Razstava J. Hiftbert — V. Stoviček. V današnjih časih razstavliati je težko. zlasti pa prvič stopati pred iavnost, ki je polna predsodkov in pa polria kritikov. ki raie grajajo kakor hvalijo. Prehude kritike so iahko usodepolne za nadaljnj razvoj umetnikov. ki dobi ob prvem koraku v iavnost s kolom do glavi, mesto skromnega priznanja. Vse to ni oplašilo mladih umetnikov, da sta korajžno stopila pred javnost z iepim številom svojih del. Mladim. pravkar izšo^ lanim slikarjem in kiparjem se navadno pozna skrbna profesorska roka. kj jih vodi in naravnava v zlato pot sredine linije in barv. Tega pri razstavljalcih ne moremo trditi. ampak sta krepko nastopila svojo pot. Odkrito nas veseli umerjenost njihovih del, ker bi pričakovali v današnjih časih modernizma vse drugih smeri. Za povprečnega človeka. ki ima navadne oči in ocenjuje sliko po tem kar naj predstavlja. je zelo ugodno, da ne najde pri Hibbertu. dasi se nagiblje ta v svojo rnoderno smer raznih figur. iki nosijo »glave Dod pazduho« ali skupin. pri katerih človek pri najboljšem komentarju ne more razumeti naslova, ampak to, kar slika a!i komipozicija v resmici pred--stavlia. Adam in Eva, Izdajalec. Konec. portreti št. 8, 9. 10, 11, učinkuiejo zelo ugodno na gledailca. Originalen ie tudi portret št. 1, kier je ovekovečil svoje najdražje na poseben način. ka^koršnega doslej nismo tolli vajeni in zato mogoče tudi ne vpliva najugodnejše na vsakdanjega človeka. Iz vsega veje dobra šola, ki abeta Hibbertu še lepo bodočnost in mogoče celo tudi dobrega kruha vsai nri petičnih ljudeh. kl se ogrevajo le še tako radi za stare mojstre in ljubijo naravo kakoršna pač ie in kakoršno jim predstavljaio njihove vsakdanje oči. G. Hibbert ie sin znanega stavbenega svetnika g. inž. Hibberta in je obiskoval realko v Ljubljani. potem pa se ie šolal na akademiji v Pragi pri prof. Bukovcu in prof. Tiehleju. Zadnje leto je dobil častno ipriznanje za najboljše delo. S svojim prvim nastopom ie vizbudil ninogo zanimanja in si pridobil tudi številnih simpatij. kar naj mu 'bo v vzpodbudo za njegovo nadaljnje delo. G. V. Stoviček je stopil tudi odkritosrčno pred iavnost in se je prav lepo predstavil. Svojo snov zajema iz našega podeželja. razen aktov in študij. ki kažejo dobro šolo in smisel za ritmiko. Dolenjske vinogradniške prizore je mojstrsko upodobil in prav tako ie krasna skupina obup. vzeta iz današnjega materija lističnega sveta. V Krškem okraju so doma tudi cigani in zato ni čuda. če ie ovekovečil tudi ta ubogi nadležni svet, ki se potika okoli Krakovske šuime. Iziborne so tudi njegove plakete v bronu. Prepričani smo. da bi se Stoviček prav ddbro udejstvoval na polju UTnetno-obrtniške keramike, ki io pri nas še tako manjka. Gospod Stoviček ie bivši gojenec ljubljanske obrtne šole. Po vojni je bil spreiet na umetno akademiio v Pragi. Tam je bil eden najboljših gojencev in ie bil zadnje leto edini odličnjak. Njemu >se tudi odpira prav lepa bodočnost, če bo našel zaslužka za nedolžno udejstvovanje. Zelitno mu najboljšega uspeha pri nadaljnjem delu