KATOLIŠKI AM SIJ OKI SVET KRISTUSU! KRISTUSA SVETU! &1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII III' Za vzdrževalnino gojencev „Baragovega misijonišča“ I 10 glavnic po 1.000 dolarjev — to bi pomenilo kapital, iz kate- | rega obresti bi “Baragovo misijonišče" lahko stalno vzgajalo po deset = gojencev za misijonski poklic! | Mnogo je že duš ali skupin, ki so razume'e naš klic po tovrstnem - sodelovanju in nam poslale svoj prispevek v eno ali več vzdrževalnin. » Navajamo spet nekaj takih tako dobrodošlih darov: = Neimenovani iz III., U.S.A. je daroval za vzdrževalnino v spomin r škofa Rožmana kar 400 dolarjev in za vzdrževalnino v zahvalo sloven- \ skim misijonarjem 100 dolarjev. Ga. Helena Remec iz U.S.A. pa je darovala 40 dol. za vzdrževal- ^ nino v čast Odrešeniku sveta, spominjajoč se nepozabnega pokojnega \ soproga in očeta Vladimirja. i Iskrena hvala in srčni Bog plačaj vsem darovalcem! \ Tako je zdaj položaj vzdrževalnin takle: 1. — V čast Odrešeniku sveta, 2.000 pesov in 60 dolarjev. 2. — V čast Mariji, Kraljici misijonov, 10 dol. in 10.000 lir. f 3. — V čast apostolu narodov, sv. Pavlu, 45 dolarjev. 'i 4. ___ V čast zavetnikoma misijonov, sv. Frančišku Ksavcriju in Mali Tereziki, 105 dol. ? 5. — V čast sv. Vincenciju Pavelskemu, 220 dolarjev. 6. — V proglasitev Barage blaženim, 160 dolarjev. r 7. — V dvig škofa Slomška na oltar, 2.500 lir in 50 dol. i 8. — V spomin škofa Rožmana, 400 dol. ? 9. — V spomin padlim domobrancem, 150 dolarjev. 10. — V zahvalo slovenskim misijonarjem, 33.000 Lir in 100 dol. r Vse, kar se je doslej v ta namen darovalo, znese okrog 1400 do- | larjev; torej že za poldrugo vzdrževalnino skoraj. Ce v naslednjih štirih « letih svojo darežljivost pomnožimo za 100 %, bomo v petih letih te ^ akcije imeli cilj dosežen. Prijatelji, sodelujte! ; Baragovo misijonišče \ llllllllllllllllllllllll•ll||lall■ll'« Tiitnitiaiiiiiiiii AD GENTES misijonska dejavnost cerkve* PAVEL ŠKOF služabnik božjih služabnikov z očeti svetega cerkvenega zbora v večen spomin ODLOK O MISIJONSKI DEJAVNOSTI CERKVE (Nadaljevanje) V tej misijonski dejavnosti Cerkve so okoliščine včasih kaj raznolike: naj-Prei je stanje začetka ali ustanovitve, potem novosti ali mladostne dobe. se zaključi to stanje, se vendar misijonska dejavnost Cerkve ne neha, Marveč pripade že zgrajenim domačim Cerkvam dolžnost, da jo nadaljujejo in da oznanjajo evangelij vsem tistim, ki so še zunaj njih. Razen tega se mnogokrat popolnoma spremene skupine, v katerih je grajena Cerkev; vzrok so različne okoliščine, zaradi katerih lahko nastane čisto nov položaj. V tem primeru mora Cerkev presoditi, če ta položaj znova Zahteva misijonsko dejavnost ali ne. Vrh tega so okoliščine včasih take, da začasno ni mogoče naravnost in neposredno podajati evangeljskega oznanila; •»'daj morejo in morajo misijonarji pričevati o Kristusu ali vsaj o ljubezni in dobroti, to pa potrpežljivo, modro in obenem z velikim zaupanjem; tako pri-Pfavljalfo Gospodova pota in Ga na nek način napravijo navzočega. Tako je torej jasno, da izhaja misijonska dejavnost prav iz najglobljega b|stva Cerkve, katere zveličavno vero oznanja; katere katoliško edinost spo-P°lnjuje, ko jo širi; katere apostolstvo vzdržuje; katere kolegialno privezanost na hierarhijo jizvaja; o katere svetosti priča, jo razširja in spodbuja. In tako se misijonska dejavnost med ljudstvi loči i od dušnopastirske dejavnosti med * Poslovenjeno iz španskega besedila v L’Ossevvatore Romano (El Observa-f.or Romano), Buenos Aires, 28. decembra, str. 1-7. Edini uradni tekst je la-tlnski. Prevedel Alojzij Geržinič. verniki i od pobud, ki hočejo spet doseči edinost kristjanov. Vendar je to dvoje najtesneje povezano z misijonskimi napori Cerkve8 * * * * * * 15: zakaj ločitev kristjanov postavlja pregrajo nad vse sveti zadevi oznanjanja evangelija vsakemu človeku 16 in mnogim zapira pot vere. Zato so po potrebi misijonstva vsi krščeni poklicani, da se združijo v eno samo stajo in enodušno pričajo pred pogani o Kristusu, svojem Gospodu. Ker pa še ne morejo polno pričevati o eni sami veri, je prav, da jih vsaj preveva medsebojno spoštovanje in ljubezen. 7. Nagib za to misijonsko dejavnost prihaja iz volje Boga, ki „hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli k spoznanju resnice. Zakaj en Bog je; eden tudi Srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus, ki je dal sam sebe V odkupnino za vse" (I Tim. 2, 4-5), in „v nikomer drugem ni zveličanja" (Apd. 4, 12). Potrebno je, da se vsi spreobrnejo k Njemu, ko so ga spoznali po oznanjevanju Cerkve, in da se s krstom vključijo vanj in v Cerkev, ki je njegovo Telo. Kristus sam je poudarjal „nujnost vere in krsta z jasnimi besedami (Mk. 16, 166; Jan. 3, 5) in obenem potrdil nujnost Cerkve, v katero vstopijo ljudje po krstu kot skozi vrata. Zato se ne morejo zveličati tisti, ki vedoč, da je katoliško Cerkev ustanovil Kristus kot potrebno, ne bi hoteli vstopiti vanjo ali v njej vztrajati“ 17. Daši more Bog ljudi, ki brez krivde ne poznajo evangelija, vere, brez katere je nemogoče biti Bogu všeč (Hebr. 11, 6) privesti k veri po poteh, ki jih samo On pozna, vendar pripada Cerkvi dolžnost (I Kor. 9, 16) in obenem sveta pravica, da oznanja evangelij; zato ohranja misijonska dejavnost danes kot zmerom vso svojo silo in nujnost. Po njej nabira in neprestano ureja skrivnostno Kristusovo Telo sile za lastno rast (pr. Ef. 4, 11-16). Ude Cerkve priganja k tej dejavnosti ljubezen, s katero ljubijo Boga in s katero žele deliti z vsemi ljudmi duhovne dobrine s(edanjega in prihodnjega življenja. Končno se s to misijonsko dejavnostjo v polnosti slavi Bog, ko ljudje sprejmejo zavestno in v celoti Njegovo odrešilno delo, dopolnjeno v Kristusu. Tako se z njo dovršuje božji namen, kateremu je Kristus služil poslušno in z ljubeznijo do slave Očeta, ki ga je poslal 18, da bi vesoljni človeški rod tvoril eno samo božje ljudstvo, se združil v eno samo Kristusovo telo in se vzajemno zgradil v en sam tempelj Svetega Duha. Ta namen odgovarja, kolikor se nanaša na bratsko slogo, srčni želji ljudi. Tako se v resnici dovršuje načrt Stvarnika, ki je naredil človeka po svoji podobi in sličnosti; vsi, ki so deležni človeške narave, lahko torej, prerojeni v Kristusu po Svetem Duhu in pričakujoč enodušno božjo slavo, rečejo: „Oče naš" 19. 8. Misijonska dejavnost je tudi tesno povezana s človeško naravo in nje- nimi težnjami. S tem ko razodeva Kristusa, odkriva Cerkev ljudem pravo res- nico o njihovem položaju in celotnem poklicu, saj je Kristus počelo in zgled te prenovljene človečnosti, prežete z bratsko ljubeznijo, iskrenostjo in miro- ljubnostjo, po kateri vsi hrepene. Kristus in Cerkev, ki o Njem priča z oznanja- njem evangelija, sta nad vsako plemensko ali narodno posebnostjo, zato ju nihče ne more imeti za tujca Kristus sam je resnica in pot, ki razodeva evangeljski nauk vsem, ko daje vsem ušesom slišati Kristusove besede: „Spre- obrnite se in verujte evangeliju“ (Mk. 1, 15). Ker pa je tisti, ki ne veruje, obsojen (pr. Jan. 3, 18), so Kristusove besede obenem besede sodbe in plasti, smrti in življenja. Le če ubijemo staro, se moremo približati novosti življenja: to, kar predvsem služi osebi, velja tudi za različne dobrine tega sveta, k' nosijo obenem pečat greha ljudi in božji blagoslov: „Vsi so grešili in so brez božje slave" (Rimlj. 3, 23). Nihče se ne reši greha niti se ne vzdigne nadse z lastnimi močmi; nihče se popolnoma ne osvobodi svoje bolezni ali samote ali sužnosti, temveč vsi potrebujejo Kristusa, zgled, učenika, osvobodi-*elia, zveličarja, oživljavca 21. Evangelij je bil resnično v človeški zgodovini, tudi v časni, kvas svobode in napredka in nudi v obilju kvasino bratstva, edi-n°sti in miru. Po pravici proglašajo torej verniki Kristusa za „pričakovanje Narodov in njihovega Odrešenika“ 22. 9. Tako tedaj se čas misijonske dejavnosti umešča med prvi Gospodov Prihod in poslednji, ko bo Cerkev pobrana z vseh štirih strani neba kot žetev v božje kraljestvo 23. Preden pride Gospod, se mora evangelij oznaniti vsem tarodom (pr. Mk. 13, 10). Misijonska dejavnost ni nič več in nič manj kot razodevanje božjega ^ačrta ali epifanija in izpolnitev v svetu in v zgodovini, v kateri očitno dovršiš Bog po misijonstvu zgodovino odrešenja. Po besedi pridigovanja in po Zakramentih, katerih središče in vrh je najsvetejša Evharistija, predočuje Kristusa, tvorca odrešenja. Temu, kar je kot skrivna navzočnost Boga v narodih že bilo resnice in milosti, odjemlje zločeste okužbe in vrača njegovemu tvorcu Kdstusu, ki uničuje hudičevo gospostvo in poganja v beg mnogoobrazno hudo-biio zločinov. In tako to, kar je dobrega vsajeno v srcu in umu ljudi ali v domačih obredih in kulturah narodov, ne le ne pogine, temveč se pozdravi, Povzdigne in spopolni v božjo slavo, v ponižanje hudiča in v srečo človeka 21. ta način je misijonska dejavnost usmerjena v eshatološko polnost25: po njej se — do časov in trenutkov, ki jih je Oče pridržal svoji oblasti (pr. Apd. 7) — širi božje ljudstvo, ki mu je bilo preroško povedano: „Razširi kraj sv°iega šotora in ratzegni kože svojih tabernakljev. Ne odpusti“ (Iz. 54, 2) 20, Se povečuje skrivnostno Telo do mere polnosti starosti Kristusove (pr. Ef. 4, 13), in duhovni tempelj, v katerem je Bog čaščen v duhu in resnici (pr. Jan. 23), raste in se gradi na temelju apostolov in prerokov, glavni vogelni kamen pa je Jezus Kristus (Ef. 2, 20). ,, 14 Že sv. Tomaž Akvinski govori o apostolski službi vsajanja Cerkve: pr. Lib. I, distj. 16, q. 1, a 2 ad 2 et ad 4; a. 3 sol.; Sirnima Theol. I. q. 43, a. ‘ ad 6; I - II, q. 106, a. 4 ad 4; pr. Benedikt XV., Maximum illud, 30. nov. 1919 A S 1919, 445 in 453) ; Pij XI., Rerum Ecdemae, 28. febr. 1926 (A A S 1926, ''*); Pij XII., 30. apr. 1939 direktorjem papeških misijonskih družb; isti, 24. jun. ^44 istim. (A A S 1944, 210; tudi v A AS 1950, 727, in 1951, 508); isti 29. jun. „ 48 domači duhovščini mis. dežel (A A S 1948, 374); isti Evangelii Praecones, f jun. 1951 (A A S 1951, 507); isti, Fidei domom, 15. jan. 1957 (A A S, 236); Janez XXIII., Princeps pastomm, 28. nov. 1959 (A A S 1959, 835); Pavel VI., TE. okt. 1964 (A A S 1964, 911). , Tako papeži kot cerkveni očetje in sholastiki govore pogosto o širjenju Cer-ave: sv. Tomaž Akv., Comm. in Matt. 16, 28; Leon XIII., ene. Sanda Dei Civita- tis (AAS 1880, 241); Benedikt XV-> ene. Maximum illud (A A S 1919, 442)! Pij XI., ene. Herum Ecclesiae (A A S 1926, 65). 15 V ta pojem misijonske dejavnosti se vključujejo, se razume, tudi tisti pre' deli Latinske Amerike, v katerih ni domače hierarhije ne zrelega krščanskega življenja ne zadostnega oznanjevanja evangelija. Če sveta stolica dejansko prizna te pokrajine za misijonske ali ne — to ni odvisno od koncila. Zategadelj se reč« glede na zvezo med pojmom misijonske dejavnosti in nekaterimi pokrajinami, da se ta dejavnost „'čestokrat“ izvaja v nekaterih predelih, ki jih je priznala sveta stolica. 16 Odlok Unitatis redirvtegrutio, 1. 17 Prim. dogm. konst. Lumen gentium, 14. 18 Ptirn. Jan. 7, 18; 8, 30 in 44; 8, 50; 17, 1. 19 O tej sintetični ideji glej nauk sv. Irineja o povzetku (rekapitulaciji)-Pr. tudi Hipolit, De Antichristo, 3: „Omnes volens omnesque salvare desideranSi omnes Dei filios praestare volens sanctosque omnes in unum hominem perfectum vocans...“ (P G 10, 732; G C S Hippolyti I 2, str. 6); Benedictiones Jacob, 7 (T' U., 38-1, str. 18, v. 4 in sl.). Origen, In Joann., knj. 1, op. 16: „Tum enim cognos-cendi Deum una erit actio corum, qui ad Deum pervenerint, duce eo Verbo quod est apud Deum; ut sie sint in cognitione Patris formati omnes accurate filii, ut nune solus Filius novit Patrem“ (P G 14, 49; G C S Orig. IV 20) ; sv. Avguštin, De sermofd Domini in Monte I, 41: „Diligamus puod nobiseum potest ad illa regna perduci, ubi nemo dicit: Pater meus, sed omnes uni Deo: Pater noster“ (P L 34,1250); sv. Čiri' Aleks., In Joann, I: „Sumus enim omnes in Christo et communis humanitatis persona in ipsum reviviscit. Nam et novissimus Adam idcirco nuncupatus est.--Habitavit enim in nobis, qui per naturam Filius est ac Deus: ideoque in eins Špiritu clamamus: Abba Pater! Habitat antem Verbum in omnibus in uno teffl-plo, scdlicet quod propter nos et ex nobis assumpsit, ut omnes in seipso habenSi omnes in uno corpore, sicuti Paulus ait, reconciliaret Patri“ (P G 73, 161- 164)- 20 Benedikt XV., Maximum illud (AAS 1919, 445): „Nam ut Ecclesia De' catholica est nullamque apud gentem vel nationem extranea...“ Pr. Janez XXIII-> enc. Mater et Magistra: „a iure divino ad universas pertinet gentes... Ecclesiai cum in populi alicujus quasi venas vim suam inseruerit, idcirco neque est neque se existimat institutum quoddam, eidem populo extrinsecus impositum... AtqUC ideo quidquid bonum honestumque sibi esse videatur, idem confirmant atque per-ffciunlt“ (to je, tisti, ki so se prerodili v Kristusu) (AAS 1961, 444). 21 Pr. Irinej, Ad haer, III, 15, op. 3 (P G 7, 919); „Veritatis fuerunt prae-dicatores et apostoli libertatis.“ 22 Ant. O za dan 23. decembra. 23 Pr. Mt. 24, 31; Didache 10, 5 (F U N K, I, str. 32). 24 Dogm. konst. Lumen gentium, 17; sv. Avguštin, De civitate Dei 19, 1” (P L 41, 646). Insitr. S. C. P. F. (Collectaneu I, op. 135, str. 42). 25 Po Origenu se mora evangelij oznaniti pred koncem tega sveta: Hom. i;l1 Luc. XXI (G C S, Orig. IX 136, 21 in sl.); In Matth, comm. ser. 39 (XI 75, 25 'in sj.); Hom. in lerem. III, 2 (VIII 308, 29 in sl.); sv. Tomaž, Summ. Theol., I - Ih q. 106, a. 4 ad 4. 20 Hilarij iz Poitiersa, In ps. H (P L 9, 301); Evzebij iz Cezareje, In /s®' iam 54, 2 - 3 (P G 24, 462 - 463); Ciril Aleks., In Isaiam V, pogl. 54, 1 - 3 (P G 70, 1193). (Se nadaljuje) mati in učiteljica O. JOŽE KOKALJ SJ, V „KRALJICA DVEH SVETOV“ Sveti oče Janez XXIII. je mnogim ljudem modernega sveta približal 'jeličino Kristusove vesoljne Cerkve. S svojim zgledom, postopkom in besedo je pokazal, da je ta Cerkev naša skupna mati in učiteljica, mater et ^gistra, kot jo je imenoval v svoji najbolj znani okrožnici, v kateri daje ^ftiernice za reševanje perečih vprašanj sodobnega človeštva. Sv. Cerkev je mati vseh ljudi. Dana ji je zapoved, naj „uči vse narode“, j' Jih objema z enako ljubeznijo. Predvsem skrbi za človekove duhovne pro-'neme, ne zanemarja pa tudi ostalih vprašanj, saj je Kristus prav tako kot duše zdravil tudi telesa. Cerkev si prizadeva za mir med narodi, za socialno Pravičnost in enakost, širi kulturo, izobrazbo, vzgojo, dober tisk, skrbi za c*ovekove pravice in ga opozarja na dolžnosti. Sveti oče Janez XXIII. je v svojem prvem govoru spregovoril tudi tistim, »ki imajo v rokah usodo, blagostanje in upanje narodov.“ Rekel jim je: "Zakaj se uspehi človeškega duha in narodna bogastva pogosteje uporabljajo Za izdelavo orožja — orožja smrti in uničenja — kot za povečanje blago-paPja vseh družbenih slojev, posebno tistih, ki imajo najmanj sredstev? pojdite hrabro na delo in imejte zaupanje v luč, ki prihaja od božje pomoči! “°&lejte na narode, ki so vam zaupani, in poslušajte njihov glas! . _ Od vas ne zahtevajo čudežnega orožja, ki lahko povzroči morilske po- šlje. Zahtevajo mir, ki je potreben, da lahko človeška družina živi, se razvija 111 svobodno napreduje... V prvi encikliki pa je papež dobrote poudaril: „Objemamo vsa ljudstva 1 enako ljubeznijo; ko govorimo o tako važnem vprašanju — kot je mir med Parodi — smo prepričani, da nas poslušajo ljudje vseh narodov.“ + Kristusova Cerkev se kot skrbna mati sklanja nad vsakim narodom in °t Pooblaščena učiteljica širi nauk tistega, ki je rekel: „Jaz sem Resnica.“ v Spomnimo se npr. na srednjo Afriko. Tam so živela plemena črncev v revščini, v kulturni zaostalosti, brez šol, zdravil, celo brez prave obleke. Ko Pp so prišle prve redovnice, je nastala sprememba. Junakinje apostolata so ?nprle dispanzerje; prinesle zdravila in začele z rednim poukom otrok. Prišel -10. duhovnik, edini izobraženec s tega področja, in začel s svojim blagoslovlje-Pirn delom. Povabil je zdravnika, laičnega pomočnika. Matere zdaj pošiljajo ,troke v šolo, hčerke se vadijo pri redovnicah v kuhanju, urejevanju doma .n v higieni; v nedeljo se v oblekah najrazličnejših barv zbirajo pri misi-l°nski cerkvici. V večjih krajih je ustanovljena gimnazija. Najbolj sposobne Pošiljajo misijonarji na visoke šole in poskrbijo za njihovo vzdrževanje... rp Beseda Afrika vzbudi v našem spominu celo kopico različnih predstav. p je celina, kjer brezmejne puščave oživljajo zelene oaze, kjer široke in ‘kriynostne reke tečejo skozi pragozdove, ki so polni nam neznanega živ-Jenja; to je domovina napol oblečenih zamorcev, ki časte malike in kjer Medsebojna plemenska nasprotja beli priseljenci spretno izkoriščajo... Toda Afrika je tudi celina modernih mest in mogočnega zbiranja množic ob nedeljskih mašah; tam so pokrajine, ki imajo največje ciborije na svetu, tisoče katoliških šol in zdravstvenih ustanov in skoro polovico prebivalcev, ki so že krščeni. V Urundiju je 170 duhovnikov v enem letu krstilo 09.1000 poganov; vsak duhovnik torej povprečno 570 ljudi. Črni škof mesta Leopoldvilla je po proglasitvi neodvisrtosti zaklical svojemu ljudstvu: „Ljudje ne potrebujejo samo kruha za telo, ampak tudi za dušo; želimo si resnice in ljubezni. Zato pa so nam tako potrebni delavci v božji službi, oznanjevalci miru in pričevalci ljubezni. To so misijonarji, redovniki, redovnice in laični apostoli. Bog daj, da bi bila ta naša prošnja uslišana!“ V velikih mestih Afrike in Azije bomo našli misijonarje, ki se leta in leta ukvarjajo samo z znanstvenim delom. To so profesorji na univerzah in vzgojnih zavodih, v laboratorijih in knjižnicah. Proučujejo jezike, sestavljajo slovnice in priročnike, pišejo razprave in knjige, ki pomagajo medsebojnemu spoznavanju in zbližanju narodov in kultur. Največja slovenska misijonarja — Baraga in Knoblehar — sta pisala slovnice in slovarje. Tako je tudi drugod po svetu; misijonarji so navadno bili prvi, ki so proučevali jezikovne posebnosti posameznih narodov, pisali prve knjige, katekizme, življenjepise in znanstvene razprave. Pravijo, da je indijska provinca Ranchi indijski Ruhr. V zadnjih letih je Ranchi doživel izreden ekonomski razvoj; tam je dovolj premoga in železa; v tovarnah in hidrocentralah delajo Indijci skupaj z Angleži, Japonci, Ameri-kanci, Rusi in Nemci. V provinci Ranchi je tudi katoliško življenje zelo razgibano in uspešno-Cerkev ima tam različne šole, zdravstvene ustanove in znano tiskarno. V tiskarni je več kot 500 delavcev. P. Jaquemotte pripoveduje radovednemu turistu: „Ko smo začeli, so ljudje umirali od lakote. Zdaj lahko živijo-Drugi jim pridigajo, jaz jim dajem jesti. Ko sem prišel semkaj, ni bilo ničesar. Zdaj le poglejte! — Res, tiskarna v Ranchiju je ena od najmodernejših na vzhodni strani našega planeta in lahko tekmuje s tiskarnami na zahodni polobli. Delavci v njej so pred leti bili kmetje ali lovci v gozdovih; zdelo se je, da so nesposobni za točnost in solidno delo. Zdaj izdajajo knjige v sedmih jezikih in revije za razne stanove. Indijski predsednik jih je obiskal in jim dal svoje priznanje. Tudi za njihove družine je poskrbljeno. Sestre sv. Ane — domačinke — vršijo v družinah svoje apostolsko poslanstvo.“ V nekaterih delih sveta ie rasno vprašanje zelo pereče. Sv. Cerkev v teh krajih vzgaja ljudi v Kristusovem duhu ljubezni, enakosti in bratstva. 1960. leta so južnoafriški škofje izdali pastirsko pismo, posvečeno rasnemu vprašanju, ki vznemirja njihovo deželo. „Navadili smo se — pišejo — govoriti in poslušati predavanja o človeških rasah. Pozabili pa smo, da vkljub nekaterim razlikam med posameznimi plemeni obstaja pravzaprav samo ena človeška vrsta — človeški rod. Vsi smo Adamovi potomci in vsi imamo isto in enako človeško naravo. Vsi imamo neumrljivo dušo z vsemi duhovnimi, moralnimi in telesnimi zmožnostmi..-Izjavljamo, da je zakonodaja, ki zaradi rasne pripadnosti omejuje svobodo združevanja in družbenih odnosov, v nasprotju s krščanskimi načeli...“ Afriški škofje pogumno dvigajo svoj glas, ko branijo pravico zatiranih in zaničevanih črncev. Cerkev — Mati in Učiteljica — govori po Janezu triindvajsetem Sv. Cerkev je podobna usmiljenemu Samarijanu, ki se sklanja nad člo-vßäkim rodom. Njene ljubezni so še prav posebno deležni tisti, ki trpijo zaradi lakote, bolezni, zaostalosti ali neenakosti. Nemški škofje vsako leto povabijo svoje vernike, naj z denarno pomočjo Podprejo prizadevanje Cerkve, ki pomaga lačnim in bolnim. V štirih letih z zbranim denarjem zgradili v nerazvitih državah 102 kmetijski šoli, 127 ^°1 za vajence, 276 bolnišnic in dispanzerjev, 30 šol za zdravniško osebje, gospodinjskih šol in 24 ustanov za gobavce. Sv. Cerkev ima veliko zaupanje v bodočnost našega sveta, saj ve, da Jo nad nami božja Previdnost. Kot mati in učiteljica človeškega rodu odločno zavrača tiste črnoglede, ki prerokujejo, da nas bo kmalu na svetu — preveč. Naša zemlja je dovolj bogata in Bog nas ne bo zapustil, če bomo znali Zeinljo, ta božji dar, pravilno izkoristiti. 1781. leta je neki znanstvenik zapisal o Združenih državah Amerike: »Ce bi kdaj živelo na tem področju 10 milijonov ljudi, bi se mogli prehraniti ‘e pod pogojem, da bi živeli zelo skromno.“ Zdaj tam živi 180 milijonov, Zaloge hrane pa se kopičijo, ker ni dovolj človeških ust. v Nemčija je v desetih letih sprejela 10 milijonov novih ljudi in vendar Se Vedno prihajajo tuji delavci, ker je — premalo naseljena. Japonska ima 100 milijonov ljudi in je ravno v teh letih doživela svoj Pajvečji ekonomski napredek. Še večje uspehe ji obetajo, ko bo več prebi-valstva, ki bo prispevalo k narodnemu blagostanju. Končajmo z besedami francoskih škofov, ki so svojim vernikom sporo-111' v pastirskem pismu, da morajo imeti zaupanje v človeški razum, ki bo j^kril nove vire hrane, kateri so zdaj še skriti v zemlji, zraku in morju, kamor jih je položil Stvarnik. „Po božjem načrtu bodo ti viri, ki so v naravi, zadostni za potrebe vseh ljudi.“ Mati in učiteljica — sv. Cerkev — je spregovorila. ZAKAJ JE TAKO V KEPALI Zmaga komunistov? 4. marca 1965 je zvezna država Kerala na jugu Indije tretjič v osmih letih izvolila svoj parlament. Izid volitev je potrdil strah, da je Kerala najšibkejša točka indijske demokracije. Že drugič so v parlament stopili komunisti kot najmočnejša stranka. Leva komunistična partija (pristaši Pekinga) je dobila 40 sedežev, vseindijska kongresna stranka 36, keralska kongresna stranka 24, socialisti Praja 13, muslimanska zveza 6, desna komunistična partija (pristaši Moskve) 3, ostali: 11 sedežev. Ker velja v Indiji večinsko volitveno pravo, se število sedežev ne ujema nujno s številom oddanih glasov. Teh je bilo za vseindijsko kongresno stranko 33%, za leve komuniste 20%, za keralsko kongresno stranko 13 %, za desne komuniste 7 %, za ostale 27 %. Torej sta obe kongresni stranki skupaj prejeli skoro polovico (46%) glasov, obe komunistčni partiji skupaj pa komaj dobro četrtino (27 %). V primeri z volitvami 1. 1960 sta kongresni stranki pridobili 13% glasov, pa izgubili 3 sedeže, komunisti pa so izgubili ok. 10% glasov, pa pridobili 14 sedežev! Vzrok Vzrok za delno komunistično zmago je razcepljenost in needinost demokratskega tabora. Komunisti črpajo moč predvsem iz nestalnega, eksplozivnega položaja v deželi, iz gospodarsko-socialnih okoliščin in iz duhovne krize in brezciljnosti izobražencev. Prvi vzrok vseh nesreč v Kerali je prenaseljenost. Na niti 40.000 km2 je 1. 1961 prebivalo 17 milijonov ljudi, torej povprečno 425 na km2; na obalnem pasu se to število dvigne na 1000 in več. Pri tem pa so v celi deželi le štiri mesta s 100.000 do 300.000 prebivavcev. Ta preobljudenost skoro izključno poljedelske dežele pomeni, da se mora velika večina Keralčanov zadovoljiti z zelo majhnim posestvom. Po uradni statistiki ima 38% lastnikov manj kot 0,4 Hektara zemlje. Naglo naraščanje prebivavstva (2,4% na leto) vodi k vedno novemu razkosavanju tal in s tem k naraščajoči siromaš-nosti. Že zdaj je treba uvoziti 50% živeža od drugod. Socialne napetosti Drugi vzrok nestalnega položaja v Kerali so družbene neenakosti in napetosti. Od nekdaj je ta dežela veljala za trdnjavo indijskega reda kast. Temu se pridružujejo razlike med nekdaj samostojnimi deli dežele, verska nasprostva med hinduisti, kristjani in mohamedanci in druge bojujoče se skupinske koristi. Kriza inteligence Najglobji vzrok za neprestano vretje v Kerali pa je najbrž duhovna kriza inteligenčne plasti. Zaradi dobro zgrajenega krščanskega šolstva je v Kerali najmanjši odstotek analfabetov v Indiji (25% proti 75% po ostalih delih države). Mnogi izobraženci ne dobe primerne zaposlitve in tako narašča inteligenčni proletariat. Velik del od njih je izgubil orientacijo v duhovnem Pred cerkvijo v Kerali. 8vetu, ker jim njihova vera ne daje več rešitev za naš čas in njegove probleme. Za te rešitve pa se ponuja komunizem. Vloga kristjanov V Kerali je sorazmerno največ kristjanov v celi Indiji. Pripadnikov raz-mh cerkvä in obredov je skoro četrtina prebivavstva. Politično pripadajo največ kongresni stranki, vendar jih nekaj voli komuniste. Kako je to, da tako močna krščanska manjšina ne opravi več proti komunizmu in vzrokom zanj? Zdi se, da Cerkev v Kerali še ni razumela ®voje naloge. Preveč je obrnjena vase in okamenela v tradiciji. Predvsem ie needina, razklana ne le v različne krščanske skupnosti, marveč tudi v Različne katoliške „Cerkve“. V tej indijski deželi delujejo tri katoliška ?bčestva: sirsko-malabarsko z 1.6 milijonom, sirsko-malankarsko s 140.000 m latinsko z 900.000 verniki. Prvi dve sta vzhodni Cerkvi, združeni z Rimom. Nastali sta v prvih stoletjih po Kristusu po misijonskem delovanju perzijske Cerkve ali celo, kot trdi ustno izročilo, po misijonskih potovanjih apostola Tomaža. Latinska Cerkev pa se je razširila iz portugalskega misijona, zlasti m delovanja sv. Frančiška Ksaverija. Štiri „Katoliške Cerkve“ Bolj kot obredi ločijo te Cerkve vprašanja pristojnosti. Verniki žive pomešano, zato škofje niso pristojni za določeno ozemlje, ampak za določeni krog ljudi. Da gre cepljenje še globlje, se sirsko-malabarska Cerkev deli v južnjake in severnjake. Južnjaki so v bistvu krščanska kasta po zgledu hinduističnih. Ne sprejema izpreobrnjencev kot enakopravne in skuša kasto obdržati „čisto“ s prepovedjo poročanja z drugoverci, med katere štejejo tudi vse druge kristjane. Zaradi te razklanosti pride do čudnih pojavov. V glavnem mestu Kerala Trivandrum so celo štirje katoliški škofje: latinski, sirsko-malankarski, sir-sko-malabarski nadškof za severnjake in sirsko-malabarski škof za južnjake. Vsaka skupnost ima svoje šole, svoje bolnišnice, svoje načrte, svoje časopisje in cerkve. Latinski škofje so zato proti temu, da bi se sirski Cerkvi širili drugod po Indiji, ker bi se s tem nasprotja prenesla iz Kerale še drugam. Izven Kerale je edina sirsko-malabarska škofija v Čandi (srednja Indija). Spada v latinsko cerkveno provinco Nagpur. Pota k edinosti Kot izhod iz razcepljenosti katoliških „Cerkva“ sta mogoči dve rešitvi. Prva bi bila ta, da bi se prekrivajoče pristojnosti odpravile in bi se verniki različnih obredov na istem ozemlju podredili enemu samemu škofu. Druga rešitev bi bila bolj temeljita. Različne skupnosti in obredi naj se zlijejo v eno cerkveno skupnost z enotnim indijskim ali keralskim obredjem. Ta predlog izhaja iz dejstva, da so tako latinski kot sirski obredi prišli od drugod. Vsi naj se umaknejo domačim. Prvi korak za to združitev naj bi bila uvedba domačega jezika malajalam v liturgijo. Cilj je še daleč Teoretično sta obe rešitvi izvedljivi. A kaže, da je še daleč do kakega zedinjenja. To dokazuje 18. oktobra 1964 priobčeni memorandum “Hendo — The Church of India”. Izdala ga je sirsko-malabarska organizacija Navajeeva Parišad, ki si prizadeva, da bi „vzpostavila" (sirsko) Cerkev Indije. Ves spis je oster napad proti latinski Cerkvi in njenim misijonarjem. Edino prvotna sirska Cerkev naj bi imela v Indiji domovinsko pravico; je „z evangelijem spopolnjeni hiduizem“, da celo „oblika hinduizma... kakor živaizem in višnuizem“. Sklicujejo se tudi na svojo kastno prednost. Za vso Indijo hočejo odpravo teritorialnih pristojnosti in uvedbo osebne škofove jurisdik-cije nad posameznimi kastami in drugimi socialnimi skupinami — torej raztegnitev cerkvenega položaja v Kerali na vso Indijo. Pisci memoranduma se sicer sklicujejo na 2. Vatikanski cerkveni zbor, a so daleč od njegovega duha. Njihov pamflet je sramotno reakcionaren in je žalostno zrcalo duhovnega zadržanja, ki je v Kerali še živo. Znamenja upanja Zagovorniki cerkvene razcepljenosti v Kerali so na splošno višji cerkveni dostojanstveniki in duhovniki. Laiki, zlasti mladina, imajo za te spore med «bredi malo razumevanja. Tudi marsikateri mlajži duhovnik jih je že do grla sit. Če bi odločali ti, bi bil problem cerkvene enotnosti in s tem tudi bolj učinkovite službe in pričevanja Cerkve kmalu rešen. KARDINAL FRINGS O VIETNAMU (Pastirsko pismo ob zbirki za Južni Vietnam) V uvoda se kardinal spet obrača s prošnjo na dobra srca vernikov in daje konkretna navodila, kako poslati in kani. Potem pravi, da bo povedal nekaj in zgodovine Cerkve v Vietnamu in nelcaj o njeni sedanjosti. „Ako mei poslušate, mi boste dali prav, da sem vas prosil za pomoč“. I Bilo je leta 1618. V Nemčiji se je začenjala nesrečna tridesetletna vojna. V Viet-Namu, to je „Deželi na jugu“, se izkrca mlad jezuit o. Aleksander von Rhodes. Njegovo življenje je bilo tako polno, da se nam danes zdi komaj Mogoče to, kar je napravil pri tedanjih prometnih razmerah in še nepreiskani Prepletenosti domačih jezikov vzhodne Azije. Indija, Vietnam, Kitajska, pa sPet Indija, Perzija, Evropa so dežele njegovega delovanja, misijonar, profesor bogoslovja, jezikoslovec pa vrste njegovih opravil. Bil je mož neizmernega obzorja. Ko se je 1. 1660 v Parizu ustanovilo Prvo semenišče za misijonske svetne duhovnike, je dal o. Aleksander Rhodes Pobudo — in sicer z uspehom —, da bodi prvi namen semenišča vzgoja domačih škofov in duhovnikov. In to pred dobrimi 300 leti! Semenišče deluje še danes in blagoslov, ki je iz njega izšel in izhaja, se sploh ne da izmeriti. O. Rhodes se temeljito nauči govorice domačinov, izda vietnamsko - portugalsko - latinski slovar, ki izide v Rimu, postane utemeljitelj vietnamskega književnega jezika, napiše slovnico in katekizem v tem jeziku. Preprosto ljudstvo ga ima rado in izobraženci ga cenijo. Spreobrnjenja se kopičijo, osebno krsti na tisoče ljudi. Drugi Frančišek Ksaverij! Odpor ne izostane. Trikrat ga izženejo in trikrat se vrne. Zapro ga v ječo in obsodijo na smrt In vendar uide namenjeni mu usodi. Ko mora končno zapustiti deželo, zapusti tnm laike, ki jih je izobrazil v šestletnih tečajih, ustanove, v katerih se Vzgajajo domači duhovniki. Resnično: o. Rhodes je apostol Vietnama. Tedaj ko se je v Nemčiji 1. 1648 končavala tridesetletna vojna, je obstajala v yietnamu živa katoliška Cerkev z ok. 100.000 verniki. Cez pol stoletja se je število podvojilo. Tedaj se začno tik pred 1. 1700 preganjanja. To, kar je 100 let prej nioralo prestati delo sv. Frančiška Ksaverija na Japonskem, se zdaj ponovi v Vietnamu. Na stotine cerkva uničijo plameni, škofe in duhovnike zapirajo, tisoči kristjanov umro kot mučenci. Papeži Leon XIII., Pij X. in Pij XII. so Uinoge od njih proglasili za svetnike. V teku je postopek za beatifikacijo 1700 Uiučencev. A Cerkev ni bila zatrta niti ni morala v podzemlje, kot je to bilo tedaj s Cerkvijo na Japonskem. Najbrž je bil vzrok v tem, da je o. Rhodes, ki je deloval dva rodova za Frančiškom Ksaverijem in je imel za Južni Viet-Uam na razpolago toliko desetletij kot oni za Japonsko let, vzgojil domačo duhovščino. Preganjanje je trajalo celo 18. stoletje. Potem je ok. 1800 prišla 20 letna Pavza. Sledilo je novo preganjanje — skoro 70 let. Končalo se je šele 1. 1886. Gotovo je vzelo življenje kakim 100.000 kristjanom. Francija si je to preganjanje izbrala za povod, da je raztegnila svoje kolonialno gospostvo na Vietnam. A francoski masoni so sami stiskali Cerkev, zapirali misijonske šole in dobrodelne zavode in plenili, tako kot v francoski matični državi, misijonsko imetje. Prenehalo je krvavo preganjanje, nadomestil pa ga je strahovit in načrten kulturni boj. K temu je prišla moralna pokvarjenost mnogih kolonizatorjev, kar je bilo veliko pohujšanje in zaradi tega prav tako velika ovira za širjenje vere. Kljub temu je Cerkev znova vzcvetela. Ko se je francosko gospostvo končalo, je štel Vietnam svoja 2 milijona katoličanov in katehu-menov s približno 2000 domačimi duhovniki — torej na 1000 vernikov po en duhovnik — in okoli 500 cerkva. II. Prišlo je novo zlo. Zlo, ki je zasenčilo vse dozdaj prestane. Zmaga nad francosko kolonialno silo 1. 1954 je bila obenem, kot se je kmalu izkazalo, zmaga komunizma. Mirovna pogajanja so določila delitev dežele, tako kot se je nekaj let prej že zgodilo na Koreji in v Nemčiji. Ves Vietnam — razpotegnjen je od severa proti jugu — meri nekako toliko kot Nemška zvezna republika, prebivavcev pa ima polovico manj. Pri delitvi 1. 1954 so prišle tri petine na severu pod komunistično oblast; južni dve petini sta tej nesreči ušli. Na komunistom pripadlem severu je živelo mnogo katoličanov. Določila mirovne pogodbe so ukrenila, da morajo tisti, ki se hočejo odseliti, imeti to možnost. Tako je prišlo ok. 670.000 severno-vietnamskih katoličanov v Južni Vietnam. Koliko se jih je odpravilo na pot in so bili navzlic vsem določilom s silo odvedeni nazaj, koliko jih je med selitvijo pomrlo ali bilo pobitih, ve le Bog. Kakor lahko pomilujemo tiste kristjane, ki so morali ostati v komunističnem Severnem Vietnamu, tako ne moremo misliti, da so se tisti, ki so se prebili na svobodni jug, rešili težav. Prišli so v razmere, ki se ne dado primerjati s položajem, kot so ga našli nemški pregnanci iz vzhodne in srednje Nemčije v zvezni republiki. Prav tako kot ti so izgubili vse, samo da tam ni bilo porazdelitve bremen v našem smislu. S trudom so se začeli prilagajati novim okoliščinam. Na novo vseljeni katoličani so naleteli celo znova na sovražnost. Duh 200 - letnega preganjanja se je še izživljal. Politične sekte so se začele upirati in so organizirale ustanove vojaške vrste. Korupcija je naraščala in komaj nekaj mescev stara državna tvorba je že stala na robu prepada. Sredi splošne zmede je stal mož, za katerega so vsi vedeli, da je osebno brez pege in kateremu so pripisovali avtoriteto in odločnost, ki naj vzdržuje razpadajočo državo. Bil je to Ngo Dinh - Diem. Ngo Dinh - Diem je izšel iz verne katoliške družine. Enega njegovih bratov so komunisti že umorili. Njegov najstarejši brat živi še danes in je nadškof. Na koncilu sem ga spoznal. Diem sam je bil oblat benediktinske opatije in je hotel ostati samski, da bi se ves dal le svojemu ljudstvu. Toda že istega leta 1955 je vstala zoper njega prva revolucija. Posrečilo se mu je, da jo je udušil; obstal je. Vendar dežela ni prišla do miru. Vedno bolj so se širili komunistični partizani, ki so imeli vodstvo in pomoč v Severnem Vietnamu. Podporo so našli tudi v vladi sovražnih krogih. Diem je moral svetovati vasem, da si aš misijonar salezijanec Andrej Majcen, s pomočjo misijonarke, krščuje primitivne rodove v 'etnamu. Kako bogata bi bila misijonska žetev v tej deželi, če ne bi bilo te nesrečne bratomorne vojne, ki so jo hoteli komunisti! same zgrade obrambne naprave in se z orožjem ustavijo partizanom. Nastala 80 na ta način utrjena naselja. Tem zmedam, ki jih je podpihovalo vodstvo od zunaj, so se pridružile '"'Uge: nasršenost proti katoliškemu predsedniku Diemu je stalno naraščala, "led drugim zasedanjem koncila je 2. novembra 1963 padel Diem kot žrtev Političnega umora. Ponudili so mu, naj zapusti državo, in nič se mu ne bo zgo-.. PonU(lbo je odbil. Ko so uporniki že zasedli vladno palačo in sta se jim Diem in njegov brat Nhu Diem še enkrat za nekaj Časa izmuznila, oba brata poslednjikrat prisostvovala sv. daritvi in prejela Gospodovo lelo. Potem sta padla v roke rabljem. Z bolestjo se spominjamo, kako napačno je takrat večji del svetovne Javnosti poznal življenje in smrt tega plemenitega moža; osumili so ga celo samomora. Gnus nas navdaja, ko pomislimo, kako so med tem, ko so se njegovi sovražniki znašali še nad Diemovo družino, po svetu zasmehovali pre-Zlvele. Omenjenemu nadškofu so po drugem zasedanju koncila zabranili po-Vratek v domovino in škofijo; do danes je izgnanec. Tisti, ki so mislili, da bodo Diemov padec, njegova smrt in preganjanje njegove družine deželi prinesli blagor, so pač do zadnjega med tem uvideli 8v°jo tragično zmoto. Odtlej pada država iz ene revolucije v drugo, od ene vladne zmede do druge. Dejavnost komunistov je postajala vedno hujša in ?dpor proti njim se more danes vzdrževati le še z izdatnim sodelovanjem tuje sile. Pred kakimi tremi meseci je mlad nemški duhovnik obiskal Južni Viet-*?ani, da bi tam opravil nekatere pastoralne zadeve. Ako si to, kar je porodni o položaju v Južnem Vietnamu, prenesemo v našo domovino, dobimo pri- bližno takole sliko: amerikanski in južno-vietnamski vojaški oddelki so v Koelnu in Koblenzu, v Eiflu (planoti nad obema mestoma) pa gospodarijo partizani. Utrjena naselja so morala že zdavnaj podreti svoje utrdbe, ki so jih postavili pod Diemovo vlado. Po cesti iz Koelna v Koblenz se moreš peljati podnevi, ponoči je pod oblastjo partizanov. Sem in tja zbere škof svoje duhovnike iz vasi, da prežive v mestu nekaj dni miru in zbranosti. Nato pa se morajo vrniti v vasi. Del vaščanov se seli v mesta. Tako so se na severu v mestu Hue utaborili tisoči ljudi na prostem pred stolnico in pričakujejo, da bo škof zanje skrbel. Taka je bila podoba pred tremi meseci. Danes se ne bi mogli več peljati iz Kölna v Koblenz. Zvezo med mesti skušajo vzdržati s helikopterji. Ljudje po mestih se tresejo pred terorističnimi dejanji; po vaseh so zdaj brez obrambe in pomoči. Mi tu v naši domovini, ki gremo brez strahu na cesto, se po mili volji poslužujemo vozil, gradimo nove avtomobilske ceste in mostove, letamo z aeroplani, varno potujemo in odhajamo na počitnice; ki legamo spat, ne da bi morali trepetati, da nas napadejo, oropajo, odvedejo, može prisilijo v komunistične partizanske oddelke, žene pa posilijo: mi se sploh ne moremo vživeti v položaj tistih, ki zdaj žive v Južnem Vietnamu. Ti imajo vojsko v deželi in ni nobene meje med fronto in zaledjem in domom. Med zadnjo svetovno vojno so prestali japonsko zavzetje in zasedbo. Po vojni so spet prišli Francozi. Začeli so se krvavi spopadi s partizani in boji v džungli. Sledila je delitev države z strahotami, ki sem vam jih pravkar opisal. Pregon z doma, mučni začetek v novih razmerah, novo komunistično ogražanje. Notranji boji, zdaj vojna in še nihče ne vidi konca. Vietnamci so trpeče ljudstvo in so naši bratje. Če trpi en ud, pravi sv. Pavel, trpe z njim vsi udje. Skoro se sramujem prošnje, naj podarite denar, da se beda teh ljudi nekoliko omili. Kajti če v tem primeru damo denar, je skoro tako, kot če bi nekaj storili, da pač nekaj storimo. Kljub temu vas prosim, da odrinete znaten dar. Še moremo pomagati ljudem, katerim sredi vse nesreče nekaj jedi in pijače in zdravil in obleke toliko pomeni. Še moremo v mestih in okolici, kjer ni komunistov, vzdrževati dobrodelne, vzgojne, izobraževalne, dušnopastirske ustanove. In ali ne obdrže take ustanove svoje vrednosti, tudi če Južni Vietnam podleže komunizmu, česar Bog varuj? Še moremo svojim stiskanim bratom pokazati, da niso pozabljeni in zapuščeni. Vendar pričakujem od vas več: da ne živite mimo take bede, marveč, da vse to tudi vas obteži in da sprejmete skrbi za svoje brate v veri v Severnem in Južnem Vietnamu in sploh usodo tega ubogega ljudstva v svoje mišljenje, zlasti pa v svoje razgovore z Bogom in njegovimi svetniki. Nam pa bodi Bog milostljiv, da se ob ognju, ki zdaj plamti v Vietnamu, ne vžge nov svetovni požar in bi morali preskusiti kaj podobnega ali še strašnejšega. S to mislijo blagoslovimo vas in vaše otroke v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Köln, 9. julija 1965 Jožef kardinal Frings kölnski nadškof (Prevod iz kölnskega škofijskega lista 15. julija 1965, str. 420-425). SLOVENKA V INDONEZIJI Iz glavnega mesta te azijske države, Djakarte smo že novembra meseca prejeli pismo od m. DEODATE HOČEVAR, uršulMke, ki tamkaj deluje. Notranje politične razmere so bile v tej deželi zadnje leto precej nestalne, komunizem je vedno bolj pridobival na vplivu,, a po ponesrečenem državnem udaru je naletel na nepričakovano odločno nasprotovanje od strani muslimanske večine, študirajoče mladine in velikega dela vojaštva vseh vrst. Dogodki so končno privedli do oslabitve predsednikovega osebnega vpliva v državi in nje vodstvu in do odločne protikomunistične čistke v vodstvenih krogih dežele, Sukaimo se je vsaj na zunaj skoraj povsem umaknil in prepustil vajeti države 'drugim rokam. Kako so potekali dogodki do prvih dni novembra, nam popisuje naša misijonarka takole: Rdeči državni udar Kot veste, so v noči od 30. septembra na 1. oktober revolucionarji napadli hiše sedmih generalov in vse, razen enega, ki se mu je posrečilo umak-aiti se, odvedli na skrit kraj, jih mučili, jim izrezali oči, ubili in jih nato yse skupaj zakopali v ozko, a 12 m globoko jamo. Nato so zasedli telefonsko radijsko centralo ter razglasili prevrat, katerega so opravičili kot proti-Pdar državnemu udaru, ki da so ga pripravljali pobiti generali. Po radiju razširjali najrazličnejše, po večini izmišljene obtožbe, ki jim je večina Jjudi verjela. A vojaštvo se je brž znašlo in jim je iztrgalo oblast iz rok že 2. oktobra. Potom posebnih izdanj časopisja so ljudem povedali resnico, kolikor je bilo todaj mogoče. Polna resnica o vsem ozadju dogodkov in dogodkih samih šele ^daj prihaja počasi na dan. Voditelji državnega udara so se razbežali, a so jdi za njimi in več jih je že v zaporu. Kdo je bil glavni upornik? Polkovnik Untung, poveljnik predsednikove telesne straže, komunist. Nad sto njemu Podrejenih mu je sledilo. Predsednikova telesna straža šteje več stotin vojakov in ima svojo kasarno poleg predsednikove palače, nasproti naše šole. Untungu pa ni bilo dovolj samo tistih nekaj sto vojakov telesne straže, am-Pok je nje uniforme razdelil borbenim komunistom, ki so potem lažje nastopali. Prav tisti, ki so ubili generale, so bili civilisti, preoblečeni v predsednikovo telesno stražo; vstopili so v hiše generalov, češ da prihajajo s predsednikovim povabilom na važno sejo v njegovi palači. Kako se je rešil Nasution Generali so prepozno zaznali prevaro. A najvplivnejši med njimi, Nasu-^l0n, se je rešil s pomočjo svoje žene. Ko so „vojaki“ vdrli v njegovo hišo, s° vprašali najprej po njem. Ko je le-ta hotel stopiti prednje, mu je to žena Preprečila: Zaslutila je, da ji hočejo moža umoriti, zaklenila je spalnico in ^°tela moža odvesti skozi druga vrata na varno. A general je le hotel vedeti, *aJ se pravzaprav dogaja in kdo so napadalci, pa je malce odprl vrata, a pri tem, že dobil prvi strel v nogo. Medtem so drugi domači hoteli spraviti na varno generalovo petletno hčerko, a napadalci so streljali tudi nanjo in tri krogle so jo zadele. Žena je po skrivnem hodniku spravila moža iz hiše. Daši je bila vsa obkoljena od upornikov, se je generalu vendarle posrečilo preplezati zid in se zateči v sosednjo poslaništvo neke tuje države. Drhal je med tem iskala generala; ker njega niso našli, so pograbili njegovega adjutanta in z njim odšli. Generalova žena, pač „močna žena“, je med tem spravila svojo ranjeno hčerko v bolnišnico, kjer je pa mala čez šest dni umrla. Na pogrebu je general v svojem govoru izrazil svojo globoko vero v Boga: Zahvalil se je Stvarniku, da mu je dal otroka in da je mogel bjit* pet let srečen z njim, a da mu ga zdaj vrača kot Njegovo lastnino, v upanju, da bo otrok našel pri Njem večno srečo. Ogorčenje ljudstva Tisti dan, ko so bili uporniki na oblasti, so že razglasili svojo novo vlado, sestavljeno iz samih komunistov. A kot rečeno, je bila njihova vlada zelo kratkotrajna. Ko so po nastopu vojaštva ljudje zvedeli, kaj vse so rdeči v nekaj urah vladanja napravili, sc v ogorčenosti požgali vse sedeže komunistične stranke, vdrli v hiše komunističnih prvakov, na svoje začudenje našli v njih milijarde denarja in velike zaloge riža, olja, sladkorja in drugih živil, poleg zelo važnih dokumentov. Kaže, da so bili rdeči uverjeni o uspehu svojega nastopa, sicer bi vse to preje za vsak slučaj spravili na varno, zlasti dokumente skrili. Med temi dokumenti so bili tudi načrti za njih akcijo po udaru: vse generale, ki ne bi bili njih slepi pristaši, vse ministre, vse verske voditelje pa duhovnike in redovnike bi pobili. Tudi našo šolo bi zasegli in je bil že določen datum: 12. oktobra. Nastop vojaštva Vojaštvo je začelo odločno borbo proti komunistom. Predsednik je poveril ,generala Sukarto, da napravi red. Ministrstvo za pouk je takoj zaprlo vse visoke šole. Vsi profesorji in slušatelji visokih šol morajo pismeno izjaviti, ali so komunisti ali ne. Kdor izjavi, da je komunist, se pravi, v kaki komunistični organizaciji, mora šolo zapustiti. Podobno čistijo v svojih področjih druga ministrstva. Najtežji položaj je v Srednji Javi. V krajih Solo, Klaten in Johjakarta imajo komunisti veliko moč in imajo celo vojsko na svoji strani. Iz Dja-karte so odšle močne vojaške čete tja, da poskusijo napraviti red. Tam se odigrava pravcata državljanska vojska. Šole so vse zaprte. Vsi so zelo hvaležni vojski, da je nastopila proti komunizmu tako odločno. Vsi jim hočejo pomagati pri tem. Poljedelski minister je na primer določil vojski vsoto 100 milijonov in drugi mogočnjaki slede temu zgledu. Djakarta je polna vojaštva, ki je noč in dan na nogah za vzdrževanje reda. Prebujenje Katoličani so se ob vsem tem zelo zdramili in so se povezali z mohame-danci v obrambi pred komunističnim brezboštvom. Protestanti so zaenkrat še precej neodločeni; so pač preveč razcepljeni sami v sebi, brez enotnega Vodstva. Demonstracija za demonstracijo se vrsti in na vseh se zahteva razpust komunistične stranke in vseh njenih organizacij. Indonezijska domača umetnost Pravijo, da so komuniste oborožili Kitajci, a tudi iz državne orožarne ■le izginilo mnogo orožja. Kdo je to orožje razdelil med upornike? Pač rdeči Cementi v vojaških vrstah samih. Vojska in mornarica sta na splošno protikomunistični, pravijo pa, da je v letalstvu precej rdečih. Govori se celo, da so se komunisti vežbali na vojaškem letališču... Zdaj je vojska izdala ^alog, da mora biti vse vojaško orožje vrnjeno do določenega dne. A le malo orožja pride nazaj. Rdeči so še zelo močni in se pripravljajo na nov udar. Oče ene mojih učenk, katoličan, je polkovnik in mi je nedavno pripovedoval, da bo še veliko težav, preden se dežela umiri, a da vojska zaupa v Boga in išče v molitvi božjega navdihnjenja za najbolj pravo ravnanje. , Čudna vloga državnega predsednika Velika sfinga za vse v teh razmerah je predsednik Sukamo. Govori se, da je on sam privolil v rdeči državni udar. Zdaj, ko se je ponesrečil, z vsem Svojim vplivom zadržuje protikomunistično akcijo vojaštva in ljudstva. Menda se boji Kitajske. Prepričan je, da je pot Indonezije nekje v sredi. Pa o njem iß njegovi vlogi kaj več drugič, ko se vse bolj razčisti.“ 1 Z BENGALSKIH POLJAN POROČILO O. STANKA PODERŽAJA S J. V tridesetih letih sem tri misijonske postaje na glavo postavil. Letos so pa predstojniki mene na glavo postavili: premeščen sem v durgapursko džunglo, na pionirsko postojanko čisto drugačne vrste kot vse dosedanje. Oglašam se Vam z novega službenega mesta v srcu nove, mlade, industrijske Indije. Indijsko Porurje pravijo zdaj tem predelom, kjer takorekoč mesec za mesecem vstajajo tovarne ogromnih razsežnosti, ob njih pa dična, moderna mesta in predmestja. V neposredni soseščini se še sprehajajo tigri in plaši ljudi leopard: tukaj naj pozidam novo gimnazijo. Človeško rečeno — če bi bilo po mojem, čisto zasebnem občutju — bi ušel prvih 24 ur! A redovnik je zaobljubil pokorščino, ta pa mi je naložila najprej otvoritev gimnazije z bengalskim učnim jezikom: odprl sem jo 24. februarja, jo 1. junija predal v vodstvo bolj učenemu sobratu, sam pa sem se preselil na rob že omenjene goščave. — Tako se Vam po treh letih in pol spet oglašam z misijonskim poročilom, prvim, odkar sem si za Veliko noč 1962 zdrobil laket. Pozdravljeni tedaj vsi dragi in dobri prijatelji bengalskega misijona! PRAZNIKI... Ravno te dni Bengalija obhaja največje verske praznike — boginjam Durgi, Lakšmi in Kali na čast. Vse šole, tudi katoliške, so zaprte. Dežela je vsa razgibana. Množice se zlasti proti večeru in pozno v noč zgrinjajo na bajno razsvetljenih cestah in se vale kot pisana reka novo oblečenih in nališpanih častivcev od oltarja do oltarja. S cvetjem ozaljšana dekleta se tu priklanjajo in pred kipe polagajo blesteče pladnje darov, fantje udarjajo na gonge, bobne in cimbale, dekleta pihajo v školjke in rogove. V popolni neskladnosti vrešči iznad oltarjev ojačevalec najbolj priljubljene filmske ‘šlagerje’. — Ko nazadnje svečenik razsvetli kip, ga po slovesnem obhodu, pri katerem pokajo bombe, se vrte plesavci in hreščijo ojačevalci, v reki ali kakšnem ribniku potope. Toliko let že vse to doživljam, da mi je postalo nekaj samoobsebi umevnega, kar pogrešil bi, če bi naenkrat prenehalo. Z drugo besedo: prešlo mi je v kri in meso, to pa radi splošne veselosti in prazničnih običajev. Po mesecih sopare in monsunskih nalivov je ta nagla sprememba kar dobrodošla: saj verski obredi pomenijo razmeroma malo v tem veletoku naravne lepote in radosti, čeprav so ji seveda povod in razlog. Kolikokrat sem se nasmehnil, ko so me otroci in včasih tudi odrasli spraševali: Kam ste šli gledat? Koliko oltarjev ste videli? Kateri vam je bil najbolj všeč? — Naravno, da se izogibam odgovoru, nerad priznam, da nisem šel nikamor, težko povem, da se verski obredi ne ujemajo z našim znanjem in vero, kaj šele, da me ob takem malikovanju obliva kurja polt! Nekateri tudi tako razumejo. Drugi molče. Če smo se med letom kaj zbližali, se dostikrat tu naša pota spet razidejo. Težko bo nanovo položiti most do srca... Da, proti struji plavati ni lahko! Proti taki struji, tako močni, vso deželo in vsa srca zajemajoči, naravnost besneči struji, ki jo v popolni goloti in moči pokažejo prav ti prazniki, je — človeško rečeno —• nemogoče! Zmogel bo to le božji duh, binkoštni duh! Pravo misijonsko delo je čisto in res samo — božje! O MISIJONSKEM DELU Še v Čandemagorju sem si zabeležil: „Ko tole pišem, mi od vseh strani na ušesa done bengalske pesmi ojačevalcev iznad žrtvenih šotorov. Vse mesto je kot O. Gabrič, hrvaški jezuit na bengalskih poljanah, na misijonskih potih sebe. Včasih med letom gojim lepe upe, ko pa pridejo ti prazniki in se vse mesto nakor prelevi, se me hoče polastiti malodušnost. No, tako je bilo tudi pri starih ^lrnljanih in drugih narodih, ki jih je nazadnje premagala božja ljubezen in so Navsezadnje le sprejeli resnico. Molimo in žrtvujmo za to!“ In pa: „Ta božji vmograd je kamnit. Kamnita puščava in trnjeva gošča. Nekoč se bo spremenil v cvetoč in vonjav božji vrt. A še prej bo treba odstraniti kamenje, cepiti divjad, Prinesti marsikateri koš sveže, rodovitne zemlje in ‘gnoja’, misijonar sam pa bo Pri tem delu odnesel nemalo prask od trnja in tudi kakšno buško od kamenja.“ ^‘i ni že naš skušeni misijonar Franc Pirc zapisal: Takole misijonarju gre, drugega nič nisem odnesel kakor žuljeve pete! , , , , , Pete tudi jaz brusim od rane zore do poznega večera. Na božji njivi... So misijonarji, ki jim vinograd bogato obrodi. Bral sem takole poročilo japonskega misijonarja: ‘Kolikokrat sem se trudil in nič ujel. Odvil sem palico in spravil trnek — in glej: riba ti pri nogah na suhem leži.’ — Pred seboj imam pismo drugega misijonarja, ki ga je zabolel očitek iz zaledja, češ: ‘Čudimo se včasih, kako da se pri vas vera hitreje ne širi. Podpiramo in prispevamo, uspehov ne vidimo nobenih.’ — Ta dobrotnik pač ni pomislil na tisti preroški izrek: Euntes ibant et flebant, Jokali so, ko so sejali. . . Pa še na marsikaj drugega bi ga bil misijonar lahko opozoril: globoko ukoreninjeni poganski običaji, praznoverje, na glavo postavljen svet (leta in leta minevajo, predno ‘tujec’ sploh kaj razume in sei vživi v to miselnost), samota (ne fizična, temveč duhovna osamljenost), ki pred njim zija kot prepad, čez katerega ne vidi nobene poti, ne mostu, narodnostni predsodki, reakcija proti zunanjim — tudi verskim — vplivom, ki včasih meji na nadutost. VEROVANJE HINDUJCEV Indija Koromandija ni nikakršen misijonski raj. Navzlic temu, da je vero tu zasidral sam apostol sv. Tomaž že leta 52. po Kr., in je izpovedovanje ter širjenje krščanstva ustavno dovoljeno, na splošno krščanstvo velja za nekaj tujega, vrinjenega, narodni prosveti nasprotujočega, če ne celo sovražnega. Jezus kot človek in njegovi nravni nauki in zgled, to že, Cerkev kot taka pa nikakor ne! Na vprašanje, kako vendar more verovati v toliko in tako nasprotujočih si božanstev, bo izobraženec na koncu konca odgovoril: to je vse samo na zunaj; vera je v srcu, ki ve, da je samo eno neizpremenljivo božanstvo... Upor izobražencev, kakor že pred tisočletji Rig Veda proti Vedi! Indijec je po svoji čudi veren. Res je to. Vendar bi se motili, če bi njegovo vero pojmovali tako kot jo pojmuje kristjan. Globoko versko prepričanje bi zaman iskali. Nalašč pravim: prepričanje. Kajti zavest je tu, a kakšne zgodovinske in razumske utemeljitve nikjer ni. To seveda ne pomeni, da posamezniki niso pobožni. Mnogi so, čeprav je razumsko taka pobožnost po njihovem lastnem nauku neutemeljena in čisto brezpomembna, zaman. Ničesar namreč ni, kar bi ne bilo za vselej vnaprej odločeno in določeno, češčenje bogov koristi, te zavaruje proti urokom, zaščiti pred jezo ali škodoželjnostjo tega ali onega božanstva. Amulete vidiš povsod v obliki medeninastih patron in prstanov. Ločitve duhov v verne in brezverne ni, ker si lahko dober hindu, samo če se sučeš v okviru družabne etikete. — Eden mojih sosedov tukaj, v inozemstvu došolan inženir, mi je kar lepo povedal: ‘Ne verujem nič. Vse, česar bi kot hindu ne smel, sem že zagrešil: svinjetino in govedino (krava je božanska) sem jedel. Bogovi? Vse to ni nič!’ Takoj je njegova žena dodala: ‘Ko sem na univerzi tezo pisala, sem se razpisala proti malikovanju. Zdaj pa sama isto delam. Zakaj? Ne vem. Delam pač to in tako kot sem videla na rodnem domu.’ Nakar je mož dostavil: ‘Jaz pa tudi sklenem roke in proti ženinemu oltarju obrnjen rečem: Ma (mati)...’ Oči-vidno oba, mož in žena, nimata sicer nobenega globokega notranjega prepričanja, čutita pa potrebo po nečem nadnaravnem. S koliko izobraženci sem že o tem razpravljal. Vero redkokdaj skušajo utemeljevati. ‘Smo pač tako vzgojeni’ je najbolj pogost odgovor. ‘Delamo to, kar so delali naši očetje in praočetje!’ Vera, ta indijska vera. Robindronath Tagorjeva vera. Tagorjeva družina — bili so veleposestniki — je bila drugačnega kova. Robindronathov prednik Debendranath, mož svetniškega značaja, je 1842. prevzel vodstvo društva Brahmo (Brahma samaj--Brämo .šomađž.), ki ga je 1828 ustanovil Radža Ram Mohan Roy, „oče moderne Indije“. Pristaši društva so si postavili za cilj, da nadomeste malikovalstvo z vero v enega, večnega in nesmrtnega Boga, ki je svet ustvaril in ga ohranja. Zanimivo poglavje indijske zgodovine, ki so ga v življenju izpisali sami Bengalci. Gibanje ni prodrlo med mase, pač pa najdemo še danes med njegovimi pristaši precej izobra- 'JK*rr<\ Samostan domačih sester v Bodipurju v Bengaliji, ki ga je začel graditi o. Jože Cukale. Vencev. R. Tagore je bil seveda eden vodilnih pristašev gibanja. V originalu sem ‘)ral njegovo novelo, v kateri kristalizira ta upor proti tradicionalnemu hinduizmu, zlasti ko riše svečenika bramanca in mu v usta polaga besede: ‘Umor ni greh. Koliko ljudi je pobitih vsak dan. Od vseh strani sveta se vali tok krvi k njenim fcboginje Kali) nogam, kaj če tudi jaz par kapljic dodam’ (gre za človeško žrtev). Pa se mu duh upre: ‘Pošastnica, prekleta! Zato moliš jezik iz ust (=vse Podobe in kipi kažejo Kali tako), da se nasrebaš krvi. Nisi mati, krvoželjna Pošast si! Boginja? Tu ni nobene boginje! Vse je samo laž!’ Nato vrže kip s Podstavka in ga zaluča ven v bučeče Gangesove valove, ki požro razbite kose ^oginje’. Povest sem bral v njegovih Zbranih spisih, ki jih je v 13 zvezkih izdala oengalska vlada. O bog, bog... so že nekajkrat vpili za menoj, ne otroci, odrasli... če se takim ljudem zljubi, te brez kakšnih strogih postopkov kar sami postavijo na sVoj zasebni oltar — v srcu. Žalibog je ta oltar precej narodnostno pobarvan, kakor tudi božanstva sama. Ta so nekakšna narodna lastnina... Vseučiliški profesor Pu je rekel: ‘Father, trdno sem prepričan, da ste vi morali biti v kakšnem prej-!’r>jem življenju rojen kot Indijec.’ Odlična Bengalka (a očitno v glavi precej zme-uena) mi je trdila, da je bila v prejšnjem življenju moja hči. Nekoč mi je prinesla ?el jerbas izbranih dobrot... Kar dobrodošlo napredovanje! Državljanstvo sem JPiel že prej, dobil sem še bengalsko meso, kri in kosti, samo polti tudi žarko 'Pdijsko sonce noče potemniti. Včasih si zelo želim, da bi jo. Potem bi bil stood-stotni Bengalec! (Sledi) naši misijonarji pišejo»« Iz življenja o. LOJZETA DEMŠARJA S. J. smo že v zadnji številki nekaj poročali, danes imamo pa o njem še nekaj svežih vesti. Koncem lanskega leta in v začetku letošnjega je pisal g. Wolbangu CM v USA med drugim tudi o svoji srebrni maši in pa o praznovanju božiča v novem delokrogu. Berimo: „Tu v Kurseongu, v gorah, sem se že precej udomačil. Prav danes je 25 let (21. novembra 1965), odkar sem bil tu posvečen v duhovnika. Ko ogledujem fotografijo vseh nas tedanjih 19 novomašnikov, z veseljem ugotavljam, da smo še vsi živi, a ne več vsi v misijonih, kajti nekateri so se morali ali iz zdravstvenih ali drugih razlogov vrniti med tem v domovino. Eden od O. Demšar v kurseonskih hribih... nas je bil že dvakrat rektor tega na; šega zavoda tu, drugi spet rektorji ostalih naših zavodov v Indiji, jaz sera že drugič magister v tej hiši, ostali sp pa bili oziroma so profesorji, župniki) ravnatelji industrijskih šol ali pa navadni misijonarji... Bog nas je varoval vsega hudega, hvala Mu!“ Kasneje poroča: „Moj srebrni jubilej sem tiho praznoval. Mašo sem daroval pri brati« krščanskih šol in ves dan lepo v mira in molitvi preživel. V Khariju, mojein prejšnjem misijonu, so me pa čakali-Ko me ni bilo, so sami praznovali i« se v duhu združili z menoj. Vsa fara je bila pri maši zame, po maši so imeh pa gojenci in gojenke misijona še gostijo v proslavo mojega duhovniškega jubileja. Dekleta so mi pisala: „Oče> Vaš jubilej smo prav lepo praznovali-Zbrale smo denar in darovale za VaS sveto mašo in vse goreče prosile Boga, naj Vas kmalu nazaj med nas pripelje. Po maši smo v kuhinji pripravil6 dobro kosilo. Pri obedu smo postavil6 za mizo stol tudi za Vas. Še mastno gosko smo si privoščile. Zvečer smo Pa gramofon navile in se veselile. Lepo j6 bilo, a na žalost brez Vas...!“ Božič sem praznoval vse drugače kot včasih na misijonu. Polnočnico sem imel v majhnem samostanu redovnic iz Švi; ce, med katerimi sta tudi dve Korošic* in ena Čehinja. Pred mašo je ena zaigrala na flavto: Sveta noč, blažena noč... Med mašo so pele večinoma nemške božične pesmi in tudi po opravljenih treh mašah, pri zajtrku z našo potičko so zapele lepe božične napev6-Slovensko Sveto noč in druge božične pesmice sem si pa privoščil že pred polnočnico, ko sem si zavrtel plošče, ki mi jih je že lani poslal France Puc i_z USA. V daljavi so se bleščali himalajski vrhovi, vsi pokriti z večnim snegom, in me spominjali na zasnežene naš6 Karavanke in Julijske Alpe... Spomini pa so mi uhajali ne le V domovino, ampak tudi v Khari, kjer m* bil božič poln naporov in garanja. Spovedovanje ves dan in pozno v noč, °Polnoči tri svete maše, od katerih prva slovesna ob nabito polni cerkvi. Ljudje peli, da so se zidovi tresli, bobnanje, trompete, flavte in drugi instrumenti ?? s® bogatili glasovno pestrost in moč. I "bajil na stotine, da so me kar roke •i! .’. bo sem tako dolgo držal velik riborij s tisoč hostijami, žene in dekle-ä v najlepših oblačilih, v svojih poroč-ri|b sarijih, možje resnobni, otroci pa vedno življenja polni drobiž, mnogi še J' rnaterinih naročjih... Ob štirih zju-raj sem zaprl cerkev in se v sobi sede Pralo odpočil, a že čez pol ure, ob pol Petih, sem moral svetišče božje spet odpreti, ker so ljudje pritisnili navsezgodaj za spoved, in sem spovedoval ^eprenehoma do enajstih dopoldne, ko Sem imel mašo. čez dan pa še toliko rjrgega. šele zvečer ob osmih sem mo-£el misliti na oddih in počitek...“ M. dr. Miriam Zalaznik I. B. M. V., ki deluje že 35 let v sev. Indiji. Iz Kanpurja v Indiji piše misijonarka MIRIAM ZALAZNIK, zahvaljujoč Se za poslani dar iz sklada 1965. Med "rugim tudi tole poroča: »Verjetno Vam je že znano, da je as kardinal Gracias prejel državno d h kovanj e, kar daje celo katoliški Cer-Vl ,v Indiji neko priznanje. To odliko-anje je prvo za najvišjim in ga le edko kdo prejme. Menijo, da je bilo aidinalu to odlikovanje podeljeno za-adi vsestranskega pomena preteklega svetovnega evharističnega kongresa v fPmbayu. Svet je po njem Indijo bolj Pd^aal in tudi začel bolj ceniti, n, akaj „dialog“, se zdi, uspeva. Ob Pastrijevi smrt' so se skupaj zbrali astopniki vseh krščanskih cerkva v G>omin ranjkemu. Katoliški župnik je acel z molitvijo, sledili so razni govori, akar nam je vsem metodistični pastor dodelil blagoslov.“ , Pred Božičem je pisala č. g. Wol-oangu CM s. TEREZIJA MEDVEŠEK, hči Marije Pomočnice, iz Tez-' UrJa, Assam, Indija: 2.„»Tu na misijonu lepo obhajamo bo-cne praznike, posebno v cerkvi. Za eti večer pridejo mnogi iz oddaljenih vasi, tudi po 50 km daleč, med njimi žene z otročičem na hrbtu, se spovedo in naslednji dan lepo prejmejo sveto obhajilo, če bi ljudje v Evropi videli, koliko žrtev stane tukajšnje raztreseno kristjane, iti v cerkev, bi tudi tam raje malo več žrtvovali za to sveto udeležbo. Imamo, hvala Bogu, tudi precej spreobrnjenj, posebno med preprostim ljudstvom. Le škoda, da nas je misijonarjev tako malo, tako spreobrnjencev no moremo dovolj pogosto obiskovati in jih v krščanskem življenju ohranjevati. Ko gremo po vasehj navadno v vsaki vasi ostanemo po dva tedna ter pripravljamo otroke za prvo sveto obhajilo, kate-humene za sveti krst, zvečer imamo pa za vse kristjane krščanski nauk, pri katerem nam zelo pomagajo podobe, ki ponazore resnice svete vere. Ob zaključku tega našega štirinajstdnevnega dela pride se oče misijonar in ima vsa verna srenja skupno pobožnost: najsvetejšo daritev s svetim obhajilom. Ko se od ljudi poslovimo, so ginjeni in nas daleč na poti spremljajo. Če bi nas bilo več, koliko več vasi bi mogli pogosto obiskovati. A treba jih je dolgo šolati in vzgajati. Prav lepo se vam zahvaljujem za poslani ček! Vseh nas osem sester in 200 gojenk se zahvaljuje vam in dobrotnikom in prosi Boga, da vam poplača!“ IVAN ŠTANTA CM, CERKEV SV. CIRILA IN METODA, IN ŠE KAJ „Velik praznik smo doživeli v Isoa-nali: posvetitev naše cerkve. Dan je bil sijajen in poln sonca. Naša nova cerkev, 11 metrov široka in 29 dolga, je kar bleščala. Že na predvečer so se zbirali ljudje okrog nje. Nekateri so prišli od daleč in so bili zelo utrujeni. Tudi iz misijona Ihosy sta prišla dva misijonarja, iz Betroke eden in iz Bekily eden. Sestra Mrhar, edina Slovenka na Madagaskarju, se ni mogla osebno udeležiti, a mi je poslala krasno pismo in se je duhovno s svojimi molitvami pridružila našemu slavju. Ob osmih zjutraj je prišel naš škof iz Port Dauphina s svojim avtom, polnim rdečega prahu. Ob devetih se je začel obred posvetitve. Od škofa napisani in podpisani dokument, ki vam ga prilagam, vam priča, da je bila posvečena slovanskima apostoloma v čast, pač prva cerkev sv. Cirila in Metoda na tem rdečem otoku. Posvetitvi je sledila sveta maša, med katero je imel krasno homili-jo škof Presnel sam. Na glavnem oltarju je blestela podoba naših apostolov, ki mi jo je poslal iz Kanade g. Boljka Stanislav ĆM. Sledilo je kosilo, pri katerem sta bila poleg škofa in nas duhovnikov tudi pod-prefekt, poglavar našega kantona, in župan našega kraja. Ob dveh popoldne smo začeli s takozvanim bazarjem za našo cerkev, se pravi, s prodajo raznih predmetov v prid kritju stroškov gradnje cerkve, kar je trajalo do večera. Ob osmi uri zvečer pa so naši fantje in dekleta priredili veselico s točkami madagaskar-ske folklore. Hvala Bogu, vse je poteklo lepo v redu. Na cerkvi je še veliko dolga, a upam, da bo z božjo milostjo in dobrotnikov pomočjo že šlo. Zelo bi si želeli tudi zvon dveh kvintalov; rad bi ga dal vliti s slovenskim napisom: Dar Slovencev isoanalski cerkvi v čast svetima bratoma Cirilu in Metodu. Kaj pravite? Ko dobim fotografije nove cerkve in slovesnosti, vam jih pošljem.“ Tako sc S A in Kanadi. 3 (6,40) dolarjev. V Italiji 1.600 ( 3.200, 20.00) lir. V Avstriji 60 ^20, 800) šilingov. V Franciji 1 2 (24, 160) NF. V Angliji in Avstraliji 1 % (2 V2, 16) funtov. Začuje se na sledečih naslovih.- ^r9eritina: Baragovo misijonišče, Loubet 4029, Remedios de Escalada, prov. Buenos Aires. — Du šnopastirska pisarna, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires. ^•S-A.: Rev. Charles A. Wolbang C.M., St. Joseph’s College, P.O. Box 351, Princeton, New Jersey, 08540 Mr. Rudi Knez 679 E. 1 57 th St., Cleveland, Ohio 44110. — Mrs. John. Tushar, Box 731, Gilbert. Minn. 55741. Kanada: Župnija Marije Pomagaj: 611 Manning Ave, Toronto 4. Ont. Za Ontario (razen Port Arthurja) Za Quebec: Rev. John Kopač C.M., 739 Brown’s Line, Toronto 14, Ont. Za Montreal in okolico: ^ev- Stanislav Boljka C.M., 405 Marie Anne East, MONTREAL, P. Q. Za Port Arthur (Ont.) in za v$0 ostalo srednjo in zapadno Kanado: Rev. Jože Mejač C.M., 95 Macdonald Ave, Winnipeg 2, Man. ,,Ql‘ja: Dr. Kazimir Humar, Corte San llario 7, Gorizia. ^rst: Oddajati na naslov: Marijina družba, Via Risorta 3. ^rc*ncija: Louis Klančar C.M., Rue de Sevres 95, Paris (VI). Avstrija: B. Seelsorgeamt, Viktringer Ring 26, Klangenfurt. — Rev. Alojzij Luksar, Kamen 14, P. Kanzian i. J. Kärnten. — Rev. Miklavčič Anton, Spittal a/Drau, Kapellengasse 15, Kärnten. Avstralija: Franc Vrabec, Baraga House, 19 A’Beckett Str. KEW, Vic., Australia. ....um..m... IZ VSEBINE TE ŠTEVILKE .................... Slllllllllll Ad Gentes, misijonska dejavnost Cerkve — Mati in učiteljica — Zakaj je tako v Kerali — Kardinal Frings o Vietnamu — Slovenka v Indoneziji — Z bengalskih poljan — Misijonarji pišejo — Ivan Štanta CM, cerkev sv. Cirila in Metoda in še kaj — Slovenska usmiljenka med gobavci — Misijonsko zaledje — Darovi za misijone. LEPO SE PRIPOROČAMO ZA PORAVNAVO NAROČNINE! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiii^ O TARIFA REDUCIDA fc c O V n U s> J < j; CONCESION 56)2 Registro de Io Prop. Int. N9 860.246 Domicilio legal. Cochabamba 1467, Director responsable. Lenček Ladislav Buenos Aires. Slika na prvi strani: Budistično pokopališče pri Katmandu v Nepalu. Slika tu zgoraj: „Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem jaz sredi med njimi.“ (Jezus Kristus)