Poštnina plačana T gotovini. Leto LXI. iteu. Z33 « UDlHcni, v fetrtrt 11. oktobra 19Z8. Ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 250 Din, večji inserati petit Trsta cSlovenski Narod* velja letno t Jugoslaviji 240,— Din, za inozemstvo 420.— Din. Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. Rokopisi se ne vračalo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. =a Telefon 2034 ,Grof Zeppelin" je danes ziutraj startal v Ameriko Ob precej neugodnem vremenu je danes zrakoplov „Zeppelin" nastopil svoj polet v Ameriko kamor bi moral prispeti najkasneje jutri zvečer - V Ameriki mu pripravljajo svečan sprejem Upravništvo: Knaflova nlica It 5. pritHCje. — Telefon 2304. — Friednchshafen, 11. oktobra. Davi ob 7.50 je orjaški zrakoplov «Grof Zeprelin» startal ob mirnem, vendar pa zelo oblačnem vremenu k svojem poletu v Ameriko. Na kontinentu je vreme še vedno neugodno in tudi nad Atlantskim oceanom je zelo oblačno. Če tudi napovedujejo vremenske postaje nove \iharje. je dr. Eckener kljub temu nastopil usodni polet preko oceana, k3r hoče s tem dokazati, da za polet t-iga zrafcoplova ni baš potrebno najugodnejše vreme in da je mogoče orevaliii dolgo pot tudi ob slabšem vremenu. Za slučaj, da bi naletel na močne viharje, jih bo skušal «Zeppe-lin* obiti. Zatrjuje pa se, da je dr. Eckener startal že danes tudi zaraditega, ker je bil del ameriških potnikov, ki se udeležujejo pojeta, že zelo nestrpen. Ražu n tega so letalci zelo praznovemi in ne bi hoteii odleteti v petek ali četo v soboto, ki ie 13. dan v mesecu. Dr. Eckener je v razgovoru z novinarji sicer zatrjeval, da smatra številko 13 za srečno Številko, da pa je kljub temu pospešil start, da čimprej dokaže sposobnost zrakoplova in zmožnost nemške tehnike. Zrakoplov je za težavni polet naj-moderneiše opremljen. Poleg najnovejših navigacijskih aparatov ima tudi posebno radiopostajo za sprejemanje slik. Na tem aparatu bo sprejemal vremenske karte, ki j"ih bodo vsako uro oddajale ameriške in evropske radio-oddajne postaje. Vse vremenske postaje imajo nalog, vzdrževati stalne stike z zrakoplovom in morajo vsako uro pošiljati točna vremenska poročila. Skupno s posadko je na zrakoplovu vsega 60 oseb. Zanimanje za polet je bilo ogromno. Izmed civilnih gostov sta bila pripuščena poleg nekaterih nemških, francoskih, angleških in ameriških novinarjev pruski notranji minister Grezinski in španski polkovnik Jlerrera, načelnik Španske zrakoplovne družbe. Id ima nalogo, da prouči na poletu sposobnost Zeppel'ina. ker namerava družba v slučaju ugodnih rezultatov naročiti več takih zrakoplovov. Zrakoplov je preskrbljen z gorivom odnosno gorilnim plinom, ki zadostuje za 120 ur poleta. Plinskfi rezervoar vsebuje 25.000 kubičnih metrov plina. Provijant, ki obstoja iz običajnih cere-alij ter večje količine konzerv in pre-pečenca, tehta nad tisoč kilogramov. Razuntega popelje «Zeppelim» iz Evrope v Ameriko 60.000 pisem, ki tehtajo skupno okrog 1000 kg. Celokupna ob-teženost zrakoplova znaša 40.000 kg. Od tega odpade na posadko 3120, na goste 4000, na inventar 9000, na bencol 12.000 in na olje 6000, na provijant 1000 m na pošto 1000 kg. Vsak potnik sme imeti največ 20 kg prtljage. V Ameriki se vrše velike priprave za sprejem «ZeppeHna». Na letališču v Lakehurstu je pripravljenih več sto mornarjev, ki so izvežbani v opravljanju zrakoplovov in ki bodo pomagali pri pristanku. Tudi brzojavne in telefonske postaje ima-jo obsežna navodila, kako naj podpirajo sprejem «Zeppeli-na», ker računajo s tem, da bo ob pristanku velik naval na telefone. Železnice imajo pripravljene posebne vlake, s katerimi bodo prevažali občinstvo na letališče. Oficirji zrakoplova «Los An-geles». ki ga je lansko leto pripeljal v Ameriko dr. Eckener, pripravljajo posadki «Zeppelina^ svečan sprejem. Iz Amerike bodo poletela nasproti vojaška in civilna letala, ki bodo spremljala zrakoplov do pristar&a na ameriški obali. Da pa letala ne bi otežavala manevriranja zrakoplova, je izdano povelje, da se smejo približati zrakoplovu največ na 300 metrov. Zrakoplov bo vsako uro potom radija dajal poročila o svojem poletu. Ce bo polet uspel, ba moral biti zrakoplov v 36 urah na ameriški obafi. Računajo s tem. da bo pristal jutri zvečer že na letališču v Lakehurstu. Pristanek bi se zakasnil le v slučaju, da bi moral zrakoplov radi neugodnega vremena kreniti z določene poti. Sumljiva nervoznost pred sestankom okrnjene Narodne skupščine Nervozne konference vladnih poslanskih klubov* — Zakulisna borba za dalmatinski agrarni zakon se nadaljuje. — Neprestana posvetovanja klerikalcev. — Beograd. 11. oktobra. V Narodni skupščini je bilo danes že zelo živahno. V vseli Mu bih so se vršile konference in posvetovanja za jutrišno sejo Narodne skupščine,, za katero vlada tudi v političnih krogih veliko zanimanje. Vse namreč knže na to, da bo to zasedanje precej pikantno in da se bodo pokazali spori, ki vladajo že delj Časa v vrstah četvorne koalicije. Demokrati pamreč vztrajajo na tem, da se Še pred 20. oktobrom reši vprašanje zakona o dalmatinskih agrarnih odnosa jih. Baš glede tega pa obstojajo med radikali in demokrati velika nasprotstva. V zvezi s tem se je vršila danes dopol Ine v kabinetu ministra javnih del konferenca demokratskih prvakov, ki so se je udeležili poleg demokratskih ministrov vsa člani vodstva z Ljubo Davidovićem na čelu. Kakor se doznava, ie bilo sklenjeno, da se demokratski poslanski klub popolnoma solidarizira s stališčem ministra dr. Anujelinovi-ća in da izzove eventualen razcep koalicije, če bi radikali še nadalje odklanjali zahteve demokratov glede dalmatinskega agrara. Za jutri dopoldne je sklicana seja poslanskega kluba Da vid ovi će ve stranke, na kateri bo določeno, kako naj postopajo poslanci pri eventuelnem glasovanju. Istočasno so se vršile konference tudi v radikalskem klubu. Radikali slej ko prej odklanjajo stališče demokratov glede rešitve aprarnih odnošajev v Dalmaciji ter skušajo doseči, da bi se ta zakon zopet odgodil. Vendar pa so v radikalskem klubu mnenja razdeljena, tako da v politič. krogih ne izključujejo možnosti, da radikalski klub pri eventuelnem glasovanju ne bo nastopil enotno. Ne izključuje se niti možnost, da bo vlada padla baš na vprašanju dalmatinskega agrara. Mnogo komentarjev je vzbudila danes v vseh političnih krogih vest o nenadnem obolenju Velje Vukičevića. Splošno se sodi, da je ta bolezen bolj političnega značaja in da tvori nekako pripravo za Vukicevićev umik. V hudih stiskah pa so slovenski klerikalci. Klerikalni poslanski klub se že dva dni neprestano posvetuje, a Še ni prišel na zeleno vejo. Del poslancev se je začel odkrito puntati proti nadaljevanju hegemonistične politike Korošcevega režima in zahteva re-medure. Na drugi strani pa tudi glavni faktorji v SLS uvidevajo, da morajo nastopiti spremembe. Poslanski klub razpravlja sedaj samo o tem, kako bi mogel najti izhod iz sedanje situacije in se približati KDK, o kateri so prepričani, da bo igrala v razpletu krize najvažnejšo vlogo. Ozadje dr. Makovega potovanja v Prago Na ooziv aktivnega csL ministra se udeleže predstavniki HSS konference »zelene internacijonale« v Pragi. — Konferenci bo prisostvoval tudi Macdonald* — Izjava dr. Krnjevića. — Zagreb. 11. oktobra. Včeraj je odpotoval predsednik HSS in KDK dr. Maček v spremstvu predsednika zagrebškega oblastnega odbora in poslanca dr. Shvegla v Prago. Potovanje predstavnikov HSS v Prago je izzvalo v političnih krogih veliko senzacijo in najrazličnejša ugibanja. ^Jutarnji list* objavlja o namenu tega potovanja sledeče informacije iz krognv vodstva KDK: •Potovanje dr. Mačka in tovarišev je prišlo res nekoliko nenadoma, tako da ie motria b:ti o niem obveščena samo njegova najbližja okolica. Toda povabilo, na Dodlngi katerega so odpotovali politiki HSS v Prasri. ;'e bi!o +ako avtoritativno in nujno, da ga tehnično ni bilo mogoče predložiti v razpravo širšemu forumu. V Pragi se že leta vrse sestanki takozvane «zel ene internacionalen to je predstavnikov kmetskih strank iz vse Evrope. Sedanji sestanek je nad vse važen, tako zaradi problenrov, ki se bodo razpravljali, kakor tudi zaradi liidi. ki bodo na njem sodelovali. Politiki, ki se sestane jo v Pragi, predstavljajo 100 mil i ionov kmetov od Baltskega do rTgejskega in Črnega morja. Njihova mnenja in nazirala so velike važnosti ^a nadalmi razvoi razmer v Evropi, ker ie seljaštvo oni činitelj, ki v tem delu sveta tvori večino narodov in dr?av :n ki ne želi več hfti objekt, temveč subjekt \odstva. Dt <=e ^e^tanek vrši v Pra«?i ie povsem niziHitlvvo ker s^ kmečka stranka v Češkoslovaški naha;a n" vladi že več let in % le s svoifm delom uspelo rešiti najboh kritične pro- bleme, na katere je nova republaka naletela v prvem desetletju svojega obstoja. Na posvetovanju v Pragi se bodo razpravljali aktualni problemi področij, na katerih žive pristaši zelene kmečke internacijonale in povsem naravna stvar je, da so organizatorji tega sestanka v prvi vrsti želeli čuti mnenje ljudi, ki predstavljajo eno najmočnejših kmetskih polHačrrfh strank v Evropi. Dr. Maček je bil povabljen v imenu zelene internacionale potom vplivne češkoslovaške politične osebnosti, aktivnega ministra češkoslovaške republike. Velik pomen sedanjega sestanka v Pragi je zlasti v tem, ker bo na posvetovanjih sodeloval tudi Ramsay Macdonald in kar prredstav-!ia tako važen mednaroden dogodek, na katerem mora joigoslovensko seljaštvo potom svojih glavnih predstavnikov povedati svojo odločno besedo.» Novinarji so se obrnili za informacije o dr. Mačkovem potovanju v Prago tudi na glavnega tajnika HSS dr. Krnjevića. ki jim je izjavil: *To potovanje predstavlja korak v rasi akciji ki jo vodimo na mnogo širši podlagi kakor se misli. Mi imamo istofako tajnosti, ki jih znamo zelo dobro čuvati, tako dolgo, dokler stvari ne izvedemo do konca. Zaradi tega si beograjska javnost z modrim dr. Korošcem domišljuje, da je naša borba popustila. Ako bi oni vedeli, zakaj gre in kar bodo zvedeli šele. ko bodo stali pred gotovim dejstvom, bi se drugače obnašali, kakor se sedai» ••••■t u irm ni"*— Seja vodstva KDK — Zagreb, 11. oktobra. Danes dopoldne se je vršila seja vodstva KDK. Seje so se udeležili gg. Pribioević. dr. Kramer, dr. Ko-stić, Vilder, šutej, dr. Popovid, Matica in inž. Krnjevič. Na seji so razpravljali v glavnem o sklicanju plenarne seje poslanskega kluba KDK in o pripravah za veliki shod v Sisku. Sklenjeno je bilo, da se sestane poslanski khib v Zagrebu 20. oktobra istočasno, ko se bo v Beogradu sestra okrnjena Narodna skupščina. Vodstvo KDK bo plenumu predložilo v odobritev važne sklepe, ki pa jih drži zaenkrat še v tajnosti. Nadalje je bilo sklenjeno, da se vsi poslanci KDK korporativno udeleže shoda v Sisku 21. t. :n. Tujskoprometna konferenca v Splitu — Split. 11. oktobra. 16. t. m. se bo vršila v mestni posvetovalnici konferenca vseh tujsko - prometnih or-e:?.niz2ci.i, in kater' bodo razpravlja*!) o pospeševanju turizma Konference se hod« udeležili tudi zastopniki občin iz Dalmacije Danes popoldne bo parafirana prijateljska pogodba z Grčijo Pogajanja so se vršila skoraj vso noč- — V glavnih točkah jc bil dosežen sporazum« — Venizelos odpotuje zvečer v Angoro. — Beograd, n. oktobra. Pogajanja med grškim ministrskim predsednikom Venizelosom in zastopnikom zunanjega ministra, ki so pričela včeraj opoldne, so se nadaljevala skoraj ves popoldne, nakar se te ob 6. zvečer sestal ministrski svet, ki se je posvetoval do 11. ponoči. O polnoči sta se ponovno sestala Venizelos in dr. Šumenkovič v grškem poslaništvu in nadaljevala pogajanja za sklenitev prijateljskega pakta. Danes dopoldne je sprejel Venizelos novinarje ter jim podal izjavo, v kateri naglasa, da je v vseh glavnih točkah že dosežen sporazum. Nerešena so še le nekatera tehnična vprašanja, ki pa ne bodo delal težkoč. Pogodba bo danes popoldne parafirana in nato najkasneje v roku 40 dni podpisana. Svečan podpis se bo vršil v Atenah. Venizelos je nadalje izjavil, da odpotuje iz Beograda v Angoro, da tudi s Turčijo sklene prijateljski pakt. Vsi ti pakti so sličrri onemu, ki ga je skle- nila Grčija z Italijo in ki je popolnoma v skladu s prijateljskim paktom med Jugoslavijo in Italijo. Ko bodo vse pogodbe podpisane, bodo objavljene. Ven-izelos y naglašal, da bo verno na-daljeva1 započeto politiko miru in vzpostavil z vsemi sosednimi državami prijateljske odnošaje, ki bodo omogočali miren razvoj na znotraj in zunaj. Glede Bolgarije je izjavil, da je Grči.a tudi Bolgariji stavila ponudbo glede sklenitve prijateljskega pakta, da pa do danes še ni prejela odgovora. Tež-koče obstojajo v tem, da zahteva tudi Bolgarija svobodno cono v solunski lu-ki, ki ra jo smatra Grčija za povsem nepotrebno, ker ima Bolgarija itak izhod na morje. Kralj, ki je sinoči odpotoval v Topolo, se je danes dopoldne zopet vrnil v Beograd. Opoldne je bil prirejen na dvoru svečan obed na čast Venrzelosu. Vsega je bilo povabljenih 32 ljudi. Volitev pod vodstvom sedanjega režima KDK ne bo priznala Svetozar Pribićević o izjavah dr. Korošca in drugih režimskih intrigah. — Dr. Korošec priliva olje v ogenj. — Zagreb, 11. oktobra. Svetozar Pribi-čević se je v razgovoru z novinarji bavil s pisanjom beograjjskega časopisja, ki je poročalo, da bo Acd Startoveviću poverjena naloga poiskati primerno solucijo ter sestaviti vlado, ki bo imela specijalno nalogo Izvršiti priprave za sporazum s KDK. Svetozar Pribičević je izjavil, da bi KDK tudi to Stanojevićevo vlado tretirala prav tako, kakor sedanjo vlado dr. Korošca in dr. Ma-rinkovića. KDK tudi s tako novo vlado ne bi mogla stopiti v stike, prav tako kakor noče stopiti v stik s sedanjo vlado ter bi zavzela proti tej novi vladi istotako odločno stališče. Izjave dr. Korošca, da je njegova vlada začasna ter da irna Ie nalogo pomiriti duhove v državi in izvesti eventualne volit-v«, pomena a jo vlivanje olja na ogenj. Volitve, Id bi jih vodil dr. Korošec ali kdo drugi izmed četvorne koalicije, ne bi ničesar izpremenile na položaju, ker KDK sploh ne priznava parlamenta, ki bi izšel iz takih volitev. V takem parlamentu bi se KDK ne pojavila in naj bi bilo postavljeno karkoli na dnevni red. V ostalem bi KDK ne mogla priznati nobeni« volitev, ki bi jih vodili pro- Po katastrofi v Pragi — Praga, 11. oktobra. Reševalna akcija pri gradbeni katastrofi v Pragi se je nadaljevala včeraj ves dan in vso noč. Zaposlenih je 1500 vojakov, ki razkopavajo razvaline in iščejo ponesrečence. Skupno so doslej izkopali izpod razvalin 32 mrtvih. V bolnici sta tekom minule noči podlegla poškodbam dva težko ranjena, vež pa jih še umira Pogrešajo še vedno 30 delavcev. Kako visoko je prav za prav število žrtev, še ni dognano, ker nihče ne ve, koliko je bilo zasutih pasantov na ulici. V kletnih prostorih so po napornem razkopavanju našli še 12 delavcev. Razen enega so bili že vsi onesvesceni. Skozi poseben prodor so jim dovedli zraka, doeim jih bo mogoče rešiti šele po težavnem raaisko-pavanju. Pri reševalni akciji je bilo ranjenih nadaljnih 15 vojakov. Računa se, da bo potrebno za raz k o pav an je razvalin najmanj še 10 dni. Uvedena je pomožna akcija za ponesrečence. Na čelu akcije stoji predsednik republike Masarvk, ki je kot prvi daroval 150.000 Kč. Iz ljubljanske kronike Na Miklošičevi cesti se je danes opol* dne zopet pripetila težka nesreča, ki je na las podobna nesreči v septembru, pri ka* teri je našel tragično smrt delovadja Ha* bič, zaposlen pri Pollaku na Sv. Petra ce« stL Nesreča se ie pripetila na križišču Mi* klošičeve ceste in Pražakove ulice, tik pred novo zgrajeno palačo Pokojninskega za* voda. Tam sta trčila opoldne, v času naj* večjega prometa, skupaj neka kolesarka in neki potniški avtomobil. Karambol je bil tako silen, da je kolesarka padla s kolesa in avtomobil je šel čez njo. Pri padcu se je kolesarka težko poškodovala na glavi in po vratu, iz ust in nosu ji je tekla kri. Šofer Ivan Golob, ki ie vozil avtotaksi, je svoj avtomobil takoj ustavil in naložil nortsirani strankarski ljudje, ker hoče, da se v naši državi že enkrat s svobodnimi volitvami pokaže, kdo ima pravico govoriti v imenu naroda. Intriga nekega drugega beograjskega lista, ki velja za glasilo davidovičevcev, je nadalje izjavil Svetozar Pribičević, »da jaz in del radikalov delamo zase,< je prozorna intriga. Ni resnica, da bi imel jaz z radikaU kaj skupnega. Vse, kar delam, delam skupno s HSS. Ponovno sklicana e Narodne skupščine in delo v njej bo ustvarilo še težavnejši položaj in pogoji KDK bodo postali Še težji.« Nadalje je Svetozar Pribičević izjavil, da je s sklepom beograjskega sodišča glede priznanjia novega upravnega odbora zem- ljoradniškega saveza v Jagodini presekana vsaka skirpnost med bivšim srbskim zemljoradničkim savezom in srbijanskrmi zadrugam. V svoji nadal^ii izjavi je Svetozar Pribičević ostro kritikoval zadržanje Narodne Odbrane in je dejal, da je edina velika osebnost v njej vojvoda Stepan Ste-panovič, ki pa ima samo častno mesto in ne vodi organizacije. Narodna Odbrana se je blamrrala s sprejemanjem plačanih hrvatskih seljakov na beograjski proslavi. ponesrečenko na svoj voz ter jo naglo od* peljal v bolnico. Tam so ugotovili, da gre za osemnajstletno trgovsko sotrudnico Ma* rijo Sušteršičevo, zaposleno pri tvrdki Le* gat v Slomškovi ulici. SušterŠiČeva je sicer precej težko poškodovana, vendar je pa upati, da bo okrevala. Kdo je kriv nesreče, še ni znano. Naj« brž sta kriva šofer in ^ušteršičeva. Šofer sicer zatrjuje, da je kolesarka sama zavo* žila v njegov avtomobil in sicer s tako silo, da je napravila na desnem sprednjem ko* lesu osmico. Policijska preiskava bo poka* zala, kdo je kriv nesreče. Menimo, da je vzrok pogostim nesrečam na Miklošičevi cesti dejstvo, da ni na nobenem križišču in sploh na celi cesti nobenega stražnika, dasi je to ena najprometnejših ulic. Včeraj je policija aretirala Antona G., ki je oskrunil nekega mladoletnega dečka. Poročila o tem na policiji ni. Radi vlačuga* nja sta bili aretirani Tončka K. m Slava M., a radi beračenja Franc H. in Anton L. Na policiji je bilo tudi danes prijavlje* nih več manjših tatvin. Tako je zidarju Petru Haziju nekdo dnesel za 360 Din ob* leke, a v stanovanje hišnega posestnika Ru# sa Aleksandra JuTečenka na Kodeljevem št. 368 je včeraj popoldne vlomil neki ne* pridiprav, pobasal nekaj obleke in več dru* gih stvari v skupni vrednosti 820 Din. Po* sestnici Mariji Kostrevc je bila 10. t. m. iz Streliške ulice odpeljana ciza, vredna okoli 500 Din. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA Devize: Dunai 801.16, Berlin 13.575, B = dimpešta 9.9354. London 276.36, Milat 297.95, Newyork 56.95, Pariz 223.46, Pragi. 168.77, Curih 1095.6. Efekti: Vojna škoda 440. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.1275, Dunaj 73 07. Budimpešta 90.63. Berlin 123 70. Praga 15 40, Milan 27 215. Pariz 20.295, London 25.22, Newyork 519,90. Srran 2. Stev. 233 Pomen turneje naših pevcev na Poljskem fcsMBi vabila za gostovanja v drugih mestih, ki jih je pa mo-ala Matica radi pomanjkanja časa odkloniti. — Koncert v « Čenstohovu. Pisane zfodke iz naših krajev Tragična smrt intelektualca, — Obsojeni nazarenci. — Pustolovska karijera banatskoga Nemca. — Osveta vaških fantov. Razbojniški napad na cesti. Ljubljana, 10. oktobra. ?noxi ob 17 32 so se naši vrli Matičarji, ki >> pod vodstvom svojega izkušenega pevovodje m. istra Hubada priredili 12-dnevno turnejo na Poljsko, vrnili v LgtsMja-no. Sprejem na kolodvoru je bil nadvse prisrčen Zbrano je bilo mnogo občinstva, ki je Ntatifisrje I*v akno pozdravljalo in jim prirejalo navdušene ovacije. Ko se je vlak ustavil je pozdravil naše pevce predsednik JPZ dr. >vigeij. v imemi odsotnega župana pa ma^istratnl ravnatelj dr. Zamik. Za tople pozdrave in prisrčne ovacije sta se za-h valila predsednik Glasbene Matice dr. Ravnihar in predsednfk pevskega zbora Sihan Pečenko. Matičarji so šli s kolodvora trikni domov, da se po dolgi vožroji odpr:i:ejo Turneja G'asbene Matice na Polisko je bila velikega kulturnega in propagandnega POTiena široka poljska javnost je bila o Jugoslaviji le malo poučena ali pa sploh ne in le inteligenca ie vedela, da obstoja na«a država. Ko so po krasnih in uspelih koncertih Glasbene Matice vsi poljski listi prinesli obširna poročila ter tudi podrobnosti o vsem našem javnem in kulturnem življenju, se je začela vsa ^poljska Javnost zanimati za Jugoslavijo. Najbolj se je seveda zanimala za Glasbeno Matico. Kako veliko uslugo v propagandnem pogledu je napravila Glasbena Matica naši državi, priča najbolj izjava našega varšavskega konzul Mi-lenkoviča, ki je dejal, da ni boljše propagande za našo držatvo, nego taka pevska turneja. Povsod kjer je Matica gostovala, je vladalo za koncert veliko zanimanje in povsod so zahtevali, naj se koncert ponovi. V Kra-kovu so koncert Glasbene Matice oddajali po radiu in že drugega dne je dobila Matica vabilo, naj gostuje tudi v Vilni. Žal se temu vabilu ni mogla odzvati. Lahko bi sicer gostovala v Vilni v torek, toda takrat so bile vse dvorane zasedene, v četrtek je je Matica že odpotovala. V Varšavi je bila dvorana nabito polna. Koncerta se je udeležila varšavska elita na čelu z mnogimi ministri in poslanci. Kon- cert je krasno uspel,* občinstvo je bilo očarano. Po koncertu je Matičarjem čestital bivši ministrski predsednik Vojziechowski. ki je dejal, da je nastop Matičarjev dokaz visoke kulture juoslovenskega naroda, a Ljubljana je nositeljica te kulture med Slovenci. Predsednik Zveze poljskih pevcev Ponikowski in predsednik odbora za sprejem Matičarjev, duhovnik in sloviti poljski publicist Kniblewski sta po koncertu poslala brzojavne čestitke ljubljanskemu županu. Sploh je turneja krasno uspela in Matica je prejela vabila, da bi ponovno nastopila v Varšavi, Vilni, v K rak ovu in drugod, obenem pa, da bi se pohodnoe leto ona in druga jugoslovenska pevska društva udeležila glasbenega festivala, ki se bo vršil v maju 1. 1929 v Poznanju. Festival bo večji, nego je bil povodom Schubertove proslave na Dunaju. V propagandnem in moralnem pogledu je Matica žela večje uspehe in tri-umfe nego na svoji turneji po Češkoslovaški. O tem pričajo tudi številna darila, trofeje in venci, ki so jih Matičarji včeraj prinesli v Ljubljano. Matičarji so prejeli mnogo spominskih knjig, partitur, glasbenih kruiig itd. Na svoji turneji se je ustavila Matica tudi v Čenstohovu, sloviti poljska božji poti. Pc koncertu v Varšavi je Matica odpotovala v Čenstohovo, kamor je prispela v torek. Sprejem na kolodvoru je bil nad vse prisrčen. Zbrana so bila razna kulturna in pevska društva. Opoldne je mesto priredilo Matičarjem sijajen banket, po banketu so se pa naši pevci v avtomobilih odpeljali na Jasno goro. kjer je sloviti kip Čenstohovske Matere božje. Tam jim je prior sam razkazal vse zanimivosti samostana, na kar so zapeli v kapelici tri pesmi. Petju je prisostvoval sam škof in več drugih odličnih cerkvenih in mestnih funk-cijonarjev. Nato so se Matičarji zopet odpeljali v mesto, kjer so zvečer priredili improviziran koncert. Z večernim vlakom so se odpeljali proti Lj-ubljanij. Kakor izvemo, priredi prihodnjo pomlad Glasbena Matica koncertno turnejo v Francijo. Turneja je že določena za mesec april. Včeraj je M a obveščena zagrebška policija, da so našli v neki hiši na Ilici obešenca. Redarstvo je poslalo v dotično hišo komisijo, ki je ugotovila, da se je obesil Juraj Horvat, rodom iz Slunja, ki je bil dolgo nameščen kot knjigovodja pri tvrdki z mobiHjami F. Kohn. Knjigovodja se je obesili na mrežo okna, ki je obrnjeno v stransko ulico. Obesil se je najbrž že popoldne, ko je končal delo v pisarn!!. Šele naslednje jutro po obupnem činu je neka stanovalka slučajno pogledala proti oknu pisarne in videla Horvata visečega ob oknu. Obvestila je stražnika, ki je ugo-t'ovi'1, da se ie Horvat obesil. Vrata pisarne so bila od znotraj zaprta in so jih moraH razbiti. Horvat je živel zadnje čase v zelo slabih gmotnih razmerah. Bil je izredno vesten in marljiv Študiral je gimnazijo v Karlovcu in se je udejstvoval kot pisatelj in pesnik v pokretu mladih literatov, ki so se zbirali okoli glasila «Nova Nada». Tudi v Zagrebu, kamor se je preselil, ko je dovršil študije v Karlovcu, se je udejstvoval literarno. Svoječasno je bil uradnik mestne hranilnice v Karlovcu. Ko ie ta prišla v konkurz, je odpotoval v Bolgarijo. Ko se je zopet vrnil v Zagreb, je pridno pisal svoje spomine iz časov bolgarske vojne. Pozneje je živel vedno bolj zapuščeno in v veMki bedi. Beda je talentiranega intelektualca pognala v smrt. Pred letom dni je savska divizija poklicala pod orožje 72 nazarencev, M so se pa uprli in se pozivu niso odzvali češ, da jim vera prepoveduje nositi orožje. Vojaško sodišče savske divizije je obsodilo vseh 72 nepokornih nazarencev vsakega na 10 let ječe. Vsi obsojeni nazarenci so bili pred leti zaradi istega delikta kaznovani od vojaškega sodišča vsak na 5 let ječe, ki so jo tudi odsedeli. Kasacijsko sodišče je sedaj obsodbo savskega vojaškega sodišča potrdilo. 72 nazarencev so odpeljali v vojaške zapore v Beograd, kjer bodo morali prestati kazen in potem odslužiti še predpisani vojaški rok. Pred 20 leti se je naselil v Banatu neki Nemec. Ustanovil je delavnico za umetno pleskanje. Naseljenec je bil iz* redno podjeten, zato ni dolgo ostal v banatski občini. Zahrepenel je po sve* tu in doživljajih. Nekega dne se je po* slo vil od vasi, kjer se je naselil in je odšel v širni svet. Povsod je poskusil svojo srečo kot delavec, slikar itd. Ahasverska kri ga je gnala čez veliko lužo. Potepal se je po Ameriki in kon* čno je prišel v Mehiko, kjer je vstopil v cirkus kot akrobat. Kmalu je postal najboljši in najdrznejši jezdec in stres lec v cirkusu in ljubljenec publike. Za» služil je kolikor je hotel, živel je udob? no in ženske so ga kar oblegale. Akro* bat se je pa kmalu zaljubil v neko de* klico, ki jo je tudi peljal pred oltar. To* da zakonske sreče ni užival dolgo. Iz* bruhnila je svetovna vojna. Postal je častnik pri konjenici. Bil je večkrat odlikovan in zaradi njegove drznosti in junaštva so ga dodelili letalcem. Po* stal je najboljši letalec, strah in trepet vseh sovražnikov v zraku. Po premirju jen odšel zopet v Mehiko, kjer je vsto* pil v armado vladnih čet in se boril pro* ti upornikom. Ko je bila revolucijonar* na armada poražena, je vstopil v poli* cijsko četo in se boril proti roparskim tolpam, ki so se pojavile v Mehiki. Ro* par ji so se ga bali, ker je bil brezob* ziren in so iz maščevanja nekega dne napadli njegovo hišo ter mu ubili ženo. To je junaka tako potrlo, da je sklenil dopotovati v Evropo. Neki bogataš v Mehiki mu je pa ponudil svoje veliko milijonsko premoženje, toda samo pod pogojem, da se preje oženi. Tega pa bivši akrobat ni hotel storiti. Odpove* dal se je milijonski dedščini in odpo* toval v Evropo, Prišel je v Nemčijo in vstopil v cirkus kot akrobat. Pred ted* ni je pustolovec prišel v Banat in obi* skal tudi vasico, kjer se je naselil, ko je prišel iz Nemčije. Pravijo, da se ne zanima za lepe deklice in ne za milijon« sko premoženje v Mehiki. Imena tega čudaka pa «Deutsches VolksbIatt», ki je objavil to čudno zgodbo, noče in ne sme povedati, kajti čudak*akrobat ne sovraži sedaj samo žensk in denar* j a, ampak tudi javnost. Če ni resnično, je vsaj mično. Iz Sremske Mitrovice poročajo o osveti kmetskih fantov, ki so do smrti pretepli svojega tovariša, ker so bile vse vaške lepotice zaljubljene vanj. V sremskih vaseh je namreč navada, da se snidejo fantje in dekleta in se sku* paj zabavajo. Pred dvema mesecema j© prišlo na takem sestanku do pretepa. Neki kmetski fant je bil izredno po* staven in lep in dekleta so ga posebno rade videle, druge so pa prezirale. To je bil G juro Selic. Fantom to ni^ bilo všeč, pa so sklenili, da se osvetijo in nevarnega konkurenta izmlatijo. Ko se je vračal domov, so ga tovariši res na* padli in ga pretekli ter mu zadali težke poškodbe. Orožniki so seveda kmalu zvedeli za pretep in prijavili napadalce državnemu pravdniku. Ta je dvignil tožbo proti sedmim fantom, ki so so* delovali pri pretepu. Te dni je pa G ju* ro Selič podlegel težkim poškodbam. Odredili so obdukcijo trupla, vseh se* dem napadalcev so pa orožniki areti* rali in izročili sodišču. Zagrebški pek Aleksander Čajko se je snoči vračal domov. Na Savski cesti je opazil za seboj dva moška. Prvi moški je zaklical Čajku, naj počaka. Čaj* ko mu ej še pomagl, da je prebrodil potok in se povzpel na drugi breg ter mirno čakal, kaj mu bo neznanec po* vedal. Ta je pa peka zgrabil za vrat in mu iztrgal torbico, ki jo je imel pod pazduho. Obrtnik je bil nemalo začu* den, ko jc spoznal, da ima opraviti z razbojnikom in se je začel braniti. Po* srečilo se mu je, da se je otresel roparja, in je hotel pobegniti. Napadalec je pa stekel za njim in ga znova zgra* bil za vrat tako močno, da se je pek onesvestil in padel. Napadalec jc pre* iskal torbico in žep, ni pa nišel niti pa* re. Med tem se je pek zavedel in začel klicati na pomoč. Zena je slišala mo* zeve klice in je poklicala sosede. Ko je prišla na kraj, kjer je bil mož napaden, je napadalec že izginil in se izgubil v koruzo. Sosedje so stekli za njim in ga ujeli. Pretepli so ga in poklicali straž* nika. Napadalec se piše Josip Stergar. Na policiji je priznal, da je napadel peka, toda izgovarja se, da je to storil v pijanosti. Policija ga je izgnala za dobo petih let iz Zagreba in ga na pri* javo peka Čajka tudi ovadila državne* mu pravdniku zaradi roparskega napa* da. Življenje Grete Garbo Komaj 22 let stara, skoro ni govora o kaki življenski dobi, in vendar je slavna umetnica, o kateri govori z navdušenjem ves svet! Grete Garbo je rodom Švedinja. V vsej rdobini in pri vseh njenih sorodnikih dalaž nazaj ni najti nikogar, ki bi se posvetil gledališču. Toda Greti, si je z veseljem našnin-kala lice in igrala na malem otroškem odru. Kot 7-letno dekletce se je skrivaj splazila v razne kabarete, prisostvovala predavanjem, najraje pa gledališkim nastopom, samo da je Čutila duh pudra in šminke. Z 10 leti je zahajala v kino, seveda z dovoljenjem staršev, k predstavam za deco. Toda kino ni napravil na njo nobenega vtisa in jo je pustil docela hladno. Filmiki niso ugajali mali Greti, kati ti junaki so brezbarvni, navalne črne sence na belem platnu. V teh junakih je mngo preveč nemirnega in senzacionalnega, dočim se prilega Gretini dusi mir in notranja baženost. Šolsko dobo j,e prešla mala deklica brez vsakih posebnosti. Zgodovina jo je zanimala, zemljepisje se ii je zdelo grozovito dolgočasno, še najljubši ji je bil pouk slovstva in jezikov. Ko je dovršila 5r>lo, je prosila za sprejem v kraljevo dramaik.io šolo, da se izobrazi za igralko. Dobila je nalogo za sprejemni izpit in evo je nekega dne pred komisijo, sestoječo iz raznih igralcev, režiserjev, novinarjev, ravnateljev in dramaturgov. Mala dvorana je zatemnjena, na rampi gore luči in izpit se prične. Dvajset mladeničev in mladenk je istočasno z njo pri izpitu. Dasi-ravno še ni dotlej nikdar prestopila desk, ki pomenijo življenje, je vendar svojo vlogo deklamirala gladko in jasno in že čez dva dni je dobila obvestilo, da je sprejeta v šolo. In tako se je pričelo za n\o novo življenje. Učila se je pridno, obiskovala menda vse predstave v mestu, edino točnosti ni poznala v svojih dolžnostih do šole. Prihajala je kasno k pouku, pozabila zdaj to zdaj ono nalogo, toda učitelji so zatisnili eno oko, videč veliko nadarjenost mlade gojenke. Že predno pa je Greta Garbo dovršila šolo, je čisto slučajno prišla k iilmu. Maurice Stiller je rabil za enega svojih filmov igralko glavne vloge. Bil je to njegov veliki film >Gdsta Berlingc za katerega je rabil igralko, ki naj bi predstavljala grofico Dohma. In odločil se je dati to vlogo Greti Garbo. Film je dosegel nenavaden uspeh, s čimur je bila zasi-gurana tudi karijera onih. ki so igrali glavne vloge, med njimi torej tudi Grete Garbo. Nastopila je še v nekaterih nadaljnih vlogah v filmih produkcije »Svenska^:, dokler ni dobila nekega dne prav laska\o in ugodno ponudbo za Ameriko. V Ameriki je rasla njena slava od dneva do dneva in danes je ena največjih ameriških filmskih umetnic, osobito po njanem velikanskem uspehu, ki ga je žela s svojo kreacijo Ane Karenine v novo posnetem ve-lefilmu M. G. M. produkcije. Ta film, katerega bomo v najkrajšem času videli v Ljubljani, je eden največjih in najnovejše filmske produkcije, film naičarobuejše, intimne in razkošne inscenacije ter je žel vsepovsod triumfe! Za Ljubljano bo to nedvomno eden največjih filmskih dogodkov. Prosveta »Dalibor« v naši ooeri. To mojstrsko dela slavnega češkega mod str a B. Smetane se vprizori po dolgem presledku v soboto, dne 13. t. m. Naslovno vlogo pode novo angažiram junaški tenor g. St. Marčec, pevec izrednega, blestečesa imateritjaJa, dijak tudi pri nas znanega pevca S. Oužednika. Partijo Milade kreira tokrat ga. V. Thierry-Kavčnikova, katera po izrednem uspehu v partiji >Salorne« obeta najbolje v sopran-skoHlramatfoni stroki. Jitko bo podala ga. Foličeva, Vita — g. Mohorič, Budivoja — g. Janko. Svojo klasično kreacido Ječaria Be-neša bo nam zopet podaril mojster Bete t to. Drugi debitant tega večera je g. P. Grba. bariton izredno mehkega trrrtbra pevec lepe »mirne Kantifene. Podal bo kralja VTa-dislava. Ooero dirigira g. N. Štritof. režira g. M. Polič. Nove dekoracije Je izvršil po lastnih načrtih g. Skrusny ml. Predstava velja za premierski abonma. Pri tej predstavi bo prvič delovala novo instalirana električna napelaava. V nedeljo zvečer se ponavlja priljubljena Kaihnanova opereta »Kneginja čarđa-ša«. Proslava 40-letnice umetniškega delovanja ge. Avguste Danilove bo v ljubljanski drami v soboto, dne 20. t. m. ob 20. uri zvečer. Gospa slavlienka nastopi v glavni vlogi češkega dela »Stvar Makropulos«. Slavnostna predstava se vrši izven gledališkega abonmaja. »Kukuli« v ljubljanski drami. Kar se v soboto, 13. t. m., zaradi predvidenih tabaft&rih ovir »Stčtmooski iupezi« ne niore uprizoriti, se ponovi ta večer za izven a-boonnne zabavna in vesela komedija »KukuE« z 90. Nabtocfco v nasiov-ai vloži. Predstava j« žKukuli<. C. Kino Matica: >Ana Kareninac. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska eeerta, BakarčiČ, Sv. Jakoba trg. Velemestne skomine Lepšega tiea ni, kot je podgana, lepšega mesta ni, kot je Ljubljana. Tisti domači da «stoji Ljubi jari ca, Ljubljanca dolga vas» je že odklenkalo na vekomaj, kajti kdor ne verjame, da je naša prestolica mesto, se lahko na oči in ušesa prepriča. Imamo dokaze, da smo meščani in da kanimo postati velemeščani, in teh dokazov ni mogoče pobiti, kaj šele omajati. Kdo bi si upal omajati postavim tiste stebre pred sv. Trojico na Kongresnem trgu ali novo palačo med Unionom in oblačilnico?, Nihče jih ne omaje, saj so jih betoni; rale velemestne skomine. Ali tiste uli; ce, ki še niso tlakovane, pa bodo vsak hip. Kmet pelje zelje v glavah na trg in naproti mu pridr\'i avto. Pa se spo* gledata avto in kljuse vsak na enem koncu ulice in ko spoznata, da samo* drč ni samofrč, koleselj pa ne kobilica, jo mahneta rakovo pot, od koder sta prišla. Kmet zapelje zelje v glavah do prvega vogala, avto pa tudi, kar je bilo vmes pešcev, pa poskačejo iz vež in hite svojo pot, da bi jim karambol ne polomil kosti. In zdaj bodo vse te vele* mestne ulice tlakovali, da bodo vozila gladko tekla naprej in nazaj. Z avtom že še gre, kajti ga lahko šofer požene naprej in nazaj, s kljusetom je pa križ, osobito če pelje poln voz zelja. Mestni očetje kani jo opremiti tudi kljuseta z volani, da jim ne bo treba porivati ze* Ija in krompirja po velemestnih ulicah nazaj, če srečajo spotoma otroški vo* ziček, A sredi prestolnega mesta imamo košate kostanje, ki so šumeli v starih časih. Radetzkymarš, zdaj pa pojejo kronskim vpokojencem pesem o zlatih dinarjih. Nasajeni so v sedmih rogljič* kih in zato jim pravimo Zvezda. A zdaj jim preti sekira, da jih poseka in sprat vi v drvarnico, kajti se še zdaj, ko sla* vimo že lOletnico prebite fronte, niso orijentirali v duhu osvobojenja in uje* din jenja. Že davno bi morali imeti cvetje v državnih barvah, pa ga nima« jo. Zato jih hočejo posekati in zasaditi nove, ki bodo državotvorni. Sport Športni dan v Celju V nedeljo, 7. t. m. se je vršil v Celju »Športni dan« ki za je priredil S. K. Celie. Gledalcev, je bilo precejšnje število. Na predvečer, v soboto se je vršil nočni tek skozi mesto. Prva labkoatletska štafeta jp prispela na <*ilj v 5 min. 9 sek. V nedeljo dopoldne je bil prirejen propagandni tek po mestu, ki so se ga udeležili Atletik,i moto-ciklisti, kolesarji, nogometna s-tafeta in članice »Edinosti«. Med slednjimi je prispela na cilj prva &dč. Verčnikova. Popoldanske lahkoatletske tekme so se končale sledeče: L Damska štafeta 4X$0: L Verčkovnik. Krajne, Rožanec. Lojk Milka, 50 sek. (Edinost): 2. Kramar, Karba Prosede Presin-ger, 51 sek. (EdinosO. II. 100 m, finale: 1. Skok 11.8. 2. Mesarec 12. III. Tek na 1500 metrov: 1. Povoden 4 : 1.5, 2. Srnan 5 : 03. 3. Vendlime 5 m zadaj. TV. Krozfla 7 in pol kilograma: 1. Skok 10.07 m. 2. Javornik 0.78 m a Urbane?«. V. Disk: 1. Lukaščik: 27.50 m, 2. Bregant 26A0 m, 3. Skok 26.71 metrov. VI. Skok v daljavo: 1. Cijart 5.6I metrov, 2. Lukašcik 5.39 min 3. Skok 5.36 mefcr. VII. Skok v vis.: 1. Skok 1.62 m, G. LukaŠčik 1.57 m. Nogometna tekma med S. K. Celje in S. K. Maribor rez. je končala z 1 : 0 (0 : 0) iza Celje. Hazena (LjtiMjana) ; Edinost 15 : 6 (8 : 3) tza Uuhljaao. Celjska družina, M je prvič nastopila, se je dobro držala: zlasti agilna je bila v napadu. Zvečer se je vnšil v Celjskem domu dru-žairai večer, ki se ga te ndeleflHJo številno dbčmstvo. — Sekcija ZNS (gtafibeno). Danes ob 20. v kavarni Evropa oeja odbora m delegiranje. Teoretični podsaveasal sodniški izpiti se vrše jutri ob 20. v posebni sobi v kavarni Evropa. K polaganju izpita se vabita g. Mi-lavec (Cerknica) in ing. g. Međica (Novo mesto}* Sokol 1. december kot dršami prasnil in sokolski pramik bodo sokolska društva JSS letos de posebno svečano proslavila. Glavna navodila dobe vsa društva od starešinstva JSS in njth izvedbo prilagode društva krajevnim prilikam. Vsekakor mora naše So-kolstvo proslaviti desetletnico nase države Čim najbolj svečano. — Zdravniški odsek JSS je nedavno pozval vsa sokolska društva s posebno okrožnico, da mu rx>rocajo o organizaciji in delovanju društvenih zdravniških odsekov. Prizadevanje zdravniškega odseka JSS so vele važna, ki naj jih društva prav resno upoate vajo in jih podpirajo. Nepotrebna klerikalna skrb za usodo KDK Klerikalci so si globoko oddahnili, ko so bili hrvatski poslanci pregnani iz parlamenta z revolverskimi streli. — Kdo je imel največji dobiček od umora v Narodni skupščini? — Slabo zasnovane klerikalne intrige. Zadnji ^Domoljub; piše, da si je Narodna skupščina globoko oddahnila, ko je otišla KDK iz Beograda, ker j*e šele sedaj mogla delati v popolnem miru in hitro. Iz tega bi bilo torej sklepati, da je bil odhod KDK iz okrvavljene Narodne skupščine režimovcem zelo ljab in da so jim bili dobrodoši tudi vzroki, zaradi katerih je zapustila Narodno skupščino. Mi o tem sicer nismo nikdar dvomili, vendar pa nismo pričakovali, da bi to tako odkrito priznalo glasilo dr. Korošca. Umor v Narodni skupščini je bil klerikalcem seveda dobrodošel, ker je pripomogel dr. Korošcu na mesto predsednika vlade in ker &e j4m v Narodni skupščini ni bilo treba več boriti z opozicijo. Zato so klerikalci tudi s tako vnemo opravičevali delo Puniše Račića, čegar predlog, dan pred atentatom, naj se Radič proglasi za umobolnoga in izključi iz Narodne skupščine, da ne bi prišlo do neljubih posledic, je podpisal v imenu klerikalnega kluba posl. Pušenjak.Od umora v Narodni skupščini so imeli največji dobiček klerikalci, kakor je pokazal razvoj dogodkov, in zato je prav umljivo, ako piše >Do-moljub«, da si je veČina v Narodni skup.Šči-Đ1 globoko oddahnila, ko je pregnala z revolverskimi streli iz nje opozicijo. Kaj klerikalcem za to, da je bila naša država po umoru hrvatskih poslancev v Naredni skupščini osramočena pred vsem svetom, da je postal jez med prečanskimi in srbijanskim! kraji še večji? Oni so si globoko odalinili, ker so odslej lahko nemoteno razpolagali z raznimi vladnimi dispozi-cijskimi fondi, ki jih upravlja dr. Korošec kot predsednik vlade in notranji minister. V zvezi s tem je tudi povsem umljivo, da pile na drugem mestu »Domoljube, da so se beograjske proslave proboja solunske fronte — udeležila iz Slovenije samo katoliška društva. Kljub temu, da so si klerikalci po umoru v Narodni skupščini globoko oddahnili, se pa zdi, da j"e njihov strah pred KDK še vedno velik. To priča predvsem njihovo neprestano pisanje v >Slovencuc in »Domolju-bu* o nesoglasjih v KDK in o prizadevanju >žerjavovcev< iu >radičevcev<, kako bi drug drugega presleparili. Tako piše zadnji »Domoljub«: >Žerjavovci so hudi centralisti in taki ostanejo, radičevci pa so se zaenkrat iz zagrizenih centrali sto v zopet spremenili v federaliste. In tako so pred dobrim tednom imeli radičevci in žerjavovcl v Ljubljani sestanek, da bi se pogovorili o skupnem ra-5topu pri volitvah. Možje pa so se skregali in se takrat niso pogodili. Samostojneži so peli hrvatsko federalistično peeem, žerjavovcl pa so rekli, da bodo slej ko prej žvižgali sentralistično. In tako so sli narazen: Puce 1 j je pel, Žerjav pa žvižgal Podobno, samo precej hujše je na Hrvatskem med Prib-če-vićem in dr. Mačkom, ki namestu pokojnega Radića vozi radičevsko barko.< Navajamo to samo zaradi tega, da bi tudi napredna javnost spoznala, s kakšnimi bedastočami krmijo klerikalni voditelji svoje ljudi. Silno slabo mnenje morajo imeti o njihovih duševnih sposobnostih Ml razsodnosti, da se jim upajo servirati take budalosti O kakem sestanku v Ljubljani seveda ni bilo duha ne sluha, pač pa se je vršila seja vodstva KDK v Zagrebu, kjer je bilo odobreno, kakor znano, poročilo slovenskih poslancev o sku.pnih shodih po Sloveniji ter je bila izražena želja, naj pristaši KDK nastopajo pri volitvah skupno, kakor zahtevajo interesi KDK. Današnji »Slovenec« ie šel še nekoliko dalje. Piše namreč, da se hrvatski radičevci skušajo znebiti neprijetnega tovariša Pribičevića, na drugi strani pa izraža globoko obžalovanje, ker bo na Slovenskem morala plačevati račun SKS na škodo SDS. KDK da je v slepi ulici, iz katere ni rešitve, in »Slovenec* ve celo povedati, da že mnoge »samostojne« glava boli od dnržibe SDS, da pa ni zanje nobene rešitve. Tako prihaja do zaključka: »Ko pride v državi do sporazuma med Srbi in Hrvati, o čemer nihče ne dvomi, in pride prav gotovo brez SDS, ko poreče hrvatska Radićeva stran* ka demokratom: Zamorec je storil svojo dolžnost, takrat bo ubogi zamorec, ki bo odšel z dolgim nosom, tudi slovenska kmetska stranka.« To, kar piše >Slovenecc, vemo, da je zelo iskrena želja klerikalnih voditeljev. Samo nekoliko prenerodno jo odkriva. Namena, ki ga pri tem zasleduje, na tak način ne bo dosegel Niso pristaši še manj pa voditelji KDK takih možganskih kakovosti, kakor so klerikalni, da ne bi znali računati in da ne bi vedeli ,da je režimu za ločitev KDK sami zaradi lastnih interesov in ne zaradi hrvatskih ali sploh prečanskih. Ali si je misliti kaj bolj bedastega, kakor klerikalno pii-čakovanje in željo, da bi se stranke, združene v KDK, ločile samo zaradi tega, da bi se sedanje režimske stranke lažje obdržale ua površju? S tako slabo zasnovanimi intrigami je doživel >Slovenecc že dovolj razočaranj in se le čudimo, da ga 5e niso spametovala. Kaj se gospoda, ki odločuje pri njegovi pisavi, ne zaveda, da so te islje vsaj toliko časa neizpeljive, dokler bodo na vsa usia govorili, kako so si oddahnili, ko so s revolverskimi streli pregnali iz Narodne r.kup-šcine predstavnike KDK, predvsem pa radi-čevske poslance?! RAZSTAVA 7,-21. X. 1928 LJUBLJANSKI VELESEJEM Stev. ^3 •SL'OVt NS K I NAROD« dne 11. oktobra 1928. Stran 3. unevne vesti. — Kraljevo darilo maršalu Francbet Uradnega lista<. >Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti- št. 96, z dne 11. tm. objavlja pravilnik o umetnih vžigalnikih in kresilnikih. — Nova vojaška delegacija v Pragi. 23. t. m. prispe v Prago na proslavo lOletnice češkoslovaške republike naša vojaška delegacija, obstoječa iz načelnika generalnega štaba generala Pešiča, generala Kalaiatovi-ća, enega polkovnika generalnega štaba in enega subadmirala. — Hrvatski planinci na Pohorju. V nedeljo 14. tm. priredi Hrvatsko planinsko društvo Sljeme za svoje člane skupen >zlet na Pohorje do Mariborske in Puške koče. Hrvatski planinci se odpeljejo \z Zagreba v soboto popoldne. — Nov zagovornik Punišp Račića. Morilca Punišo Račića in njegovega sokrivca Jovanoviča — Lune bo zagovarjal znani beograjski odvetnik Bora Popovi6. — Na naslov direkcije državnih železuic. Zadnje čase so bili številnim ljubljanskim trgovcem zavrnjeni tovorni vozni listi z motivacijo, da so po neki odredbi prometnega ministrstva predpisani že novi mednarodni tovorni vozni listi. Ljubljanski trgovci 60 sicer vedeli za to odredbo in povpraševali so povsod po novih tovornih listih, pa jih niso mogli nikjer dobiti. 2elezniške postaje pa vračajo stare vozne liste in zahtevajo nove. Zato naj železniška direkcija sporoči, kje je mogoče dobiti nove mednarodne tovorne vozne liste, da z vračanjem ne bo zastal po nepotrebnem trgovski promet, ki je pri današnjih razmerah že itak počasen in neroden. — V vojaško pomorsko akademijo sta sprejeta poleg že omenjenih tudi Srebrnič Slavko z Viča in N. Gregorič iz Ljubljane. — Osebne vesti s pošte. Imenovani so pri poštni direkciji v Ljubljani za tajnike dosedanji uradnik pošte Ljubljana 1 Franc šalehar, Valentin Koman in Radivoj Masle. V višjo skupino so pomanknjeni pri pošti Videm - Dobrepolje Miroslav Drobnič, pri pošti Ivanjkovci Lovro Petovar, pri pošti Kočevje Ana Schmidinger, pri pošti Kranj Marija Zupančič in Ernest Kump, pri pošti Križevci pri Ljutomeru Miroslav VavpotiČ, pri pošti Krmelj Anastazija Bajuk, pri pošti Lož Milan Lah, pri pošti Ljubljana 1 Miroslav Šubic, Stanko Knez, Ivan Rakovec, Avgust Cerne in Dragica Jakovi jeva - Sošta-rič, pri pošti Maribor 2 Peter Konih, Franc VavpotiČ in Josip Černošek, pri pošti Rogaška Slatina Ignac pečar, pri pošti št Jurij ob Sčavnici Ivan Kreft, pri pošti Semič Franc Ulčakar, pri pošti Središče ob Dravi Franc Mlinaric, pri pošti Hoče Ana Eržen, pri pošti Celje Ivan Gamz in Josip Saveli, pri pošti Maribor 1 Viktor Zagorski, pri pošti Moškanjci Anton Lah; premeščeni so od pošte Ljubljana 1 k pošti Maribor 1 Ivo Smerdu, k pošti Ljubljana 1 Franjo Lapaj-ne iz Novega mesta, Rupert Tručelj iz Zidanega mosta in Anton Učakar iz Ljutomera. Pri poštni direkciji v Ljubljani sta imenovana za tajnika računsko blagajniški uradnik Joško Štukelj in uradnik pošte Ljubljana 1 Franjo Jereb. — Prošnja Dolenjcev na železniško direkcijo. Dolenjci prosijo železniško direkcijo, naj postavi na dolenjskem kolodvoru na pripravnem mestu ob plotu dolgo klop, kamor lahko občinstvo postavi svojo ročno prtljago ali sede, ko čaka osobito ob opoldanskih urah 50—100 potnikov na vlak. Le poglejte, kako naše ženske posedajo tam po ležečih železn. tračnicah. Na drugih kolodvorih tega ni. Dolenjke uosijo na ljubljanski živilski trg dan za dnem živila in zato bi pač zaslužile, da bi jim železniška uprava postavila klop, na kateri bi lahko sedele do prihoda vlaka, prepričani smo, da bo železniška uprava to skromno željo Dolenjcev upoštevala, saj tudi oni plačujejo pristojbine in jih ne kaže prištevati v nižjo kategorijo potnikov. — paberkovanje je na Dolenjskem v navadi, toda le v vinogradih, kjer je trgatev že končana. PanČka P., StankoU. in Matilda S- iz Gaberja pa so bili drugega mnenja. Kdo bo pobiral grozdje po trgatvi, če ga lahko dobiš še pred trgatvijo. Vzeli so s seboj košare in hajd v Woggov vinograd na Miklavževem hribu. Prinesli so domov grozdja polne košare. Neka poštena stranka je celo zadevo ovadila stražniku. Na policiji so se izgovarjali; Tončka trdi, da jo je zapeljala Matildka, ki je rekla, da je dotični vinograd last neke njene tete, ki ji je dovilila, da si lahko nabere grozdja, kadar se ji »lušta< in kadar pride mimo, Stanko pa pravi, da je rekla Matildka, da je vinograd Westnov in da ima dovoljenje, da sme nabirati grozdje. Matildka sama je trdila, da jim je dovolila trgati grozdje neka ženska, ki se je nahajala v vinogradu in ki je bila najbrž lastnica, pa pride viničar in pove, da je tudi dotična ženska sama kradla grozdje. Refren bo končno brez grozdja pred sodiščem. — 25letnico poroke obhajata danes v krogu svojih sorodnikov g. Rado B e r a v s, Postajenačilnik v Tržiču s soprogo Ano, roj. Koželj. Se mnogo let! — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je vpisan sekun-darij oblastne splošne bolnice v Mariboru dr. Ivan Sernec — Rastava - Tisk« v Ljubljani na vele-sejmu traja do 21. t. m. Posebno zanimiva je razstava mednarodnega časopisja. Zastopanih je nad 60 držav oziroma narodnostnih skupin. Napisi pri posameznih skupinah s kratkimi besedami pojasnjujejo stanje in višino časopisja v dotičnih državah. Razstavo si je vredno ogledati tudi v informativne svrhe. Kdor jo obišče bo zadovoljen, ker je prav gotovo, da si bo z obiskom te razstave svojo izobrazbo znatno izpopolnil. — 0 lesorezih. Še predno je Gutemberg okoli leta 1445 uporabil sestavljanje posameznih črk v celoto, v sestavljeno stran, so rezali cele stranice v leseno ploščo in s teh odtiskavali. Pravzaprav sega poznanje lesoreza v prastaro dobo, ko so stari narodi rezali v lesene plošče razne podobe. Po izumu tiskarstva je lesorez služil ilustriranju in to vlogo je ohranil do danes. Prvi lesorez, ki je označen z letnico, je iz leta 1425 in predstavlja Sv. Krištofa, ki nosi Jezusa. Našli so ga v nekem samostanu pri Memmingen-u. Okoli leta 1600 je lesorez znatno napredoval. Medtem ko je dotedanji lesorez prikazoval slike le v grobih potezah, so sedaj skušali tudi z lesorezom doseči na eni sliki svetle in temne obrise. Začeli so izdelovati iudi večbarvne lesoreze z uporabo več plošč, ki so jih odtiskavali eno na drugo. Tak lesorez »Taborišče v Egiptuc, imamo iz 1. 1509. Šestnajsto stoletje je bilo za lesorez cvetoča doba. Najslavnejši nemški lesorez te dobe je bil Nemec Albrecht Dtlrer, katerega štiri-stoletnioo smo slavili letos. V par potezah je znal položiti v svoja dela toliko sile in veličine, da jih občudujemo še danes. Dii-rerjevi lesorezi so razstavljeni v razstavi >Tisk< na ljubljanskem velesejmu. Tu se vidi v lesorezih tudi stara Ljubljana. — Boben poje po Sloveniji. Brezglava gospodarska politika hegemoni stičnega režima je spravila državo kljub njenim naravnim bogastvom že na rob propada. Industrijska podjetja omejujejo ali celo ustavljajo obratovanje, naši obrtniki komaj še životarijo, a po kmetih vedno bolj poje boben. Vsaka številka >Uradnega lista< objavlja dolgo vrsto dražbenih oklicev, ki jasno pričajo, da so gospodarske razmere pri nas od dne do dne obupnejše. V zadnjem s-Urdan. listu« je objavljenih kar 40 dražbenih oklicev. — Izplačilo razlike državnim uslužbencem. Nedavno se je oglasila pri finančuem ministru deputacija črnogorskega uraini-štva. Prosila je ministra, naj se že vendar izplačajo razlike, ki jih dolguje država svojim nameščencem že toliko let. Minister je deputacijo potolažil z obljubo, da se bo v ta namen najelo posebno posojilo, s katerim bo poravnal vse notranje dolgove. Povsem prav in pravično bi bilo, da se slabo plačanemu uradništvu spričo današnje draginje čim prej izplačajo razlike, kar bo tudi v interesu državnega ugleda. — Nalezljive bolezni v mariborski oblasti. V mariborski oblasti je bilo od 22. do 30. septembra 57 slučajev tifuznih bolezni, 24 afiže, 32 škrlatinke, 22 ošpic, 20 da viče, 6 krčevite odrevenelosti, 4 Sena in 2 d u siji veča kašlja. — Natečaj za diplomirane strojne inžc-njerje, gojence višje zrakoplovne šole v Parizu. Letos bodo poslani v višjo tehnično šolo v Parizu trije naši diplomirani inže-njerji strojne stroke. Kot vojaški državni stipendisti bodo dobivali po 2000 frankov mesečno. Šolnino, stroške za šolske potrebščine in za vožnjo plača država. Kandidati naj pošljejo prošnje zrai-toplovni komandi vojnega ministrstva do 15. tm. Podrobnosti natečaja so razvidne iz »Uradnega listac št. 96, z dne 11. tm. V zvezi z razpisom tega natečaja v našem »Uradnem listu: moramo ugotoviti, da je bil natečaj v Službenih No-vinah« razpisan že 5. tm. in da je treba prošnje vložiti do 15. tm. 2eleti bi bilo, da bi se naš 3>Uradni list< z objavami važnejših natečajev nekoliko požuril, kajti sicer kandidati ne morejo pravočasno vložiti prošenj. — Natečaj za gojence veterinarske *ole. Letos bo sprejetih na veterinarsko fakulteto zagrebške univerze 10 gojencev. Pravico do natečaja imajo oni kandidati, ki so kot študenti že vpisani na omenjeni fakulteti, med njimi v prvi vrsti oni, ki so že položili prvi državni izpit. Kandidati naj vlože prošnje neposredno pri veterinarskem oddelku vojnega ministrstva in sicer najkasneje do 25. tm. — Bestijalen umor na Bledu pojasnjen. V soboto smo poročali o strahovitem zločinu na Bledu, kjer so našli umorjeno, razseka-no in sežgano žensko, čije identitete «prva niso mogli ugotoviti. Vestni blejski orožniki so takoj uvedli obirno preiskavo in posrečilo se jim je v najkrajšem času pojasniti zagoneten zločin. Preiskava je pokazala, da je umorjeaka 21-letna kuharica Anica Vršnikova, doma s Kala, občina Doberniče pri Trebnjem. Umoril jo je baje njen fant, 24-letni tesarski pomočnik Janez Kokalj, s katerim je bila zaročena. Dekle je bilo namreč noseče in to je dalo povod, da je bilo fantu napoti. Umor je bil baje izvršen v noči od 19. do 20. avgusta. Od tega dne so pogrešali Vrsnikovo, ki je do takrat služila pri učitelju v pok. Rusu na Bledu, a je baš nekaj dni poprej odpovedala službo, češ, da gre služit v Zagreb. Fant jo je baje popihal v Italijo. Orožniki še poizvedujejo, da ugo-tove vse podrobnosti zločina. Upati je, da bo tudi zločinec kmalu v rokah pravice. Dama ki hoče bali elegantna, si preskrbi vse, kar j«e najnovejše, pri P. Magdić, Ljubljana. — Vreme. Včeraj je barometer padel in dobili smo dež, danes je pa zopet poskočil tako, da se trajnega poslabšanja vremena ni bati. Včeraj je bilo povsod več ali manj oblačno. V Splitu je bilo 20, v Skoplju 19, v Beogradu 17.7, v Mariboru in Zagrebu 16, v Ljubljani 13.4 stopnoje. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 763, temperatura je znašala 6.5 stopinj. — Nesreče pri delu. Kajžarica Frančiška Cimperman iz Cerknice pri Logatcu je včeraj popoldne obirala jabolka. Pri delu se ji je nenadoma odlomila veja in Cimpermano-va je padla na tla. Pri padcu je dobila težje notranje poškodbe in so jo mora}", prepeljati v ljubljansko bolnico. — Danes dopoldne je padel z zidarskega odra tesarski vajenec Valentin Kristan. Pri padcu se je poškodoval na nogi. Rešilni avto ga je prepeljal v bolnico. — S palico po glavi. Delovodjo Franca Črtanca iz cementne tovarne v Zagorju je udaril nočni čuvaj Peregrin Stromljen tako močno s palico po glavi, da se je opotekel in zgrudil na tla. Prepeljati so ga morali v bolnico. — Služkinja Ivana Ahaeičeva iz Velesovega pri Kranju se je pri žetvi s srpom užela v desno roko. Morala je v ljubljansko bolnico. — Nov koledar. Te dni so bili dotiskani namizni kakor tudi podložni koledarji, katere izdaja Zaklada Hrvatskog Naroda za ob-skrbo in odgoj siročadi hrvatskih zostopni-kov in mučenikov blagop. Stjepana Radića, Pavla Radića in Djuro Basarička. Obe vrsti koledarjev sta zelo okusno izdelani, tako da njih zunanjost lahko služi za okras na mizah, v sobah, pisarnah itd. NaroČila na veliko za vso Slovenijo se naj naslove na postni predal 249, Ljubljana, kamor naj se javijo tudi papirnice iz vseh mest in večjih trgov v Sloveniji, katere želijo prevzeti prodajo. 771-n Iz 3 ^Misije —lj Nova razsvetljava v operi. Instalacija nove električne napeljave je dogotovljena. Dela, ki so jih izvršili specijalni monterji tvrdke Siemens - Schuokert s pomočjo celotnega tehničnega personala opere, so trajala polne tri mesece. Po sodbi strokovnjakov so izvršena vzorno ter predstavlja sedanji svetlobni aparat naše opere najmodernejše, kar imamo v tej stroki v naši državi. Prvič bo delovala ta naprava v soboto 13. t. m. pri otvoritveni predstavi nove operne sezone s Smetanovim »Dali-borjerrK. —lj Opozorilo abonentom reda B in C, sezona 1927/28. Ker se je zaradi tehničnih vzrokov zakasnila otvoritev nove sezone v operi, je moral biti takoj uvrščen novi repertoar. Uprava bo Še neodigrani dve predstavi opere »SaTome« uvrstila še v teku tega meseca, —lj Predprodaja gledaliških vstopnic. Gledališka uprava opozarja gledališko občinstvo, da se vrši od danes naprej, preprodaja gledaliških vstopnic zopet pri dnevni blagajni v operi. —lj Gradbena rokodelska šola na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, šola traja tri leta po pet mesecev, od 1. novembra do 31. marca. Sprejiemajo se zidarski in tesarski pomočniki. Vpisovanje se vrši od 29. do 31. oktobra. Za prvi razred morajo učenci napraviti sprejemni izpit iz slovenščine (kratek spis po narekovanju) in iz računstva. Sprejemni izpit se vrši v sredo dne 31. oktobra. Vsi učenci se morajo k izpitu priglasiti zjutraj ob 8. Redni šolski pouk se prične v soboto, dne 3. novembra ob 8. Prijave sprejema in daje pojasnila ravnateljstvo tehniške srednje šole v Ljubljani. —lj Modernizirana trgovina, v hiši št. 1 na Dvornem trgu je pritlični prostor, v katerem se nahaja prodajalna pohištva, ves prenovljen. Trgovski lokal ima sedaj velika okna ter vhod tudi s trga. Hiša je s tem na zunanjosti znatno pridobila. —lj Bedne preiskašnje za sobo-črko slikarje in pleskarje se vrše v mesecu ">kio-bru. Prošnje je vložiti do 20. tm. pri zadružnem načelstvu. 772-n —lj Pomankljivi hodniki so poleg drugih zlasti na Cankarjevem in Gallusovem nabrežju ter Jurčičevem trgu. Ker je vse to sredi mesta, je popravilo nujno potrebno. —lj Sokol Šiška bo priredil v petek ob S ir v nedeljo ob 11. dopadne ter ob 8. zvečer filmsko predavanje «Vie5tice inkvizicije*. Vstopnina 5, 4 in 3 Din. 774-n —lj Plesna vaja Sokola §iška v soboto ob 8. uri zvečer. Točnost. 773-n —lj Sobotni plesni tečaj - šole Jenko se otvori v soboto 13. t. m. ob 8. uri zvečer v balkonskih dvorani Kazine. Vabijo se še dame in gospodje, ki se žele temeljito priučiti in uvežbati letošnje plese. Prijave vsak dan od 5. do 7. ure pop., ali pri otvoritvi v »balkonski« dvorani Kazine. 775-n Iz Celja —c Zaradi opravljanja je nabunkal nekega črnega mojstra v Gaberjih električar K. Dobil ga je na cesti in ga večkerat sunil v prsa. Mojster je sam priznal, da je K. opravljal. Ima baje to grdo navado. —c Glasbena Matica v Celju. Sol opet je bo na tem zavodu poučevala predvidoma gdč. Zora Ropaš, koncertna pevka in bivša članica ljubljanske opere. Prijave sprejema ravnateljstvo šole Glasbene Matice v Celju še do 20. tm. bodisi ustno ali pismeno. —c Kmetsko - demokratska koalicija priredi v nedeljo, dne 28. tm ob pol treh popoldne v veliki dvorani Celjskega doma velik manifestacijski zbor, na katerem bosta poročala poleg drugih poslancev KDK voditelja Kmetsko-demokratsk* koalicije dr. Vladko Maček in Svetozar Pribičević. Vse zaupnike KDK opozarjamo, da se ravnajo po prejetih navodilih. —c Miha. ki jo rad popiha, namreč s tujim kolesom, je bil končno le zasačen. Ko je posestnik Janko Kukovec iz Zagrada kupoval v trgovini Dečko in Glavnem trgu slanino, je prislonil svoje dvokolo v hodniku ob zid. Vrnil se je iz trgovine in opazil, da je sedel na njegovo dvokolo neki neznanec, ki jo je hotel pobrisati v smeri proti Kr. Petra cesti. Tekel je za njim in opozarjal stražnika na križašču s klicanjem. Ta je podjetnega Miho res ustavil in aretiral. Na stražnici je Miha priznal tatvino in se izgovarjal z bedo, ker je že dolgo brezposeln. Svoj zagovor je kmalu prevrgel in trdil, da ga je k tatvini nagovoril neki moški, s katerim bi kolo prodala in si dobiček delila. Končno se je izgovarjal, da je bil pijan. Podrobnosti o strahoviti katastrofi v Pragi Reflektorji so obsevali ruševine, izpod katerih so vlačili strahovito razmesarjena trupla, odtrgane ude in ranjence. — Javnost dolži vlado, da je z novim zakonom o stavbnem gibanju zakrivila katastrofo. Vsa Praga je pod vtisom strahovite katastrofe, ki je nastala v torek popoldne na vogalu škofijske ulice in Pofi-ča, kjer se je porušilo šestnadstropno novo poslopje trgovca Jakescha in pokopalo r>od seboj mnogo delavcev in pasantov, ki so šli slučajno mirno. Vrsta nesreč pri novih stavbah, ki so se pripetile zadnje mesece v Pragi, je dosegla s tem vrhunec. Od šestnadstrop-nega poslopja je ostalo samo leseno ogrodje lifta. Vse drugo se je porušilo do tal tako, da je gramoz zasul celo sosedne ulice. Najprej so razpokali srednji stebri, potem se je pa prelomila streha in vse poslopje se je med siilnim bobnenjem sesulo. V zadnjem hipu je poskakalo iz tretjega nadstropja 15 delavcev, a vsi so bili težko ranjeni. O katastrofi je prvi obvestil gasilce poKcijski inspektor Matoušek. Kmalu se je raznesla vest o strahoviti nesreči po mestu in ljudje so začeli oblegati kraj katastrofe. Iz bližnje vojašnice so prihiteli vojaki ženijskega polka in začeli odkopavati mrtve in ranjene. K vojakom je prihitel mlad delavec Harand in tih rotil, naj rešijo njegovega brata izpod razvalin. Pretresljiv je bil pogled na vojake, ki so nosili roke, noge in zmečkana trupla v avtomobile rešilne postaje. Na kraj katastrofe je prispel kmahi tudi notranji minister Černy, ki je prevzel vodstvo rešilne akcije 'in vzpodbujal vojake, naj hitro kopljejo, da pridejo do kleti, v katerih je bilo zasutih največ delavcev. Za notranjim ministrom so prispeli tudi zastopnik ministrskega predsednika Šramek, minister Neu-mann, zastopniki mestne občine in Taz-nih uradov. Na kirurg'ično kliniko prof. Jiraska so v dveh urah po katastrofi prepeljali 30 ranjencev. Ranjenci so imeli večinoma pretresene možgane, zmečkane noge in roke in težke rane T>o vsem telesu. Enemu ranjencu je odtrgalo nogo, ki so jo pripeljali za njim z drugim rešilnim avtomobilom. Prof. Jirasek je pripovedoval, da je videl tako grozne rane samo med vojno na bojišču po ofenzivi. Ker s© je začelo mračiti, so morali poklicati na pomoč avtomobil z reflektorji M so kraj katastrofe obsevali. Ranjeni stavbni mojster je izjavil, da Je delalo ob času katastrofe v novem poslopju 80 delavcev. Do 5. popoldne so prepeljali v bolnico 30 ranjencev. 50 Čh je pa še ležalo pod razvali nami. Očividci so pripovedovali, da je pod razvalinami tudi kočifaž s parom konl in da ie zasulo tudi celo trafiko s prodajalcem vred. V hipu katastrofe se je ustavil blizu poslopja avtomobil m šofer je stopil v trafiko po cigarete, pa se ni vrnil več. Ing. Pražak. brat stavbnika, ki je gradil poslopje, je izjavil, da je bilo v poslopju zaposlenih 87 delavcev, od katerih se je rešilo brez težjih poškodb samo 20. Pod razvalinami so obležali tud1: stavbnik Pulcman, vodja betonskih del ing. Mundl in neki stavbni asistent. Inženjer Pražak pravi, da je bila gradnja pod stalno kontrolo in da je bilo sploh vse v redu. Mešanje betona je bilo normalno in katastrofo je zakrivila ^o njegovem mnenju slaba kakovost cementa. Proti večeru so potegnili izpod razvalin strahovito razmesarjeno truplo neke ženske, ki je peljala v hipu katastrofe mimo poslopja otroSčka v vozičku. Nesrečnega otročička so našli pod razvalinami šele drugi dan. Delavci, ki so razkopavali razvaline, so slišali sigmalizrrande zasutih delavcev v kleti. Rešilna akcija se je nadaljevala vso noč. Reflektorji so obsevati ruševine, stroji so vrtali in rezali železje, da od-kopljejo klet, v kateri je bik) več zasutih delavcev. Ob strani je stal avtomo- bil rešilne postaje z groznim tovorom. Nakladali so razmesarjena telesa in zmečkane ude, ki so jih našl'i pod razvalinami. Ob pol 9. zvečer, ko se je gasilcem posrečilo odkopati ruševine do kleti, so potegnili izpod razvalin delavca Červinko vsega razmesarjenega. Nesrečnež je bil nad 6 ur pod razvalinam] med mrtvimi tovariši. Oblasti so šele pozno ponoči ugotovile, da je delalo v hipu katastrofe v novem poslopju 87 delavcev. Izpod razvalin so potegnili tri odtrgane noge, o katerih sploh ne vedo, komu pripadajo. Delavec Ledečka se je rešil na ta način da je skočil v sosedni dom v privatno stanovanje. Dobil je hud živčni napad. V hipu katastrofe se je bližal tramvaj in da ni bilo v bližini službujočega stražnika, ki ga je v zadnjem hipu ustavil, bi bilo zasulo tudi tramvaj z vsemi potni-ki. V neposredni btižn ruševin stoji stanovanjska hiša, ki je po katastrofi močno razpokala. Vsi stanovalci so se morali preseliti v drugo hišo, ker se je bati, da se tudi ta hiša poruši. Inženjer Pražak je izjavil, da je kupoval njegov brat cement pri neki domači cementarni, ki pa ni mogla izpolniti vseh naročil, ker je gradbena delavnost v Pragi zelo živahna. Beton, ki so ga izdelovali iz tega cementa, bi se moral v treh dneh strdfti. Toda čez teden dni se je zadel drobrrl tako, da so ga delavci lahko s prsti drobih'. To hibo je opazilo stavbno podjetje že na štirih novih stavbah, toda povsod ie nevarnost pravočasno odstranilo. Katastrofa je nastala najbrž na ta način, da se je steber v mezarrimu pod pritiskom razdrobtf, dasi ie bil stal že dva meseca. Če bi bila konstrukcija slaba odnosno če bi bili računi napačni, bi brli popokaili stebri tam. kjer ie bil največji pritisk. Poleg gasilcev je odkopovalo razvaline 500 vojakov. O polnoči je poveljnik stoturje izjavil, da so prikopali vojaki do novega nesrečneža, ki so mu potisnili skozi odprtino večerjo. V vse podzemne prostore so spustili kisik. Število mrtvih in težko ramenih še zdaj ni točno znano. Katastrofa je vzbudila splošno razburjenje ne samo med prebivalstvom Prage, marveč tudi v parlamentu. Vršila se je baš seja proračunskega in soCija'Inopolitičnega odbora in poslanci so sejo takoj prekinili m odšli na kraj katastrofe. Praška javnost se začudeno vprašuje, kako te mogoče, da se Je pripetilo zadnje mesece na novih stavbah že toliko nesreč. Javnost dolži vladno koalicijo, ki je kljub svarilu strokovnjakov letos spomladi izglasovala nesrečni člen 49. zakona o stavbnem gibanju, ki bo zabeležen kot črni paragraf češkoslovaške zakonodaje. Prvotni člen 49. je določal, da so oproščena vseh davkov nova poslopja, zgraiena v letih 1925 do 1928. in sicer za dobo 25 let. Isto velja za mala stanovanja, ki bodo zgrajena najkasneje do konca tekočega leta. Male stanovanjske hiše so oproščene vseh davkov za dobo 35 let. Letos spomladi je pa vladna večina izglasovala nov zakon o stavbnem gibanju, po katerem so nova poslopja oproščena davkov 15 let, stanovanjske hiše z malimi stanovanji pa 25 let, če bodo dograjene do konca leta 1932. Zato so skušali stavbmki spraviti nove stavbe pod streho do konca letošnjega leta. Posledica je bila. da so gradili na hitro roko in da na solidnost dela večinoma sploh niso pazili. Koristna nevarnost. V provincijalnem hotelu se je ustavila na umetniški turneji znamenita fgralka. Ko se ie pripravljala k počitku, je vsa prestrašena opazila, da leži pod posteljo neznan moški. Sobarica jo je pa potolažila, češ, le pustite ga tam, postelja rma itak samo tri noge. Stran 9. ♦SEOVFNSKT NAROD* dne 11. oktobra 1928 Stev Roger de Beauvolr: l % - . Sužnja Roman. XIII. Povratek. Grofica se je zavedla šele na svežem nočnem zraku v svoji gondoli, ki je naglo rezala valove. Bila je srečna, da je niso videli biriči, ki jih je privede! Grimani v prokleto hišo. Prftod policije v palačo grofa Lip-pone je razburil prebivalstvo vsega okraja. Ker so se grofovi služabniki aretaciji upirali, ie strel iz pištole prebudil sosede cerkve sv. Jakoba. Kljub splošni zmešniavi je bil Azael tako previden, da ie zakril grofičin obraz z žametasto masko, ki ji je spotoma padla na tla. Safia je torej upala, da se vrne v svojo palačo, ne da bi kdo slutil, da je bila odsotna. Lepa Grkinja se je pa boli bala za Cagliostro, nego za markiza de Saluces. Kmalu je prispela do palače d' Azola. ki ji jo je bil podaril zaljubljeni dož. Ko je prijela za kljuko svojega razkošnega bivališča, kamor je rad zaha/dl Alessan-dro po nočnih sejah sveta, se ji je tresla roka,, kakor da ima slabo vest. Zvesti sluga ji je pa sporočil, da dož že spi. Vrnil da se je že pred dobro uro. Po prstih je šla Safia skozi sobane in po hodnikih, kjer je še diša.o po svečanosti. Kmalu je pritisnila na skrivno prožino stranskih vratc in obstala je v sobi, kjer je gorela pri postelji luč. Cesto je bila ta sobi Alessandrovo zavetišče, često se je knez v nji izpre-menil v ljubčka. Zato jo je grofica okrasila po vzorcu sobe, v kateri je stanova1 njen bivši gospodar Teleki. Stene so bile pokrite s perzijskimi preprogami, turško orožje, trofeje, posode z dišavami in polne košare redkih cvet le so dopolnjevale opremo budoarja, čigar čijd-no nasprotje je bil on, ki je spal zdaj v njem na postelji iz izrezljane slonove kosti. Zares, v tem damskem salonu, ki ga je Alessandro tako razkošno opremil, je bil beneški dož v svoji moški lepoti podoben malone strogemu patrijciju, k; ga je ljubica uspavala z ljubavnim napojem. Legel je na svilene blazine, oblečen in se zbudil, ko je prišla Safia. Zdelo se je, da sanja dož mučne in težke sanje. V spanju je stokal in vzdihoval. — Ottale... Otta'e! — to je bilo prvo ime, ki ga je slišala Safia iz njegovih ust Grofica je že davno poznala žida Ottala. Vedela je, da je pošten starec, ki zelo vestno opravlja službo blagajnika beneške republike. Vsi so mu zaupali, kajti bil je mož kremenitega značaja. Bil je od starosti že ves sključen m zasmehovali so ga, kajti kljub korupciji po uradih in moralni pokvarjenosti plemstva je ljudstvo s plemiči vred še vedno sovražilo žide. Ottale ni nikoli prestopil praga svoje hiše v zakotni, mračni ulici Ghetta. Nikjer ga ni bilo videti, razen na velikih beneških sve- čanostih, na gostijah, ki jih je prirejal dož, in na ljudskih veselicah, pa še teh se je oerad udeleževal. Pač pa je bila njegova hčerka Ziana največja privlačnost vseh prireditev. Ljubil jo je. kakor ljubi oče edino radost svojega doma, ljubil jo je in drhtel pri misli, da se bo moral nekega dne ločiti od svojega zaklada. Grofica je rada zahajala v židovski okraj in posečala starega žida. Ziana je bila njena varovanka in Safia ni bila ljubosumna na njo, če je govoril dož o nji kot o roži Ghetta. Židovka je pripadala najnižjim slojem in Safia je rada primerjala njeno usodo s svojo. Tudi ona je poznala nesrečo kljub svoji mladosti in lepoti, tudi ona je našla v Alessandru enako zaščito in dobrotljivost. — Sanja se mu o Ottalu, — je zaše-petala. — Ottale je njegov prijatelj in svetovalec. Nedvomno se posljavlja od njega in misli, da govori z njim. Dož se je zganil. — Često sem mislila, — je nadaljevala grofica svoi samoe hotela študentom ukrasti kom-promitujočo korespondenco, so jo zasačili in na mestu ustrelili. Njeno truplo so odnesli v bližnji gozd. Po umoru vohunke je sovjetska tajna policija aretirala 67 študentov, ki bodo najbrž obsojenci na smrt. Študenta, ki je ustrelil vohunko, so privezali k drevesu, pod katerim so našli truplo, in ga ustrelili. LOVSKA. Služkinja: Milostiva, gospod se vračajo z lova. — Ali je kaj prinesel? — Velikega volka prinaša. — Hitro mu pripravi sveže perilo. 1*51 T0BLER Zahtevaite povsod. Svetovna tovarna čokolade, bonbonov, kakao-** Patentirane po edem svetu: TOBLERONE: z alpinskim medom n mandlj NIMROD: s sladom in biskvitom. TOBLERIDO: grenka čokolada 2a eurmarn 9 O B I w S B 3X3CG 3XE 3X<£ 3XX |K| -—- Danes ob 8- uri zvečer svečana premijera :—: " monnmentalnega velefllma, pravkar Izgotovljenega v proslavo 100-letnice rojstva L. N. Tolstega NA KORENINA v fflavnih violah ljnbavnl par, nepozabna umetnika GRETE GARBO in JOHN GILBERT ki sta žela s tem razkošnim velefihnom triurni za trjumfom. Povest nesrečnega zakona in neramerne zabranjene ljubavi. Drama, ki gane slehernega v dno duSe. Uvodoma k slovesni premijeri govori pisatelj g. VLADIMIR LEVSTIK. V sled o^romn* nabavnih cen graodiJOOTega filma cene povišane za 2 Din pri sedežih. — Močno pojacen umetniški orkester. H Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA. X X X X X Uradnik s prakso t udri v lesni stroki, išče službo. Zmožen slov., nemškega, italijanskega in nekoliko francoskega Jezika. Nastopa lahko tokoj. Ponudbe na upravo tega lista pod »Zmožen 1853«. Snežne čevlje in galoše dajte pravočasno v popravilo tvrdki M. TREBAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6 Enodružinsko hišo l do 3 sob, s kuhinjo, dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe z navedbo cene na upravo »SI. Naroda* pod »Enodružinska 1854«. Čevljarsko delavnico komo letno, oddani v najem na Glincah. Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 1852 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf li u gon Hibšer, LJubljana, Sv. Petra cesta št. 25. 89/T šivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršite« iz lastne tovarne — 13 letna garancija — Vezenje se poučuje pri oakupo brezplačno. PISALNI STROJI «ADLER» - KOLESA iz prvih tovarn. «Durkopp» «Styria», VVai-fenrad» (Orožno kolo) - PLETILN1 STRO JI vedno » zalog) — Posamezni deli kole* in šivalnih strojev. — Daje se tudi na obro ke — Cenik) franko in zastonj IVAN JAX i SIN LJUBLJANA. Gosposvetska 2 šbšsbsbbbbbbšbbšbsbsb leifitoi) 379 Ivan Zakotnih feieioi 379 mestni tesar s'ti molstet. ----LJUBLJANA, Dunajska cesta 46---- Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za nalače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike. — Stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. PARNA 2AGA. 16 L TOVARNA FURNIRJA Ceneno češko perje, 1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, napol belo 90 Din. belo 100 Din, boljše 125 Din in 150 Dftn, mehko kot puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din- PoŠi-Datve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštni ume prosto. Vzorec zastonj. Blago se tndi zamenja in nengajajoce vzame nazaj. Naročala samo na Benetiikt Sachsel, Lobe* št. 2 v Ptemi. Češkoslovaška. — Poštne Pošiljke rabijo Iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni Za krojače! NOVA VELIKA Za krojače Knjiga krojaštva za samouke o prikrojevanju moških oblačil A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7 Zahtevajte opis Knjige Kreditni zavod za trgovino in industrijo —===== LIUBLJANA l>reSernova ulica *© I* I*>W -.t $4*7 »Mft InUriirhan &*« cjuic Z,up«nćiC - Lm cttftrudDG Udarno*; t ran JezcrftcJL - Cm opravn io in.eratui drt Ust*; Oton CbnatoL - V»i v Ljubljani. 9^82044708