Vestnik. TJčlteljski dobrotniki. nDruštvu za zgradbo ufiteljskega konvikta v Ljubljani" so darovali: Gornjegrajsko u6it. društvo na ra6un pokroviteljiae 20 K; (do zdaj je vplačanih 170 K); tov. Leopoldina Tomši6eva nabrala v veseli družbi v Eibnici 8 K; g Ivan Maselj, c. kr. profesor v Novemmestu 10 K; g. Fr. Kozjak, učitelj v Zagorju ob Savi 4 K, nabrano v veseli družbi; g Mira E n g e 1 m a n iz Trsta 30 K, nabrane pri 40 letnici g. nadučitelja Engelmana v Domžalah med čestilci slavljenca; g. F. Papa, trgovina s šolskimi potrebš6inami v Škofji Loki 5 K; g. Ferdo Wigele v Starem trgu pri Eakeku 60 K, n a b r a 1 g. Ferdo Wigele, u6itelj, mesto venca pokojnemu iskrenemu prijatelju g. Srečko Mlekužu in sicer so darovali: g. Zakrajšek Anton, trgovec na Vrhniki 20 K, gg. Olga Pe6e, posestnica v Starem trgu in Alojzij Domieelj, trgovec na Eakeka po 10 K, gg. Ernst Sedlak, c. kr. dav6ni preglednik in Janko Žura v Šneperku po 3 K, g. Ferdo Wigele v Starem trgu 2 K, gg. Pavla, Herma, Iva in Francl Žagar, Wollny Franc, Danner Frid., Franjo Lah, Hjnko Likar, J. Keršmanc, Ivanv Tomc, Franjo Vilar in Anton Šeme po 1 K. Skupaj 60 K. Živili učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Letnlno za nčit. konrikt so plačali: tov. Andrej E a p e , nadu6itelj v Smledniku; tov. Ivan Zotter, nadu6itelj na Gomilskem; tov Svitko S t a r e c , učitelj-voditelj na Poljani; u 6 iteljstvo v Kapeli Učiteljsko društro za kočerski okraj je pla6alo 5 K 40 h letnine za 1906. 1. nSIovenskemu deželnemu u6it. društvu". Prosimo še ostala učit. društva, da vplačajo letnino (po 5 h od uda) rS!ovenskemu deželnemu u6iteljskemu društvu". •f* Hema Zajčeva. Zopet smo izgubili eno iz svoje srede. Leto za letom izgineva z našega polja cela vrsta vrlih tovarišev in tovaršic, kar jasno priča, da ima smrtna kosa ravno v u6iteljskem stanu najboljšo žetev. Težaven, trudapolen poklie zasadi marsikomu le pierano kal znane bolezni, ki gre neizprosno svojo pot dalje, dokler mu ne zadene smrtuega udarca. Inv tej je podlegla tudi gospodična Hema Zajčeva, učiteljica v Zužemberku, h6erka tovariša nadučitelja Jos. Zajc v Vel. gabru. Kot cveto6a lilija, stara šele 24 let, je morala v najlepši dobi s tega sveta. Malo let ima za sabo, a so vzorna, prežita v delu in naporu. — Svoje študije je dovršila v Gorici. Bila je nadarjena in ker je svoj talent marljivo uporabljala in se z vso vnemo pripravljala za važni poklie, je imela vseskoz izvrstna izpri6evala. Po svojem mirnem in blagem značaju si je kaj hitro pridobila splošne simpatije. Povsod so jo spoštovali in ljubili, posebno vdani so ji bili pa otročiči, ki gotovo nikdar ne pozabijo svoje dobre, ljubeznive, toli požrtvovalne učiteljice. Ni poznaia sovraštva ne prepirov, vsako uasprotstvo, vsak napad na šolo je izkušala blažilno, rnirnim potom in vedno v ugled šoli poravnati. Zivela in delala je le za šolo in zato je žela večkrat zasluženo priznanje od strani merodajnih faktorjev. — Njena prva služba je bila v Fa. i vasi, kjer je ostala eno leto. Nato se je preselila v Griblje. Tam je imela pri ogromnem številu otrok težavno statišče in ni treba veliko dvomiti, dajeravnopri tej službi iskati vir DJene bolezni. Po poldrugoletnem službovanju je dobila raesto v Zužemberku. Tu je trajalo njeno delovanje nekako 2 leti. Bole/en je postajala vedoo o6ividneja, in tako je morala koncem lanskega šolskega leta prositi za daljši dopust. Nikdar ve6 se ni vrnila v šolske prostore. Nenavadno vdano, potrppžljivo ,je prenašala mučno bolezen pri svojih starših v Vel. gabru. Vsa sredstva, vsi pripomočki, ouraniti nežni evetki mlado življenje, so bili zaman, in tako se je vedno bolj in bolj bližal dan ločitve. Poslovivši se ginljivo od svojih iskreno ljubljenih doma6ih, je zatisnila za vselej svoje o6i dne 15. septembra ob 3/* '0- uri dopoldue. — Vzlie neugodnemu vremenu se je udeležilo pogreba 25 učiteljev in učiteljic iz litij-*kega in novomešk^ga okraja ter rnnogo doma6ega ob6instva. Za krasno petje so skrbeli g. tovariši pod vodstvom g. nadu6itelja J. Kova6a v Zati6ni, v nagrobnem govoru se je je pa spominjal tovariš Fr. Potokar, nadučitelj v St. Lovreneu. Izprevod so vodili gg. J. Vidrgar, župnik v Št. Vidu. M. Bogulin, upokojeni župnik v Vel. gabru, in K. Guidovec, kaplan v Št. Vidu. Bil je veli6asten pogreb, kakršnih je malo na kmetih. — Tako 8mo položili k ve6nemu po6itku tovarišico v nailt-pših letih, ki je postala žrtev onega stanu, ki ima najve6 odgovornosti, pa najmanj hvaležnosti. Ako bi ne bila tako vestna. tako požrtvovalna, bi bila gotovo še danes mpd nami. Le malo let ji je bilo v delovanje odločeuih, a z mirno vestjo je lahko zrla v svojo preteklost v prijetni zavesti, da je storila ve6. kakor je bila dolžna storiti. Blag ji spomin. — Iskreno sočutje pa izrekamo tudi zgledni rodovini. V tako kratkem 6asu izgubiti sina in h6erko v najlepšem cvetju let — to so za starše bridki udarei, ki jih ,je težko preboleti. Naj jim bo naše najglobo6je sožalje vsaj deloma v tolažbo! Prideljen je e. kr. u6iteljišču v Mariboru tovariš Ljudevit Cernej, šolski voditelj v Grižah, namesto obolelega vadniškega učitelja E. Lesketa. Tedaj za uditelje in učiteljice, ki se pripravljajo na izpit za meščanske šole, so otvorili na Ijubljanskem učiteljišču v6eraj ob 10. uri dopoldne. Nagrobni spomenik tovarišu Alojziju Pinu odkrijejo v Dolenjem Logatcu tekom meseca oktobra. Nerazdeljen pouk uvedejo za poizkušnjo na ljudski šoli v Ko6evju, in sicer od 15. septembra do 1. novembra in od 1. aprila do 15. julija. Iz seje tolminskega okrajnega šolskega sveta. Bogotaj Franc, Kašca Franc, Hrast Ivan, Justina Eržen in Kristjan Bratina dobe petletnino. Ferdinand Gaberšcik se na lastno prošnjo upokoji. Sprejme se učiteljsko kandidatinjo Josipino Mariai6. Sistemizira se nanovo naslednje šole: v Staroselu, Novakih, Orehku, Stržiš6ah in Borjani. Sklene se potnine k sejam okrajnega šolskega sveta primerno zvišati. UmiroTljen je ravnatelj novomeške gimnazije, dr. Fr. Detela. Dobil je naslov vladnega svetnika. Učiteljev — ni! Na nemški deški šoli v Celju so razpisali več provizori6nib služb. Oglasilo se je 17 u6iteljic, a samo en učitelj. Torej primanjkuje u6iteljev tudi Nemeem. Sadovi III. katoliškega shoda. »Slovenec" z dne 18. t. m. prinaša na uvodnem mestu članek o znani sorški aferi. V tem članku sumni6i in zabavlja na razne gosposke: soduijo, državno pravdništvo, šolske svete itd. in koncno seveda tovariša g. G r m k a, ki ga ho6e na vsak iiacin toliko z blatom ometati, da se ga bo nekaj prijelo. Ge nima nSlovenee" boljšib. dokazov za Grmkovo krivdo, tedaj tovariša Grmka ne raore obsoditi nobeno sodiš6e in nobena disciplinarna oblast, razen 6e je pod komando tiste ničaste kompanije, ki se zbira okolo rSlovenca". — Da bi pa gosposke proti tovarišu Grmku še bolj nahujskal, piše nSlovenec", da je Grmek imel glavno besedona učiteljskem sestanku pri D. M. v Polju, kjer se je govorilo o p o1 i t i č n i agitaciji itd. To je tista nesramnost, s katero se odlikuje škofbvo glasilo. Mi povemo na ves glas, da tovariša Grmka ni bilo na tistera shodu . nSlovenec" pa pravi, da je bil in z onim duhom napajal tovariše, ki ga je vodil v Sori. ToJ9 premišljena lumparija. nSloven6evi" gospodje si mislijo: le dajrao ga, nekaj bo že obviselo! In gosposke ga bodo slednjič le prestavile že zavoljo nadležnosti. če bodo gosposke poslušale take deraagoge, kakršni se zbirajo okolo katoliškega nSlovenca", tedaj bodo kon6no same tudi prišle na vrsto, da jih bodo ti d e m a g o g i odstavljali in nastavljali! — Da bo pa slovensko ob6instvo videlo, kako nesramno nSlovenec" sumniči poštene, za Ijudski blagor vnete iu tudi res delujo6e u6itelje, objavljamo referat tovariša nadu6itelja J. Žirovnika iz Št Vida na shodu u6iteljev pri D. M. v Polju, ki obstoji iz dveh delov rK naši organizaciji", kateri članek prijavljamo daaes, in pa iz teme za razgovor pri prijatel.jskih sestankib. nNaša p olitika", ki jo priob6imo prihodnjič. Berite, ljudje božji, ta 61anka in rekli boste, da bi se referentu še celo škof za lepa, mirna in stvarna izvajanja smel z a h v a 1 i t i v kakem pastirskem listu, namesto da je obsojal njegovo delovanje za narod. Tttdi soia. Za strokovno izobrazbo polici.jskih uradnikov snujejo na Dunaju nekako viscko šolo, ki jo otvorijo že to jesen. Vašbe knjižnice. V Nem6iji so pred kakimi desetimi leti za6eli ustanavljati po vaseh knjižnice, takozvane vaške knjižniee, ki naj služijo preprostemu kmetiškemu ljudstvu v pouk in zabavo. Takrat je bilo komaj tiso6 teh vaških knjižnic, dandanes jih že cenijo na pet do šest tiso6. Zadnja leta se je začela tudi država zanimati za te knjižnice, za katere izda vsako leto okolo 70.000 K podpore. Te nemške knjižnice posebno vsiljujejo poljskim vasem, ker hočejo tudi na ta na6in pripomo6i k ponem6enju Poljakov. Trezna Avstrija. V Avstriji popijejo letno povprečno 20,000.000 U piva, 5,000.000 hl vina in 3,000.000 hl žganja, v skupni vrednosti 1500,000.000 kron.