezerve za zaposlitev, zemljo kmetu, tovarno delavcu. To se pozna tudi pri bogatenju, saj sama vidim, kako hitro rastejo kmečka poslopja. Socialne razlike so ogromne, med seboj se košatijo. Za vsako ceno mora sosed bogateti bolj od soseda, ki ima že vsega preveč. Tako tekmujejo, da bi se tudi pobili med seboj, samo da ne bi nekdo več imel od drugega. Tudi mi ni neznano, da delajo po cel dan. Ali to je garanje, kot je bilo včasih brez strojev'.' Nisem jim zavistna, samo naj toliko ne govorijo, kakšne krivice se jim delajo. Malo naj gledajo v današnji čas in okoli sebe, kako mi živimo brez vse te bogatije.'
Dovolj bi že bilo, če bi odstopili ljudem ob sebi tisto, česar sami ne rabijo in bi mi pobrali drobtinice pod njihovo mizo kot hvaležni reveži današnjega modernega, a hudega časa.
Vem, da bo na to dosti kritike, vendar bi bilo prav, da bi tudi kmetje vedeli, da so tu drugi časi in naj se tudi oni zbudijo do soč-
loveka. Prosim, da to objavite, to je resnica, pa lep pozdrav uredništvu.
B. M.
ODGOVOR JOŽETU ŠKOLČU
Nedavno preoblikovanje SZDL Slovenije v Socialistično zvezo Slovenije kot samostojno politično stranko, ne povzroča zadreg in težav samo znotraj organizacije same, pač pa je ta poteza očitno odmevna tudi v širšem političnem prostoru, kar po svoje potrjuje domnevo, da ta organizacija že doslej ni bila tako nepomembna in da je zlasti v prihodnje lahko še kako pomemben dejavnik nove politične scene na Slovenskem.
Vsak povprečno razmišljujoč poznavalec sedanjih političnih dogajanj je seveda lahko že davno in z veliko mero verjetnosti predvideval neizogibnost cepitve levih sil na Slovenskem in v tem okviru tudi osamosvajanje socialistov (SZ) od komunistov, še zlasti potem, ko so socialdemokrati svojo stranko že ustanovili.
Če naj bo torej graditev pluralistične parlamentarne demokracije vsaj kolikor toliko resno početje, potem je potrebno na cepitev levih sil gledati kot na nekaj najbolj normalnega, kar se v večstrankarskem sistemu lahko zgodi in se v totalitarnem enostrankarskem pač ni moglo zgoditi.
Drugo je seveda vprašanje, na kakšnih medsebojnih razdaljah se bodo v odnosu do politične sredine razvrstili socialdemokrati, socialisti in komunisti, pri čemer je že zdaj jasno, da teh razdalj ne bo moč meriti z njihovimi programi, pač pa z njihovo konkretno dejavnostjo. Samo politično sredino pa je v tem primeru potrebno razumeti kot nekaj, česar ni moč vnaprej določati pač pa se vzpostavlja kot posledica odnosov med političnimi subjekti različnih idejnih izhodišč in predvsem delovanj. In ker z veliko mero verjetnosti lahko predvidevamo, da niti skrajno leve niti skrajno desne politične opcije na Slovenskem ne bodo prevladujoče, je jasno, da bo sredinski prostor natrpan s političnimi strankami, kar pomeni, da bodo težave z njihovo razpoznavnostjo. Tega se velika večina političnih subjektov na Slovenskem zaveda, zato vsak pojav oziroma prodor sil bodoče sredine dojemajo kot oženje lastnega prostora. Od tod torej razprtije med komunisti in socialisti, od tod namere novih zvez, naj bi SZDL postala zgolj tehnični servis novih zvez in od tod tudi najnovejša pobuda predsednika ZSMS. Jožeta Školča, da se sproži spor pred ustavnim sodiščem, s katerim bi
preprečili samostojen nastop socialistov na prihodnjih volitvah.
Politika je po de/muiji sestra pragmatike, načelnost pa ima pri tem opraviti toliko, kolikor služi političnim ciljem. Če predsednik ZSMS že operira s terminološko pravno spornostjo sedanje Socialistične zveze, je pra\\ da se pojasni, kaj ustavne konstrukcije o statusu SZDL dejansko pomenijo. Te so predvsem ostanki tistega, kar je zaradi zvezne ustave v spremenjeni slovenski moralo ostati, predvsem v temeljnih načelih, ne pa tudi v normativnem delu. Dejansko je nova "volilna"pristojnost Socialistične zveze (oziroma bivše SZDL) samo v tem. da tik pred volitvami organizira žrebanje za določitev vrstnega reda strak na listah, kar bo videti približno tako, kot neke vrste politični 3x3. Če je to dejstvo ovira, da Socialistična zveza samostojno nastopi na volitvah, naj seveda presodi Ustavno sodišče. V Socialistični zvezi pa organizacijo takšnega žrebanja lahko mirno prepustimo ZŠMS-ju ali katerikoli drugi stranki, če jih to veseli. O tem, da Socialistična zveza po spremembah ustave ni več nikakršno "kolektivno volilno telo"
pa se lahko prepriča vsak, # prebere Zakona o politim združevanju in o volitvah.
P. S.:
V proračunu SR S lovenije m tošnje leto je za naloge Sm kijih mora opraviti v priprt? na volitve, namenjenih skt 155.000 din. Predlog je bili ocena možnih stroškov prif vljen že v novembru 1989 I zato izhajal iz takratnih ceni terialnih stroškov, kar por^ da znesek ni valoriziran ni inflacijo niti z dvigom cen.' krat tudi še ni bilo ne zakofi volitvah in ne zakona o čnem združevanju. Sredstva naj bi razdelili na
- tista, ki bodo porabljeno naloge, ki jih mora opri Republiška konferenca
- in na tista, ki bodo potre za naloge, ki jih morajo 4 viti občinske konfeti SZDL  na  sedežih voli
Iz vsebine nalog sledi, da pC publiški zakonodaji Socialist zvezi ne pripada nobena j membna vsebinska naloga. Socialistična zveza Slovi Vojko Vi
» D ETE LJIC A«in TRŽK
vredna obiska
V Gorenjskem glasu bo 13. februarja izšla priloga s predstavitvijo trgovskega centit Deteljica ter trgovske, gostins^ in turistične ponudbe Tržiča z okolico. Želite sodelovati v prilogi?
Pokličite našo propagando na tel.: 28-463 ali 23-987 - čim prej!
BORUT KOS
PAKISTAN V ČASU SPREMEMB IN UPANJA
10
Na toliko prosjačenja kot tukaj še nikoli nisem naletel, kajti mesto je dobesedno preplavljeno z reveži, ki so se naselili v njem in videti je, kot da so sestavni del tega kraja. Kaže, da je to pravi kraj za te nenavadne ljudi, saj od "enodnevnih vernikov" naberejo kar precej denarja. Blizu grobnice je posebna jedilnica, namenjena le revnim popotnikom, ki obiščejo sveto mesto in v njem ostanejo le nekaj dni. Vendar večina revežev, ki seje tu nastanila, izkorišča to in zanje je to edini način prehranjevanja. Posebno poglavje pa so duševno prizadeti ljudje, ki jih srečuješ na vsakem koraku. Kmalu sva imela občutek, da so vsi okoli naju nori. Ker sva bila ena redkih tujcev, ki zaidejo v to nenavadno mesto, sva bila prava atrakcija. Večkrat nisva mogla ločiti duševno prizadetih od ostalih, ki so se na trenutke obnašali kot otroci in stalno buljili v naju ali pa so naju ogovarjali. Posebej zanimiv je bil neki mlajši fant, duševno prizadet, ki naju je povsod našel in začel zganjati cirkus, tako da se je zbralo še več ljudi kot prej in nisva imela niti minute miru v dveh dneh, kolikor sva se zadržala v mestu.
Poleg tega je to eno najhrupnejših mest v Pakistanu, kjer je živahno pozno v noč in ze navsezgodaj zjutraj se ves trušč znova začne, zato sva spala bolj "po obrokih". Glavni vzrok za ves hrup je bil, da so tu opravljali kar po več porok dnevno. Po pakistanskih navadah traja poročno slavje več dni in od jutra do večera je bilo neprestano slišati bobnanje in piskanje vseh mogočih inštrumentov. Ce bi ostala še dlje v tem Norem mestu, se ne bi čudil, da bi se tudi nama "strgalo", kajti kar nekaj dni sva potrebovala, da sva se znova privadila na vsakdanje življenje.
POTOVANJE Z AVTOBUSI
Po deželi sva potovala pretežno z avtobusi, saj vozijo v vsako vas, pa naj je še tako majhna, ker ljudje precej potujejo naokoli in nimajo svojih vozil. Med vratolomno vožnjo z raznimi avtobusi, sva se čudila, da ni več prometnih nesreč, saj šoferji na slabo utrjenih cestah prehitevajo na najbolj nemogočih mestih in stalno izsiljujejo prednost. Glavne prometne žile so speljane skozi večje ali manjše vasi, kjer se promet odvija izredno počasi, saj pobirajo avtobusi potnike kar sredi ceste, s čimer zaustavijo promet.
Na cestah je največ težko natovorjenih tovornjakov, katerih tovor je naložen preko vozila, s čimer zasedejo več kot polovico že tako ozkih cest. Ponavadi morajo druga vozila zapeljati prav s ceste, da ne pride do trčenja in ni potrebno posebej poudariti, kako izgleda takšno poskakujoče potovanje med neprestanim hupanjem, kar je sestavni del vožnje. Ceste križajo tudi mnoge železniške proge, na takih križiščih se promet zaradi ozkega prehoda odvija po polžje, kar poskušajo vozniki kasneje nadomestiti s hitro vožnjo.
Zanimivo je opazovati kolesarje in manjša vprežena vozila, ki se znajdejo v škarjah med norim prehitevanjem, naprimer dveh tovornjakov. Če imajo dovolj prostora zapeljejo s cestišča ali pa kolesarji hitro pograbijo kolo in ga odnesejo vstran, da je nevarnost mimo, saj šoferjem še na misel ne pride, da bi zmanjšali hitrost ali se celo ustavili. Zato ni čudno, da na daljših potovanjih začnejo človeku popuščati živci, še posebej, če se voziš v kakšnem popolnoma neudobnem avtobusu, stisnjen med sedeži in ko ne veš, kje imaš rit, kje glavo.
Tako so nama na poti iz Harappe popustili živci, ko sva že zamenjala dva avtobusa in končno našla direktnega za Mardan. Že prej so naju mali fantje nenehno ogovarjali v "bantu" angleščini ter se smejali na najin račun, vendar sva to še mirno prenašala, kajti po dveh mesecih potovanja po Pakistanu sva bila že vsega vajena. Na istem avtobusu pa je, kot že nekajkrat prej, neki
fant potegnil Ireno za lase in takrat mi je film dokončno p Ko sem ga videl, da stoji ob avtobusu, sem izstopil, da ga ' bolje pretipam, toda ko me je zagledal, je zbežal kot zajec. > izredno zabavalo domačine, v nama pa je vse kuhalo. V avt< so planili razni prodajalci sadja in nekega fanta sem odrinil mi je kričal ravno v uho. Eden od prodajalcev je začel neka bljati za mano, vendar sem mu poskušal razložiti, zakaj se' storil, toda zaman. Ker je avtobus stal na tem mestu dlje časa je vsiljivec stalno vlekel za ramo in neprestano kričal, vendj nisem zmenil zanj, zato je to nadaljeval ob najinem oknu. C je že prejšnji ušel, bom vsaj temu pokazal, da znam tudi jaZ nesramen, sem si dejal in ponovno izstopil. Ko meje videl,1 previdno umaknil na varno razdaljo in mi kazal, naj prid« njemu, da se "pogovoriva". Toda, ko sem stekel proti njeni1 tudi ta pobegnil kot prestrašena miš. Vse skupaj mi je bi'1 smešno in sem se začel smejati ter razočaral vse gledalce, 1 pričakovali, da bom kar pihal od jeze.
Prvič se nama je zgodilo, da sva naletela na takšno ob*1 nje, vendar sva se spomnila na vse prijazen ljudi, ki so nam11 v pomoč, zato sva se kmalu pomirila. Tako je pač na vaških * busih. Do neke mere že vzdržiš, potem pa ti film poči, kak] temu reče. Ugotovila sva, da seje v takih primerih najbolje sati kakor domačini, če je potrebno, se tudi razkuriti, ker t« neje pustijo na miru. Ko sva se vozila z zasebnimi (dražjim' nibusi pa so bili sopotniki drugačni in so naju imeli res za f in ne za igračko.
ŠTUDIJ IN ŽIVLJENJSKI STANDA0
V Pakistanu se večina prebivalstva ukvarja s kmetijstva čeprav so skoraj po vseh vaseh šole, je stopnja nepismeno vedno zelo visoka. To pa zato, ker imajo revne družine p^ čno od 8 do 10 otrok in vsem ne morejo nuditi šolanja ali Sj vne izobrazbe na univerzah, ki so le v večjih mestih. Po tra pošiljajo na študij le moške. Najtežje je prav gotovo m1a<! Zgornjem severnem področju, od koder morajo študentje jati v mesta in le nekajkrat letno obiščejo domačo vas.
Filmski timinar in filmsko gledališče
FILMSKA KULTURA SE ZAČNE V ŠOLI
Kranj - Sredi februarja bodo šolarji kranjskih in tudi nekaterih gorenjskih osnovnih šol videli tretji film v okviru šolskega filmskega abonmaja, ki so mu nadeli ime Filmsko gledališče. Takšno ime prav gotovo zasluži, saj doslej na šolah tako organizirane filmske vzgoje še niso imeli. Izkušnje tega prvega filmskega gledališča za šole bodo uporabili v naslednjem šolskem letu._
Čeprav se sluši nenavadno, pa vendarle drži, da je bila filmska vzgoja, ki ji je v okviru slovenskega jezika na osnovnih šolah odmerjeno šest ur v celem letu, dolgo časa zapostavljena. Prav gotovo tudi zato, ker učitelji med svojim izobraževanjem o filmu in filmski vzgoji ne slišijo ničesar - otrokom pa naj bi pomagali oblikovati odnos do filma, zato se je dogajalo - in se seveda še dogaja, da ni posebne razlike, če šolarji gledajo film sami ali pa z učiteljem, saj jim ta pri svoji najboljši volji in skromnem filmskem znanju ne more pripraviti ne za ogled filma niti za pogovor po ogledu. Seveda so tudi izjeme, saj se morda tudi šolniki v prostem časi navdušujejo za film, iščejo literaturo o filmu. So tudi seminarji, ki jih že vsa leta organizira Zveza kulturnih organizacij Slovenije, toda če niso organizirani med poletnimi ali zimskimi počitnicami, je udeležba vedno slaba. Tudi z Gorenjske vsa leta ni bilo posebnega odziva, menda pa je bil nasploh odziv gorenjskih šolskih mentorjev že vseskozi še za odtenek slabši kot drugod.
Toda zdaj kaže, da bo začenjala ta bela lisa vendarle dobivati drug odtenek - če ne bo celo popolnoma izginila. Razlogov je kar nekaj, vendar pa je gotovo najpomembnejše, kar seje zgodilo konec lanskega leta - filmsko gledališče za osnovnošolce. Organizatorji ZKO Kranj, Kino podjetje Kranj, Zavod SRS za šolstvo, enota Kranj in več za filmsko
vzgojo navdušenih mentoric s kranjskih šol si verjetno niso mislili, da bi ta akcija lahko tako uspela, kot je. Okoli 6000 kranjskih šolarjev je z vseh osnovnih šol je za res ugodno ceno prejelo abonmajske karte za štiri izbrane filme, posebej za razredno stopnjo in posebej za predmetno stopnjo.
Toda najpomembnejše pri tem je vsekakor sodelovanje mentorjev" pravi Leonida Do-manjko z Osnovne šole Bratstvo in enotnost, ki ji je skupaj z drugimi najbolj prizadevala za nastanek filmskega gledališča. "Na pogovor ob ogledu fil-
ma prihajajo učitelji z vse Gorenjske, še posebej iz nekaterih drugih šol, ki so se vsaj deloma vključila v kranjsko akcijo. Pokazalo se je kako nam učiteljem manjka znanja za filmsko vzgojo. Med poletnimi počitnicami sem bila na seminarju ZKOS v Kopru, prinesla nazaj kup idej in zdaj jih že uresničujemo. Le filmsko razgledan učitelj lahko učencem pred ogledom in po njem tudi kaj pove. Na naši šoli
smo šli še korak dlje: za slaviste smo še posebej pripravili predavanja. Učenci so - zdaj smo na polovici abonmaja - že pokazali, da so lahko imenitni gledalci, vedo, da film ni le zabava, spoznavajo filmski jezik, z učiteljem lažje spoznavajo sporočilo filma in ne nazadnje - na tak način spoznavajo, da je filmska predstava tudi kulturna predstava. Ne ostaja pa le pri pogovorih o filmu, proste spise na temo filma, kritike in še kaj bomo objavili ob zaključku v posebni izdaji šolskega glasila."
Samo filmsko gledališče tako za šolske mentorje kot učence pa gotovo ni dovolj. Zato ni čudno, da je bil filmski seminar, ki ga je minuli konec ted-. na ZKOS organizirala v Kranju, tako dobro obiskan. Več kot petdeset mentorjev, največ z gorenjskih šol, pa tudi iz drugih koncev Slovenije, je dva dni poslušalo strokovne sodelavce z ZKOS.
"Obisk je res izjemen," je povedal strokovni sodelavec pri ZKOS Peter Jarh. "Že prej so bili seminarji za film, pa ni bilo takšnega odziva. Prav gotovo je pri tem pomembno vplival tudi Zavod za šolstvo, enota Kranj. Tokratni seminar predstavlja pravzaprav filmsko abecedo, na tem bo mogoče graditi tudi kasnejše razgledovanje po tem področju. V načrtu imamo tudi krajše popoldanske seminarje, računamo pa, da bo poleti v enotedenskih seminarjih tudi več obiska kot doslej. Nekaj udeleženk seminarja ima že kar precej znanja, lahko bi same pripravljale pogovore z mentor-
ji, če bo le zanimanje. Težava pa je v tem, da je na voljo le malo videokaset s seminarskim filmskim znanjem, zato bi jih kazalo založiti - bile bi v veliko pomoč mentorjem."
Vse tako kaže, da so mimo časi, ko se šola ni nič ali pa zelo malo zanimala za filmsko kulturo. Sedanja generacija šolarjev s kranjskih osnovnih šol, upajmo, da bo tako tudi z naslednjimi, ima priložnost, da posrka nekaj filmskega znanja in se vrne v kinodvorane kot filmsko razgledano in kultivirano občinstvo. Kajti te je v ki-nodvoranah trenutno zelo malo, izjema so predstave filmskega gledališča. Morda bo to občinstvo tudi dočakalo čase, ko bo film znova cenjen, kot je bil nekdaj. Zdaj se pred praznimi dvoranami vrtijo najboljši filmi, kolikor jih sploh zaide tja; večinoma se le-ti odvrtijo doma na videokasetah. Toda film ostaja to, kar je vendarle le v zatemnjeni dvorani in morda ga bo filmsko razgledano občinstvo znalo priklicati znova tja, kamor spada.
Lea Mencinger
Teden slovenske drame 90
Prešernovo gledališče Kranj
Zdenko Kodrić: VIDA VIDIM — Dušan Jovanović: VIKTOR ALI DAN MLADOSTI - Ivo Svetina: ZGODBA JUŽNEGA GOZDA
Kranj — Danes zvečer bo v okviru spremljevalnih prireditev letošnjega jubilejnega Tedna slovenske drame v Galeriji Mestne hiše odprta priložnostna razstava s pregledom vseh dosedanjih Tednov. Letošnji Teden se s predstavami pričenja 22. februarja.
D. Jovanovič: Viktor ali dan mladosti, MGL — Foto: Tone Stojko
V lanskem letu so slovenska   pripravili režiser Franci Križaj,
gledališča že po tradiciji preteklega desetletja ponovno naklonila repertoarni prostor slovenskim izvirnim dramskim tekstom.
Slovensko ljudsko gledališče iz Celja je lani krstno uprizorilo deio Zdenka Kodriča: VIDA VIDIM. Avtorja poznamo kot enega od ustanoviteljev Gledališča Pekarna, kot pesnika, novinarja in sedaj tudi kot dramatika. Svoj tekst je začel oblikovati že v začetku osemdesetih let in skozi več let strpno (vmes so bile dobrodošle predelave) čakal na uprizoritev. V svojem dramskem zapisu se Kodrič suvereno giblje med poetičnostjo in dialoškim zapisom surovega življenja. Uprizoritev Kodričeve novitete so
dramaturg Blaž Lukan, sceno-grafinja Simona Perne, kostu-mografinja Cveta Mimik, koreograf Metod Jeras, korepetitor Edvard Goršič, lektorica Majda Križaj, skladatelj Zoran Predin, izvajalec glasbe Mirko Vuksanovič. Igrajo: Janez Ber-mež, Jana Šmid, Zvone Agrež, Peter Boštjančič, Miro Podjed, Ljerka Belak, Bogomir Veras, Stane Potisk, Iztok Valič, Bruno Baranovič, Marko Boben, Drago Kastelic, Igor Sancin in Bojan Umek. V Mestnem gledališču ljubljanskem so lani uprizorili več slovenskih del. Uprizoritev je doživela pred leti napisana igra Dušana Jova-noviča: VIKTOR ALI DAN MLADOSTI. Avtor besedila je parafraziral surrealistično dra-
mo R. Vitraca »Viktor ali otroci na oblasti« ter jo v prvi vrsti avtorsko preoblikoval v igro, ki se dogaja pri nas. Igra je napolnjena z obilico humorja, erotiko ter izrisuje sodobno dekadentno stanje slovenskega višjega sloja. Slovensko praizvedbo je režiral Janez Pipan, dramaturginja uprizoritve je Vesna Jurca, scenograf Vojteh Ravnikar, kostumografka Do-ris Kristič, skladatelj Gregor Strniša, lektorica Majda Križaj. Igrajo: Gojmir Lešnjak, Slavko Cerjak, Jožica Avbelj, Maja Aduša Vidmar, Violeta Tomič, Janez Skof, Maja Boh, Borut Veselko, Maja Sever, Samo Strel in Saša Miklavc.
Tudi Lutkovno gledališče iz Ljubljane (lutkovna gledališča imajo statusno pravico sodelovanja na TSD) je v preteklem letu uprizorilo več slovenskih del.  Pesnik  in dramatik Ivo
Svetina je za njihovo gledališče napisal Zgodbo iz južnega gozda ali kdo je ubil sonce. Svetina je motiv za svoje delo našel v mitičnih zgodbah južnoameriških Indijancev. Krstno uprizoritev je režiral Janez Pipan ob sodelavcih: dramaturgu Matjažu Lobodi* likovni oblikovalki dekorja Alenki Vogelnik, glasbeniku Gregorju Strniši, koreografinji Kseniji Hribar in lektorju Jožetu Faganelu. Kot igralci in animatorji nastopajo: Vojko Zidar, Katherine Sevmour, Alja Tkačev, Karel Brišnik, Robert Waltl, Jernej Slapernik, Iztok Jereb, Peter Dougan, Marko Velkavrh, Ber-ta Bojetu, Barbara Jakopič, Alenka Pirjevec, Blaž Vižintin, Lučka Drolc, Nadja Vidmar, Nina Skrbinšek, Božo Vovk, Matjaž Pompe, Andrej Slinkar, Milan Hrast.
(ar)
TEČAJI V GRADU KIESELSTEIN
Kranj - Razen likovnega tečaja za olroke. ki se je začel že včeraj, in tečaja studijskega risanja, ki se začenja danes zvečer, pri ZKO Kranj načrtujejo še nekaj novih lečajcv v tem mesecu. Vsi bodo \ prostorih gradu Kicselstein.
Tečaj izdelovanja lutk: začne se v ponedeljek, 12. februarja, ob 18. uri, prijave pa zbirajo do 10, februarja vsak dan do 14. ure na ZKO Kranj. tel. 21-135. Za štiritedenski tečaj, ki ga bo \odil Jane/ \ ržen. se lahko prijavijo otroci od 12. leta dalje.
Tečaj vitraža: začetni tečaj se začenja v četrtek. 15. februarja, ob 18. uri.
Tečaj keramike: v ponedeljek. 19. fehruana. ob I?, uri se začne tečaj keramike /a srednješolce in odrasle.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši bodo danes, v torek, ob 18. uri odprli razstavo Prešernovi nagrajenci 1980 - 82. V Mestni hiši pa bodo ob 18.30 odprli dokumentarno razstavo ob 20.letnici Tedna slovenske drame v Kranju.
Osrednja knjižnica Kranj in ZKO Kranj prirejata danes, v to rek, ob 19. uri v modri dvoranici gradu Kicselstein kulturni večer Prešernove gazele z nemškim prevodom. Sodelujeta Janez Dolinar in dr. Klaus D. Olof, prevajalec Prešernove poezije. Na klavir bo igrala Aleksandra Vremšak. Jutri, v sredo, ob 17.30 bo v Prešernovem gaju pel APZ France Prešeren, pred Prešernovo hišo bo podoknice pel MePZ Iskra Kranj, pred spomenikom Franceta Prešerna pa Obrtniški pevski zbor.
V četrtek, ob 18. uri bo v kranjski župnijski cerkvi z liturgično počastitvijo Prešernovega imena nastopil Komorni zbor Gallus. Ob 19.30 pa bo v Gorenjskem muzeju slavnostna akademija.
JESENICE - Jutri, v sredo, bodo ob 19.30 v Gledališču Tone Čufar premierno uprizorili veseloigro A.T. Linharta Županova Micka.
V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov Dolika. V galeriji Kosove graščine odpirajo jutri, v sredo, ob 18. uri dokumentarno razstavo Ob 200-letnici Županove Micke. Govoril bo dr. Tone Pretnar.
VRBA - V četrtek, 8. februarja, ob 18. uri bo v Prešernovi ro-hišisvečanost, na kateri bo z recitalom nastopil dramski igr Pavle Ravnohrib.
BOH. BISTRICA - V Kulturnem domu J. Ažmana bodo jutri, v sredo, ob 18. uri odprli razstavo slik akad. slikarja Albina Polajnarja in akad. slikarja Črtomira Freliha.
ŠKOFJA LOKA - V Puštalski kapeli razstavlja lesoreze Križev pot Peter Jovanovič.
V knjižnici I. Tavčarja vodi danes, v torek ob 17. uri Jana Stro-majer uro pravljic. V četrtek, 8. februarja, bo v knjižnici dan odprtih vrat.
ŽELEZNIKI - V Iskri Železniki do danes, v torek, ob 18. uri kulturni večer, na katerem bodo predstavili pesmi Ladi Trojar-jeve in razstavo slik Lojzeta Tarfile. Razstavo bo odprl Andrej Pavlovec, v kulturnem programu pa sodelujejo Janez Triler, Marko Črtalič in Tina Teržan.
TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja knjižne ilustracije akad. slikar Danijel Demšar.
KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava slik Včerajšnji svet slikarja Poldeta Miheliča. Jutri, v sredo ob 17. bo v dvorani Veronika nastopili lutkarji iz Besnice z lutkovno predstavo Slonček Leopold.
KULTURNI VEČER V ŠIVČEVI HIŠI
Radovljica - V petek, 9. februarja, ob 18. uri se v čast slovenskega kulturnega praznika v Sivčevi hiši obeta zanimiv večer.
Odprli bodo likovno razstavo akad. slikarja Valentina Omana, ludi v svetu uveljavljenega umetnika slovenskega porekla s Koroške. Ob tem bodo predstavili tudi miniaturno izdajo Prešernovega Sonetnega venca, ki je z ilustracijami Valentina Omana pred kratkim doživel že tretji ponatis pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi knjigo Oporoka časa avstrijskega pesnika in umetniškega fotografa Petra Paula VViplingerja. predsednika avstrijskega Pen kluba, dobrega znanca in prijatelja Slovencev. Knjigo, ki je tako kol Sonetni venec izšla v slovenskem in nemškem jeziku, sta lani skupaj izdali založba Obzorja Maribor in Mohorjeva družba iz Celovca. Knjigi, obe bo možno v galeriji tudi kupiti, bo predstavil ing. Franc Kattnig, direktor Mohorjeve družbe. V kratkem literarnem programu bo nastopila Tatjana Legal.
Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v četrtek. 8. februarja, od 10. do 17. ure v Muzejih radovljiške občine v Radovljici. Kropi, Begunjah in v Boh. Bistrici brez vstopnine odprli vrata obiskovalcem.
VOHUN V ZASEDI
_(Little Nikita)_
Gl. vloge: River Phoenix, Sydney Poitier Režija: Richard Benjamin
Nekje do sredine osemdesetih let so bili v ameriški B-produkciji vedno Rusi tisti, ki so z različnimi umazanimi prijemi skušali sabotirati Američane in njihov preverjeni »the way of life«. Kadarkoli so se \ fil mu. najpogosteje thrillerju. pojavili Rusi. smo takoj vedeli, da le-ti nikakor ne morejo zmagati, nemalokrat pa smo morali poleg tega požreti še neokusne ideološko-moralne poduke, ki v žanru res nimajo k;i| početi.
Toda. zapihale so sveže sapice in politične razmere so se spremenile. Po Gorki parku. Telefonu. Rdeči vročici imamo zdaj še Malega Ni-kito. (ali Vohun v zasedi, kot nov biser jugo-distrihucijc). kjer so tudi Rusi predstavljeni kot ljudje. Pa poglejmo, na katere ideološke limuni-ce nas lovi ta primerek libe rahlejšega ameriškega thrillerju v poznih
osemdesetih.
Mali Nikita. Nick. ameriški najstnik / vsakdanjimi težavami v tipičnem okolju ameriške province, nekega dne /ve. da sta njegova starša ruska vohuna. Dolga leta nazaj ju je ruska obveščevalna službu izurila in kot mladeniča poslala \ /DA. ju tam pustila \ lazi mirovanja, do ponovnega vpoklica TeŽavu nastane, ko starša v letih lagodnega življenja ameriškega srednjega ra/reda na svoje poslanstvo popolnoma pozabita. Svojo poštenost in predanost ameriškemu načinu življenja morala doka/ali svojemu sinu (ki ju že gleda s povsem ameriškimi očmi) in poštenemu črnemu policaju, ki njuno stisko razume in jima pomaga. Idealna priložnost /a »očiščenje« se pokaže v obračunu s svojo ba/o in sadističnim ruskim agentom, ki se je. roko na srce. izobčil tudi Rusom samim. Navkljub težkim zagatam uspe družiniei rešili svojo nacionalno bil in v celoti preživeti, film ves čas poplesuje na tenki liniji med navijaško ideološko opremljenostjo in novim pogledom na medblokovskc odnose, ki se zrcalijo skozi usode majhnih ljudi. Ko mu na koncu zmanjka prostora in /drsne v hvalnico Amerike, postane jasno, da je kljub občasni dvoumnosti, ves čas gradil prav na tem.
Ostaja vtis. da Američanom sploh ni potrebno imeti vohunov Vse Ruse naj preselijo v /DA in /adeva bo rešena. TV, hamhurgerji. loot-bal. (oca-cola. kavboji. Maryl>n Monroe in Ronald Reagan bodo opravili ostalo. Ocena: 3
Z. S.
ureja LEA MENCINGER
Slovenski obrtniki že v začetku neenotni
Iz ene kar dve stranki
Kranj, 3. februarja - Vse kaže, da je prišlo do razkola med slovenskimi obrtniki še prej, preden so se zbrali na svoji prvi redni skupščini. Medtem ko so vsi razgovori tekli v smeri, da se vsi slovenski obrtniki združijo v eni sami stranki, so dogodki preteklega tedna dokazali, da med njimi ni toliko enotnosti, kot bi je bilo pri pripadnikih enega stanu pričakovati. Tisti obrtniki, ki so se še naprej zavzemali za delegatski sistem delovanja stranke in ne za vključitev v Demos, so imeli svojo prvo skupščino že v četrtek, 1. februarja, v Ljubljani, ostali obrtniki, trdijo, da jih je večina, pa so imeli svojo prvo skupščino v soboto, 3. februarja, v Kranju. Kot so povedali, se jih je v Ljubljani zbralo okrog 60, v Kranju pa je bilo na skupščini navzočih 79 obrtnikov.
Dejstvo, da Slovenska obrtniško podjetniška stranka s sedežem v Kranju za svoje člane postavlja pogoj, da niso člani nobene druge politične stranke, nedvomno že vnaprej omejuje članstvo, saj bi obrtniki, ki se le redko vnemajo za politično delo, zagotovo raje bili povezani stanovsko, politično pa vsak V stranki, ki mu po duši pač bolj odgovarja. Toda odločeno je bilo, da bo Slovenska obrtniško podjetniška stranka samostojna politična stranka in zato bo verjetno že vnaprej obsojena na manjše članstvo, kot bi ga sicer lahko pričakovali. Trenutno ima stranka s sedežem v Kranju okrog 800 članov, za ono v Ljubljani se ne ve, pravijo pa, da jih ima občutno manj, vseh obrtnikov v Sloveniji pa je več kot 30.000.
Obkrožiti najboljše..
- Foto: D. D.
Volitve članov glavnega odbora in nadzornega odbora ter glasovanje za vključitev Slovenske obrtno podjetniške stranke v DEMOS so obrtniki in podjetniki, ki so se v soboto zbrali v Kranju, opravili po vseh pravilih - s tajnim glasovanjem. Evidenca udeležbe je šla skozi več rok.
- Foto: D. D.
Uvodni govor na sobotni kranjski skupščini je imel predsednik kranjskega dela stranke ing. Franc Golja, ki je poudaril, da s svojo stranko ne želijo dosegati visokih političnih ciljev, pač pa hočejo doseči le to, da bi obrt in podjetništvo v tržnem gospodarstvu našla pravo mesto, obrtnik pa naj bi bil od davčne uprave deležen zaupanja, ne le sankcij.
V imenu slovenskega DEMOSA je zbor pozdravil dr. Jože Pučnik in poudaril, da tržnega gospodarstva pri nas ne bo, dokler ne bomo spremenili družbenega sistema. Prav obrtniki in podjetniki bodo v novem gospodarjenju nosilci gospodarskega razvoja in tisti, ki bodo Sloveniji lahko dali nova delovna mesta.
V razpravi, ki je sledila, so gorenjski obrtniki z gosti iz drugih krajev Slovenije, predvsem s Štajerske, ugotavljali, da bodo vendarle morali s svojo "sestrsko" stranko v Ljubljani najti skupni jezik, kajti le usklajeni in enotni bodo lahko uspešni v svojih prizadevanjih.
Na koncu so izvedli tudi tajno glasovanje o vključenju v DEMOS. Od 76 glasov jih je bilo 60 za vključitev v DEMOS. Izvolili so tudi 12 članov v glavni odbor Slovenske obrtno podjetniške stranke ter 3-članski nadzorni odbor. Glavni odbor bo kasneje izmed sebe izvolil izvršilni odbor, predsednika in podpredsednika stranke. Slovenski skupščini so v soboto obrtniki in podjetniki iz Kranja poslali zahtevo, da slovenska vlada prepreči odhod slovenskih rezervistov na Kosovo, služenje vojaškega roka slovenskih fantov na Kosovu in ukine vse finančne podpore nerazvitim, tudi iz proračuna, dokler se ne ukinejo izredne razmere na Kosovu.
D. Dolenc
V spremenjenem zdravstvenem zakonu
Zasebni praksi se zdaj odpirajo glavna vrata
Dr. Andrej Robič iz Tržiča: »Z zdravniškim poklicem sem začel, ko je bila zasebna praksa v zdravstvu še dovoljena. Njeno vrnitev deocela odobravam. Bojim pa se, da stvari ne bodo dobro funkcionirale, če bo pacient prisiljen zasebno storitev v celoti sam plačati. Tudi zasebni zdravnik naj bi imel dostop do skladov zdravstvenega varstva. Tako bi v zdravstvu prišlo do konkurence, ta pa bi omogočila napredek.«
Zakon je v petdesetih letih dovoljeval zasebno zdravstveno prakso, oni iz sedemdesetih pa je z njo prekinil. Odtlej imamo zgolj nacionalno zdravstvo, zasebni pobudi pa se dovoljuje vstop v sistem samo skozi zadnja vrata. Dobro je znana »Črna praksa« v zobozdravstvu, kjer uradno zdravstvo ne uspe zadovoljiti vseh potreb, mnogi priznani zdravniki pa delajo v kozmetičnih salonih, pri optikih, v studiih za hujšanje... Amandmaji k slovenski in zvezni ustavi omogočajo prožnejšo uveljavitev zasebne pobude v intelektualnih storitvah in poklicih in tu vidi možnost tudi zasebno zdravstvo.
Boljša zdravstvena----
ponudba
Najsi so nam načelno zdravstvene storitve vsem enako dostopne, najsi je nacionalno zdravstvo na mnogih področjih še tako vrhunsko, so osnovno zdravstvo, (zlasti še zobozdravstvo) in nekatere bolnišnične dejavnosti upravičeno deležne kritike. Ljudem bi na področjih, kjer čutijo pomanjkljivosti, prav prišlo nekaj konkurence, da bi lahko izbirali boljše. Vendar pobuda za rehabilitacijo zasebnega zdravstva ne prihaja od uporabnikov, temveč iz strokovnih krogov. Zveza zdravniških društev je to možnost tehtala na svojem kongresu pred tremi leti, leto zatem pa so zamisel podprli tudi slovenski farmacevti.
Kaj bi nam prinesla zasebna praksa v zdravstvu? Najprej gre tu za možnost proste izbire zdravnika, ki ima za zdravje posameznika prav gotovo velik psihološki pomen. V današnjem sistemu so odnosi med bolnikom in zdravnikom večinoma razrahljani, formalni, svetovalna naloga zdravnika je potisnjena ob stran. V zasebnih ordinacijah bi lahko gojili zlasti to plat zdravnikovih sposobnosti. Legalizacija zasebne prakse bi omogočila tudi nadzor nad strokovnostjo dela in zaščitila paciente glede na kvaliteto in plačevanje storitev. Sprostila bi zmogljivosti v javni zdravstveni službi in tudi tam izboljšala ponudbo, v zasebnih ordinacijah pa bi razvijali predvsem svetovanje, zobozdravstveno varstvo za odrasle in dopolnjevali ponudbo javnega zdravstva tam, kjer je to slabo organizirano in kjer je zdaj velika gneča. Skrajšali bi čakalne dobe, ki zdaj najbolj razburjajo ljudi.
Zadržanost uradnega zdravstva
To plat zdravstvenega varstva bo treba urediti s spremembo v zdravstvenem zakonu, ki naj bi uredil pogoje za opravljanje zasebne prakse, registracijo samostojnih zdravstvenih delavcev in drugo. Osnutek zakonskih sprememb je že ponujen v razpravo, mnenja
stvo pa nekoliko manj. Privatna praksa se mi zdi dobra rešitev. Ce bi imelo neko območje ali družina svojega zasebnega zdravnika, bi bila kvaliteta te ponudbe večja kot zdaj. Utegne pa imeti zasebna praksa tudi negativne učinke. Na naše obmejno območje bi bil lahko precejšnji naval zasebnikov iz drugih okolij kar spet ni povsem negativno. Po moji oceni so danes redki tisti naši (zlasti zobozdravstveni) kadri, ki ne opravljajo privatne prakse na črno. Če bi prišli k nam zdravniki iz drugih okolij, bi to spodbudilo zdravo konkurenco.«
Ignac Laharnar iz Kranja: »Z zasebnim zdravstvom ni prav nič narobe, sicer ga pa poznamo že zdaj. Tudi jaz sem si dal zobe popraviti v zasebni ordinaciji. V zdravstvenem domu je namreč treba neznansko dolgo čakati: spomladi vas vpišejo, jeseni pa pridete na vrsto. Ce bomo spet lahko šli k zasebnemu zdravniku ali zobozdravniku, bo več konkurence in to je dobro.«
Justin Zorko iz Radovljice: »Imam vtis, da so ljudje zelo zainteresirani za zasebno zdravniško prakso, naše uradno zdrav-
Tomica Svetek iz Ljubljane: »Če gledamo po čakalnicah naših zdravstvenih domov, nas obide prava groza. Zato mislim, da bi bilo zasebno zdravstvo dobra rešitev. Naj dobijo možnost uveljavitve dobri zdravniki. Sama sicer nimam veliko izkušenj, vem pa za delovanje zasebnih zdravnikov v Zagrebu. Tako bi bilo lahko tudi v Sloveniji.«
o njegovi kakovosti pa so hudo deljena. Zdravstveni delavci so
sicer veseli premika na tem področju, saj niso pretirano zado-
voljni z razmerami v veljavner zdravstvenem sistemu in njego vimi učinki, še manj pa s svfl, jim materialnim in družbenifl položajem v njem, toda pfl| vsem brezprizivno ne moreji mimo predlogov, kako uredi' bodočo zasebno prakso. Edei takih predlogov je, da bi zasebj no prakso v celoti pokrivali pi cientje iz svojih žepov, medtefj ko bodoči zasebniki pričakuj« jo svoj delež tudi iz vreče na cionalnega zdravstvenega val stva. Predlagatelj tudi meni, d bi imeli v primeru samoplačm štva le svetovalno zdravstven dejavnost, se pravi, da zasebr zdravnik ne bi smel izstavil napotnice ali recepta na raču nacionalnih sredstev. To bi pj eni plati omejevalo zdravnik*, po drugi pa dvakrat obremeni lo žep uporabnika, ki je že tak! dolžan plačevati zdravstven; zavarovanje.
Precej pomislekov pa ima uvedbi zasebne prakse in sedi njemu osnutku zakonskih spf< memb tudi uradno zdravsm Kot sta dejala Milojko Demšai direktor Osnovnega zdravsnj Gorenjske in njegov pomočnij za strokovno področje dr. Tof Košir, je zdravstvo že zdaj pij dimenzionirano, zaradi če ga je ob nizkem družben proizvodu težko vzdrževal Zdaj se obeta še en vzporedi sistem in če bo tudi ta tako k' uradno zdravstvo domala stonj, ne eno ne drugo ne razbremenjeno sedanje gne in slabe kakovosti. Po njun' besedah na Gorenjskem ni p1 čakovati ekspanzije zasebl prakse, saj za zdravnike ni f vno zlata jama. Terja nama veliko začetnega kapitala. Vej ko interesa med zdravniki j opaziti. Dokler zdravnik delaj okrilju državne ustanove, p poldne pa si svoj standard p pravlja v pollegalni zasebni fl dinaciji, brez vsakega nadz<>r in davčnih obveznosti, mu ' galna zasebna praksa najbrž' bo dišala. Morda lahko prifl kujemo, da bodo zasebne oH nacije odprli »zdomci«, ki I imajo zdaj bodisi na tujem b disi v sosednji republiki. M* zasebniki utegnejo biti v p hodnje predvsem zobozdravi ki (kakor doslej na črno), ali nativni medicinci, lekarnaf možnosti pa imajo tudi d specialisti (okulisti, psihiatf Možnosti zasebnih zdravnik' na eni strani in uporabnik' teh storitev na drugi pa bo' večje tedaj, ko bo naš potro* standard vsaj za kanec bolj' kot je zdaj.
D. Z. Žlet Foto: G. Sin
Raziskave novih virov pitne vode bo sofinancirala republika
Ali Ločanom preti žeja?
Škofja Loka, 5. februarja - Ločani so decembra 1984 zaradi onesnaženja s fenoli v Hotovlji izgubili 20 sekundnih litrov pitne vode, štiri leta kasneje 65 litrov z izgubo Sorskega polja in lani še 15 litrov z zaprtjem črpališča Lipica. Škofji Loki tako trenutno primanjkuje do 20 sekundnih litrov pitne vode, in to v primeru, da je na čase oporečno črpališče Viršk vključeno v vodovodni sistem. V prvem sušnem obdobju pa Škofji Loki pri oskrbi s pitno vodo preti katastrofa, ki jo bo zelo verjetno še povečala na fenole občutljiva voda črpališča Viršk ter ostalih virov v Hotovlji in na Trebiji.
Raziskave na Sorskem po-   uporabna. potrebnih  novih količin pri-
Iju, ki po izgradnji vodne elek-       Neznano dolgega čakanja na   merne vode bodisi na območju
Skofj
trarne v Mavčičah postaja gorenjska greznica, kratkoročno ne obetajo kvalitetne vode za napajanje škofjeloškega vodovoda. Ločani so Kranjčanom sicer ponudili v sprejem odlok o zaščiti podtalnice Sorskega polja, ki za obe gospodarstvi, zlasti še kranjsko, s tem, ko terja sanacijo virov onesnaževanja, predstavlja ogromno finančno breme. Od tod tudi razlaga, zakaj sprejem kasni. A tudi tedaj, če oziroma ko bo odlok sprejet (zakonsko zaščito Sorskega polja napoveduje tudi republiška skupščina), bo trajalo več let, da se umazana podtalnica prečisti in postane
sorsko podtalnico si Loki ne morejo privoščiti. Žeje jih lahko rešijo le čimprejšnja nova zajetja pitne vode. V komunalnem podjetju imajo predračun za izdelavo razisko-valno-kaptažnih vrtin za zajem pitne vode na območju škofjeloške občine v dinarski protivrednosti 112.000 zahodno-nemških mark. V republiške planske dokumente jim je uspelo vključiti 57-odstotno sofinanciranje raziskav, medtem ko bodo drugo pičlo polovico denarja morali zbrati v občini. Riziko sicer obstaja, vendar optimistično upajo, da jih bodo te raziskave pripeljale do
škofjeloške občine oziroma v dolini Kokre, ki jo bodo "prečesali" skupaj s Kranjčani.
Razen tega nameravajo škofjeloški komunalci karseda zavarovati tudi sedanja črpališča. Tako v Hotovlji predvidevajo gradnjo objekta z vgraditvijo turbidimetra, ki bi v času kalne oziroma mehansko onesnažene vode avtomatsko zaprl dotok te vode v vodovod. Obstaja tudi možnost vgradnje biotesta na vodovodni sistem. Pri tem se zapre dotok vode v sistem, če so ribe v vodi omamljene ali celo mrtve. Ta sistem bi vgradili na vodi vir v Hotovlji, ki je
bil decembra 1984 onesnažen fenoli in je še vedno izločen sistema, vendar meritve kažej* da je v sušnih obdobjih lahk celo kvalitetnejši, kot je bi črpališču Viršk pred letom dij ki so bili v njem navzoči feno' Vodo, ki je občasno bakterio'' ško oporečna, bodo v konj nalnem podjetju še naprej kl| rirali, medtem ko se za ozoni' nje ali flouriranje vode ogrevajo. Tudi ločen vodovC ni sistem sanitarne od tehnoll ške in druge vode ali čiščenj in dodatna obdelava pitne v' de zaradi visokih stroškov n kaj desetletij najbrž še ne n deta v poštev. Bolje in cen'j je, pravijo komunalci, z ukrfj za zaščito zraka, zemlje in m de, z zbiranjem in odvozom p! padkov, osveščanjem ljudi čir bolj zavarovati dobro pitno v, do že v zaledju virov.
H. Jelovtf
Torek, 6. februarja 1990.
9. STRAN .^4^sW^0;GLAS
Na Kosovu so mirna obdobja vedno krajša
Ko poka, se besede ne slišijo
Po 25 letih in več
Kranj, 4. februarja - Demonstrantje po kosovskih mestih in vaseh vzklikajo zmagi demokracije, pravicam naroda in posameznika ter svobodnim volitvam. Vendar imajo te demokratične prvine v pokrajini vsaj dva obraza. Prvi je predstava o demokraciji v očeh večinskega albanskega naroda, drugi pa pogled na demokracijo in ureditev razmer v pokrajini skozi očala Srbov in Črnogorcev. Med njima so razhajanja tako velika, da je prihodnosti še zelo negotova.
Za Srbe in Črnogorce demokracija in svoboda zanesljivo ni negotovost in strah za obstanek, saj oboji kot manjšina na Kosovu izginjajo in se je po podatkih, ki smo jih slišali v nedeljo, zadnje dni izselilo iz pokrajine nad 700 Nealbancev. Po drugi strani pa Albanci ne pristajajo na sedanjo srbsko strategijo demokracije, ko so kot večina v podrejenem položaju in ko je skoraj vsako zavzemanje za enakopravnost in samo besedno nestrinjanje s potezami oblasti proglašeno za kontrarevolucijo, za snovanje odcepitve od Jugoslavije in' zadnje čase za terorizem. Ce pa se dva različna pogleda na demokracijo soočata še med pokanjem pušk, med grmenjem tankov in helikopterjev, v razmerah nasilja in popolnega nezaupanja, žrtev in sle po maščevanju, so resnično besede razuma komaj slišne.
Pretekli teden je bila na Kosovu vojna. Vladala je strategija trdega, nasilnega reševanja problema in posledica tega so bili mrtvi, ranjeni. Takšna metoda reševanja zapira vrata dialogu, obenem pa daje duška ekstremistom in njihovi veljavi, ki se, priznajmo, pojavljajo na obeh straneh. Način, za katerega smo se izrekli na Kosovu in v Jugoslaviji ter upali, da je pravšnji, že desetletje ne rojeva sadov, ampak rine pokrajino in z njo vso državo v vedno večjo nesrečo. Obdobja zatišja so na Kosovu vedno krajša, valovi nezadovoljstva na obeh straneh se pojavljajo vedno pogosteje, v raznih diferenciacijah pa se zgubljajo kadri, ki bi bili
Pobuda alternative
Vse kaže, da kosovska politična alternativa, čeprav srbska in pokrajinska uradna politika terja njeno ukinitev in ji pripisuje nacionalistične in velikoalbanske ter odcepitvene težnje, sprejema pobudo za mirno reševanje kosovskega problema. Pred dnevi so bili ponujeni razgovori srbski in črnogorski strani, pa je bila pobuda grobo zavrnjena, v nedeljo pa je bila dobra volja ponovno izrečena. Kosovska alternativa, z nekaterimi albanskimi akademiki se je pogovarjal tudi dr. Janez Drnovšek, je našla povezavo z demokratsko stranko Srbije. Na pobudo je posredno odgovoril tudi, sicer med obiskom v Davosu v Švici, tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Dejal je, da je pripravljen sesti za skupno mizo z vsakim, ki nima namena razbijati Jugoslavije. Znano je prav tako, da so ali pa še bodo v pokrajini tudi predstavniki srbskega izvršnega sveta in srbske partije. Treba bo najti ljudi, nekompromitirane, ki jim zaupa vsaj ena stran, tista, ki jo predstavljajo. Dejstvo je, da je kosovska partija samo še na papirju, da se članstvo osipa in se verjetno, če bo do dialoga prišlo, tudi njenemu vrhu ne piše najbolje.
Žalovanje za mrtvimi
Čeprav so uradni kosovski organi obljubili točne podatke o mrtvih in ranjenih, tega še ni, čeprav je zvezna vlada zagotovila boljše pogoje za poročanje iz pokrajine. Alternativa ima natančnejše podatke. Mrtvih naj bi bilo 27, med njimi tudi dva otroka. Kosovska alternativa predlaga dva uradna dneva žalovanja, čeprav bodo ljudje žalovali 40 dni, na krajih smrti pa že gorijo sveče, sveče pa tudi spremljajo tihe demonstracije. Prav tako predlagajo prekinitev vseh demonstracij ter terjajo odstop pokrajinskih organov vključno z izvršnim svetom, ki niso kos svojim nalogam. Aktualna je tudi zahteva po ukinitvi procesov, ki potekajo sedaj na Kosovu. Teh zahtev očitno, vsaj nekaterih, ne bo mogoče spregledati. Demonstrantje so namreč terjali demokracijo, pa svobodne volitve in tudi referendum o položaju pokrajine. Prav na teh točkah pa so kosovska nasprotja najhujša in tu prihaja do grobega soočanja dveh pogledov.
sposobni vzpostaviti most razumevanja, ki uživajo zaupanje med ljudmi. Partija ostaja samo še na papirju, državni organi so ohromeli, nezadovoljstvo na eni strani sproži revolt na drugi strani, po državi oživljajo mitingi, marsikdo pa bi rad odšel v pokrajino delati red na svojo pest.
V soboto in v nedeljo je bilo na Kosovu najbolj mirno v zadnjih štirinajstih dneh. Je to le nevarno ali pa morda znak spoznanja, da je treba ogenj pogasiti in se začeti pogovarjati. Predsednik državnega predsedstva dr. Janez Drnovšek je terjal prav to, ko je bil v petek na Kosovu, jutri pa bo govoril delegatom zvezne skupščine. Čeprav je bil armadni vrh na poveljniških položajih, predsedstvo ni uvedlo vojaške uprave, kar bi bilo mnogim Albancem to ljubše kot pa policijska komanda, predvsem srbska in črnogorska, ki sedaj vlada pri delitvi pravice in vzpostavljanju reda. Armada je v pokrajini, poveljstvo pravi, da na vajah, in tudi njeni prisotnosti je pripisati zasluge za pomiritev. Morda pa res resno računamo na mirnejšo inačico reševanja problema na Kosovu. Morda. Nekaj predpostavk za tako upanje obstaja. Drnovškovo sklicevanje na stališče predsedstva o nujnosti demokratičnega reševanja krize, pozivi k prenehanju spopadov, vedno bolj nejevoljna tujina z našim pristopom do Kosova (še posebej nezadovoljni so glavni oporniki naše gospodarske reforme, vključno s svetom Evrope), pa Markovičeva pripravljenost na dialog z vsemi, ki želijo sodelovati pri reševanju Kosova na miren način. Dobro bi bilo, če bi bilo mirno tudi prihodnje dni, tako na Kosovu kot drugod po Jugoslaviji.
J. Košnjek
Bo Prešernov Kranj kdaj doživel miting?
Zelena luč za Radio Kranj
Kranj, 1. februarja - Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na seji v sredo sprejel stališča o pobudi Socialistične zveze za ustanovitev Radia Kranj oziroma lokalne radijske organizacije. Zelena luč za ta 25 in celo večletna razmišljanja pa, takšen je vtis vsaj za zdaj, še ni pravo zagotovilo, kako bo Radio Kranj začel skozi eter prodirati v stanovanja poslušalcev v občini.
Nedvoumno je bilo sicer v razpravi na izvršnem svetu poudarjeno, da občani na splošno so za to, da Kranj dobi svojo radijsko postajo. V isti sapi pa je bilo nekako navrženo, da je vprašanje, kako bo, ko bodo o tem slišali več v skupščinskih klopeh, ko bo govora o denarju. To pa naj bi bilo že prihodnji mesec, marca, ko bo predvidoma tudi zadnja seja občinske skupščine v tem mandatu. Predvidoma zato, ker morajo zdaj predlagatelji oziroma sestavljala elaborata o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve Radia Kranj praktično v tednu dni pripraviti precej bolj razdelan (podprt) predlog kar zadeva denar, kot je to v predloženem elaboratu. Če sestavljala osnutka proračuna tega razdelanega gradiva ne bodo dobili, Radia Kranj pač ne bodo vključili v osnutek oziroma predlog za novega porabnika letošnjega občinskega proračuna. V tem primeru pa bi to prav gotovo pomenilo odlog, kar zadeva ustanovitev Radia, še za nekaj časa, saj je v sedanjem elaboratu kot izhodišče za ustanovitev in delovanje Radia Kranj letos predviden znesek 1,3 milijona konvertibilnih dinarjev in 70 odstotkov tega denarja naj bi kot zagon šlo iz občinskega proračuna.
Tako sam elaborat kot znesek sta sprožila dokajšnje pomisleke in polemike med člani izvršnega sveta in predlagateljem - Socialistično zvezo Kranj. Medtem ko so po izjavi predsednika Socialistične zveze Kranj Ferda Rauterja, pri oblikovanju elaborata sodelovali znani strokovnjaki za ta medij iz slovenskega prostora, so člani izvršnega sveta (čeprav laično) pa vseeno utemeljeno postavljali vprašanja in izražali dvome. Takšna so bila potem ob koncu razprave tudi stališča, o katerih pa so morali glasovati celo dvakrat. Najpomembnejše stališče (za predlagatelja oziroma ustanovitelja; ta pa je po mnenju nekaterih vprašljiv, saj je Socialistična zveza zdaj stranka, vendar pa se po izjavi predsednika Rauterja ustanoviteljstvu takoj lahko odpove, če ga prevzame občina) je bilo, da se izvršni svet v skladu z 18. členom Zakona o javnem obveščanje izreka v prid iskanja možnosti za ustanovitev radijske organizacije oziroma podjetja. To stališče je menda odločilno za registracijo in nadaljnji postopek. Veliko več zadržanosti s tem v zvezi pa se kaže v stališču, da se izvršni svet ni hotel izreči o dokumentu, ki ima naslov Elaborat in, ki mu je resnično moč v nekaterih delih oporekati. Se bolj pomembno pa je morda tudi naknadno dodano stališče k predlogom, da v občinski stavbi ni na voljo 250 kvadratnih metrov, kolikor naj bi jih "zasedal Radio Kranj za delovanje. Prostori v občinski stavbi, kot je b lo še nekajkrat kategorično poudarjeno, bodo v prihodn; sploh morali služiti zgolj upravi, ne pa različnim "gostom".
Zaključek do tega trenutka bi torej lahko bil: Zelena lu da Radio Kranj po dolgoletnih željan spet oživi (enkrat j Kranj namreč že imel prvo radijsko postajo v Sloveniji) tor je. Kako močno bo svetila (in če ne bo pregorela) pa se bo pt kazalo že v trenutku, ko bo delegatom pri sprejemanju prora čuna pojasnjeno, da se zaradi novega proračunskega porabnika prispevna stopnja ne bo povečala in da se bo pri denarju moral vsakdo iz tega področja odpovedati delnemu znesku, ki bi mu sicer morda pripadal.
_ A. Žalar
Tudi drugič so zborovalci, brez dovoljenja za javni shod, napolnili trg pred gimnazijo
ki je po mitingu, ki ga uradno ni bilo, prišel k novinarjem in zaupal:
»Ne bom povedal svojega imena. Vendar vas opozarjam in svarim pred sabotažami in rušenji, do katerih bo prišlo v Sloveniji. To sporočilo vzemite zares. Kri bo tekla...« Ker je bil pri skupini poročevalcev tudi kriminalist je hip nato povabil »gosta«, ki je v Kranj prišel iz Ljubljane, na pogovor z miličniki!
čila, ki jih je odbor dopoldne sestavil v hotelu Creina. Inšpektor Stane Ficko, komandir postaje milice Kranj, je z mega-honom, najprej po slovensko, nato pa srbohrvaško pojasnil množici :
»Ta javni shod ni dovoljen! Prosimo, da se razidete!« obvestilo je ponovil vsaj desetkrat, vendar je bilo videti, kot da se pogovarja z gluhimi. Medtem je Nedeljko še vedno bral parole, ki so jih rojaki prekinjali s
i MINUT - toliko časa je trajal četrtkov neprijavije in Črnogorcev živečih v Kranju
OSEM NAJSI ni shod Srbov
Kranj, 5. februarja — Tudi drugič v petih dnevih miličniki postaje milice Kranj niso dovolili, da bi vodja organizacijskega odbora, taksist Nedeljko Sakan povedal zbranim rojakom, Srbom in Črnogorcem, kaj si misli o predsedstvu SFRJ in politiki na Kosovu. Delavci javne varnosti so ukrepali v skladu z zakonodajo. V petek ob 13.30 uri so izvedeli, da je sekretariat notranjih zadev SO Kranj zavrnil v četrtek vloženo zahtevo organizatorjev za priglasitev javnega shoda, na Trgu revolucije, pred kranjsko gimnazijo.
V četrtek popoldne je bil že manjši zbor, vendar zanj ni imel nihče dovoljenja. Že takrat so »odgovorni« rekli, da ga bodo ponovili v nedeljo opoldne. Toda tudi tokrat so zamudili z zakonom določen rok, saj zakon predvideva, da mora biti zbor prijavljen tri dni Prej.
PROSIM, POJDITE premih govornika na
Z NAMI - so rekli kranjski miličniki in pos-postajo milice
Ze danes pa se marsikomu v Kranju zastavlja vrsto vprašanj. Je mogoče ura zborovanja, točno opoldne, samo po naključju v Kranju in hkrati na zboru v Karlovcu? Mar niso sporočila in zahteve skoraj kopija že večkrat slišanega v podporo Srbom in Črnogorcem, ki trpijo na Kosovu? Je taksist, ki dela v Kranju resnični vodja tega zborovanja? Zanj je eden od udeležencev, Miloš Nenazić zatrdil, da bo prihodnjič demokratičen in samo, ko bodo dobili dovoljenje za zbor pred gimnazijo. Kdo je na shod povabil ekipo TV Beograd, medtem ko noben novinar v Sloveniji ni uradno vedel za miting? Neuradno pa smo slišali, da se je kar nekaj članov organizacijskega odbora menda že srečevalo s sodniki za prekrške. Vendar natančnih podatkov o tem na UNZ Kranj niso posredovali. Kdo je starejši možak.
"TA JAVNI SHOD NI DOVOLJEN inšpektor Stane Ficko
Vsekakor je nameravani shod, da bi na Gorenjskem, predvsem pa v Kranju živeči Srbi in Črnogorci, izrazili nezadovoljstvo s sedanjo politiko na Kosovu, ob teh grožnjah izzvenel povsem nedemokratično.
Nekaj več kot dvesto ljudi je opazovalo še približno sto radovednežev, vendar v varni razdalji. Ker na trgu ni bilo ozvočenja, niso niti vsi slišali kri-čanja taksista, ki je bral sporo-
tako je shod prekinjal
ploskanjem in vzkliki. K njemu so pristopili miličniki in ko je taksist še povedal, da shod ni dovoljen, so ga odpeljali na pogovor. Vendar so njega in še dva udeleženca že po 13. uri izpustili.
Nekaj Kranjčanov, ki je opazovalo shod, je bilo zmedenih, eni so glasno komentirali, naj zborovalci raje več delajo in ne motijo Kranjčanov.
Štirje upokojenci trdijo, da je v naših medijih dovolj resni-
RAZHOD SHODA - Takole so
čnih informacij s Kosova.
»Vprašajte jih, kdo so ubiti na Kosovu? So to njihovi sona-rodnjaki Srbi in Črnogorci? Če bodo delali nerede, naj posreduje milica?« so bili odločni in od strani opazovali opoldanski zbor pred gimnazijo.
Še pred poldnevom je eden od Srbov prišel k spodaj podpisanemu in trdrt, da novinar radia Ljubljana, Marjan Dro-bež v poročilih s Kosova laže.
se razšli "iiiilingarji" ...
Vse slike M. K.
»To vem, ker sem se v soboto ponoči vrnil z ženo in otrokom iz Belega polja pri Peči. Petnajst dni sem doma stražil s puško na rami pred hišo, da se komu ne bi kaj zgodilo. Ljudje nikomur več nič ne verjamemo. Predolgo časa smo bili tiho,« je čustveno obarvano govoril Dragiša Lazović, ki živi v Kranju.
Besedila in slike: Mirko Kunšič
Bohinjci se pripravljajo na tekmi žensk v svetovnem tekaškem pokalu, ki bosta 24. in 25. februarja
Bohinju zelena zima ne more do živega
Bohinj, 1. februarja - Slovenci ostajamo eni redkih, ki jim v letošnji zeleni zimi uspeva organizirati vse tekme v svetovnih smučarskih pokalih. Izpeljali smo Kranjsko goro in Maribor za alpske smučarje, 24. in 25. tega meseca bosta bohinjski tekmi žensk za svetovni pokal v smučarskih tekih, marca bo zaključek svetovnega skakalnega pokala v Planici, prav lahko pa se zgodi, da bo v Bohinju tudi tekaška tekma moških za svetovni pokal, ki bi morala biti v švicarskem Le Brassusu, če seveda tam ne bo snega.
Bohinjski organizatorji, vodi jih Miro Mulej, so prepričani, da jim načrtovani program skoraj ne more spodleteti. Najbolje bi bilo, če bi padel sneg tudi v nižinah in bi bilo tekmovanje na homologirani progi v Bohinjski Bistrici. Seveda pa je to zelo negotovi "če" in zato imajo Bohinjci kar dve rezervni progi: prva je na Pokljuki, druga pa na Voglu, kjer jim snega do konca meseca skoraj ne more pobrati in kjer je bilo lani že tekmovanje za svetovni pokal. Vogel je lahko tudi letos skrajna rešitev in prava škoda je, da so Bohinjci pri urejevanju tekaških prog na Voglu osamljeni, brez pomoči, tudi Smučarske zveze, čeprav je že znano, da ima Vogel pogoje za ureditev tekaških prog in da je prav tu sneg v zelenih zimah najbolj zanesljiv. Bohinjci garajo, puške ne nameravajo vreči v koruzo in konec tega tedna so bile na Voglu že prve tekaške tekme, dobra generalka za velike prireditve 24. in 25. februarja, ko bo pri nas teklo nad 100 najboljših tekačic sveta iz 15 držav. Pomembno je tudi sodelovanje z organizatorji tekem iz Le Bras-susa iz Švice in Val di Fieme iz Italije, od koder bodo tekačice prišle v Bohinj. Stroške, ki so veliki (blizu 48.000 švicarskih frankov), bodo delili in bo Bohinjcem lažje, čeprav tudi na tem področju že učinkuje sodelovanje z gospodarstvom.
Kjerkoli že tekmovanje bo, najverjetneje pa na Voglu, če prav kmalu ne bo snega, čeprav je Vogel najtežji organizacijski zalogaj, v organizacijski ugled Bohinja ni treba dvomiti. V soboto, 24. februarja, bo tekma ženskih štafet 4x5 kilometrov, ki bi morala biti v Klingenthalu v Nemški demokratični republiki. V nedeljo, 25. februarja, pa tekma žensk za svetovni pokal na 30 kilometrov v klasični tehniki. Prav lahko pa se zgodi, da bodo teden kasneje v Bohinju tekli tudi moški.
J. Košnjek
Izjemna alpinistična žetev
Trdno v svetovnem vrhu
Ljubljana, 6. februarja - Redka so bila leta, ko so slovenski alpinisti dosegli toliko uspehov kot lani. Ugotovitev, da smo se vsidrali v svetovnem alpinističnem vrhu, ni pretirana, kar potrjujejo tudi priznanja iz tujine, predvsem s sedeža mednarodne alpinistične organizacije. Podvigi Vikija Grošlja na himalajskih osemtisočakih, uspeh slovenske odprave na Šiša Pangmi, pa zmagoslavje Toma Česna v Jannuju so alpinistični biseri leta 1989. Planinska zveza Slovenije bo jutri, 7. februarja, ob 17. uri v prostorih časopisne hiše Delo v Ljubljani proglasila najboljše lanske alpiniste in alpinistične dosežke, obenem pa se bo javno zahvalila vsem sponzorjem, ki so imeli razumevanje za pomoč vrhunskemu alpinizmu.
J. K.
Letos že sedmič
Tekači od Kranja do Vrbe
Kranj, 6. februarja - Pred sedmimi leti sta kranjska tekača Goran Križnar in Marko Dovjak v počastitev 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika, prvič pretekla 30 kilometrov dolgo razdaljo od Prešernove hiše v Kranju do Prešernove rojstne hiše v Vrbi. Potem so se jima pridružili še drugi znani kranjski maratonci. V soboto, 10. februarja, bo na sporedu tako sedmi spominski tek od Kranja do Vrbe. Ob pol desetih dopoldne bo pred Prešernovo hišo v Kranju skromna slovesnost, potem pa bo Goran Križnar, Dušan Mravlje, Marko Dovjak, Dušan Hribernik, Pavel Močnik, Franc Kaučič, Janez Umek in Milan Klemenčič krenili na 30 kilometrov dolg tek po stari gorenjski cesti do Prešernove rojstne hiše v Vrbi, kjer se bodo z vencem oddolžili pesniku, pripravljen pa je tudi krajši kulturni program. Tekli bodo okrog dve uri. Pri organizaciji vsakoletnega teka še posebej pomagata Mladinski servis iz Kranja in Turistično društvo Žirovnica. j ^
Skupščina Kolesarskega kluba Sava iz Kranja
Pozornost stroki in kolesarski šoli
Ligaški izidi
Kranj, 1. februarja - Krojitev vrha slovenskega in jugoslovanskega kolesarstva skupaj z Rogom, Krko in vedno močnejšim l nisom iz Sarajeva med člani, kjer so kolesarji kranjske Save zadnjo sezono zastali, zadržanje primata med mladinci, boljše sodelovanje s stroko in ponovna oživitev dela pionirske kolesarske šole so glavne letošnje naloge Kolesarskega kluba Sava iz Kranja. Se naprej mu bo predsedoval Anton Veselic.
Uvodoma nekaj bistvenih poudarkov iz poročila o lanskem delu kluba, ki ga je četrtkovi skupščini podal stari in novi predsednik Anton Veselic: prireditve, ki jih je organiziral klub, so bile večinoma dobro izpeljane; tekmovalni dosežki so realen odraz razmer v klubu, gmotnega položaja in ravni strokovnega dela; klub je bil zvest usmeritvi na doma vzgojene kolesarje brez kupovanja drugje, zato največ uspehov med mladinci in pionirji; sodelovanje s pokroviteljem, tovarno Savo, je bilo dobro, čeprav varčevanje vpliva tudi na gmotno pomoč klubu, pozitivna ocena pa drži tudi za sodelovanje z ZTKO Kranj, tako po finančni kot strokovni plati, pa tudi z ostalimi slovenskimi klubi. Glede programa za naprej pa je Veselic dejal, da nihče ne bi smel imeti že vnaprej zagotovljenega mesta v prvih ekipah, ampak samo na osnovi rezultatov, prizadevnosti in drugih pozitivnih meril, da se mora okrepiti delo strokovnega sveta, da kaže dobro delo z mladimi nadaljevati, za kar ima največ zaslug trener Matjaž Zevnik, da se morajo uspehi članske ekipe zboljšati, pri mladincih in pionirjih pa zadr-
žati sedanjo raven, in da ni več odlašanja pri ponovnem začetku delovanja pionirske kolesarske šole. To je klub Sava imel, imel tudi poklicno zaposlenega vodjo, pa je sedaj šola zamrla.
Ko je odgovarjal na vprašanja, zakaj nazadovanje pri članih in ob razlagi letošnjega programa, je dejal, da se članski ekipi obetajo boljši časi, saj štirje starejši mladinci, lani med naj-
lo slišati, da bi morali člani lani glede na materialni vložek doseči več in v klubu zato ne morejo biti povsem zadovoljni (tako je menil Vinko PerčiČ, predsednik nadzornega odbora in poslovnega odbora), po sodbi dr. Jaka Vadnala pa bo moralo biti v prihodnje boljše sodelovanje med trenerji in strokovnim svetom ter sodelavci zdravniki, psihologi in podobno. Te pripombe so bile upoštevane pri letošnjem programu dela, predvsem pa gre vzeti
Predsednik Kolesarskega kluba Sava Anton Veselic je na četrtkovi skupščini podelil skromna spominska darila najuspešnejšim tekmovalcem v lanski sezoni, večinoma mladincem, trenerju mladincev Matjažu Zevniku in prizadevnemu sekretarju kluba Jožetu Gašperšiču._
Glavni trener Bojan Udovč je
poročal o strokovnem delu in tekmovalnih dosežkih preteklega leta. Bistvena ugotovitev je, da je bilo pri članih pričakovano nazadovanje, saj je Tahmaj-ster nehal tekmovati, Polanc in Pagon pa sta bila deležna kazni zveznega kapetana, mladinci, posebej starejši, ob njih pa tudi pionirji, pa so bili zelo uspešni.
boljšimi v državi, prestopajo med člane, vsaj približno enako kakovost pa bo mogoče obdržati tudi med mladinci. Seveda pa moramo računati, je poudaril Udovč, da napredujejo tudi konkurenti, v Sloveniji Rog in Krka, v Jugoslaviji pa ob njiju še Unis iz Sarajeva, in bi bilo mesto med prvimi tremi že velik uspeh. V razpravi je bi-
za pomembnega sklep, da ta koj začne z delom pionirsM kolesarska šola in da morata upravni odbor in strokov ni sve1 takoj najti človeka, ki bo šol" znal kakovostno voditi. Kole sarski klub Sava je na četrtkov; skupščini s spremembo statut? omogočil znotraj kluba razvoj tudi drugim dejavnostim (žetf sko kolesarjenje, BMX, za ka naj bi končno zgradili stezo ' Kranju), vendar ostaja predno stna naloga kluba razvoj kako vostnega klasičnega kolesarje nja s še večjim poudarkom n* selekcioniranju.
J. Košnje!
Smučarski skoki
Smučarski teki
Ekipa mladincev Triglava državni prvak    Andreji Grašič dva državna naslova
Planica, 4. februarja —Osrečinja 90-melrska skakalnica v Planici je bila v nedeljo prizorišče letošnjega ekipnega državnega prvenstva za starejše mladince. Ekipni mladinski naslov so si v i/redni drugi seriji priskakali starejši mladinci Iskre Delte Triglav i/ Kranja. Čeprav je po prvi serije kazalo, da bodo prvaki mladinci Llektrotehne Ilirije (Ljubljana), je v drugi odločilni seriji prišlo do tistega, kar so vsi pričakovali. Najbolj izenačena ekipa mladincev Iskre Delte Triglav je prišla pravočasno do izra/a. Prekosili so vse. Na drugo mesto pa so se uvrstili skakalci Alpine iz Žirov.
Rezultati — I. Iskra Delta Triglav (Knafelj, Komovec. Krapur. Triplet) 560.8. 2. Alpina (Kopač. Oblak. Albreht. Vehar) 539.8. 3. Llektrotelma Ilirija 532,7. 4. Partizan Žirovnica 523.7. 5. Iskra Delta Triglav II 467.0.
Na 120-metrski skakalnici v Planici je bilo v soboto absolutno člansko republiško prvenstvo. Na izredno dobro pripravljeni tej letal-nici so bili zbrani vsi naši najboljši smučarski skakalci. Izkazalo se je. da še najbolj velikanka ustreza Primožu Ulagi (hlektrotehna). ki je bil boljši od državnega prvaka na tej letalnici Francija Petka (Partizan Žirovnica) in Matjaža Zupana (ID Triglav). Tak je bil tudi vrstni red absolutnega republiškega prvenstva.
Ze jutri se v Gstaadu (Švica) začne švicarska turneja. Tekme štirih skakalnic za svetovni pokal. Reprezentanca Jugoslavije je prijavila pel skakalcev. Na prvih treh tekman bodo nastopili: Primož Ulaga. Miran Tepeš, Rajko Lotrič in Matjaž Debelak, na tekmi na veliki skakalnici pa bo nastopil Matjaž Zupan.
Rezultati — I. Ulaga (tleklrotehna Ilirija) 223,0(131-123). 2. Petek (Partizan Žirovnica) 225.5 (128-123), 3. Župan (ID Triglav) 199.0 (122-1 14). 4. M. Debelak (tleklrotehna Ilirija) 189.5 (114-1 15), 5. Lotrič ( Partizan Žirov niča) 186,0(115-108)
D. H u mer
Vaterpolo
Še deveti poraz Triglava
Hokej na ledu — V Ljubljani in Zagrebu sta bili v petek odigrani dve polfinalni tekmi za jugoslovanski pokal. V Ljubljani je Olimpija po streljanju kazenskih strelov premagala Jesenice, v Zagrebu pa je M cd vešča k G o rt a n ugnal beograjskega Partizana. Tako se bosta V finalu pokala srečala oba zmagovalca pol finalu.
Izida Olimpija : Jesenice 8 : 7. 5 : 5 (2 : 0. I : 4, 2 : I). Medveš-čak Obrtan : Partizan 6 : 4 (0 : 1. 3 : 1.3 : 2). izidi I. B ZHL Jesenice II :1NA 14 :() (6 :0. 4 :0. 4 :0). INA : Triglav 7 :5 (3 : 3. 3 :0. I :2).
Košarka — V moški republiški ligi je Triglav doma gosiil Mavrico Ilirijo iz Ljubljane. Po trdi igri in nerazumljivih odločitvah sodnikov so zmagali gostje.
Triglav : Mavrica Ilirija 87 : 92 (43 : 48). Triglav - Susič 17. Vu-jadinovič 16. Tadič 14. Jcras 8. Roman Horvat 15. Kolar 18.
Kegljanje V nadaljevanju republiške moške kegljaske lige je Triglav i/ Kranja doma gostil ekipo Donit (Medvode). To srečanje so dobili gostje. V ženski republiški ligi je ekipa Triglava bila doma boljša od l:TA Kamnik.
Izida — moški — Triglav : Donit 5116 : 5175 — Triglav — Šim-novee 849. Slljovic 858. Boštar 819. Cvim 839. V. Oman 880. M. Oman 871;
Ženske - Triglav : ETA Kamnik 2391 : 2365 - Triglav -( ej
418. Zaje 405. Cilivar 398. I leisehman 403. Zore 395. Pire 372.
D. H.
Ljubljana 3. februarja — L A ZVL Tri glav : Bečej 15 : 20 (4 : 4, 3 : 7, 5 : 6, 3 : 3), zimski bazen Tivoli, gledalcev 200, sodnika Prlanovič (Herceg Novi), Klarić (Split). '
Triglav — Naglic. Hajdinjak 1. Drnasin 2. Pcranovič. Cvitkovič. Čadež. Tukič 5. Grabeč I. Marinič I. Ogrizek. Krivokapič 4. Štroma-jer I, Troppan. Homovec.
Bečej - Šešun. Milrovič 1. Rodič. Brajdič. Tričkovič 3. Kuraica. Herodek 2. Kerekes I. Mesaroš. Barbakov 3, Rakič 3. Damjanovič 1. Babic 6. Lesu novic.
Novi trener Triglava Bruno Silič ni zaman izjavil, da je ekipa Bečeja močna, in da sodi v sredino prvenstvene lestvice, lega se je dobro zavedal, kljub lemu da smo v devetem kolu prvenstva pričakovali končno prvo zmago, vsaj točko. V prvi četrtini je vse kazalo na to. čeprav je vratar Triglava Naglic dobival poceni zadetke. Triglava-ni bi lahko povedli že v tej četrtini, a kaj ko še vedno ne znajo, ali ne morejo doseči gola z igralcem več. Usodna za izhod končnega izida srečanja je bila prav druga četrtina. Vse do izida 6 : 7 za gosic je še vse kazalo, da bodo domačini goste ujeli. A spet so se pojavile njihove stare napake. Z igralcem več niso dajali golov in lako so Bečejci na drugi odmor odšli že z lepo prednostjo.
V tretji in četrti so Triglavani skušali z nerazumljivimi streli in z napačnimi podajami streti odpor gostov, Ti se niso predali. Zadevali so tako. kol so predvidevali in zasluženo zmagali. Imeli so kar 21 izključitev. Triglav petnajst, a vse lo ni pomagalo k zmagi
D. H u mer
Bohinj,  4.   februarja —
Smučina na Voglu je bila v petek in nedeljo prizorišče letošnjega že štiriinštiridesetega državnega prvenstva v smučarskem teku za člane, članice, mladinke in mladince. Na tem državnem prvenstvu so razen obolelega Janija Kršinarja nastopili vsi najboljši jugoslovanski smučarski tekači in tekačice. V petek je bil na sporedu tek v klasični tehniki, v nedeljo pa še prvenstvo v prosti tehniki teka. Bohinjski smučarski in turistični delavci so vzorno pripravili proge, kar je tudi razumljivo, saj od 24. do 25. februarja na Voglu prirejajo letošnje žensko tekmovanje za svetovni pokal. Seveda če v dolini na že znani smučini v Bohinjski Bistrici ne bo snega.
V petek je udeležence državnega prvenstva Vogel sprejel s snežnimi padavinami. Že na tako mokri smučini je bil novi sneg še težje breme za klasični smučarski tek. Vendar so se tekmovalci s svojo tehniko in disciplino po svojih zmožnostih borili za posamične državne naslove. Člani so tekli na 30 kilometrov. Tisti, ki so se v tem položaju najbolje znašli pri mažah, so bili v ospredju. V članski konkurenci se je resnično odlično izkazal tačas naš najboljši tekač v klasični tehniki, član STK Kranjska gora, Robert Kerštajn, ki je bil hitrejši od drugega Triglavana Mateja Kordeža in Jožka Kavalarja iz Rateč. V konkurenci mladincev na 10 kilometrov si je zmago pritekel Jure Šorli iz smučarske tekaške sekcije Kokrice. Čeprav je pred ciljem padel, mu drugi, Klofutar iz Kranjske gore, ni mogel do živega. Članice in juniorke so tekle na 5 km. Po pričakovanju je državna prvakinja v teh dveh kategorijah Andreja Grašič iz Kokrice, ki je tačas naša resnično najboljša tekačica, kar je dokazala tudi v nedeljo, ko si je drugi naslov v tej kategoriji prido-
bila v prosti tehniki. V mladif]} ski konkurenci si je naslov pri tekel Triglavan Borut Nunaf medtem ko je članski tek dobi' Ratečan Jožko Kavalar. Tak0 so državni naslovi odšli na Ko krico, k Triglavu, Rateče i11 Kranjsko goro. Kar tri pa s"l osvojili smučarski tekači KO' krice.
Rezultati — člani 30 ki* klasična tehnika — 1. Kerštaj* (Kranjska gora) 1 :06,59, i Kordež (Triglav) 1 : 10,11, 3 Kavalar (Rateče) 1 : 10,43 mladinci 10 km — 1. Šorli (Ko krica) 24 :44v7, 2. Klofuta' (Kranjska gora) 24:57,4, 3 Nunar (Triglav) 25 : 38,4, čl«' niče in mladinke 10 km — I Grašič (Kokrica) 30 :09,1, 2' Lačen (Črna) 31 : 26,0, 3. Ci kovnik (Bohinj) 32 : 10,0; pfj sta tehnika — člani in mladin'1 15 km — 1. Kavalar (Rateče!
36 : 28,5, 2. Kerštajn (KranjsH gora) 37 : 00,5, 3. Nunar (Tj glav) 37 : 15,8, mladinci br«< članov —  I. Nunar (Triglav'
37 : 15,8, 2. Klofutar (KranjsM gora) 37 : 25,8, 3. Globočn^ (Kokrica) 37 : 38,4, članice 1 mladinke 5 km — 1. Graši'1 (Kokrica)  17 :04,3, 2. LaCCl
(Črna) 17 : 36,8, 3 L. Čerkol nik (Bohinj) 18 : 05,0
D. Hum«;'
MA TEDNA
Zdaj je že bore malo verjetno, da bi nas v predvolilnem boju kakšna nova ali demokratsko prenovljena stranka sploh še v čem presenetila. Programe imajo, kakršne že imajo: domala vsi temeljijo na suverenosti, svobodi, pravicah, pravni državi, na političnih vrednotah, le malo jih je, ki kaj malega rečejo tudi o družbenih vrednotah. Res je, da je čas tak, da mora biti na pragu 21. stoletja in sredi Evrope pri nas žal še vedno najbolj konjunkturna politična roba suverenost pa pravo etc. in žal nas volilce s čim drugim niti novačiti ne morejo. Kakšna sociala in kakšna Evropa zdaj, če pa se ropajo borni razvojni republiški skladi, davkoplačevalci pa bomo kmalu plačevali davek še na to, ker sploh dihamo ali kašljamo!
Do zdaj so se najbolje imeli strankarski prvaki, prenovljeni in opozicijski, od zdaj naprej pa bo do volitev najbolje nam, volilcem. Kajti, pomnite volilski kameradi: niti ene tovarne do volitev na Slovenskem ne bodo zaprli in niti enega delavca poslali na cesto! Tako pa vendarle ni nihče neumen, da bi pljuval v lastno skledo.
Pa se spomnimo, kako so odpirali nove fronte in se šli predvolilne bitke, v katerih so nam vsem pred očmi mnogi, s Tomšičem vred izkrvaveli in izdihnili. Koje nova stranka sprevidela, da gre zares, seje ročno odkrižala morda poštenih, vendar NERODNIH strankarskih pionirjev, ki jim ni šlo za čast in slavo, ampak za stvar! Zdaj so volilni prvaki strank tisti, ki se na vse najbolje in najbolj zveličavno spoznajo, tisti, ki nam znajo govoriti in nas prepričati. Tisti, ki preklemano dobro vedo, kateri jezik so nas, volilno rajo, v štiridesetih letih NAUČILI razumeti: birokratski!
EVROPA - DAJ!
Ali ste že opazili, da opozicija uporablja natanko iste izraze, kot jih je štiridesetletna partijska vlada? Zakaj? Zato, ker ve, da bi nas v ušesih zabolelo, če bi od POLITIKE slišali kaj bolj slovenskega in normalnega, kot je birokratska spakedravščina ali partijske floskule? Če bi vam kakšna omembe vredna opozicijska stranka rekla: mi imamo pa TAJNIKA stranke ali TAJNIŠTVO zveze, bi se zaniče-valno zmrdnili. Če pa bi slišali za SEKRETARJA SEKRETARIATA bi bilo pa tako fino in imenitno! Sekretarstvo sekretariata je ja tako učeno, nekaj, kar je nekje gor, nekaj, kar vse vidi in vse ve...
Značilen primer so kongresi. Vse stranke, ki nase kaj dajo, so imele ali še imajo najvišji organ - kongres. Lepo, če si ti doma nekje v Veliki Britaniji ali ZRN, pri nas pa je kongres silno kompromitirana beseda in zadeva. Kaj res ni ustreznejšega naziva? Seveda je! Ampak - dobro se ve, da ljudstvo takoj zastriže z ušesi, ko sliši: kongres. Štirideset
let je moralo ubogljivo mahati z repom, ko je šlo za silne kongresarske vzdihe in izdihe, ob katerih se je tresel celi svet!
Poglejmo samo, kako je z nazivom gospod in gospa, ki jih uvajajo nekatere stranke. Smešimo jih, kaj pa drugega, čeprav jih sami še kako uporabljamo! Le kdaj pa ste priletni ženski na avtobusu rekli: tovarišica, bi se lahko malo umaknili? Vedno se je slišalo: Gospa, jaz grem dol! Uradno smo bili seveda vsi proletarski tovariši in tovarišice, ki smo krave skupaj pasli in se požvižgali na meščansko moralo in omiko Evrope nekdaj in zdaj. Zato nam je zdaj tako mučno: uf, koliko Save bo še preteklo, preden bomo z našimi navadami vred morda kdaj le kukali v Evropo.
Do volitev se lahko še veselo hahljamo, saj nas naši bodoči oblastniki - kdorkoli že bo - tako lepo in milo ogledujejo, se nam dobrikajo in nas ujčkajo v svojih lepih obljubah. Še nikdar od zgoraj dol nismo bili tako lepo ogledovani in spoštovani, kajti dejstvo je, da nas ne nekdanji in ne bodoči potencialni oblastniki sploh poznajo ne. Zato toliko političnega otipavanja in volilnega pričakovanja, kajti nikomur se še sanja ne, kaj ljudstvo res misli in kdo mu je res toliko pri srcu, da mu je pripravljen verjeti, da ga v naslednjih štirih letih vsaj za korak približa Evropi. Da se bo v Sloveniji in Jugoslaviji Evropa vsaj malček čutila, ne pa da nas bo sram zaradi tankov, solzilca, zaporov in gospodarskega ter družbenega uboštva, kar zdaj v očeh svetovne javnosti samoumevno pomeni, da ne moremo v Evropo zdaj, ampak da bi jo lahko kvečjemu zaprosili za pomoč z obupnim: Evropa - daj!
D. Sedej
Modna revija ženskega spodnjega perila v Rosi
INTIMA SE PREDSTAVLJA
Kranj - januarja - V klubu Rosa na Kokrici so pred dnevi z dodatki. Ob koncu smo si lahko ogledali nekaj modelov Tanje priredili zanimivo predstavitev ženskega intimnega in erotičnega  Kenda, ki je ponudila nekaj iz programa erotičnega perila in
spodnjega perila ter kozmetike. Predstavljala se je namreč nova trgovina z imenom Intima, podjetnika Sreča Sitarja iz Radovljice.
Zanimiva manekenska skupina štirih mladenk je prikazala bogat program, ki bo ponujala trgovina. Oblikovalka Intiminega programa Miroslava Novak je pripravila modele v beli in črni barvi, od najosnovnejših bodvjev iz svile in bombaža, obogatene s čipkastimi detajli. V modi so ponovno korzeti, izvrsten je bil tudi program nedrčkov in spodnjih hlačk kompletiran in obogaten
vzbudila pozornost tistih, ki so z okusom in željami na precej višji ravni. Vmes pa nas je zabavala še Beograjčanka, ki se je predstavila kot Yu Samanta, ki pa na žalost ni mogla prepričati in navdušiti ta večer zahtevnega občinstva. Intima seje predstavila, kot se spodobi, in na način, ki ga veleva modni trend. Ing. Sitar pa je obljubil, da vse to in še kaj že prodajajo v Intimi, ki domuje na Planini pri Kranju v ulici Jake Platiša.
Fotoreportaža: GORAZD ŠINIK
Program perila v črni barvi. Korzet in spodnja majica v kombinaciji s čipkastimi spodnjicami.
Izbrano perilo iz obeh strani.
Za posebne priložnosti in seveda okuse je program popestrila kolekcija Tanje Kenda iz Ljubljane.
Bod\ji iz svile v kombinaciji s čipko, oblikovalke Miroslave Novak, posebej za Intimo.
Male gorenjske vasi
Brdo
Piše: D. Dolenc
stanj, lipa v dvorišču. Tu so pač gospodarji imeli drugačen okus. Prvi se na dvorišču pojavi temen volčjak krasna žival, ki je kdovekje dobil v črno dla-
Na meji tržiške in radovljiške občine
Tolikokrat so zadnja leta na sejah tržiškega izvršnega sveta ali zborov krajevnih skupnosti obravnavali vas Brdo, nekaj hiš na robu tržiške občine, na meji z radovljiško, da sem bila že prav radovedna, kje leži, kakšni ljudje so tam doma. Za cesto je šlo vsa ta leta in za nekaj sto metrov asfalta, ki šo ga položili tik pred tole zimo. Da jo bom težko našla, so me opozarjali v Tržiču, kajti pot vodi skozi gozdove, ceste, ki vodijo proti vasi in tiste, ki vodijo le v gozd, pa so si podobne. A sem še pravi čas ugledala mali rumeni smerokaz. Da se držim prave poti, pa so mi kazali mali kupčki na cesti. No, kakšnega pridnega cestarja imajo, razmišljam, ko moja katrca prva tlači te vzorno nagrabljene deviške kupčke vse do vrha strmega klanca. Tu pa je naenkrat vse: hiše, asfalt in prekrasen pogled proti Gorenjski. Brezje z mogočno cerkvijo ležijo kot na dlani, vidi se nekaj hiš v Pe-račici in če bi bilo vreme malo lepše, bi se moral videti venec Julijcev s Triglavom v ozadju.
Lepa in mogočna je nekdanja Matjaževa, danes Grosova domačija na Brdu. Včasih je bila v njej gostilna, danes pa kar kliče po kmečkem turizmu.
Foto: D
Cesta je bila le zaznamovana
To je torej Brdo. Prva hiša je že kmetija, kamor sem namenjena. Razna gospodarska poslopja spredaj ne dajo niti slutiti, kako mogočna in lepa hiša stoji zadaj na dvorišču. Pravi mali dvorec. Ves bel, z mogočnim zelenim portalom in letnico 1848, z malimi zamreženimi okni, pred njim mogočna cipresa, ki nehote daje tej stari mogočnosti pridih primorja. Za Gorenjsko bi bil značilen ko-
D.
ko rjave lise doge. A preden je tu čas za strah, je že na vratih gospodar, Joža Gros. Ravnokar se je vrnil domov. On je bil tisti pridni cestar pred menoj. Tako so dogovorjeni s krajevno skupnostjo Kovor, da on ureja cesto, da za ta konec ni treba posebej cestarja. Sicer je pa res edino prav, da jo ima na skrbi Joža, kajti ta cesta je pravzaprav njegovo delo. Ko je on pred dobrimi dvajsetimi leti kupil tole nekdanjo Matjaževo domačijo, do sem še ni držala cesta, le zelo slab kolovoz. V
krajevnem leksikonu Slovenije iz leta 1968 piše, da je bila pot iz Tržiča na Brdo "zaznamovana", bila pa je že narejena cesta od Posavca in Ljubnega sem.
"Saj ni, da bi govoril, kakšna cesta je to bila," pripoveduje današnji gospodar pri Matjažu, Joža Gros. "Verjeti ne bi mogli. Ko sem prvič prišel s tržiške strani, sem hotel z vozom pripeljati nekaj stvari, a sem moral v klancu vse razložiti. Daje bilo le malo mokro, nisi prišel čez klanec. Poti je bilo utrte le za navaden voz, s trdimi lesenimi kolesi. Z "gumi-radlom" misliti ni bilo. Če sem pa hotel priti z avtom, sem moral pa kar čez travnike voziti!
Jaz sem jo potem zbuldožiral, s svojim denarjem. Od GG sem najel buldožer in potem tudi dobil tak račun, da bi me skoraj kap. A, kaj sem hotel. Brez ceste bi ne bilo nič. Saj je bila cesta z ljubenske strani, a meni je bila bolj na roko ta, s tržiške. Zato sem se toliko dajal zanjo. No, danes je pa v vasi že 600 metrov asfalta."
Včasih je bilo vse Matjaževo
Le dve hiši sta bili včasih na Brdu. Matjaževa in mala Ble-kova zraven nje. A verjetno je tudi Blekova včasih spadala pod Matjaževo, je bila kakšna
Gospodar Joža Gros je kmet in cestar in še kaj po vrhu, saj mora človek takole na samem za vse poprijeti. Dopoldne je sam doma, popoldne pa pridejo z dela žena Francka, hči in zet, mali Nejc pa iz varstva.
_______ - Foto: D. D.
Matjaževa bajta, ko stoji tako blizu. Ne bi Matjaž, ki je imel zemlje, do koder je nesel pogled, takole blizu trpel soseda. Morda je bila to kakšna "psto-ta" ali "pstiv", kot so včasih pravili Gorenjci, hišica, kamor so se vselili stari, ko so domačijo prevzeli mladi. Moralo je biti nekaj takega, kajti hišica pri Bleku po svoji zunanjosti kaže, da je bila dobro grajena; prav tako so okna in portal v perači-škem tufu, okenca zamrežena. Prelepa počitniška hišica bi bila to danes, če bi jo temeljito popravili. Spodaj v bregu danes stojijo še štiri nove hišice. Joža Gros je prodal nekaj svoje zemlje. In spodaj stoji še stara Matjaževa žganjarna. Mogočen kmet je moral biti ta Matjaž. Svojo jago je imel, kmetijo, trgoval je z lesom, z zemljo. Pred zadnjo vojno je kmetija prišla na kant. Vse skupaj je kupil ljubljanski župan Adlešič. Po vojni je bilo nacionalizirano, prišlo v občinsko last. Ker je bilo že od nekdaj Brdo znano po lepi izletniški točki, dobrem zraku, je imelo tu gostinski obrat Vino pivo, kasneje je Turistično društvo Posavec tu vodilo letoviški turizem. Ko je 1966. leta tržiška občina d&ta. kmetijo naprodaj, jo je Joža Gros kupil na dražbi. Edini kupec je.bil. V hiši je bila gostilna in tudi Joža Gros jo je vodil kakšna tri leta, od 1967 do 1969.
Umetnost pripravljanja čaja
Pred dnevi smo opozarjali na razstavo čajev v ljubljanskem DOM USU, kjer so se predstavili praktično vsi proizvajalci čajev pri nas. Veliko zanimivega je bilo videti, zelo simpatično pa se je predstavila Podravka, ki je pripravila kar celo knjižico o zgodovini, posebnostih in pripravljanju čajev. Od tu vam posredujemo, kako pravilno pripravimo čaj. Takole pravijo:
Vsakdo pripravlja čaj tako, kot mu najbolje ustreza. To je stvar izkušenj. Pomembno je, da upoštevamo pet osnovnih pravil, ki so se udomačila, kot "skrivnostni recept" v širokih svetovnih krogih.
1. Uporabljajte le svežo, čisto vodo. Če je voda trda ali preveč klorirana, jo pustite, da tri minute vre v nepokritem loncu.
Za kuhanje čaja nikoli ne uporabite mineralne vode.
2. Čajnik je treba prej segreti. Čajnika ne smete umivati s sredstvi za pomivanje ali riba-, ti. Naslaga, ki je nastala pri kuhanju čaja v notranjosti čajnika, izboljša aromo čaja. Čajnik je treba ie sprati z vročo vodo.
3. Ne skoparite s čajem, čaj mora biti močan. Za vsako osebo uporabite polno čajno žličko čaja, dodajte pa še eno žličko za čajnik. Ce uporabljate čaj v filtrski vrečki, ne pozabite, da ena vrečka zadostuje za pripravo ene skodelice čaja.
Caj ne sme nikoli biti dolgočasna, brezbarvna voda.
4. Čaj prelijte z vročo vodo, pustite, da malo postoji, čaj mora namreč biti aromatičen. Najbolje je, da stoji dve do pet
minut. Od tega, koliko dolgo stoji čaj, je odvisno, kako bo deloval: poživljajoče ali pomirjevalno. Čaj namreč vsebuje dve osnovni sestavini: tein in tanin. Tein je podobne kemične sestave kot kofein, zato poživlja. Tein se izloča v prvih dveh minutah. Če čaj stoji več kot pet minut, se izločajo grenke sestavine. Praktično pravilo: večje količine čaja naj stojijo krajši čas, saj se s tem poveča osvežujoči učinek.
Manjše količine čaja naj stojijo dlje časa (vendar ne več kot 5 minut), ker se s tem poveča pomirjajoči učinek čaja. Pre-kuhanega čaja ne smete ponovno uporabljati. Ko čaj stoji, po želji 2 do 5 minut, ga prelijte v prej pogret in osušen čajnik.
Ne uporabljajte "jajce za čaj". Tudi najboljši čaj je v njem neokusen, saj ne more razviti vse svoje moči in arome.
5. Čaj postrezite le v porcelanastih, keramičnih ali steklenih skodelicah ali kozarcih.
MORDA NISTE VEDELI
Če imajo na mizi lep prt, ga gospodinje rade zaščitijo s prozornim polivinilastim prtom, da se pač spodnji ne umaže in polije. Vendar je tak dvojni prt, priznajte, silno neprijeten. V Bomba-, žni predilnici in tkalnici Tržič so mislili tudi na to. Stkali so prelepe damastne prte, tem pa zgornje površine zaščitili s posebnim nanosom. Na njem madeže enostavno pobrišemo. Tudi vzdrževanje je enostavno - tak prt peremo pri 60 stopinjah C, li-j kamo pa na spodnji strani. V vseh barvah jih dobite v njihovih! industrijskih prodajalnah na Deteljici in v Modni hiši Pristavana^ Bledu ter po vseh večjih trgovinah s tkaninami oziroma gospodinjskimi potrebščinami.
Kaj bomo kuhali ta teden
Svetuje Jože Zalar, šef kuhinje v hotelu Creina
Ponedeljek: zelenjavna juha, jetra v omaki, pire krompir, ra-dičeva solata.
Torek: pljučka v juhi s smetano.
Sreda: zdrobov narastek, mik-sano sadje.
Četrtek: grahova enolončnica, palačinka.
Petek: gobova juha, sojini pol-peti, stročji fižol v solati. Sobota: goveja juha z rezanci, zakrknjena jajca po florentin-sko, sirov zavitek. Nedelja: ocvrti možgani ali možgani z jajci, fižolova solata.
PET MINUT
ZA BOLJŠI VIDEZ
Zadnjič smo že zapisali enega od receptov G. Hauserja, kako nahraniti suho kožo s pomočjo različnih lepotilnih olj. Danes vam predstavljamo še eno mazilo, prav tako za suho kožo, mazilo, bogato z nezasičenimi olji. To je pravzaprav majoneza za obraz. To kremo je prvi uvedel dunajski zdravnik dr. Leo Kumer. Uporabljala pa jo je cela vrsta slovečih dunajskih lepotic.
Mešanica je bogata nezasičenih maščob (v Evropi znana z imenom vitamin F). Seži jajčni rumenjak čudovito mehča kožo, ker sta v njem lecitin in vitamin A; kis pa kot blaga kislina ustvarja rahlo kislinsko odevalo, potrebno za bleščečo polt.
Majonezno mazilo za obraz
1/2 kozarca sončninčnega olja 1/2 kozarca sezamovega olja
1 žlico žitnega olja,
2 sveža rumenjakalico kisa ZL 2 kapljici rožnega ali kakega drugega dišavnega olja
Zmešajte olja v merilni posodi. Vlijte rumenjak v mrzlo skledico in ga stepite, dodajte nekaj olja in dobro premešajte (najbolje z mešalcem). Dolijte še olja. Ko se zmes zgosti, dodajte kis in dišavo. To mazilo je kot nalašč za sončne kopeli, za suho, raskavo kožo in za brisanje šminke.
Zakrknjena jajca po florentinsko
Za 5 oseb potrebujemo: 25 dag špinače, slan krop, 5 svežih jajc ali več, slan in okisan krop.
Bešamel: 3 dag masla, 3 dag moke, I 1/2 dl mleka, sol, poper, muškatni orešček, 2 jajci, 1 dag masla za model, 1 dag masla, 2 dag parmezana.
5 jajc v slanem okisanem kropu na cedilu razbita skuhamo. V model, ki smo ga namazali z maslom, položimo liste dobro od-cejene špinače, nanj položimo zakrknjena jajca, prelijemo z beša-melom ter potresemo s parmezanom in koščki masla. Jed v vroči pečici gratiniramo (rahlo zapečemo) in serviramo. Če imamo na voljo kupljeno, že sesekljano špinačo, jo zmešamo v bešamel in stresemo v pekač (model) Bešamel: Na maslu prepražimo moko, zalijemo z mlekom, začinimo in na koncu umešamo dve jajci. S to maso prelijemo špinačo. Jajca primešamo bešamelu šele, ko se ta malce ohladi, da jajca ne bi zakrknila.
Drage bralke, poznate to pod o bo? To je naslovnica zloženke, ki podrobno ponazarja, kako naj si vsaka žena sama vsak mesec preišče dojke in ugotovi, ali se morda ni v njih pojavila zlovešča zatrdlina. Kmalu jo bodo imele v rokah tudi gorenjske žene. Občinski sindikalni sveti bodo namreč skupaj z Društvom za boj proti raku ljubljanske regije po delovnih organizacijah poiskali poverjenike, ki naj bi pridobivali člane za gorenjsko društvo, vsem zaposlenim ženam pa naj bi razdelili tudi te drobne prospekte. Dejstvo je, da vsako leto za rakom na prsih zboli v Sloveniji nad 500 žensk. S samokontrolo bi ga v večini primerov lahko zatrli v samem začetku.
Tole je nasvet mladim in tistim, ki se počutijo zelo mlade. Napisali smo že, da so letos silno modne bele bluze, vendar ne vedno le v družbi z elegantnim krilom. Nosile jih bomo tudi k navadnim kavbojkam. Novost pa je pas, narejen iz pisane rute. Na veliko dekorativno ruto našijemo le kratka paščka z zaponko. Morda pa bi vso stvar lahko še boJj enostavno rešile: star športni pas enostavno povijemo v ruto, trdno zapnemo in najbolj aktualna moda je tu. Morda pa se bodo tudi pri nas našli usnjarji in tekstilci, ki bodo pohiteli s to najnovejšo modo in pripravili te posebne pasove iz rut za mlade.
Beno, to sem jaz
Sem Beno, stanujem na Slapu 25. Sem srednje velik in rad se potepam. Hodim v 2. razred v šoli Lom. Na trup imam posajeno glavo in iz nje mi štrlijo lasje. Iz las pa ušesa. Iz trupa imam roke in noge, ki jih imam pri vsaki lumpariji. Ni mi vseeno, če sem kregan doma ali v šoli. Čeprav sem srednje velik, mi doma pravijo, da sem že velik. Rad govorim, kadar ni treba, kadar je treba, pa sem tiho. Zjutraj ne morem spati, ker nisem zaspanec. Rad se igram.
Beno Meglic, 2. r. Lom nad Tržičem
REZERVIRANO ZA ZVEZDE
Skrbelo me je
Kako bom preživel počitnice
Med počitnicami bom dolgo spal. Zelo se veselim, ker bom lahko vsako dopoldne gledal televizijo. Fino bo, ker bom lahko dolgo v pižami. Ker bo šla mamica v službo, si bom sam pripravil čokolino. Vsak dan se bom tudi igral z železnico in lego kockami. Igral bom harmoniko in bral knjigo Lessie se vrača.
Drugi teden počitnic bom šel v hiško, ki jo imamo v Policah. Z mano bo šla tudi mamica, oči, moja sošolka Nina in prijateljica Daša, ki je stara tri leta. Tam se bomo igrali trgovino, banko in stanovanje. Veliko bomo lahko zunaj, ker tam ni ceste in je mnogo trave.
Aljaž Černe, 2. r. OŠ F. S. Finžgarja Lesce
Smučal bi, snega pa ni. - Foto: G. Šinik
Nekega dne smo v šoli s 5. d imeli rokometno tekmo. Ker sem se bala, da bi mi katera od učenk zagnala žogo v uro, sem jo dala Liljani, ki ni tekmovala.
Tekma se je iztekla. Sošolka mi je uro hitro vrnila. Raztresena sem jo dala v torbo in pozabila nanjo. Ob enih sem prišla domov.
Mami me z zanimanjem pogleda: »Koliko je ura?«
Zaskrbljeno zaviham rokav in se zlažem: »Ne vem, v sobi imam pospravljeno.«
Mama vsa začudena poškili vame: »Pojdi jo iskat!«
S tresočimi se hlačami se povzpnem v sobo. Premišljevala sem, kaj naj se zlažem. Končno nekaj primernega. Vrnila sem se v dnevno sobo.
Mama vpraša: »Si jo našla?«
Jecljaje odvrnem: »Nisem, Tomaž mi jo je vzel.«
Mama je postala jezna in brž začela spraševati brata: »Kam si dal uro? Hitro povej!«
»Jaz nikamor,« se začudi krivo obtoženi brat.
To kreganje je trajalo štirinajst dni. Prišel je moj srečni dan. Cel naš razred je imel zdravniški pregled. V šolo smo prinesli zobne ščetke. Spravila sem jo v torbo in to ravno v tisti predal, kjer je bila ura. V šoli sem hotela umiti zobe, še preden smo šli na pregled. Namesto ščetke sem iz torbe potegnila uro. Bila sem zelo vesela, da sem jo našla. Tudi mami se je razveselila.
Ivanka Lavtar, 6. b r. OŠ Prešernove brigade Železniki
Največja kepa zlata je prišla na dan v prejšnjem stoletju v Novem Južnem VValesu (Avstralija). Skupina zlatosledcev je odkrila leta 1872 v Holtermann-Riffu zlato skalo, ki je tehtala 225 kilogramov. Ko so izločili vmesne plasti kremenca, je ostalo 207,50 kilograma čistega zlata. Neka druga gruda zlata, odkrita 1869 v okolici Victorie (Avstralija), je bila težka 75 kilogramov. Zlato je šla iskat v tiste kraje skupina petih zlatosledcev, v najbližjo vas se je vrnil samo eden. Pozneje niso nikoli več našli tako velikih kep zlata.
Tu so! Novi mulci na sceni ali NEVV KIDS ON THE BLOCK so nova ameriška skupina, ki osvaja mladino po vsem svetu. Pet postavnih fantov, ki jih vidite na sliki, je prišlo na vrh glasbene scene lani s svojim albumom Hangin' Tough. Fantje so vsi iz Bostona in se poznajo že od malih nog.
Joe Mclntvre je najmlajši v skupini. Pod imenom Joseph Mulsev Mclntvre se je rodil 31. decembra 1972. Ker je pač najmlajši, se ga je prijelo ime Little Joe. Jordan Knight je postaven črnolasec, ki se je rodil kot (zajemite sapo) Jordan Nathaniel Marcel Knight 17. maja 1970 v Bostonu. Njegov brat Jon Knight je v skupini najstarejši. Rodil se je 29. novembra 1968 pod imenom Jonathan Rasleigh Knight. Jon je ljubitelj heavy-metalne glasbe in filmov. Četrti predstavnik je Danny Wood, rojen 14. maja 1969 kot Daniel VVood. Njegov konjiček je košarka. In še zadnji, največji Donnie VVahlberg, ki seje rodil 17. avgusta 1969. Njegovo pravo ime je Donald E. VVahlberg. Plavolasi fantje tisti, kije "ustvaril" skupino. Je velik ljubitelj humorja.
Fantje so odlični pevci in plesalci. Njihove pesmi rahlo spominjajo na črnsko glasbo. Vsi imajo presenetljivo veliko bratov in sester. Joe ima šest sester, Jordan in Jon imata še enega brata in tri sestre, Danny ima pet bratov in sester, Donnie pa kar osem bratov in sester. Če preštejete vse skupaj, dobite številko 28!
Na odru so tudi veliki strokovnjaki. Na nastopih jih spremljajo tudi pomožni glasbeniki, sicer pa fantje pokažejo tudi svoje plesne sposobnosti. Mladeniči nastopajo kot pred-skupina mlade pevke Tiffany. NEVV KIDS ON THE BLOCK je ime, ki si ga je vredno zapomniti. Živjo,
Marjeta
Radovljiški izvršni svet podprl dva predloga za denacionalizacijo_
Po štirih desetletjih popravljena krivica
Radovljica, 2. februarja - Stari ljudje, predvsem strokovnjaki s pravnega področja, vedo povedati, da je bilo v stari Jugoslaviji celo več pravnega reda in pravne države kot v revoluciji, ki je pri nas trajala še precej dlje od narodnoosvobodilnega boja. V povojnih letih, ko je "namen posvečal sredstva", je bilo sodstvo le eno od sredstev nove revolucionarne oblasti za krepitev oblastnega položaja, za discipliniranje in zastraševanje državljanov in za doseganje drugih (socialističnih) ciljev. Tedanje oblasti, ki so bile močnejše in pomembnejše od zakonov, so na poti do teh ciljev delale pravne zmote in krivice, ki pa jih morajo njihovi legitimni nasledniki in (prvi) zagovor-
niki pravnega reda in pravne države, popraviti. Ker so od nekaterih zmot in krivic minila že tri, štiri desetletja, je razumljivo, da jih ni lahko popravljati, še zlasti zato ne, ker so zdajšnje oblasti zavzele stališče, da popravljanje starih krivic ne sme povzročiti novih. Čeprav je le malokdo verjel, da se bo načelno zavzemanje za popravljanje povojnih pravnih zmot začelo uresničevati v konkretnih primerih, pa se vendarle dogaja tudi to: radovljiški izvršni svet je na zadnji seji v skladu s svojo opredelitvijo, da je treba popraviti pravne zmote, storjene v povojnem času, podprl v enem primeru predlog za denacionalizacijo, v drugem pa predlog za vrnitev zaplenjenega premoženja.
niti ohišnice. Ko je njegova žena zahtevala, da bi zaradi preživljanja mladoletnega otroka izvzeli iz zaplembe del premoženja, je Okrajno sodišče na Jesenicah zahtevo zavrnilo z obrazložitvijo, da država ne jamči za tovrstne zahtevke.
Po pravico k Titu
V prvem primeru je izvršni svet sklenil, da se spremeni odločba Komisije za nacionalizacijo pri Občinskem ljudskem odboru Radovljica iz 1959. leta in da se za poslovni prostor (velik 48 kvadratnih metrov), v katerem je trgovina Špecerije Bled, prizna lastninska pravica M.C in H.B iz Radovljice. Ko je tedanja oblast nacionalizirala eno od parcel, je iz nacionalizacije izvzela stanovanje z dvema sobama, kuhinjo, kopalnico in predsobo v pritličju, stanovanje v prvem nadstropju in del kletnih prostorov, nacionalizirala pa je tudi prostor, s katerim zdaj upravlja blejska Špecerija.
Za (ne)dovoljeno trgovino - zapor in zaplemba premoženja
Drugi primer je bolj grozljiv in kaže na to, kako vsemogočna je bila včasih oblast in kako malo je bilo potrebno, da je človek ostal brez vsega premoženja. J.B., ki zdaj živi v Radovljici, izhaja iz kmečke družine, njegov oče je bil lastnik posestva na Srednji Dobravi. Ker je bil edini sin, ga je oče določil za svojega naslednika po smrti in ga je zato tudi poslal V kmetijsko šolo na Grm pri Novem mestu. J.B. jo je uspešno končal in je živel na očetovem posestvu do začetka druge svetovne vojne, ko se je zato, ker ni hotel sodelovati z okupatorjem, umaknil v v Ljubljano.
Ker sta bila z ženo brez službe, se je
J.B., ki se je že od mladih let zanimal za fotografiranje in za tehniko, ukvarjal po končani vojni tudi t nakupom in prodajo fotografskega in filmskega materiala. Čeprav je za to imel pooblastila Triglav fil-ma-podjetja za proizvodnjo filmov in Hi-drocentral na Dravi (hrani ju še zdaj, prav tako naročilnico Elektrarne Mariborski otok za nabavo foto materiala), je bilo, kot kaže, to zanj usodno. Okrožno sodišče v Ljubljani ga je namreč januarja 1949. leta, le tri mesece po očetovi smrti in, potem ko je podedoval posestvo na Srednji Dobravi, obsodilo na poldrugo leto zapora s prisilnim delom in na zaplembo premoženja. Obsojen je bil zato, ker naj bi v Zagrebu nakupoval stojala za fotoaparate, žarnice in fotocelice in jih z dobičkom preprodajal in ker naj bi po skrivnih kanalih dobil še fotografski papir in tri 16-milimetrske filme. Čeprav je J.B. zanikal, da bi se ukvarjal z nedovoljeno trgovino in je to dokazoval tudi s pooblastili, je moral najprej v zapor v Ljubljano, nato pa na prisilno delo na gradbišče vodne elektrarne v Moste pri Žirovnici, zaplenili pa so mu tudi celotno premoženje in sicer stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje, dvokrilni kozolec na pet bran, lesen svinjak, 84.062 kvadratnih metrov zemljišč in tudi premičnine. Čeprav je zakon o zaplembi premoženja priznaval ohišnico ohišnico tudi ljudem, ki so bili obsojeni za najhujše zločine zoper ljudstvo in državo, mu sodišče ni pustilo
"Ker sem se počutil nedolžnega in obsojenega po krivici, sem se vseskozi prizadeval, da bi dokazal sodno zmoto," je dejal J.B., ki se še zdaj čudi temu, zakaj mu je bilo za dokaj "lahek značaj kaznivega dejanja" zaplenjeno celotno premoženje in zakaj seje sodišče prav v tem primeru odločilo za zaplembo, medtem ko v podobnih primerih ni izrekalo takšnih kazni. Kazenski zakon iz 1951. leta, denimo, je za primere, če se je kdo poklicno ukvarjal z nedovoljeno trgovino, predvideval samo denarno kazen in le v najtežjih primerih kazen do dveh let zapora.
J.B. se je večkrat prizadeval za obnovo sodnega postopka, vendar je javni tožilec prošnje odklanjal. 1960. leta je napisal pismo predsedniku Titu, ga nesel osebno v Beograd in upal, da mu bo maršal odgovoril. Odgovora ni dobil, verjetno zato ne, ker tudi pošta ni prišla v Titove roke. Nedolžnost je dokazal šele konec lanskega leta. Uspelo mu je z obnovo postopka, ki ga je vložil javni tožilec. Vrhovno sodišče SR Slovenije pa je dovolilo obnovo. Temeljno javno tožilstvo Ljubljana je pred začetkom glavne obravnave umaknilo obtožnico in ustavilo kazenski postopek, sodišče pa je s sklepom razveljavilo prejšnjo sodbo. Iz nove sodbe je razvidno, da je bil J.B. obsojen po krivem in da je z razveljavitvijo sodbe iz 1949. leta tudi zaplemba premoženja ostala brez pravne osnove.
Izvršni svet se je na zadnji seji strinjal s predlogom upravnega organa, pristojnega za premoženjsko pravne zadeve, da bi J.B. takoj vrnili parcele, ki jih imajo kmetijska zemljiška skupnost, Gozdno gospodarstvo Bled in občina Radovljica, za ostale parcele, ki jih je občina pridobila in oddala, pa bo treba plačati odškodnino.
C. Zaplotnik
Skupna akcija milice in inšpekcij
Lov za rožnatim pogonskim gorivom
Kranj, februarja - Letos smo pokurili za več kot 120 odstotkov več kurilnega olja kot poprej, kar je zbudilo pozornost inšpekcij, saj letošnja zima prav gotovo ne utemeljuje tolikšne porabe. Namesto v pečeh centralnega ogrevanja kurilno olje obilo izgoreva tudi v tankih tovornjakov, traktorjev in osebnih avtomobilov z diselskim mofflrjem.
Gorenjski tržni in davčni in- ko se ne bi med seboj po brezži-špektorji ter milica so zato mi- čnih zvezah pravočasno obvestili nuli teden na cestah od Škofje o »nevarnosti«. Gre namreč za Loke do Jesenic opravljali kon- prekršek, ki jih utegne veljati trolo pogonskega goriva v mo- nekaj denarja, zato so imeli do-tornih vozilih. Ustavili so 133 ber razlog, da se umaknejo kon-vozil in poleg običajnega pregle- troli. S tem ko rezervoarje svoda opravili tudi organoleptični jih tovornjakov polnijo s kuriI-preiskus goriva. Pri šestih vozni- nim oljem namesto z nafto, se kih so odkrili, da vozijo na »ro- izognejo davščinam, s katerimi žnato« kurivo, eden od njih je je cena plinskega olja precej imel tudi rezervni tank, prav ta- bolj obremenjena kot kurivo. V ko napolnjen s kurilnim oljem, prikazu materialnih stroškov za Vsi zasačeni vozniki se ukvarja- svojo dejavnost pa seveda zvesto jo z zasebnim avtoprevozništvom navajajo stroške, kakršne bi in verjetno bi jih odkrili še več, imeli, če bi resnično vozili na
nafto.
To početje ima kajpada svojo računico. Liter nafte za diesel-ski motor stane 5,40 dinarja, liter kurilnega olja pa 2,60 dinarja, torej več kot polovico manj. Ni težko izračunati, koliko lahko voznik, ki je veliko na cesti, prihrani, če namesto pogonskega goriva toči kurivo. Poglejmo si denimo prihranek zasebnega avtoprevoznika, ki dnevno prevozi okoli 250 kilometrov. Pri tem pokuri 50 litrov goriva. Če torej toči kurilno olje, mu razlika v ceni da 2,80 dinarja, dne-
vno pa je to že 140 dinarjev prihranka. Če je na cesti 20 delovnih dni, to mesečno znese okoli 2800 dinarjev. Koliko mu špekulacija prinese na leto, prepuščamo drugim računarjem. Ker gre za denar, ki pritiče državi, si ga slednja seveda ne namerava pustiti izpuliti povsem brez boja, od tod pozornost in ukrepanje pristojnih inšpekcij. Obetajo celo, da bodo v prihodnje še bolj pozorne, akcije, kakršna je bila minuli teden na Gorenjskem, pa še obsežnejše in pogostejše.
D. Z. Žlebir
Ni se počutil varnega   Luna ga trka
V diskoteki v Škofji Loki so miličniki pri nekem gostu našli solzilec v razpršilni dozi. Ko so mu pokukali v avto, so odkrili še drugo orožje, nončake, močnejše palice, povezane z verigo, kakršne uporabljajo pri japonskih borilnih veščinah. Svojo oborožitev do zobje možak utemeljil s tem, da se tako počuti varnejšega.
Pometel je mizo
V škofjeloški Kroni so ondan znancu postregli samo s kavo, ne pa tudi z zahtevanim pivom, saj se je že tako ali tako preveč opotekal. Za mizo je zakinkal. ko pa se je prebudil, je v jezi začel pometati predmete z mize. Sicer je vse skupaj plačal in šel. vendar so ga v lokalu čez cesto modri vendarle prijeli in priprli, ker je imel tega dne že več podobnega na grbi.
Ni bilo prvič, da se je v okolici kranjskega dijaškega doma pojavil možak, ki je dohiteval ženske in jih otipaval. Precej zgoden je bil, kmalu po peti uri gaje privabil pogled na dijakinje, ki opravljajo jutranjo toaleto. Bojda se vznemiri zlasti ob luninih menah, zato so tedaj nanj še posebej pozorni.
Že zjutraj pijan
Lojze iz Kranja je bil že navsezgodaj v trgovini, da bi si kupil kaj krepkega za zajtrk. Očitno je bil še sinočnji. saj se je okoli njega širil alkoholni zadah, navsezgodaj pa je tudi že razgrajal. Tokrat so ga le nagnali domov. Ker pa je tam kasneje zganjal nasilje nad žensko, s katero živi na koruzi, in jo ranil, so ga bili primorani prijeti in dati na hladno.
Ni miru
Iz Most pri Žirovnici sta tisto noč drug za drugim prišla na jeseniško milico dva klica na pomoč. Najprej je klicalo neko dekle, češ da vinjeni sosed razbija po njenih vratih in jo nadleguje. Pri neki drugi hiši pa so imeli podobne težave s sorodnikom. Na oba razgrajača so miličniki pomirjevaIno vplivaH.
Imel je preganjavico
Neki gost hotela Triglav v Mojstrani je zadnjič prestrašen klical milico, naj ga zaščiti, češ da so ga pretepli neznanci. Miličnika sta stvar vzela zares in odhitela na kraj dogodka. Vendar tam ni bilo ne gosta, ki se je čutil ogroženega ne drugih, ki bi ga ogrožali, o dogodku pa nihče ni ničesar vedel.
Našel letalsko granato
Tržič, 2. februarja - 12-letni otrok iz Bistrice pri Tržiču, ki se je : vrstniki igral oh potoku, je našel staro letalsko granato. Na srečo so bili otroci dovolj razsodni, da se niso igrali z nevarnim predmetom, temveč so granato odnesli na postajo milice, kjer so poskrbeli zanjo.
Zagorelo v skladovnici drv
Jesenice, 2. februarja - Nad hotelom Korotan na Jesenicah so opazili požar. Zagorelo je pod skladovnico desk pri hiši pod Mirco, v kupu lesnih odpadkov. Četverica gasilcev iz Železarne je požar lokalizirala. Sumijo, da so ogenj v igri zanetili otroci.
Super in zeleni
Število bencinskih črpalk, na katerih prodajajo neos-vinčeni ali t.i. zeleni bencin, se je lani v Sloveniji sicer več kot podvojilo, vendar iz tega še ne bi smeli sklepati, da so odgovorni že storili dovolj za varovanje naravnega okolja in ljudi. Nasprotno: čeprav je v večini evropskih držav cena ncosvin-čenega motornega bencina nižja od cene super bencina, je pri nas prav obratno ("zeleni"je dražji kot "super"), ker zvezno vlado očitno bolj skrbi njen proračun kot varovanje okolja. Izgovor, daje rafinerijska cena neosvinčenega bencina toliko višja od cen ostalih vrst bencina, da razlike ne more kriti niti znižanja temeljnega prometnega davka in prispevka za ceste, je slab izgovor, tudi zato, ker je skregan s povsod sprejeto in podprto načelnostjo, da se je treba prizadevati za varovanje okolja. Slovenski izvršni svet in njegov komite za energetiko sta se že zavzemala za to, da bi v Jugoslaviji spremenili cenovno razmerje ali vsaj izenačili ceni neosvinčenega in super bencina, vendar je bilo - vsaj doslej - njun trud zaman.
Ce so tuji kupci Zastavinih avtomobilov prisilili kragujev-škega giganta, da v avtomobile, namenjene za izvoz, vgrajuje tudi katalizatorje, jim tega za domači trg še ni treba. Domača javnost očitno še ni toliko ekološko osveščena in zavedna, da bi to zahtevala, zveznim organom pa se vsaj za zdaj še ne zdi pomembno, da bi sprejela evropske standarde in določila rok, po katerem bi bila v Jugoslaviji prepovedana vsakršna proizvodnja avtomobilov brez vgrajenega katalizatorja. Zdi se, da bi bila takšna rešitev veliko učinkovitejša, kot le svetovanje in ekološko osveščanje, in da bi slovenske in jugoslovanske izdelovalce vozil prisilila k temu. da o katalizatorjih ne bi samo razmišljali...
C. Zaplotnik
Povozil jo je do smrti
Kranj, 3. februarja - V križišču Oldhamske ceste in Ulice Moša Pijadeja, pri vrtcu Janina, se je zvečer primerila prometna nesreča, v kateri je umrla 73-letna Pavla Kern - Pintar iz Kranja. Na prehodu za pešce jo je zbil voznik osebnega avto mobila Spasoja Ostojič, star 48 let, iz Kranja, ki je s precejšnje hitrostjo pripeljal po Oldhamski cesti iz brniške smeri. Po trče nju je pešakinja obležala kakih 10 metrov od prehoda, zarad hudih poškodb glave pa je umrla. Ponesrečenke niso tako: identificirali, ker pri sebi ni imela dokumentov, prepoznal jo je šele njen sin.
Avto zaneslo v jarek
Mojstrana, 4. februarja - Ko se je voznik osebnega avto mobila Klemen Jakič, star 22 let, iz Mojstrane, peljal po magi stralni cesti Kranjska gora - Jesenice, je avto pri gostilni Kepa v Mojstrani zaneslo. Zdrsnil je na levo, zapeljal v jarek, kjer ga je dvignilo in zasukalo za 360 stopinj. V nesreči je bila huje ranjena sopotnica, 18-letna Nina Gradišek iz Mojstrane.
Zbila otroka
Kranj, 3. februarja - Na priključku hitre ceste Kranj - zahod pri Kokrici se je zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ranjena 9-letna Maja K. iz Kranja. Hodila je ob desnem robu ceste, koje za njo pripeljala voznica osebnega avtomobila Marija VVolf, stara 51 let, iz Kranja. Skušala je pešakinjo obvoziti, vendar se ji ni dovolj izognila in jo je zadela.
V nekaj minutah povzročil dve nesreči
Škofja Loka, 2. februarja - 26-letni Jože Hafner iz Trnja pri Škofji Loki je na Kidričevi cesti na Trati drugo za drugo povzročil dve nesreči. Ko je peljal od železniške postaje proti centru Škofje Loke, je prehiteval kolono vozil in trčil v nasproti vozeči osebni avto z Dominkom Julardžijo iz Kotor Varoši za volanom. Po trčenju je z nezmanjšano hitrostjo odpeljal naprej in kak kilometer od prve nesreče zapeljal na neutrjeno bankino ter trčil v drog javne razsvetljave. V nesreči je bil lažje ranjen.
Neuspešno prehitevanje
Žirovnica, 4. februarja - Na magistralni cesti med Žirovnico in Vrbo je voznik osebnega avtomobila, 19-letni Samo Podlogar z Jesenic, povzročil prometno nesrečo. Nameraval je prehiteti tovornjak, ko pa je opazil, da se mu nasproti bliža avtomobil, se je sunkovito umaknil nazaj na svoj vozni pas. Pri tem ga je zaneslo, da je čelno trčil v osebni avto Jožefa Marčana, starega 67 let, iz Ljubljane. Ta je bil v nesreči ranjen, tako da so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico.
D. Ž.
J*
NA SONČNI STRANI AVt>
Bistrica v Tržiču, januarja
- Saj od daleč hišica avtobusnega postajališča v Bistrici izgleda kar prijetna: spodaj betonski temelj, zgoraj lesen obod in streha, ki varuje pred vetrom in dežjem. Toda, če prideš blizu, je slika vse drugačna. Pod takšno streho čakati na avtobus je vse prej kot prijetno. Hišici namreč na vseh straneh že manjkajo deske, da je skorajda bolje, če človek stoji zunaj. Manj prepiha prestreže. Če bi odgovorni (menda je to tržiško komunalno podjetje) manjkajoče deske takoj zamenjali, po-krpali luknje, bi bilo škode veliko manj. Žal tako
zdelano postajališče v Bistrici ni edino v Tržiču. Zgodnja pomlad kar kliče po mizarju in pleskarjih! - Foto: D. D.
ureja CVETO ZAPLOTNIK
mmkv^mGLAS 14. stran
OBVESTILA, OGLASI
Torek, 6. februarja 1990.
ii JELOVICA
Škofja Loka, Murska Sobota, Celje, Nova Gorica, Izola, Novo mesto
Iskra
Iskra Elektromotorji
Industrija elektromotorjev in gospodinjskih aparatov
Železniki
20 %
nižje cene v prodajalnah
Železniki,
Otoki 21
Reteče 4
Od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure
064-66-441 064-632-573
Z GORENJSKIM GLASOM IN KOMPASOM NA AŽURNO OBALO
Kaj nam bo karneval v Riu de Janeiru, če pa ne moremo tja?
Tudi beneški karneval letos zaradi strahu pred preveliko škodo ne bo na običajnem mestu in mogoče ne bo več tisto, kar je bil.
V NIČI pa letos obljubljajo še zanimivejši in razkošnejši program. Za to smo se s Kompasom odločili, da enkrat našim bralcem ponudimo večdnevni izlet v tujino z bogatim programom: štiridnevno potovanje na Ažurno obalo z ogledom slovitega karnevala v NIČI.
Program potovanja:
1. dan, četrtek, 1. marca 1990: zvečer odhod iz Kranja
2. dan, petek, 2. marca: ob približno 9. uri prihod v kneževino MONACO, ogledi mondenega Monte Carla, s pristaniščem, Oceanografskim muzejem in knežjim predelom. Popoldne nadaljevanje vožnje proti Niči s postankom v mestecu Eze, kjer bo ogled parfumerije Fragonard z možnostjo ugodnega nakupa. Po prihodu v Nico bo najprej avtobusni ogled mesta in zvečer namestitev v hotelu.
3. dan, 3. marca: po zajtrku sledi vožnja v sloviti CANNES z ogledi marine, sprehajališča »La Croisette« in znamenite festivalne dvorane. Nato bomo obiskali Vallauris in si ogledali slovito kapelo s Picassovo mojstrovino »Vojna in mir«. Po vrnitvi v Nico si bomo po 14. uri s tribun ogledali sprevod pustnih šem, imenovan »Bitka rož«. Do večera bo čas za samostojno potepanje po mestu, po 20. uri pa se zopet dobimo na tribuni, od koder si bomo ogledali večerni spektakel po magično osvetljeni »Promenade des Anglais«. Ko nas bo utrudila ponudba in vrvež Niče, se bomo vrnili v hotel.
4. dan, nedelja, 4. marca: po zajtrku odhod iz Niče in vožnja mimo Monte Carla do francosko italijanske meje, nadaljevanje potovanja mimo Genove do Verone, kjer bo postanek in krožni ogled mesta. Povratek domov bo v poznih večernih urah.
Cena: 1.650,00 din
Ob prijavi lahko za vsako osebo vnovčite en bon v vrednosti 50,00 din, ki ga objavljamo na tej strani, tako da je cena potovanja za naše bralce 1.600,00 din,
V ceni je vračunano: prevoz z motornim turističnim avtobusom, prenočevanje v hotelu z dvema zvezdicama (prha, wc v sobi) z zajtrkom, vstopnina za ogled dveh prireditev (tribuna) in vodstvo potovanja.
Prijave sprejemajo vse Kompasove poslovalnice na Gorenjskem do srede, 14. februarja. Za vstop v Francijo potrebujete vizum. Za pridobitev vizuma oddajte ob prijavi veljavni potni list, izpolnite tiskovino in priložite fotografijo.
Hitro se odločite in pojdite z nami!
Podrobnejše informacije so vam na voljo v vseh Kompasovih poslovalnicah.
VREDNOSTNI BON
= 50,00 din
vnovčljiv ob prijavi za Kompasov in Glasov izlet v Nico - za vsako osebo samo 1 kupon
GORENJSKI GLAS KOMPAS
AVT0IMP0RT UDOVČ
LESCE D. O. O. BEGUNJSKA 17,
64248 LESCE TEL. (064) 74-207
POSREDUJEMO PRI NAKUPU NOVIH IN RABLJENIH OSEBNIH AVTOMOBILOV IN K0MBIJEV
ŽIVILA
ŽIVILA KRANJ trgovina in gostinstvo
ŽIVILSKI TEDEN UGODNEGA NAKUPA ZA
VSO DRUŽINO
od 28. februarja dalje
Poceni, a kvalitetno vam nudimo:
sokove, sire, vina, suhomesnate izdelke, sadje in pralne praške.
V DISKONTIH KRANJ, NAKLO IN BLED PA BO VSE BLAGO CENEJŠE ŠE DODATNIH 10 %.
O ugodni ponudbi se prepričajte z obiskom naših trgovin!
SODO.
umro
SAVA KRANJ industrija gumijevih usnjenih in kemičnih izdelkov
razpisuje:
JAVNO LICITACIJO
naslednjih osnovnih sredstev izklicna cena
I. Vulkanizacijska preša Buzuluk leto nabave:1978
21.000,00 din
2. Osebni avto Renault GTL-4
letnik: 1984 (karamboliran) 5.600,00 din
3. Tovorni avto TAM 5,5 t
letnik: 1980 8.400,00 din
4. Tovorni avto Zastava 850 AF
letnik: 1985 (nevozen) 2.100,00 din
5. Diesel viličar INDOS 2 t
letnik: 1974 (nevozen) 7.000,00 din
Javna licitacija bo 20. 2. 1990 ob 11. uri v sejni sobi Marleso-ve zgradbe v obratu II., Kranj, Škofjeloška c. 6. Ogled navedenih osnovnih sredstev bo istega dne ob 10. uri. Interesenti naj se oglasijo v obr. II.., Škofjeloška c. 6 pri glavnem vratarju. Na licitaciji lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. V ceni ni vštet prometni davek, katerega plača kupec, če ne predloži izjave o oprostitvi prometnega davka. Udeleženci morajo pred pričetkom licitacije položiti 10 % varščine od izklicne cene. Cena velja franco Sava Kranj. Kupec mora plačati kupnino naslednji dan, to je 21. 2. 1990 in blago prevzeti najkasneje v 5 dneh po prodaji. Po prevzemu ne bomo upoštevali reklamacij glede kakovosti in količine blaga.
Licitacija bo po sistemu "Videno-kupljeno".
SGP TEHNIK Škofja Loka Stara cesta 2
vabi k sodelovanju KV PRODAJALCA GRADBENEGA MATERIALA.
Od kandidata pričakujemo poznavanje gradbenih materialov, poznavanje poslovanja trgovine ter kreativnost pri razvoju trgovine. Kandidatu, ki bo izpolnil naša pričakovanja, nudimo stimulativni OD.
Ponudbe naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov kadrovska služba SGP TEHNIK Sk. Loka ali naj se na isti naslov zglasijo osebno na razgovor.
SITAR
SITA« RADOVLJICA d 0.0
SP OTOK 3
V trgovini S I T A R na Kranjski 2 v Radovljici vam nudimo;
- okrasno in uporabno keramiko
- steklenino
- kristal
- kozmetiko
NOVO
Cenjene stranke obveščamo, da smo v Kranju na Cesti Jaka Platiše 17 odprli trgovino I N T I M A, v kateri nudimo:
- kozmetiko
- fino žensko spodnje perilo
- modne dodatke
- bižuterijo
S PRINESENIM OGLASOM VAM NUDIMO 10% POPUST!
Se priporočamo!
MflLIOCLflSl
_ 27-960 Cesta JU 16
APARATI STROJI
Zelo ugodno prodam star pomivalni STROJ Bauknecht. Šilar, Pot v Bitnje 18, Kranj_1428
Prodam črno-bel prenosni TV Iskra, ekran 44 cm, star pol leta. Cena 2.800.000 din. Okorn, Stritarjeva 8, Kranj 1429
IV   P R F. D O S L J A Ml
O  t    E POLHAR
Ugodno prodam barvni TV Gorenje, Plesec Vojko, Savska cesta 2, Kranj_1436
Nujno in zelo ugodno prodam 5 let star TV Telefunken za 500 DEM ali dinarsko protivrednost. « 51-538 _1442
KMETIJA ODPRTIH VRAT
Prodam TV color Gorenje, Jančev,
Deteljica 2, Tržič_1477
Prodam barvni TV Iskra, ekran 56 cm, star 4 leta. Petrovski Gospa, Golnik 112_1479
Prodam pletilni STROJ. « 22-416 __1485
Prodam nov OJAČEVALEC JVC, 2 x 40 W, KASETOFON Philips in ZVOČNIKE. « 38-622_1489
Poceni prodam pralni STROJ Gorenje Candy. Mramor, Frankovo naselje 177, Šk. Loka « 632-002 _1492
Prodam VIDEO REKORDER Grun-
dig. « 33-573_1493
Prodam ŠTEDILNIK na olje, znamke Emo, malo rabljen in električni oljni RADIATOR 2 KV - rabljen.
■g 50-413_1497
Prodam barvni TV Grundig, ekran 66, star 7 let. « 66-882 1515
Prodam barvni TV GORENJE, ekran 56 cm, cena 4.500,00 din. «622-833 1020
GRADBENI MATERIAL
Prodam 1,5 kub. m 8-cm PRIZEM in 1 kub. m 5 cm PLOHOV. g 78-681_1466
Prodam talno PLUTO 42 kvad. m. « 39-982_1496
Prodam suhe smrekove PLOHE. « 58-495 _1500
Prodam OSTREŠJE, staro, v meri 13 x 20 m. g* 49-258_1506
Prodam PUNTE, dolžina 5,20 m in 2.60 m. Čirče 24 1517
VES ČAS RAZPRODAJE NOVO V BELJAKU
TOYOTA
TSCHERNITZ
SERVIS PRODAJA VOZIL NADOMESTNI DBU DODATNA OPREMA UNIVERZALNA DELAVNICA BELJAK ■ SEVER • LANDSKRON TEL.: 0043-4242-44420
rs
Prodam zamrzovalno SKRINJO Obodin 410 L. Ogled v Čirčah 26,
vsak dan po 10. uri_ 1446
Š~arp TELEVIZOR, ekrat 51 cm, ste-reo, nov, ugodno prodam, Sharp VIDEOREKORDER   VCA   111 C,
prodam. « 064-69-684_1455
Ugodno prodam nov molzni STROJ znamke vVestfalija val sec-kro z garancijo. « 80-644 po 12. uri     ' 1473
KUPIM
Kupim brezova DRVA, približno 4 kub. m. « 42-596 1241 Kupim TRAKTOR Nibi, italijanski, 18 KM, star, nevozen, za rezervne dele. Mohorič, Podblica 5, Besni-ca. « 40-606 v večernih urah 1463
Kupim od 200 do 300 kg težkega bikca. « 70-119 1464
ZAHVALA
Ob smrti naše mame, babice in prababice
ANTONIJE PELKO
roj. Sušnik iz Visokega 11
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivoma Tekstilindusa Kranj in PAP — INTEL Ljubljana in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, nam izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala g. župniku in šenčurskim pevcem.
VSI NJENI
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice in tete
ANE
AJDOVEC
roj. Pipan
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, pomagali, izrekli sožalje, z nami sočustvovali in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom, sodelavcem v Iskri STIKALA, Tekstilindusu, Merkurju, KOGP in Aerodromu. Posebna zahvala tudi gospodu dekanu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: Vsi njeni
Šenčur, 28. januarja 1990
Kupim zazidljivo PARCELO v Poljanski dolini oziroma v Žireh. « 69-260 int. 49 dopoldne     1478
Kupim stenske kuhinjske elemente Kamelija. « 74-977, Mihelič, od
7. do 19. ure_ 1498
Kupim tračni OBRAČALNIK za traktor Tomo Vinkovič, 21 KM, skupaj s sklopko, « 80-138 1512
Kupim PLUG za traktor 732~ «66-913_1518
Za okrepčevalnico pri Društvu upokojencev Kranj kupimo RADIO KASETOFON 50 - 60 VV, z dvema zvočnikoma 25 - 30 VV in dvema mikrofonoma. 1519
LOKALI
POSESTI
LINDNER
V BELJAKU. FRIEDENSTRASSE 22
Tel.:
9943-4242-42090 NADOMESTNI DELI, DODATNA OPREMA. SERVIS. NOVI IN RABLJENI AVTOMOBILI
OBVESTILA
Pozor! Generalno obnavljamo PRALNE STROJE gorenje, ei Niš, po konkurenčnih cenah, z 1-letno garancijo. Servis pralnih strojev Podjed, Sr. vas 92, Šenčur, <B>061/557-776 ali 061/553-336 552 ŽALUZIJE: ZNIŽANA CENA ZA 20 odstotkov, lamelne zavese, zaste klitev balkonov, naročite na g 75-610_583
Zasebna podjetja! Vesno in ažurno opravljamo vsa FINANČNO - RAČUNOVODSKA DELA. Šifra: FINANČNIK_^246
Zmajarsko društvo Let organizira začetniški zmajarski TEČAJ, prijave «22-553_1487
SVETOVANJE! Kako pretvarjati obveznosti v dolžniško-upniških razmerjih v konvertibilne dinarje. Dosegljiv v petkih v Kranju, Titov
trg 16 in v ponedeljek, torek in sredo na telefon 062 35-717. Stane Bobek, dipl. oec. 1502
Montaža in nabava "Kathrein", SATELITSKI in KABELSKI SISTEM, kvaliteta in garancija. «85-161 ali 88-484 1520
Izvajam vsa PARKETARSKA DE-LA, MONTAŽA lesnih oblog, kuhinj in pohištva. _> 84 237 1521
Manjša Delovna organizacija išče za svojo mirno dejavnost POSLOVNE PROSTORE s telefonom. Prostori morajo imeti najmanj 90 kvad. m površine z možnostjo skaldiščenja. šifra: DOBRI PLAČNIKI 1470
RAZNO PRODAM
Prodam kombiniran italijanski otroški VOZIČEK Chicco. «66-936 _ 1447
Prodam 50 kvad. metrov klasičnega PARKETA jesen in 100 kvad. metrov smrekovega opaža. Krnica 36 1448
Prodam polovico GOVEDI za v skrinjo. «42-726 1461
Prodam stabilni disel MOTOR, 35 KM, in mešana drva bukev hrast. «68-733_1467
Prodam kotno sedežno GARNITURO in barvni TELEVIZOR Orion, nov, s teletekstom, stereo, 2x15 W, ekran 52 cm. «22-573 od 15. do 20. ure_1475
Prodam semenski KROMPIR Desi-re. Olševek 22, Preddvor 1504
STAN, OPREMA
Kupim kuhinjske rabljene ELEMENTE (hrast) Dalija, 2 kom 60x60x85, 1 kom 40x60x85 in 1 kom 30x60x60. « 42-632__1425
Prodam malo rabljeno sedežno GARNITURO (dvosed in 4 fotelji). Cena po dogovoru. Ogled vsak dan od 16. do 19. ure. Gostič, Planina 8, Kranj 1441
Prodam novo zapakirano kotno GARNITURO, svinjsko usnje, 30 odstotkov ceneje. « 44 597 1484
Prodam MIZO «622-819
STOLE. 1491
OSTALO
Prodam otroško POSTELJICO z jo gijem. _} 26-037_1261
Hitro in poceni popravim ali očistim vse vrste ŠIVALNIH STRO JEV. « 42 805 od 7. do 8. ure 1513
Prodam TROSED z mehanizmom in OMARO za dnevno sobo. g 36-758_1503
Prodam stilsko kuhinjsko MIZO in 6 STOLOV. «36-759_1510
STANOVANJA
1-sobno družbeno STANOVANJE, s centralnim ogrevanjem, zame njam za 2-sobno s kabinetom ali večje. Informacije na _f 28-977
_119i3
Prodam trosobno stanovanje, ta koj vseljivo, v Mošnjah. 75-140. int. 288 dopoldne 1465 Zamenam enosobno družbeno STANOVANJE za enakega ali večjega na Bledu ali bližnji okolici « 75-010 int. 483 dopoldne 1495
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
IZIDORJA KULJADA
se najtopleje zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje ter mi izrazili pisna in ustna sožalja. Posebno zahvalo sem dolžna govorniku g. Ivanu Jelenu za poslovilne besede, g. duhovniku za lep pogrebni obred ter pevcem za lepe pesmi: Hvala lepa dr. Dušanu Bavdku in sestri Marini za dolgoletno zdravljenje in vsem, ki ste mi pomagali in čutite z menoj.
ŽENA MARIJA
V neizmerni žalosti sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari ata
IGNAC DOVŽAN
Od njega se bomo poslovili v torek, 6. februarja 1990, ob 16. uri na pokopališču v Tržiču.
Žalujoči: žena Tilka, hčerke Ivanka, Slavka, Ani in Nada z družinami.
Na Poljanah nad Jesenicami prodam 0,5 ha mešanega GOZDA. «78-568 1437
VOZILA
Prodam JUGO 55, junij 1989, pet prestav, odlično ohranjen. g 88-158_1375
Ugodno prodam rezervna klasična PLATIŠČA za Z 101, z letnimi gu-mami in zračnicami. «34-772 Prodam CITROEN AX-11 TRE s petimi vrati, letnik 1988, kovinsko si ve barve «21-532 od 8. do 12.
ure_1430
Prodam VW 1200 eksport, letnik 1965. «33-177 Stržinar 1431
Prodam FIAT 850 šport kupe, lepo ohranjen, prevoženih 78.000 km. Kordež Polde, Jamnik 15, Zg. Desnica. «50-006__1432
Prodam Z 101 GTL, december 1986, rdeč, prevoženih 22.000 km. Cena 47.000 din. « 69-301 1433 Prodam LADO 1500, letnik 1974, dobro ohranjen, ogled možen v sredo 7. 2. 1990 po 14. uri. Rupnik,
Partizanska 11, Žiri_1434
Ugodno prodam APN 6, Popovič Jernej, Sv. Duh 173 (pri Kodru), Šk. Loka_1440
Prodam VW 1200 J, cena 10.000 din. Lapuh, Prežihova 1, Bled 1444
Prodam R 4, letnik 1975, Čirče 26, vsak dan po 10. uri 1445
Prodam VW 1200 J, letnik 1976, karamboliran« 23-103 1452
Prodam R 4, letnik 1984, Oblak, Za-savska 60 a, Kranj 1454
J_
Prodam AUDI 80, letnik 1975, cena po dogovoru. «67-083_1456
Prodam lepo ohranjeno Z 101 GTL, letnik 1985, Gregorin Franc, Visoko 94, Šenčur 1457
Ugodno nujno prodam Z 750 in APN 6. «620-407__1462
ZASTAVO 750/850, rdeče barve, letnik 1981, prevoženih 33.500 km, prodam. « 47-661 popoldne 1469
Prodam Z 101, letnik 1980, potreb na popravila, Kejžar. ® 66 441 int.
287 dopoldne _1474
1
Prodam ZASTAVO 101 konford, letnik 1981, nov odbijač za golfa. Ogled samo popoldne. Stoje Zdravko, Krnica 76 B, Zg Gorje
Prodam ŠKODO 100 EL v voznem stanju. «26-729 1483
Prodam ZASTAVO 101 konfort, le-tnik 1982, avgust, prevoženih 70.000 km, cena 25.000 din. «82-326 1486 I
JUGO 45 prevoženih 37.000 km, prodam. Žeje 5, Duplje 1488
Z 101, letnik november 1980, vozen, obnovljen, neregistriran, ugodno prodam. « 78-870 1490 TRAKTOR Tomo Vinkovič, 18 KM, starejši letnik, registriran, prodam. Kumljanc Stane, Predoslje 172, Kranj_1501
Prodam obnovljeno Z 101, letnik 1976, registrirano do 14.4. Brezni-čar, Janeza Puharja 7, Kranj 1507
Prodam LADO kombi, karamboli-rano. Logonder, Virlog 9, Šk. Loka 1509
Prodam R «633-742
19.
latnik
1989. 1511
NSU 1200 C, letnik 1969, registri ran do maja 1990, z rezervnimi deli, ugodno prodam. « 81-826 1516
Ugodno prodam GOLF JX, bencin, letnik 1986, dodatno opremljen Arh Olga, Vodnikova 8, Bohinjska Bistrica. «721-032 1522
ZAPOSLITVE
Instruiram matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. Uspeh zagotovljen. «25-861 int. 336 do poldne_1427
Takoj zaposlim KV KUHARJA s 3 leti delovnih izkušenj. « 49-037 _1435
KOMERCIALNE ZASTOPNIKE za propagandne artikle iščemo. Nudimo dober zaslužek. Pogoj: lasten prevoz in dopoldanski čas. Zaželena praksa Šifra: SKUPEN USPEH _1468
Redno ZAPOSLITEV išče pridno dekle s SŠI. Šifra: KMALU 1476
Nudimo honorarno PRODAJO kozmetičnih preparatov, 25 odstotna provizija. «88 397 od 15. do 19. ure 1505
ŽIVALI
Kupim dva BIKCA, težka 150 kg. 50-094 __1181
Prodam TELIČKO, staro 4 mesece, Slivnik, Podhom 13, Zg. Gorje 1438
Kupim BIKCA simentalca, starega do 3 tedne. «45-587 1439
Prodam 7 let staro kobilo, visoko brejo. Vidic Janez, Mišačeva 13, Kamna Gorica 1443
Prodam TELIČKO simentalko, tež ko okoli 130 kg. Lukan, Sp. Lipnica 3, Kamna Gorica 1471
Prodam 1 letne KOKOŠI. Voglje~ Letališka 7, Šenčur 1482
Menjam ali prodam mlado ujalovo KRAVO za brejo. Logonder, Viriog 9, Šk. Loka 1508
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tovarne TAP — K K,
FRANC ŠKRJANC
roj. 1931
Od njega smo se poslovili v petek, 2. februarja 1990, ob 15. uri na pokopališču v Preddvoru.
SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
BOGOMILA MRAVLJETA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
		V SPOMIN
	RBBp_/\\\\\	Dne 7. februarja 1990 bo minilo leto dni, kar je šla od nas naša VERA RUTAR roj. BENEDIK
Vsem, ki obiskujejo njen grob, ji prižigajo svečke in se je spominjajo, iskrena hvala!		
		VSI NJENI
NOVICE IN DOGODKI
Zdravstveni dom Tržič
V dveh letih velik zalogaj
Tržič, 2. februarja - Po novem je funkcioniranje zdravstvenega varstva stvar republike, obveznost občine pa del socialnega programa in naložb v zdravstvu. V Tržiču so naložbeni apetiti v zdravstvo mogoči v okrilju 0,45 občinske prispevne stopnje. V zadnjih dveh letih so bili v tem pogledu kar uspešni, a kako bo za naprej?
Na novo prekrita streha, ob- znašal 400.000 dinarjev. Kje jih jo spremljevalcev (medicinskih novljeni prostori, rentgen, pro-  bodo dobili, jim za zdaj še ni
u, jim
stori za funkcionalne preiska- jasno, toda obnova prostorov
ve, nekaj nove opreme, vse to je, kot pravijo, nujna, močno
so uspeli v tržiškem zdravstve- pa je iztrošena tudi oprema,
nem domu v minulih dveh le- zlasti v zobni tehniki,
tih. Ob sodelovanju banke in Ko bodo obvladali ta zalo-
zavarovalnice  so  kupili  tudi gaj, nameravajo vložiti tudi v
novo reševalno vozilo. Za ide- obnovo    opreme splošnega
alni rešilni kombi, kakršne si je zdravstva   (tudi laboratoriju
direktor tržiškega zdravstvene- obljubljajo pomladitev), zlasti
ga  doma  dr.  Andrej  Robič pa v znanje. Že zdaj imajo od
ogledal na nedavni razstavi re- 10 zdravnikov dva na speciali-
ševalnih vozil v Innsbrucku, ni zaciji. Tudi ostali zdravstveni
bilo dovolj denarja, tako so se kader je deležen izobraževanja
morali zadovoljiti s klasičnim - z nabavo nove opreme so mo-
rešilcem. rali lani usposobiti tudi sestre.
Med neuresničenimi obno- letos pa bodo tudi voznike re-
vitvenimi načrti je ostala zobna sevalnih avtomobilov. Ker so
ambulanta.   Račun   zanjo  bi majhen zdravstveni dom, nima-
Kranj, februarja - Čeravno narava letošnjih zimskih počitnic ni obdarila s snegom, so se otroci in mladina kar dobro zabavali. V Kranju je za to skrbelo deset organizatorjev, med njimi Konjeniški klub Kranj, ki je za šolarje priredil tečaj jahanja. Veder konec minulega tedna je bil kot nalašč za umirjen sprehod s konji.
- Foto: C. Sinik
SPOŠTOVANI NAROČNIKI
Prišel je čas obračuna naročnine za Gorenjski glas. Ker se j« pobiralnina za pobiranje naročnine s poštarji prav nerazum Ijivo povečala (glede na višino novembra kar za 20 krat!), smo se odločili zopet za položnice, ki jih pošiljamo v teh dneh. Tako kot lani bomo tudi letos obračunavali naročnino vsake tri mesece in to sredi takega naročniškega obdobja, tako da bo vsak založil za polovico obdobja. Kot boste lahko tudi sami izračunali, tudi tokrat vsem naročnikom priznavamo 20 odstotni popust glede na maloprodajno ceno časopisa, s katero bomo v prihodnje sledili ceni drugih časopisov. Naj ob tem omenimo, da imajo naročniki ugodnost 25 odstotkov popusta tudi pri vseh oglasnih storitvah v našem časopisu. Prosimo vas, da naročnino poravnate v roku, ki je izpisan na položnici.
In še novost: že v letu 1989 smo pričeli pripravljati novo vsebinsko zasnovo in obliko časopisa Gorenjski glas. Razširjeni bralni del, nove rubrike s koristnimi informacijami, stalne petkove priloge Odprte strani in Snovanja, vam bodo nudile obilico zanimivega branja. Pričakujemo, da bomo novosti uvedli še ta mesec. Želimo, da nam ostanete zvesti!
Časopisno podjetje GLAS
Kaj je padlo na hišo Grašičevih iz Strahi-nja?__
Leteči predmet nad Strahinjem
Kranj, 2. februarja — Sem ter tja tudi nad Slovenijo zaidejo neznani ali manj znani leteči predmeti, za katere se potem izkaže, da so zemeljskega porekla. Nekaj takega se je pred dnevi zgodilo tudi Grašičevim iz Strahinja.
Helena Grašič nam je povedal, da so Grašičevi v torek zgodaj popoldne nič hudega sluteč sedeli v kuhinji. Nenadoma so zaslišali pasji lajež, ki ni in ni ponehal, zato so šli pogledat, kaj se je zgodilo. Na hišni strehi so opazili nenavaden predmet z. dolgo anteno in nekakšen očitno poškodovan balon. Oče Pavel je takoj poklical Center za obveščanje, kmalu zatem pa so prispeli kranjski miličniki. Predmet, ki je padel na Grašičevo hišo so razkrinkali na Hidrometorološkem zavodu v Ljubljani in ugotovili, da gre za vremensko sondo, po napisih sodeč finsko, kaj naj bi zaradi hitrega gibanja zračnih tokov priletela iz Avstrije.
Na Centru za obveščanje so povedali, da je bil v sondi hi-drometer, dolga antena pa je služila za pošiljanje podatkov na zemljo. Vse skupaj je bilo poškodovano. Na Centru so še dejali da na Hidrometeorološkem zavodu sonde ne bodo sprejeli in poslali nazaj, saj je to povezano s prevelikimi stroški. In če obrnemo stvar še malo na šalo, lahko zapišemo, da tovrstni predmeti kar radi padajo na Gorenjsko, saj so jih pred leti že našli na področjih Jošta, Hotemaž in Tržiča.
M. Gregorič
tehnikov), zato morajo ta znanja združiti pod kapami šoferjev. Naložbe v znanje se kmalu povrnejo z več učinka. To dr. Robič pojasnjuje na primeru lanske porabe zdravil, ko je bilo na Gorenjskem izdanih za desetino več receptov kot preteklo leto, čeravno ljudje niso bistveno bolj obolevali niti ni bilo kake epidemije. Ta pribi-tek je zdravstvu pobral večji kupček denarja. Trdi, da za tem tiči tudi neznanje. Ce namreč zdravniki več vedo, so lahko tudi racionalnejši in jim ni nujno ravno pisati receptov, da bi potolažili paciente.
D. Z. Žlebir
Prireditve ob prazniku
Tržič - V tržiški knjižnici se bo v četrtek, 8. februarja, od 8. do II. ure z otroki pogovarjal pesnik Bojan Pisk. Tega dne bo v knjižnici tudi dan odprtih vrat (brezplačno za zamudnike). Dan odprtih vrat - brezplačen vstop bo tudi v muzeju.
Pred Abanko bo v četrtek ob 16.30 koncert Pihalnega orkestra Tržič pod vodstvom dirigenta Vlada Škrleca.
V tržiški kinodvorani bodo v četrtek, ob 18. uri vrteli prvi slovenski igrani film V kraljestvu Zlatoroga. Po projekciji bo pogovor o filmu.
Z
GLASOVA ANKETA
7
Časopisom ni vedno verjeti
Kranj, 2. februarja - Časopisi so bolj ali manj naši vsakdanji spremljevalci, tako kot radio, televizija in ostali množični mediji. Nekateri jim sicer prerokujejo, da bodo izumrli zaradi hitrega razvoja drugih oblik obveščanja. Kljub vsemu pa moramo priznati, da bi težko živeli brez obveščanja preko časopisov, čeprav njihovemu pisanju ne kaže vedno povsem zaupati.
Vilko Papler, upokojenec: "Časopisom verjamem, ker menim, da jim enostavno moramo verjeti. Vsekakor pa veliko bolj zaupam časopisom kot pa televiziji, saj tam bolj pogosto manipulirajo. Želim, da bi bilo v časopisi sih več fotografij in novic iz domačega okolja, saj to bolj pritegne bralce."
Belinda Pevec, knjižničarka: "Časopisom v glavnem zaupam, zato tudi verjamem večini tistega, kar- je v njih napisano. Do sedaj sem verjela in zaupala tudi vašemu časopisu. £ Pravzaprav nimam druge izbire kot, da verjamem tistemu, kar je zapisano v časopisih."
Grega Dolenc, dijak: "Ce hočemo verjeti časopisom, oziroma tistemu, kar pišejo, je najbolje, da več časopisov primerjamo med seboj, da bi se prepričali, ali je njihovo pisanje resnično ali ne. Nekateri časopisi pišejo prav vse, kar jim pride pod roke, zato vsega ne verjamem.
Jože Spenko, voznik:
"Tistemu, kar pišejo naši časopisi, lahko verjamem največ dvajset odstotno. Vsi časopisi so namreč precej spolitizirani, informacije dobivajo od različnih virov, ki niso vedno povsem zanesljivi, nekateri „ časopisi pa sploh objavijo vse, kar jim pride pod roke."
Dino   Gojo, ekono-
mist:
cije
'Vse informa-iz časopisov z
jemljem nekoliko rezervo, torej podvo mim v popolno res ničnost napisanega Stanje se vseeno nekoliko izboljšuje, saj smo v zadnjem času dosegli precej večjo 1*^ svobodo tiska, kot je bila še pred leti, zato so tudi časopisi bolj objektivni.
Ivan Žakelj, zastopnik: "Včasih časopisom verjamem boj, včasih manj. V teh časih je bolje, da pisanju časopisov ne verjamemo preveč, kajti v njih vsi nekaj obljubljajo. Zaenkrat razmere še ne gredo nič na bolje, tako  da časopisom
ne zaupam preveč.'
M. GregoriČ Foto: Katja Premru
VIDEOTEKA Afrika, spomin na leto dni
življenja
Idrijci urejajo novo odlagališče odpadkov
Maja ugasne zelena luč za Raskovec
Škofja Loka, 5. februarja - Kaže, da bosta škofjeloška in idrijska občina po večletnem prerekanju okrog idrijskega odlagališča komunalnih (in na črno tudi nevarnih) odpadkov v Raskovcu, od koder izcedne vode pretijo z onesnaženjem virov pitne vode za Žiri, kmalu skupaj nazdravili novi deponiji.
Po medsebojnem dogovoru ugasne zelena luč za odlagališče Raskovec 15. maja. Tedaj morajo imeti Idrijci usposobljeno novo odlagališče. Kot so nedavno sporočili Ločanom, ne pričakujejo ovir, ki bi ta datum postavljale na glavo. Novo odlagališče v Ljubevču imajo namreč že opredeljeno v družbenem planu, pri koncu so ureditveni projekti, pridobili so zemljišče za celotno območje odlagališča, v teku pa so tudi že pripravljalna dela, kot posek drevja, dovozna pot, utrjevanje brežin vodotoka.
Nekoliko bolj se Idrijcem odmika delo pri projektu sanacije sedanjega odlagališča Raskovec, ki bi ga morali - skupaj s pozitivnim mnenjem skupine SEPO pri Inštitutu Jožef Štefan - predložiti škofjeloškim sosedom do konca minulega leta. Idrijci sicer obljubljajo, da zamude ne bo več kot dva meseca, vendar so Ločani po dolgih letih slabih izkušenj previdni; izvršni svet razumevajoče pristaja na dvomesečni zamik, obenem pa vztraja pri res strokovno neoporečni sanaciji Raskovca.
H. Jelovčan
Škofja Loka, 5. februarja - V torek, 6. februarja 1990, ob 18. ur'»f škofjeloškem kinu Sora pripravlja svetovni popotnik Zvone Šer> ga multivizijo, računalniško vodeno projekcijo z naslovom Aif ka, spomin na leto dni življenja. Predavanje gorovi o zanimive!1 popotovanju z motorjem preko črne Afrike. |
Druga zmaga Mateje Svet
Kranj, 5. februarja — Jugoslovanska smučarka Mateja Svet je dobila šesti veleslalom letošnje sezone za ženski svetovni
pokal. V švicarskem Vey-onnazu je bila v obeh vožnjah najhitrejša in s to zmago je dosegla svojo drugo zmago v tej sezoni. Na odlično četrto mesto seje uvrstila Veronika Šareč s štartno številko 41.
D. H.
Čipka na Škofjeloškem
Škofja Loka - Prizadevne članice aktivov kmečkih žena p1* škofjeloški kmetijski zadrugi pripravljajo ob 8. februarju, slovel] skem kulturnem prazniku razstavo Čipka na Škofjeloškeflj Odprli jo bodo 8. februarja, ob 15. uri v prostorih Kmetijske in druge na Spodnjem trgu v Škofji Loki (nad trgovino). RazstaM bo odprta tudi v petek, soboto in nedeljo od 9. do 18. ure. Vsaj dan pripravljajo bogat srečelov.
L- H
Vijoličasta Sava
Jesenice, 5. februarja - Malo pred poldnevom smo dobili v uredništvo obvestilo iz Centra za obveščanje in alarmiranje v Kranju, da je Sava na Jesenicah od Hermanovega mostu naprej vijoličasto obarvana in da je menda vzrok za to v jeseniški železarni. Vodja oddelka za tehnično, ekološko in zdravstveno varstvo v Železarni Zoran Kreič nam je po telefonu informacijo iz Centra v Kranju in nato še načelnika občinskega štaba za CZ občine Jesenice Branislava Petroviča potrdil. Povedal je, da je do vijoličastega obarvanja prišlo okrog 9. ure dopoldne, vzrok pa je "nepričakovana tehnološka motnja" oziroma nenaden izbruh stare kisline iz že opuščene "kaverne" pod nekdanjo lužilnico v predelovalnici obrata Hladne valjarne in ži-čarne. Odtekanje so, ko so ugotovili vzrok, takoj preprečili in hkrati vzeli tudi vzorce vode za preiskavo. Prve ocene so, da nenaden izliv ni povzročil zastrupitve Save.
A. Z.
V četrtek, 22. februarja, ob 19. uri bo prva letošnja
GLASOVA PREJA
Voditelj Viktor Žakelj bo tokrat gostil podpredsednika slovenske socialistične zveze, pesnika in akademika
CIRILA ZLOBCA
ter pesnika in urednika
JAŠO ZLOBCA
Pogovarjali se bodo na temo
MED POLITIKO IN KULTURO
Pokličite nas po telefonu 21-860 (uredništvo Gorenjskega glasa) in rezervirali vam bomo sedež v restavraciji. Obljubljamo bogat večer ob dobri postrežbi in zanimivem pogovoru.