LetoXIII. I telefon, uredništva ^s.6^ \ ' * I UPRAVE a«.67 Štev. 149 I POSTNI ČEKOVNI RAČUN U.4M Maribor, torek 4. julija 1959 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 dm, MA din Cena din 1*— I Gdanska Po najnove*£ih poročilih je treba počakati na dovršitev vojaških priprav in na dovršitev letošnje žetve — Pol ska nota še ni bila izročena — Intervencija Zveze narodov — Odgovori v nemškem tisku BERLIN, 4. julija. Vsa pozornost Nemčije Je posvečena te dni proti ustju Vi sle, ki Je postalo najnevarnejša evropska točka. Nihče ne taji več resnosti nem-ško-poljskega spora in diplomatski odnošaji med Berlinom in Varšavo obstajajo samo še formalno. Tudi v priključitev Gdanska k Nemčiji ni tu nobenih dvomov. Vofaške priprave se z nemške strani nadaljujejo v naglem tempu, zlasti pa bite Nemci pri utrjevanju mej nasproti Poljski. Istočasno so velike vaje na zahodni meji nasproti Franciji. Vendar se računa, da bo trajalo še nekaj tednov, preden bo zasedanje Siegfrledove črte popolnoma dovršeno in preden bodo dokončane vse priprave na vzhodu. Za enkrat se morajo tudi še izvežbati oni rezervni letniki, ki še niso služili. Dobili so že poziv, naj bodo vsak trenutek pripravljeni na vpoklic. To in pa dejstvo, da je treba še pospraviti letošnjo žetev, daje upanje, da pred avgustom ni pričakovati nobenih usodnih odločitev. Mimo tega verujejo tu še vedno v možnost novega Monakova. PRIKLJUČITEV ODGODENA? GDANSK, 4. julija. Po inlormadiah Reuterjevega dopisnika je gdanskl senat baje prejel iz Berlina navodilo, naj ne pospešuje časa priključitve. Iz tega bi se dalo sklepati, da je akcija odgodena do konca julija ali celo do avgusta. Opaža se,, da se tudi razna gibanja in dela v Gdansku samem vrše z manjšim hrupom, kakor pretekle dni. Vendar se priprave nadaljujejo in še včeraj je izšel ukaz o ureditvi delovne službe, ki je obvezna za vse prebivalstvo. LE TRENUTNO OLAJŠANJE PARIZ, 4. julija. Današnji Usti ugotav-liajo soglasno zastoj krize okoii Gdanska. Svarijo pa pred optimizmom. Gre le za prehodno popuščanje napetosti. Medna* rodni položaj ostaja slej ko prej skrajno napet in kritičen. Združenemu odločnemu nastopu Anglije in Francije se Je sicer začasno posrečilo odvrnit! vojno nevarnost, pripravljeni pa moramo biti, da kriza vnovič izbruhne že v nekaj dneh. PRED POLJSKO NOTO GDANSK, 4. julija. Poljski komisar v Gdansku, Chodacki, ki se Je mudil več dni v Varšavi, se je včeraj vrnil sem, vendar še ni zaprosil za sprejem pri predsedniku senata. Nestrpno se sedaj K !!!eJ?>1,ska not* senatu, a zdi se, da je ni prinesel komisar sam s seboj v P v»Srt,afPfk ? b*° pOS,ana neposredno iz Varšave. Iz Varšave poročajo, da bo poljska vlada zahtevala od gdauskega senata pojasnilo glede dotoka nemških »turistov« in takojšnjo razpustitev in razorožitev Heinmehra, kakor tadi vrnitev vsega iz Nemčije uvoženega orožja. Sicer pa vlada v Gdansku mir. Komisar Zveze narodov Burckhardt je Izjavil včeraj dopisniku Reuterja, da so v teku ve-l&a prizadevanja za ohranitev miru. »Danziger Vorposten« pa piše, da Gdansk ne dela nič drugega, kakor to, da povečuje svoje policijske čete zaradi lastne varnosti. INTERVENCIJA zveze NARODOV? 2ENEVA, 4. juHja, 2 ozirom na vesti o eventualni intervenciji Zveze narodov v gdanskem sporu se tu izjavlja, da o tem še tri bilo govora, da pa Je teoretično mogoče, da Zveza narodov pooblasti Poljsko kot svojo izvršilno oblast,' da pošlje v Gdansk čete ter poskrbi za red in mir. To bi se pa moralo na vsak način izvršit) PfSd Hitlerjevim prihodom. Vendar za-devni predlogi niso bili stavljeni ne s strani Poljske ne Anglije ah Francije, ki ne kažeta nobene volje za tako preura-njeno vojaško intervencijo. ZMAGA V »VOJNI ŽIVCEV« BERLIN. 4. julija. V zvezi z Izredno napetostjo, ki je zavladala v soboto in nedeljo, naglaša nemški tisk. da le ISfemčlla dobila novo zmago v »vojni živcev«. Zopet So se izkazale napovedi vojnih huj- skačev kot fantazija. Ostro pa napadajo berlinski Usti tuB tisk, ki skuša vršiti moralni pritisk na nemški narod. SAMO PREKO HITLERJA BERLIN, 4. julija. Vprašanje Gdanska Je, kakor naglaša tukajšnji tisk, v zahodnih demokracijah na prvem mestu alarmantnih poročil, po katerih pripravlja Nemčija nasilno rešitev. V resnici gre za manever angleške obkroževaine politike, ki hoče spraviti svet v mrzlično razpoloženje in dokazati nemškemu ljudstvu, da se ie treba zahvaliti le energičnemu stališču zahodnih velesil, da prevrata v Gdansku še ni. Obkroževalna politika bi hotela na ta način ločiti nemški narod od vodje, kar se ji pa nikoli ne bo posrečilo. Do nemškega ljudstva vodi le ena sama pot: preko vodje Adolfa Hitlerja. »KONIGSBERG« Ni BILA PRIJAVLJENA BERLIN, 4. julija. Tukajšnji politični krogi zanikajo, da bi bila nemška vlada notificirala poljski vladi prihod križarke »K8nlgsberg« v luko Gdansk. Tudi dvomijo, ali bo Hitler koncem Julija res prišel v Gdansk, na vsak način pa njegov prihod ne bo imel pomena, kakor mu ga v nekaterih krogih pripisujejo. Prav tako ne bo imel njegov govor v Tannenbergu 27. avgusta tistega pomena, kakor so ga napovedali. { Chamberlain bo pisal Adolfu Hitlerju ODLOČNE IZJAVE ANGLEŠKEGA PREMIERJA NA VČERAJŠNJI SEJI ANGLEŠKE POSLANSKE ZBORNICE. LONDON, 4. julija. Ministrski predsednik Chamberlain je podal včeraj v parlamentu važno izjavo o Gdansku. Dejal je, da je vlada Nj. Vel. kralja v posesti verodostojnih vesti, da se vrše v Gdansku vojaške priprave velikih izmer in da število nacionalsocialistov stalno narašča. Ustanovljen je b'J poseben obrambni zbor z imenom »Danziger Heimwehr«. V zvezi s tem stoji angleška vlada v najtesnejšem stiku s francosko in poljsko vlado. Na posebno vprašanje, ali je angleška vlada pripravljena izpolniti svoje Poljski dano jamstvo, je odgovoril Chamberlain, da je bilo to jasno izraženo v zadnjem govoru zunanjega ministra Halifaxa. Glede obveščenosti Nemčije je Chamberlain dejal, da v Berlinu dobro vedo za stališče An-gl je, ako bo pa potrebno, bo poslal Hitlerju osebno pismo, v katerem mu bo obrazložil vse nasledke prevrata v Gdansku. V tem primeru tudi on sam ne bo mogel nič več dvom ti o stališču Velike Britanije in Francije, ki bosta takoj stop li v akcijo z vso svojo oboroženo silo. Na vprašanje laburističnega poslanca Daltona, ali je angleška vlada pripravljena izraziti poljski vladi zaradi njenega hladnokrvnega zadržanja svoje občudovanje, je Chamberlain dejal: Mi vsi moramo odobravati zadržanje poljske vlade. BERLIN, 4. julija. DNB komentira izjave Chamberlaina in pravi, da Nemčije prav nič ne presenečajo. Čuditi se Je le treba, da so Chamberlainu tako malo znani problemi, ki jih sicer pozna ves ostali svet. Ali Chamberlain morda misli, da organizira Gdansk svojo obrambo zato, da bo napadel Poljsko? Vse to je namenjeno le obrambi. Naj Chamberlain vpraša v Gdansku, s katere strani se čuti to nemško mesto ogroženo? Poljska je tista, ki ima zavojevalne namene. General Haller je nedavno izjavil v Parizu, da bodo šil poljski legionarji iz Francije v Gdansk. Haller Je imel že 1. 1919. take namere, a so mu jih zavezniki preprečili Sedaj pa prav tl simpatizirajo s takimi načrti. Izselitev Nemcev iz Italije v m DVEH^MORAJO »Neue Zflrcher Zei CURIH, 4. julija, tung« poroča, da so prispele na Južno Tirolsko vesti, po katerih se bodo morali vsi južnotlrolski Nemci po nemško-itall-janskem sporazumu preseliti s sedanjega obmejnega ozemlja. Preselili se bodo v Nemčijo. Kdor se temu ne bo pokoril, bo moral v južno Italijo. Tisti, ki nimajo nepremičnin, se morajo izseliti že v roku dveh mesecev, dočim velja za ostale rok dveh let. Po nadaljnjem poročilu omenjenega lista se izseljevanje že dejansko vrši. Za enkrat se izseljujejo najprej nemški državljani. Srditi boji na meji Mandžurije In Mongolije LONDON, 4. julija. Zanesljive vesti potrjujejo, da se bijejo na meji zunanje Mongolije In Mandžurije srditi boji med japonsko-mandžurskimi in mongolsko-sovjetsklmi četami. Mongolsko-sovjetske čete so v veliki dolžini vdrle Čez mejo v Mandžurijo. TOKIO, 4. julija. Vlada je včeraj izdala uradno poročilo, iz katerega izhaja, da je odredila v nedeljo generalno ofenzivo proti Zunanji Mongoliji zaradi tega, ker so rusko-mongolske čete že od januarja vpadale preko meja in to kljub opetova-nim svarilom japonske vlade. Samo zadnjega maja so Japonci zbili na tla 50 ruskih letal, iz česar je razvideti ogromni razmah napadov na mandžursko ozemlje. SSBtSSl Andre Charles Corbin V času vdike mednarodne napetosti, ko je potreben zaradi Gdanska, Daljnega vzhoda, pogajanj v Moskvi itd. sta Jen kontakt med vladama Francije in Velike Britanije, igrata zelo veliko in pomembno vlogo zlasti oba veleposlanika, angleški v Parzu in francoski v Londonu. Mesto francoskega veleposlanika v Londonu zavzema že od 1. 1933. dalje Andrg Charles Corbin, rojen dne 4.. decembra 1. 1881. Bil je že 1. 1906. veleposlaniški ataše v Rimu, 1. 1908. je postal veleposlaniški tajnik, I. 1912. šef oddelka zunanjega min. v Parzu in je bil med vojno na važnih diplomatskih ter političnih mestih. Po vojni je bil poslanik v Madridu in Bruslju, do 1. 1933. pa je, kakor že navedeno, veleposlanik v Londonu. Na tem težkem in odgovornem mestu je s svojimi odličnimi sposobnostmi celo mnogo doprinesel do odločilne poglobitve »srčne zveze« med obema velikima zahodnima demokracijama in uživa, tako pri svoji vladi v Parizu kakor pri angleški v Londonu, neomejeno zaupanje. »Kviiku glave, Čehi!" Eden izmed letakov, ki so jih širili po češki in Moravski, je pozival češke rodoljube na odpor proti osvajalcem takole: »Kvišku glave, Čehi! Pripravljeni moramo biti vsaik čas na osvobojenje domovine, spominjajoč se naših junakov Husa, Žižka m Masaryka. Velike sile niso priznale novega stanja. Pogoji za bodočo borbo so danes mnogo boljši kot so. bili pred vojno. Stike z Nemci je treba omejiti na najnujnejše, častimo našo zastavo, naš grb in naše geslo: Resnica bo zmagala! Osvajalcem se izognimo, kjer le moremo. Ponašajmo se tako, kakor da jih ne vidimo, prav tako njihovih parad. Vzgajajmo mladino v prepričanju obnove pravic in svobode. Ne pozabimo, da so Poljska, Anglija, Francija, Amerika in Rusija pripravljene, pomagati nam, da vstane složna Češka republika k novi svobodi!« Tako poroča baselska »National Zeitung« in po njej »Zagrebački list«. Skrb za Švicarske kmete Švicarska vlada izda tedensko 7 milijonov din samo za to, da imajo kmetje boljše cene mleka. Švica ima preveč mleka, sira in masla, izvoz je v primeri z onim pred vojno zelo padel. Denar v ta namen se pobiTa od carin na mast in žito. Nemiki sekretariat na Slovaikem Po uredbi ministrskega sveta se je ustanovilo na Slovaškem državno tajništvo, ki bo skrbelo za naglo rešavanje vseh prošenj in pritožb nemške manjšine. Državne oblasti bodo v vsakem pogledu, kadar bo šlo za Nemce, sodelovale z državnim nemškim tajništvom, tako tudi glede nastavljanja mest v krajih, kjer bivajo Nemci. Službeni jezik tajništva je nemški. Slaba prehrana v Romuniji Romunski kmetje in delavci uživajo enostavno in ceneno hrano. Od 81 % vsega prodanega mesa pojedo v romunskih mestih, ostanek odpade na podeželje. — Povprečna uporaba mesa znaša na ru-munskega državljana nekaj manj kkor 12 kg n leto, kar je precej pod povpreček v drugih državah Evrope. Maribor, 4. julija. Naše gospodarske razmere zahtevajo, da j m posvetimo v bodoče več pozornosti, kakor smo jim je posvečati doslej. Zla sti se moramo zamislili nad vprašanjem dviga finančnega stanja našega narodnega gospodarstva. Naši poljedelski delavci odhajajo vsako leto za letom v velikih sku pinah drugam na sezor.SKO delo, našemu kmetu pa isto lasno primanjkuje delovnih sil, ki bi mu pomagale obdelovati zemljo, in to samo zaradi tega, ker nima denarja, da bi mogel pošteno plačati najete delavce, posojila pa tudi ne more dobiti. Nasledek tega je, da naša poljedelska produkcija pada in da imamo vedno manj blaga za izvoz. In to kljub temu, da imamo uporabljive poljedelske zemlje še vedno dovolj na razpolago, dočim je ponekod tudi uporabljana le slabo iskorišča-na. Tu bi bilo treba dati našemu kmetovalcu na razpolago strokovnjake, ki bi mu dajali strokovna navodila in njegovo delo nadzirali. Prav tako bi mu bilo treba preskrbeti potrebno moderno orodje, bodisi po znižanih cenah, bodisi na odplačevanje v daljšb obrokih. S takimi reformami bi bilo kmalu pri nas še premalo poljedelskih delavcev in nobenemu ne bi bilo več treba v tujino. Kakor pri kmetu, je tudi pri obrtniku. Nekateri šibkejši naši obrtniki nimajo po cele mesece zadostnega zaslužka in morajo včasih stradati. Nasledek je, da odpuščajo pomočnike, ki se potepajo potem okrog raztrgani in zanemarjeni ter ustvar jajo na ta način armado šušmarjev, proti katerim je ves boj zaman, ako se jim ne preskrbi človeka dostojna eksistenca. Poznam celo vrsto izučenih pomočnikov, ki propadajo v takih razmerah moralno in fizično ter množe množico nezadovoljnih, tuberkuloznih in za človeško družbo nekoristnih ljudi. Na ta način propadajo obrtniki in pomočniki, vrši se nižanje, namesto višanje in napredovanje naših splošnih življenjskih razmer. Vse to prizadeva težko tudi razne druge stanove, ki žive od kmeta in obrtnika. Na drugi strani pa vidimo pri nekaterih izbrancih naraščanje luksusa. Vedno več vidimo dragih avtomobilov in raznih drugih stvari, ki jih vse uvažamo iz tujine ter tako še bolj slabimo naše splošno narodno gospodarstvo in eksistenčno možnost našega delovnega ljudstva. Koliko delavcev in obrtnikov bi našlo zaslužka, ako bi se uredilo doma proizvajanje takih predmetov! S tem podpirajo naši Lmovitejši sloji tujino. Razen tega opažamo pri njih tudi kopičevanje mrtvega kapitala. Koliko je pri nas posameznikov, zavodov 'n podjetij, ki bi lahko gradli nove stanovanjske stavbe! Nekateri so si nakupili tudi že stavbišča, graditi pa nočejo. Poglejmo drugam! Koliko se povsod ruši starega in gradi novega. Stare, nezdrave, z bacili okužene stavbe se podirajo in namesto njih rastejo iz tal nove, moderne, zdrave palače. Vprašanje gradnje novih poslopij je zato dvojne važnosti: zdravstvene in gospodarske, ker daje zaslužek delavcem, obrtnikom iri po teh še mnogim drugim. Vse to nas sili, da že enkrat pričnemo premišljevati, kako bi se odstranila vsa ta Zla, katerih odstranitev je vsekakor v naši moči, in to celo brez posebnih težav. Treba bi bilo le resne volje in odločnosti. V ta namen bi se pa morali združiti vsi, ki jim je pri srcu obstoj in napredek našega naroda ter začeti delovati v tem smislu. Posledice bi se gotovo kmalu pokazale. Padla bi brezposelnost, ustvarili bi se novi eksistenčni pogoji in novi kapifali. Država bi se razvijala in državljani bi brli zadovoljni, izginila bi marsikatera zagrenjenost in dani bi bili novi pogoji za dvig kulture in narodne zavesti. Ako hočemo, da se delo v tej smeri res začne, potem moramo poskrbeti za organizacijo, ki ga bo uvajala -n vodila. Taka organizacija bi bil Narodnogospodarski svet, ki naj bi se ustanovil, če drugače ni mogoče, vsaj v Sloveniji ali za začetek v Mariboru za naše severnovzhodno obmejno ozemlje. Njegova skrb naj bi bila zbra ti vse potrebne podatke, izdelati načrte, delati na to, da se uresničijo in njihovo uresničevanje nadzirati. Svojo propagando bi moral razviti tako v mestu kakor na deželi, kjer naj bi se konstituirali posebni pododbori. Prepričan sem, da seda to prav kmalu in prav lahko izvesti in da bo mogoče najti tudi potrebna sredstva Merodajpi naj, zato globlje premislijo to Nemške garancije Bolgariji DANES PRISPE BOLGARSKI MINISTRS KI PREDSEDNIK IN ZUNANJI MINISTER KJUSEIVANOV NA PRVI URADNI OBISK V NEMČIJO. BEOGRAD, 4. julija. Davi ob 8-30 je prispel na potovanju v Nemčijo sem bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister Kjuseivattov. Na postaji so ga sprejeli naš zunanji minister Cincar-Mar-kovič, nemški poslanik von Heeren in bolgarski poslanik Popov. Ob 9. url je potovanje nadaljeval. BERLIN, 4. julija. Bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister Georg Kjuseivanov prispe danes na nemško mejo, kjer bo slovesno sprejet, jutri pa prispe v Berlin, kjer ga bo na anhaltskem kolodvoru sprejel nemški zunanji minister von Ribbentrop. Nastanil se bo v dvorcu Bellevue kot gost nemške vlade. Po obisku pri Ribbentropu bo sprejel Kjuseivanova Hitler, ki mu priredi zvečer v novi kancelarski palači svečano večerjo. V četrtek bo imel bolgarski premier važne politične konference z voditelji rajha. V petek bo gost maršala Goeringa v Ka-rinhallu, zvečer se bo pa vrnil domov. BERLIN, 4. julija. Nemški Ust posvečajo veliko pozornost obisku bolgarskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Kjuseivanova v Berlinu in pra- Oomači zamsk* vijo, da bo Kjuseivanov ob tej priUki zaprosil Hitlerja za nemško garancijo bolgarskih meja, ker bi Bolgarija sicer lahko postala žrtev Romunije, Turčije in Grčije, nost in nikako vprašanje. Ali ne vidite, da Razni znaki baje dokazujejo, da se vse tri s postavljanjem vprašanja za vsako stvar ..Daj Bog, da se zedinijo" Tako je dejal škof dr. Nikolaj na vidovdanski proslavi v fruškogorskem samostanu Ravanici, kamor jc poromalo mnogo ljudi, »če bi borci s Soluna videli pred dvajsetimi leti v filmu, kako se7 danes prepirajo Srbi in Hrvati med seboj, bi žalostni odvrgli puške in klonili glave. In danes? Danes bi bili vsi složni v suženjstvu . . . Hrvat kakor Srb sta stvar- omenjene države pripravljajo na razdeli tev Bolgarije. SOFIJA 4. julija. Bolgarski tisk je ves posvečen obisku dr. Kjuseivanova v Berlinu. Tako piše n. pr. »Slovo«, da je nastal pred 6. leti po zmagi Hitlerja v Nemčiji nov svet Ako je drugim uspelo najti pot do te nove Nemčije, jo bo še veUko laže Bolgariji, ki se je tudi v svetovni vojni bojevala ob nemški strani. Sedanji obisk je zato treba sprejeti kot znak globokega in prisrčnega prijateljstva obeh narodov. Ruski odgovor v Londonu PROUČUJEJO GA V ANGLEŠKEM ZUNANJEM MINISTRSTVU ZUM NAPOVEDUJEJO ŽE ZA ČETRTEK _ SPORA- LONDON, 4. julija. Sovjetski odgovor na zadnje angleško-francoske predloge je že prispel sem in se proučuje. O vsebini ni bilo mogoče dobiti nobenih informacij. LONDON, 4. julija. V zvezi z včerajšnjim sestankom med angleškim in francoskim veleposlanikom v Moskvi, Stran-gom in komisarjem za zun. zadeve Molo vlade na angleške predloge zatrjujejo v dobro informiranih londonskih krogih, da bo po vsej verjetnosti končni sporazum dosežen v četrtek. S tem bi bil dosežen ogromen korak naprej, zlasti kar se tiče Poljske, ki bi se mogla poslej uspešno posvetiti izključni obrambi svojih zahodnih meja. Razmerje med Varšavo in Moskvo tovom ter z izročitvijo odgovora ruske se zboljšnje od dne do dne. Novi nemiri v Palestini BOMBNI ATENTAT V HAIFI. VELIKO ŠTEVILO RANJENIH. NOVI SPOPADI TUDI V JERU ZALEMU. želi, ve katerem je bilo 7 Arabcev ranjenih JERUZALEM, 4. julija. Poleg incidenta JERUZALEM, 4. julija. V neki kavarni v Haifi je eksplodirala včeraj bomba. En Arabec je bil ubit, 35 jih je teže ranjenih. Angleški policiji se ni posrečilo, da bi izsledila zločinca. Sodijo, da je bil na delu zopet Žid. V Jeruzalemu je razglašena prepoved zapuščanja stanovanj. HAIFA, 4. julija. Havas poroča: Policija je izsledila, da je bila bomba vržena iz avtomobila. Razen enega mrtvega Arab ca jih je 42, med njimi pet težko ranjenih. Prepovedan je vsak izhod iz hiš. Delavnice so zaprte, promet je ustavljen. Iz Jeruzalema poročajo o spopadih po de- v Haifi je prišlo tudi v Jeruzalemu do ponovnih spopadov, v katerem sta obležala dva mrtva, trije so ranjeni. Javnost je zme rom bolj vznemirjena zaradi ilegalnega priseljevanja Židov v Palestino. Ob vsej palestinski obali so angleške straže močno pojačene. Zakonito kvoto priseljevanja tujcev v Palestino bodo zdaj za dvakratno mero znižali. Proti teroristom so odredila oblastva najstrožje mere, za primer, da se bodo atentati nadaljevali, se bo priseljevanje Zidov v Palestino ustavilo. Poostrena blokada v Tienclnu TIENCIN, 4. julija. (Reuter), Japonci so blokado poostrili. Mlekar, ki je hotel spraviti 200 posod z mlekom v koncesijo, je moral čakati pet ur, da bi prišel na vrsto. Zaradi vročine se je medtem mleko pokvarilo in ga je moral izliti. Japonci so aretirali nekega angleškega državljana, med pro ivalstvom pa širijo razpoloženje, da bi se koncesije vrnile Kitajski. PEJPING, 4. julija. Reuter poroča, da pripravlja Japonska v Lingfengu in Hung-tungu v pokrajini Jensi celo vrsto demonstrativnih zborovanj proti Angležem. Slovaika ne dobi češkega zlata BRATISLAVA, 4. julija. Slovaška delegacija, Id se je mudila v Berlinu zaradi obljube nemške vlade, da prejme Slovaška del od Banke za mednarodna plačila Nemčiji izročenega zlata, se je včeraj vrnila semkaj. Dobila je v Berlinu odgovor, da trenutni gospodarski položaj nemški vladi ne dopušča razmeščanja zlata po državi in mora ostati v centru. Tudi obisk slovaškega zun. ministra, ki se je incognito mudil v Berlinu, je bil brezuspešen. Zmaga F!orl*anov® in Punčeca Po krasni zmagi nad Smithom je Punčec skupno z gdč. Florijanovo dosegel še eden lep uspeh z zmago nad finsko-angleškim parom Cooper-Dearman s 6:3, 6:1, ki je nedavno izločil močan poljski par Je-drzejowska-Bawaro\vski s G : 4, 6:3. stvar in naj gredo brez odlašanja na delo v tej smeri. Uspeh ne bo izostal. Blaž Jagodič. Preiskava o potopitvi ,rThetisa,< LONDON, 4. julrja. (Reuter) Danes se je začela uradna preiskava o katastrofi, ki je zadela podmornico »Thetis«. Podrobno poročilo o trenutkih, ko je podmornica zaplula v zalirv Liverpoola in se nato jela potapljati, sta podala državni tožilec Scmenvell in kapitan Oram, eden izmed štirih, ki so se rešili. NEMŠKA RADIJSKA PROPAGANDA. BERLIN, 4. julija. Nemški radio bo od dajal poslej tudi v poljskem in ukrajinskem jeziku. Oddaja v poljščini bo začela že jutri ob 20.15 uri. TRGOVINSKI KREDITL ZORICH, 4. julija. Kakor poroča »Zil richer Zeitung«, so v teku pagajanja, po katerih bo Francija dovolila Jugoslaviji trgovinski kredit 800 milijonov frankov, še večjega pa Anglija. PAPEŽ GRE NA ODDIH. VATIKAN, 4. julija. Večini kardinalov se je posrečilo pregovoriti sv. očeta, da se za dvajset dni popolnoma umakne in si privošči popoln mir. JAPONSKI PROTEST V MOSKVI. TOKIO, 4. julija. Stefani poroča, da je japonski poslanik v Moskvi energično protestiral pri zunanjem ministru Molotovu zaradi ruskih sabotaž japonskega ribolova ob Sahalinu in Kamčatki. Mariborska napoved: Prevladovalo bo jasno in toplo vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 21.7, danes najnržja 10.5, opoldne 21. Borza. C u r i h, 4. julija. Devize: Beograd 10, Pariz 11.75, London 20.761'«, New York 44354, Milan 23.33, Berlin 178, Praga 15.05, Sofija 5.40, Budimpešta 87, Bukarešta 3.?^ sili vse naše življenje v vprašanje obstoja? Tako pripravljamo sami sebi novo Ko sovo. Toda v tem Kosovu bi propadli brez vsekage dostojnega gesla, nevrednega naše slavne preteklosti. Daj nam Bog več vere, poštenja in rodoljubja. Kajti, če so ti trije motorji ljudskega življenja v vprašanju, je v nevarnosti vsa naša bodočnost. Daj Bog, da se zedinijo vsi bratje, Srbi, Hrvati in Slovenci k pravični bodočnosti«! Za federacijo in složno državo Drago nam je, da demokratski polmesečnik »Napred« priznava, kako med Srbi ni resnih in objektivnih nasprotnikov sporazuma s Hrvati. Prav tako nam ;e ljubo, da ves srbski narod priznava hr-vatske narodne pravice. Strinjamo se -3 trditvijo, da so nasprotniki srbske svobode samo v tistih vrstah, ki ne znajo ceniti hrvatske svobode. Mi bi k temu še dodali, da so nasprotniki svobode hr-vatskega naroda obenem zastrupljevalci lastne svobode. V hrvatskih vrstah je nasprotnikov častne svobode malo, zato jih je med Hrvati tudi malo, ki bi ne privoščili prostosti Srbom. In če se »Napred« zavzema za federacijo in složno državo, tedaj morajo biti on in vsi, ki z njim soglašajo, zadovoljni z dr. Mačkom, katerega solucija sporazuma ni daleč od »Na-predove« zamisli, piše »Hrvaiski dnevnik«. Povsod volitve, samo ne... Samo ne v zagrebški Trgovski zbornici, piše »Trgovinski glasn'kmela preteklo nedeljo svojo vsakoletno tombolo, po tomboli pa ljudsko veselico. Prireditve se je udeležilo mnogo občin- u}icah in idilični okolici polno leto- obiskalo Celje i.; -i1- —»--• 1— —vanov 223 inozemcev. c Celjski Sokoli odpotujejo na zlet v Sofijo v četrtek, 6. t. m. zjutraj z osebnim vlakom ob 6.56. Vlak vozi do Za- mesecu juniju je .xv . ... - ----- 1066 tujcev, 843 Jugoslo- višcarjev, ki jih vabi lepa priroda, ----------------------- !“ dober zrak in znane termalne toplice. Razveseljivo dejstvo v„Tovarai suk-na“ v Laškem. Kakor so ob ustanovit-; greba, od Zagreba' naprej" poseben" viak. vi te tovarne, vodstvo, odnosno last-1 Narodno občinstvo je naprošeno, da pri-niki, namestili vse tekstilne mojstre tujce, in menda ni bilo nobenega Slovenca, tako je sedaj vodstvo odstranilo vse mojstre tujce in namestilo domače sile. 9 -H- »Dvojnika« pred zoboderom, CELA MEJA — MORJE KRESOV Kakor pripovedujejo nedeljski izletniki, ki so obiskali preteklo nedeljo obmejne kraje, nameravajo tam na predvečer slovanskih; blagovestnikov sv. Cirila in Metoda zažgati vrsto grmad, da bo cela meja morje kresov. CE OTROCI NABIJAJO PATRONE... • V Račah je nabijal z žebljem patrono 18-letni sin delavca Franc Marčič. Pri .tem nevarnem delu pa mu je patrona eksplodirala ter ga močno poškodovala po ramj. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. o. Za doktorja medicine je diplomirala na univerzi v Zagrebu gdč. Marga Wal- !and iz Sl. Bistrice. o. Pragersko--ožlveIo. Zopet je princi čas, ko vozijo kmetje iz Dravskega P°lja velike vozove novega krompirja m ga prodajajo trgovcem, kateri ga nakladajo v vagone. Povsod naokrog sc suši glasno govorjenje posebno pred gošlilno Siampfel, kjer krompir tehtajo in prejemajo denar. Krompir ie Jx> 1.25 din. o. Denarni zavodi v Sloveniji jutri 5. julija na praznik sv. Cirila in Metoda ne bodo poslovali. o. Prostovoljna gasilska čela pri Sv. Petru niže Maribora, priredi v nedeljo 9. julija veliko vrtno veselico z godbo, plesom, srečolovom, šaljivo pošto itd. Vstopnine ni I o. Gasilska četa Lesično - Pilštanj priredi v nedeljo 9. julija ob 3. uri pop. tombolo z velikim številom dobitkov. o. Dekliški krožek Lesično-Pilštanj se je polnoštevilno udeležil mladinske-ga tabora v Mariboru pod vodstvom g. Dane Kolarjeve. o. Društvo kmetskih fantov in deklet pri Sv. Juriju ob Ščavnici bo 30. julija slavnostno otvorilo kmetski dom. Društvo vljudno prosi vsa -sosedna društva, da na ta dan ne prirejajo nobenih prireditev. o. Domačija pogorela do tal. Pri Sv Jerneju aad Mulo je pogorela do tal domačija posest. Gregorja Slrara-ca. Ogenj jc zakrivil slab dimnik. Skoda je krita le deloma. o Petrova sokolska tombola v Gornji Radgoni je radi lepega vremena, ki je privabilo štev. obč nstvo izredno lepo uspela. Sreča je bila tud* tokrat naklonjena revnejšim ter so dobili prvo tombolo 2000 din gotovine Janez Skraban, brezposelni kovaški pomočnik iz Podgrada, žensko. tudi starejši z vami. Koliko vas pa br dvokolo trgovska vajenka Vera Ist nič iz vseh?« Gor. Radgone, moško dvokolo Kolbl Elizabeta, najemnica v Hercegovščaku Dvigniti hočemo narodno zavest! Temu cilju je posvečeno taborjenje celjskih skavtov Veliki Hrast in taborovodja br. Uta-ha; vseh nas bo okoli trideset.« »Kaj pa delate ves dan na taboru?« »O. prav veselo je,« mi je hitro odgovoril; »ob šestih zjutraj že vstanemo, sledi TO minut jutranje telovadbe, um-vanje, zajtrk, pospravljanje Šotorov in taborišča, nato pregled po taborovodji in higieuičar-ju, dvig zastave, dve uri praktičnih vaj, potem je odmor, končno glavno delo: kosilo, za njim pa enourni molk, kopanje, pionirske in ostale vaje. odmor, večerni pregled, večerja in — taborna zabava, zatem pa se spravimo v šotore in le straža pazi na nas, ki se pa tudi vsaki dve uri zamenja,« »No, če je pa tako, Ti pa skoraj zavidam vse, kar boš doživel,« »Pa nas obiščite,« me je veselo pogledal, »saj taborišče ni daleč od mesta,« »Mogoče pa le pridem,« sem dejal. »Glavno sem pa skoraj pozabil,« sem zaklical za njim. »Kdaj se pa tabor prične?« »S. julija« je odhajaje odvrnil dečko; morda se je spomnil, da si mora še kaj pripraviti za tabor. Zrl sem za Rudijem, v srcu pa sem bi! vesel teh mladih ljudi, ki tako radi pohitijo tja, kjer je narava še neoskrunjena — im najlepša. V mislih pa sem bil v bodočnosti ter sem videl vse te dečke že kot dobre državljane in dobre ljudi, ki Jih je vzgojila velika skavtska ideja., Izpraznile so se šolske sobe in mlad,na se je razkiopila na vse kraje. Pičitn,-ce... Vesela beseda, ob kateri se razbijejo vse mračne misli, se razklene'? >zke stene, da zad,ba telo v neizmerno sproščenost. Ko se izpraznijo učilnice, ima že skoro vsak zdelane načrte, kako bo najGpše im najbolje preživel počitnice. Nekateri gredo k sorodnikom na deželo, drugi pre-' živijo dva meseca kar doma, mnogo jih je pa, ki vse leto zbirajo denar ter oo-tem z bornim prihrankom prepotujejo našo lepo domovino. Mnogi pa si postavijo platnene domove ter tam uživajo prirodo, sonce in vodo, daleč proč od mestnega hrupa in šuma — v tihi, nepokvarjeni prirodi... »Kam boš pa ti še! na počitnice?« sem se pozanimal pri sosedovem Rudiju. »S skavti na tabor v Slovenigradec!« tni je hitro odvrnil in oči so mu zažarele, kot da sedi ob večernem ognju. »Kako pa tx>, da ravno v Slovenjgra-dec?« »Veste, mi smo sicer svetovna organizacija, toda iskreno ljubimo svojo domovino m ker je tam precej ljudi, ki ne čutijo naše. bomo mi skušali dvigniti narodno zavest!« »A tako torej; potem pa bodo gotovo »Seveda tudi starejših skavtov ne bo manjkalo, glavna pa bosta br. starešina Maribor Narodni in srčni ognji na Kresni večer Nocoj bodo po slovenski zemlji zažareti narodni kresovi v spomin slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda — Nekoliko romantike ob prižiganju kresov Nocoj, ko bo padel na zemljo prvi mrak, bodo zagoreli po hribih ob severni meji nešteti kresovi. Plameni se bodo dvigali visoko v nebo in klicali Slovencem preko meje, da živi na tej strani meje rod, ki sta jim prinesla prve pismenke blagovestnika sv. Ciril in Metodi kakor sta jih prinesla tudi onim, ki živijo za mejo. Pri nas je združeno to kresovanje z letnim kresovanjem. Kakor vsako leto se bo tudi letos zbrala na hribih mladina ter rajala ob plamenih, ki se bodo dvigali v nebo ter . osvetljevali mlade obraze, človek je že moral kdaj kresovati, da more doumeti vso poezijo letne kresne noči. Kresna noč je noč duhov. Sen kresne noči ni dal miru niti slavnemu dramatiku Shaekespearu. Moral je sesti in napisati dramo ljubezni, ki ji je lahko vdihnila življenje samo tajinstvena boginja ljubezni, ki kraljuje to noč in moti mlada srca. V taki kresni noči je treba dobiti samo praprotno seme, pa boste slišali pogovore živali in izvedeli, kaj vas čaka v prihodnosti. Danes smo prehudi realisti, da bi še veneli v bajko kresne noči, prav lahko pa se temu ali onemu mlademu, človeku tameri, da bo ta noč tudi njemu določneje zapisala pot skozi življenje. Ponevedoma boste sedli na praprot, v žep vam bo pa ponevedoma kanilo praprotno seme, vam pa se bo ponevedoma razodela prihodnja ljubezen... in morda z nio tudi vaše bodoče življenje. Nevarno je hoditi kresovat z dekletom in praprotnim semenom v žepu. Kresna noč ima svojo moč. Obsodba preteklosti — lepa bodočnost V Mariboru so bili pretekle dni mladinski dnevi. Prišla je mladina iz vse Slovenije, seveda samo ena iz enega tabora. Tako se je ta tabor proslavljal v vzdušju naših starih razmer. Vendar se je zgodilo proti koncu tega tabora nekaj, ki da misliti, nekaj, kar je zmožna napraviti samo mladina, nekaj, kar nosi v sebi obsodbo preteklosti in da upati v bodočnost. V nedeljo med 9. in pol 10. uro, ko so se vračale po Aleksandrovi cesti povorke Slovenskih fantov in deklet na kolodvor, da.se razidejo vsak na svoj dom, so prišM od kolodvora mladi mariborski Silvester Kranjc justificiran Danes zjutraj 3 minute po šesti uri;je ■ mali zvonec iz frančiškanske cerkve .zapel zadnjo pesem na smrt obsojenemu roparskemu morilcu 30-letnemu rudarju Silvestru Kranjcu te Žerjava pri črni, istočasno pa je krvnik Hart s svojim pomočnikom in ob prisotnosti sodnika okrož nega sodišča Kejžarja, frančiškanskega patra Anastaza Bajuka ter ostalega sodnega in oblastno izvršilnega osebja, izvršil smrtno obsodbo nad obsojencem. 2e kakšne pol ure pred šesto se je nabralo pred jetniškimi vrati okrožnega sodišča nekaj ljudi, vendar so bile izdane odredbe, da ne sme nihče razen izvršilnih organov prisostvovati smrtni obsodbi. Roparski morilec Silvester Kranjc je bii obsojen točno pred pol leta, in sicer 4. januarja. Takrat smo prinesli v »Ve-čemiku« vest, da je nekaj pred 12. uro okrožno sodišče v Mariboru obsodilo na smrtno kazen rudarja Silvestra Kranjca, ki je umoril 73-letnega starčka Petra Ko-roša, istočasno je bila obsojena tudi njegova žena na dva meseca strogega zapora, dočim je bil tretji obtoženec rudar Ivan Kolar iz črne pri Mežici oproščen. Zadnjo nedeljo v lanskem septembru so našli rani mašarji v gozdu na Volinjaku blizu Mežice klobuk, nekaj metrov naprej za grmom • pa truplo 73-letnega starčka Petra Koroša. Ob starčku je ležala leskova palica, okrvavljen kamen in prazna denarnica. Ker so ljudje vedeli, da je starec bogat, so bili takoj prepričani, da gre za .roparski umor. Preiskava fe dognala, da je bil zločin nad starcem izvršen v času, ko se je vračal od rane maše na Volinjak pri Libniku, kjer je ži- vel s svojo ženo. Preiskava je tudi dognala, da ni bila nobena izmed poškodb, ki so bile prizadejane z leskovo: -palico, smrtna, da pa so vse vplivale smrtno. Oblasti so kmalu aretirale rudarja Kranjca, ki je sprva tajil zločinsko dejanje, nazadnje pa le priznal, da je umoril starčka in mu odnesel 2000 dinarjev. Zagovarjal pa se je, da je hotel starčka samo omamiti, da bi ga laže oropal in da ga je k zločinu nasnoval rudar Ivan Kolar te Črne. Državno tožilstvo je dvignilo proti Kolarju, Kranjcu in njegovi ženi Amaliji obtožbo ter zahtevalo za Kranjca smrtno kazen, ker je izvršil zločin po zrelem preudarku, na okruten način iz koristoljubja. Kranjc se je pritožil proti smrtni obsodbi, ali apelacijsko sodišče in ministrstvo pravde pa je obsodbo potrdilo. Včeraj ob 11. uri dopoldne je veliki kazenski senat, ki je obsodil Kranjca na smrtno kazen, sporočil v jetoismici, da bo nad njim izvršena smrtna obsodba. Kranjc, ki je bil zaradi nameravanega pobega težko okovan, je molčal ob tej zadnji vesti. Obenem mu je predsednik sodišča dr. Turato povedal, da je še vedno upanje, da smrtna obsodba ne bo izvršena, ker je bila odposlana prošnja za pomilostitev dvornemu maršailatu. Po tej vesti so predali Kranjca dvema orožnikoma. Odpeljali so ga nazaj v jetnišnlco, mu sneli z noge okove ter ga prepeljali v celico, kjer ga je že čakal frančiškanski pater Bajuk. V celico, ki je ostala odprta, je prišel nato ravnatelj jetnišnioe, ki je vprašal obsojenca glede njegovih zadnjih želj. MEDNARODNI ZADRUŽNI DAN Zadrugarji vsega sveta proslavljajo vsako leto mednarodni zadružni dan v svrho utrditve in razširitve mednarodne zadružne ideje. V Mariboru bo proslava tega dne letos na drž. praznik bratov sv. Cirila in Metoda 5. julija. Proslavo organizirata največji zadrugi mariborskega okrožja »Nabavljalna zadr. državnih uslužbencev y Mariboru« in »Na bavljalna zadruga drž. železničarjev v i Ljubljani — podružnica v Mariboru«, ki vabita k proslavi vse zadružnike in zadruge tega okrožja. Dne 5. julija se zberejo člani železničarske zadruge ob 14, uri pred zadružno prodajalno na Frankopanovi cesti 34, kjer dobe nakaznice za zadružni srečolov. Od tam odkorakajo takoj v povorki na Rotovški trg, kjer se ob 14. uri zberejo člani mariborske zadruge in drugi, člani mariborske zadruge oddajo tam kupone za zadružni zrečolov. Tukaj bo skupen zbor zadrugarjev s pozdravi in govorom o pomenu zadružnega dne. Nato bo povorka z godbo z Rotovškega trga na veselični prostor na letno telovadišče Sokola I. v Ma- gdalensko predmestje Tam bo zadružna veselica in. zadružni srečolov. Vstopnine ni! V slučaju, da. bi drie 5.,'jul'ja.deževalo, bo proslava v nedeljo dne 9. julija t. 1. TOMŠIČEV GROB V CVETJU Pretekle dni je Tomšičev grob na starem pokopališču obiskalo lepo število Dolenjcev in Dolenjk ter- ga obsipalo s cvetjem. K temu cvetju se je pridružil tudi velik šopek rož z našega Kozjaka V soboto zvečer — ob priliki mladinskih dni v Mariboru —- pa je bil tudi Tomšičev grob lepo razsvetljen. Začetek zanimanja za usodo Tomšičevega spomeni: ka je storjen, želeti bi samo bilo, da postane Tomšičev spomenik čimprej prvi javni spomenik v Maribora. m. Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč na praznik sv. Ci rila in Metoda, 5. t. m., vrši OUZD zdravnik g. dr. Zimgast Teobald, Maribor, Kralja Petra trg 2. m. Novi juristi. Na pravni fakulteti v Ljubljani so diplomirali gdč. Sonja Kukovec iz Ljutomera, g. Zoihter Ivan iz Sokoli in Sokolice, ki so spremljali svoje brate s kolodvora, kamor so prišli od sokolskih proslav ob meji. Ko sta se obe precej močni povorki srečali na promenadi, v bližini Bate," so’ Sokoli obstali, zapeli »Le naprej.nato pa-je eden izmed njih zaklical:. »Slovenskim fantom in dekletom, trikratni zdravo!« Ko so za-orili trije krepki pozdravi, so tudi ^Slovenski fantje zaklicali:. »Trikratni živio Sokolom!«' K styari res m treba .komentarja.' Da pa misliti — vsem, la ustvarjajo pregrade med. mladino,, . Razvanja pri Mariboru in g. Danilo Požar iz Maribora. m. Odbor društva Rdečega križa, sekcija Podmladka v Mariboru, odpošlje.tudi etos 50 siromašnih otrok na 3 tedensko bivanje ob morju na stroške društva. m. Koncert v proslavo slovanskih blagovestnikov sv. Cirila >n Metoda priredita danes zvečer ob pol 21. uri v mestnem parku mariborski podružnici CMD. Na programu go same narodne pesmi, katere bodo peli Jadranaši. Kdor ne more pohiteti na Sv. Urban h kresovanju, naj poseti koncert CMD, kjer se bo ob -lepi narodni pesmi navdušil za našo narodno stvar........................ m. Nesreča v tekstilni tovarni. Pri nadziranju strojev v neki tekstilni tovarni v Mariboru se je zlomila pogonska lesena naprava pri tkalskem stroju .in vrgla čolniček v glavo 26-letni Angeli Grilovi iz Studencev. Ranjeno Grilovo so prepeljali v bolnišnico. m. Kokoši kradejo. Pet kokoši je odnesel neki tat ženi davčnega uradnika Ani M. v Čopovi ulici. Tat je ponoči preskočil vrtno ograjo In izbil ključavnici z vrat kurnika. m. »Grafika« priredi v soboto, 8. t. m., izlet v Kamnik in naslednji dan v Kamniško Bistrico z avtokarom. Imamo še nekaj sedežev prostih v modernem avto-karu in prosimo cenj. interesente, da se zglase med 6. in 7. uro v društvenem lokalu Frankopanova ul. 1 do srede, 5. julija." * Podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda ter društvo Jadran priredita danes zvečer ob pol 21. uri koncert narodnih pesmi v mestnem parku. * »Grič«, danes kresovanje. * »Ljudska samopomoč« v Mariboru je imela v nedeljo, dne 2, t. m., svoj redni občni zbor, na katerem so se sprejela nova pravila, po katerih se je pretvorila fz registrovane pomožne blagajne v zavarovalno zadrugo z. omejenim jamstvom. Novi.zakon o. gospodarskih zadrugah z dne 24. sept 1937 vsebuje določbo, s katero se ukine, zakon o registrovanfh pomožnih blagajnah in. se. morajo te pretvoriti v 4 letih po določbah zakona. Odbor je smatral po posvetovanju s strokovnjaki za najprimernejšo obliko zadrugo z omejenim jamstvom, kar je sedaj občni zbor sprejel. —" iz poročil blagajniških funkcionarjev posnemamo, /da je imela Ljudska samopomoč koncem lanskega leta (1938) 8107 Članov, prometa čez 36 milijonov, a matematične rezerve in varnostni sklad so dosegli vsoto din 7,807.161.93. Na predlog zavarovalnega tehnika je občni zbor sklenil, da se dajatve (pogrebnine) članov, pristopivših do 1. nov. 1933, do nadaljnjega zmanjšajo za 18%. Nočna lekarniška služba (od 1. do vključno .7. julija): Lekarna pri Zamorcu, Gosposka ulica 12, tel. 28-12; lekarna pri Angelu varhu, Aleksandrova cesta 33: tel. 22-13. Angleški počitniški tečaj Maribor, 4. julija. Veselje, je. pogledati odlično odvijanje angleških" tečajev. Glavno organizacijsko delo sloni na ramenih mirnega in tihega tajnika tečajev g. Al. K n e ž e v i č-a, kateremu je s kon-ciliantnim nastopom uspelo, s-, sodelovanjem mestnih oblasti izvesti ogromno .podrobno delo, tako od omogočenja- kopanja na otoku udeležencem po privilegiranih cenah, igranja tenisa na igriščih SK Maribora, razmeščenia tolike mase-prijavljenih po udobnih stanovanjih, do organiziranja 5 izletov v Ptuj, Ptujsko, goro, Falo, Ruše, Št. Ilj, Kapelo. Radgono, na Pohorje in v Logarsko dolino. Maribor, 4. julija. Tekom včerajšnjega dne so prispeli še sledeči gg. profesorji-Angleži: Mrs. Copeland in Mr. awrenson z ljubljanske univerze, Vir. P u 11 e y z beograjske in Mr. R o-binson od B. C, iz Zagreba. Pouk je že v polnem teku, družabno življenje je izvrstno, zlasti razgibani pa so večerni diskusijski večeri, kjer pride do izraza angleški način.podajanja.:sriovi.v prikupni, nevezani obliki, začinjeni s pristnim angleškim, humorjem. Večerov se udeležuje naravnost ogromno število,udeležencev, med katerimi so dobrodošli .'tudi mariborski uvedeni gostje."V nedeljo je, predaval g. prof. Bake r ,(B. C. .Zagreb) o Južni Rodeziji; včeraj so predavali: Mr. F rankin od Britskega.konzulata v:Za-grebu o športu z . jahtami, Mr. B u r r o w (Cambridge) p planinarstvu' v Angliji in Švici, zlasti pa s posrečenim humorjem Mr. E11 i s (Oxford) :.o Egip,tu. M a r i b o r, 4, julija. Nocoj si bodo udeleženci ogledali.Ciril-Metodove kresove. Pripravija se tudi- skupina Angležev, da prisostvuje našim kresnim običajem na Sv. Urbanu in pride, tako v. stik z našo akademsko mladino.. , , . English Summer Course Maribor, July 4*. St. Cyrillus and Methodius day. For ali Slavs July 5th is a national holiday conseicrated to both saints, who in tbe IX‘l' century brought Christianity to them. Duke Rastislav of Moravia, to prevent the preachTng OT the new faitti frorn being undertaken by German monks, for it meant Germanisation at the same time, begged emperor Michael III in 864 to send him both bro-thers, who had been at that time suc-cessfully preaching among the Bulgars, up to Moravia, which he did. After ha-ving done their work there; they weht to Rome to receive the approbation of the pope, the church language should be in Slav. Pope John VIII approved their work inspite of strong intrigues of their adversaries. But Cyrillus died in Rome and Methodius alone vvent to Panonia (Northern1 Slovenia), \vhere he has been called by the Slovene duke Kocelj, to achieve here the same task with full success. The importance of their \vork copsists in having brought to the Slavs Christiamty and the use of their own language in the church, which has remamed practically the same till no\yadavs in Bul-garia, Serbia, Istria (now Italy). Dalrna-tia and in Russia. The cyrillic letters of the orthodox Slavs .(Russians, Serbs. Bulgars) are due to ffie influence of both saints. They were boni at Salonika, which was then Slav. — Oh every eve of July 5‘b ali Slavs- venerate their rrje-mory'by.lightning bondfires on the hitls, whioh You wi'li be’ able to see this eve-ning, ali around Maribor. Kino * Grajski kino. Danes „Koncert na Ti-rolskem“. Hely Finkenzeller, Fritz Kampers Znižane cene! . * Kino Esplanade. Do vključno tori« izborni film „Ciganček“. Pozor! Od danes globoko znižane letne cene. * Kino Union do vključno torka kriminalni film „Vampir iz Londona". Bonna poročila Devize. Ljubljana. Uradni teča-j i: London 206.05-209.25, Pariz 116.32— 118.62, New York 4381.25—1111.25, Ženeva 995-1005, Milan-Trst 231.95-235.05, Praga 119.75—151.25, Amsterdam 2336.50 do 2374.50, Berlin 1770.37-1788.13, Bruselj 748 —760. Tečaji na svobodnem trgu: London 25.40-259.660, Pariz 141.80-147.10, Ne\v York 5159.90—5519.90, 2encva 1237.47 1247.47, Amsterdam 2907.63-2945.63, Bruselj 930.82-942.82. Darujte za azitni sklad P Iti Kultura Miklova Zala Za mladinski tabor v Mariboru je pri-r®dil Ljudski oder pretekli četrtek in petek v Narodnem gledališču dve predstavi Cerar-Danilove ljudske igre »Miklova ■2 a i a«. Igro smo videli pred leti v Mariboru ob gostovanju koroških kmetskih j diletantov, ki so nam jo predstavili na svojski, koroški način in v koroškem narečju. Zlasti ženitovanjski prizor nam je ostal še dobro v spominu, saj je bil tudi j folklorno zanimiv. Sedanja vprizoritev : Ljudskega odra ni dosegla one koroških I diletantov. Niti režija niti igra nastopajočih ni segla nad raven povprečnih diletantov, dočim bi od mestne diletantske družine, ki skoraj redno prireja predstave, to vsekakor pričakovali. To dokazuje, da Ljudski oder nima dobrega artističnega vodstva in skrbi posebno premalo za vzgojo svojega članstva, med katerim je nekaj nedvomno talentiranih moči. Režiser g. Anton B r u m e n je posvetil več ali#manj pažnje samo postavitvi scen, ni se pa posvetil dovolj izdelavi detajlov in izoblikovanju posameznih vlog. Med veliko množico nastopajočih se je dvignil s svojo naravno in vseskozi prepričevalno igro najviše g. Maks P1 a-o i n c kot črednik Mihej, ki bi lahko nastopil tudi v vsakem poklicnem ansamblu. Vrednost njegove igre je pa še dvignil Pristni domači koroški dialekt. Najbolj Prepričevalen za Planincem je bil g. Jože £ a k š v vlogi mladega Mirka Serajnika, slementarnosti prvega pa ni dosegel. Do °eke mere se je uveljavil dalje g. Rajko Skubic kot Zid Tresoglav, posebno v nekaterih scenah. Gdč. Krista Amonova je pokazala v naslovni vlogi Miklove Zale precej talenta, katerega pa ni mogla ali znala izrabiti. Njena igra je bila ponekod vse preveč vezana, nesproščena. Prav tako je gotovo talentirana tudi gdč. Vera J e m č e v a, ki je odigrala Židinjo Almiro. Razodela je obilo temperamenta, toda njen igralski material je še grob, neobdelan in tudi njena govorica bi mo-rj*ja biti bolj skrbno modulirana. Med ženskimi vlogami je bila zato najbolj dovršena sužnja Lejla gdč. Marte Rateje-v e. Vsi ostali večinoma niso dosegli omenjenih. Nekateri so ostali celo daleč pod Povprečnostjo, a vsi zopet ne le po krivdi pomanjkanja talenta, temveč vse prej Po krivdi pomanjkljive igralske vzgoje in režije. Močan režiser bi bil gotovo iz marsikaterega Iztisnil precej več. Vendar moramo tudi tu izrecno omesti vsaj g. Hinka Leskovška kot hlapca Davorina, ki je nazadnje dosegel upoštevanja vreden višek, in pa g. Poldeta V o s t-n e r j a, ki je bil v vlogi župnika precej neokreten, v vlogi Zalinega strica pa dokaj naraven, a Štefan C i g a t kot Isken-der beg in g. Polde K r a k e r kot Ahmed aga sta bila preveč neumerjena. preveč igralska, zato nista dosegla tistega uspeha, ki bi ga sicer gotovo bila. Razen teh so nastopili še: gg. Anton Magdič, Davorin Jan, Janko Jemec, Listo Ketiš, Ivo Sojč, Franjo Kumer, Ivan Kos, Vladimir Mavko, Jožko Lukež, Zdravko Vrenko in Konrad Miglar kot Serajnik, kmet Strele, Korajman, Zalnik, Vinko, Maček, Rutar, Štefan, Hasan in Baliir ter gdč. Dora Jur-manova, Erika Kaiserjeva, Manica Uran-karjeva, Zofka Plohlova, Dragica Paradiže va in Greta Sulčeva kot Serajnica, dekla Meta, kmetica Mikla ter kmečka dekleta Micka, Meta in Rozika. -r. Soorf BSK v semifinalu SE cupa NAS DRŽAVNI PRVAK JE POVRATNO TEKMO V PRAGI IZGUBIL Z 1 :2, VENDAR PA JE PRIŠEL NA RAČUN ZMAGE DOMA V NASLEDNJE KOLO LITERARNI JUBILEJ TONETA SELIŠKARJA Tone Seliškar je izdal nedavno deseto knjigo in dosegel tako svoj prvi literarni jubilej. Uveljavil se je najprej s socialno liriko v zbirki »Trbovlje«, ki je zbudila kmalu po vojni veliko zanimanje. Pozneje je izdal pri Slovenski Matici še zbirko »Pesmi pričakovanja«, v kateri pa ni dosegel več take elementarnosti. Njegov roman »Nasedli brode je bil preveden tudi v češčino in je dosegel tam dve izdaji. Sledili sta povesti »Hiša brez oken« in »Roke Andreja Podlipnika«, prišla je njegova monografija o slikarjih »Bratih Vidmarjih«, a pridružile so se še štiri mladini namenjene povesti: »Rudi« (dve izdaji), »Bratovščina sinjega galeba« (ki izide v kratkem v srbohrvaščini), »Hudournik« ter »Janko in Metka«. Tone Seliškar je izšel iz ekspresionizma in je izrazit socialni pisatelj. Po poklicu je me-ščanskošolski učitelj. -r. Včeraj je bila v Pragi povratna nogometna tekma med našim državnim prvakom BSK in praško Slavijo. BSK je za-puslil praško igrišče sicer tesno poražen, vendar je s skupnim rezultatom 2: 1 izloči! popularnega nasprotnika. Čehi so izrazito igrali na zmago. Od vsega početka so nevarno oblegali naša vrata ter tudi kmalu dosegli vodstvo po Bicanu. V 15. min. je Glisovič izenačil, v 13. min. pa je prišla Slavija ponovno v vodstvo, izgieda, da dosežen gol ni bil regularen. Po odmoru je BSK nekaj časa zavlačeval ,v tem času je odlični Mrku-šič celo ubranil Bicanovo enajstko, nato je igro zopet odprl, kljub obojestranskim naporom pa se rezultat ni več izpremenil. BSK je kljub porazu ugajal s svojo igro, dobri sta bili zlasti kr Liska vrsta in ožja obramba. Sodnik je bil Romun Xifando. BSK se jc na la način plasiral v semi-linalf SE cupa, njegov nasprotnik bo Ujpest, ostala dva semifinalista sfa p» Bologna in Ferencvaros. Punčec v semifinalu, Kukuljevie izločen PUNCEC JE V SIJAJNI IGRI PREMAGAL AMERIČANA SMITHA, KUKULJEVIC PA JE GLADKO IZGUBIL PROTI HENKLU Za- včerajšnje četrtfinalne igre v Wim-bledonu je vladalo ogromno zanimanje saj so se srečali najmočnejši med seboj. Rezultati precej presenečajo Favorizirani Kukuljevie je gladko podlegel Nemcu Hen-klu z 1 :6, 3:6, 2:6, Američan Cook pa pa jc izločil Angleža Austina, prav tako gladko v treh setih s 6:3, 6:0, <5:1. V tretji igri je naš prvak Punčec v sijajni formi gladko odpravil Američana Smitha s 6:0, 6:2, 6:2, tako da favorizirajo zdaj njega prav tako kakor prej Kukuljeviča, v zadnji igri pa je Biggs premagal Indijca Mohameda Gnausa s 6:2, 6:2, 6:2 V šemi finale so torej prišli Punčec, RitSgv, Ilenbel in Cook. s Jugoslovanski rekord na 290 m je porušil v Beogradu na klubskem izločilnem prvenstvu aUet Jugoslavije Aleksander Stefanovič, ki je to progo pretekel v 22.2, počakati pa je treba, ali bo rekord verificiran. V Zagrebu v izločilnih tekmovanjih | v glavnem niso dosegli izrednih rezultatov. Omeniti bi bilo le štiri rezultate: skok v daljino juniorja Urbiča 6.71 m, met kopja Markušiča 56.70 m, tek na 800 m Srakarja 2:02.4 ter tek Kotnika na 1500 m 4:12 sok. k Gostovanje ljubljanske opere v Trstu, kjer jc pela v gledališču Poli-teama Rosetti ,,Era z onega sveta". „Prodano nevesto“ in „Borisa Godunova'1, je kakor lani tudi letos sijajno uspelo. Vse predstave so bile popolnoma razprodane in več sto ljudi je moralo oditi, ker niso več dobili prostora. Opero so povabili tudi na Reko, in prosvetno ministrstvo je dovolilo, da sme do konca junija gostovati kjer hoče v Julijski Krajini. Vendar se je po gostovanju v Trstu takoj vrnila v Ljubljano. Kje je krivda, da ni izkoristila te sijajne priložnosti za nastop še v Gorici in na Reki? Naša javnost bi to rada izvedela. k V „Malici Rada" (Matici dela), reviji, ki jo izdaja v Beogradu društvo enakega imena, je napisal v zadnji številki dr. Bogumil Vošnjak razpravo „Jugoslovanski gospodarski nač*t“ in članek „Misli“. k Illuslrirte Zeitung, Leipzig, objavlja v številki z dne 22. junija zanimiv članek o pridelovanju sisaja v Afriki, o Kitajcih v Bangkoku, obrambi pred letalskimi napadi, ostmarških slikarjih, mnogo lepih slik itd. Šahovski turnir za prvenstvo Maribora Sinoči je pričel v vrtu kavarne ,,Bri-stol“ v spretni organizaciji šahovskega odseka SK Železničarja turnir za prvenstvo Maribora. Turnir teče sicer v nekoliko nerodnem času (doba „kislih kumare", E oči Ulic, dopustov in utrujajoče vročine), ar je vplivalo tudi na udeležbo, ker se na turnir niso javili nekateri vidni mariborski igralci. Kljub temu izostanku pa je treba naglasiti, da je turnir dobro zaseden. V oasekih Železničarja in UJNZB so se v zadnjih letih pojavili prav dobri igralci, ki se s polno pravico potegujejo za naslov, kateremu velja prirejen turnir. Sinočnjo otvoritev je vodil turnirski vodja agilni g. Fischer, ki je sporočil udeležencem turnirski red in vse podrobnosti ter razsodišče, ki ga tvorijo gg. prof. Sila, magister Albaneie in inž. Uran. Za turnir se jc prijavilo 17 udeležencev, ki jim je žreb določil naslednji vrstni red: 1. Gerželj (MSK\ 2. Marvin (UJNZB), 3. Mi-šura (U), i. Vidovič (2). 5. Lukeš B. (U), 6. Sutnenjak (2), 7. BaJjič (2), 8. Certa-talič (U), 9. Ketiš (2), 10. Pesek, 11. KnechtI (2), 12. Lukež F. (U), 13. Ro goršek (Z), 14. dr. Krulc, 15. Nosan (U), 16. Eferl (Z), 17. Mohorčič (2). Koj nato pa so stekle šahovske ure. Poteza za potezo je ustvarjala na šahovnicah „bojno razpoloženje" in kmalu so se jele kazati prve oblike „kdo stoji bolje in kdo slabse“. Aljehiuka med Crtaličem in Knechtlom je prišla zgodaj na „mrtvo točko“, skoraj ob polni deski še bojno razpoloženih figur sta si nasprotnika točko razdelila, dasi bi mogel beli z igro še izgledno nadaljevati. V tem pa jc pričela rasti „kriza“ na deski Lukeš B.—dr. Krulc. Slednji je damski gambit vzel „prelahko“. Mladi Lukeš ni prezrl nekoliko nesolidne kombinacije dr. Krnica, ki ie moral dati kvaliteto, da se je naposled rešil iz neprijetnih klešč, Prednost je nato Lu- keš odlično obdržal do konca ter poskrbel za senzacijo 1. kola. Celo točko je pospravil tudi prvak UJNZB Mišura, ki mu je Eferl nudil sprva trd odpor, pa je nato v lepi poziciji s par slabimi potezami docela upropastil svojo partijo. Ketišu je Pesek nudil v kraljevem gambitu mnogo premalo odpora ter moral po 37. potezi predati- Mohorčič in Marvin sta igrala pozicijsko sidljanko; slednji si je v svoji poziciji ustvaril več slabih točk, ki so ga naposled veljale partijo. Zanimivo angleško partijo sta odigrala Su-menjak in Regoršek, ki si je v blokirani končnici priboril nekaj prednosti, ki jo je lepo izrabil do zmage. Partija Babič— Lukež J. je tik ob prekinitvi končala re-mis. Babič v središnici ni izkoristil ugodnega trenutka, ko bi lahko z napadom zavzel črno postojanko, zavil je v končnico, ki pa ni imela zanj v sebi več ko remis. Vidovič in Nosan sta pripeljala igro v končnico, ki je Nosanu obetala zmago, Z nekaj nepreciznimi potezami pa je dala igra samo remis. Gerželj je bil v l: kolu prost. Danes zvečer se turnir nadaljuje z 2. kolom. 10«. DAMSKI GAMBIT (1. kolo mariborskega turnirja) Beli: Lukeš B. Crni: dr. Krnic 1. d4, d5 2. SIS, SIG 3. c4, e6 4. Lg5, Sbd7 5. Sd2, Le7 «. e3 0-0 7. Dc2, c« 8. Ld3, h6 9. LI4, dxc4 10. Svc4, Sd5 11. Ldfi, Lxd6 12. Sxd6, Sb4 13. Dbl, Sf« 14. Sxc8, Txc8 15. 0-0, c5 18. Tel, Dd6 17. Le2, cxd4 18. Sxd4, e5 19. Sb5, Dd2 20. Sc3, Sld5 21. Sxd5, Sxd5 22. Lc4, S1C 23. Df5, Dxb2? 24. Tabl, Txc4 23. Txc4, Dxa2 26. Tcb4, b6 27. Dxc5, Sd7 28. Dd4, Seč 29. Tal, De2 30. Tb2, Dd3 31. Txa7, Td8 32. Dxd3, Txd3 33. g3 in beli je nato v končnici uveljavil svojo materialno premoč do zmage. £. S. BRUCE: 58 pjuStmukma sktivM5t Na drugi strani zidu pa sta se Warren m Jill oprezno začela plaziti proti tihi graščini. Kmalu sta bila pred črno odprtino v hišnem zidu. Jill je pokleknila. Začul se jc kovinski pok in dvignila je težke že-*2ne križe, ki .tih je prislonila k zidu. »Mene bi bili pustili, da bi bil to opra-je šepnil Warreu. »Ne, vajena sem že tega«, je tiho od-'£nito dekle. »Pojdite za mano! Pazite, ® se kam ne zadenete«. Po takšni poti ni bilo težavno zlesti v hišo in malo nato sta bila že v kleti. Jill je vzela električno svetilko i vnoslatl • olsmu skuoal r naročilom ali oa oo ooStnl položnici na Čekovni reSuo It. IMM Za «1* nlsmcne odgovore elede mallb oglasov se mora orlložltl znamka ta 9 din Aazflo Kazenska kolonija tudi za — Eskime Severnozahodna Kanada je svet zase. Meri 3.2 miljona km*, je šestkrat večja od Francije, toda na tem velikanskem pro štoru biva komaj 10.000 ljudi. Za red in javno varnost skrbi tod 1000 angleških orožnikov, ki stražijo tudi Yukon na zahodu, kjer biva 4500 ljudi. Na 15 prebivalcev pride tedaj en orožnik. Seveda si ne smemo misliti, da je Kanada zato zločinska dežela. Nasprotno, zločini so tod zelo redki, večina prestopkov se omeji na tatvine severnih jelenov in vprežnih psov. Za eskimske grešnike je kanadska vlada zgradila posebno kazensko kolonijo na samotnem otoku Herschellu, na zahodni strani zaliva Mackenzie, severno od 70. vzporednika. Velike kamenite zgradbe stoje v zatišju pred severnimi ledenimi viharji. Sem kaj pridejo tatovi, tihotapci, redki morilci in razbojniki med Eskimi, Indijanci, pa tudi belci. življenje v teh jetnišnicah za evropske pojme ni tako strogo. Jetniki dobivajo isto hrano kakor 50 orožnikov, ki jih stražijo. Lahko se prosto gibljejo, love ribe in mrože, pobegniti itak ne morejo s samotnega otoka. Eskimi so pa kljub temu zelo prizadeti in za zidovjem začno ti prijatelji zimske narave kmalu hirati. Bli- Sokolstvo TABORJENJE SOKOLSKEGA DRUŠTVA MARIBOR - MATICA Sokolsko društvo Maribor - matica priredi samostojno taborjenje v Martuljku na Gorenjskem za članstvo in naraščaj nad 16 let. Prijave je oddati v društveni pisarni vsak dan od 11. do 12. ure in od 16. do 19. ure in to vključno do 10. julija t. I. Tabor bo trajal 4 tedne in znaSa taborni-na din 10.— dnevno. Plača se lahko v dveh obrokih in sicer . obrok do 10. julija. Drugi obrok pa po 1. avgustu. Ta tabor ni v zvezi z župnim taborom, ampak je izključno za pripadnike Sokola Maribor matica. SOKOL LAŠKO V nedeljo praznuje Sokolsko društvo v Laškem dvajsetletnico svojega obstoja in plodonosnega delovanja na narodnem polju. Sicer je bilo društvo ustanovljeno že v svobodni domovini, vendar nima nič manjših zaslug za polnjenje narodne zavednosti, in ni vodilo nič manjšo borbo v nekdanjem nemškem gnezdu. Da je Laško danes tako narodno, da med nami ni narodnih odpadnikov, je ravno delo laškega sokolskega društva. Ob tej priliki bo zlet celjskega sokolskega okrožja, zvezan z narodno obrambnim dnem. I. Sokolsko društvo Pragersko ima v četrtek ob pol 8. uri zvečer članski sestanek. Ker namerava društvo prirediti v mesecu avgustu tombolo se poziva članstvo, da se sestanka udeleži polnoštevilno. 1. Sokolsko telovadišče — ni občinska pot! Preko letnega sokolskega telovadišča Pragersko je nastala pravcata peš pot. Društvo je posadilo okrog in okrog sadike za mejo in napeljalo celo ograjo. Vendar pa še hodijo preko telovadišča in uničujejo nasajene sadike. NOVO! ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ KOVAČ. MARIBOR, TYRŠEVA 14 s pravico javnosti Otroci državnih uslužbencev Prejemajo dravinjsko doklado. Ker se sprejme le omejeno število učencev, se je treba takoj vpi sati za šolsko leto 1939-40. 6082—1 Posest Lepa novo zgrajena TRISTANOVANJSKA HIŠA j lepim vr^om, gospodarsko poslopje in klet, se ugodno proda v Kamnici pri Mariboru. v Hrašah v trgovini Stro- maer. SOBA IN KUHINJA se takoj odda. Betnavska 6. 6096—5 TRGOVINA v kraju s sedežem oblast, se da takoj v najem. Promet od 30- do 40.000 din mesečno. Do pisi pod značko »Solidno 1939« na upravo lista. 6100—S Stanovanje išie T&V cp SOBA IN KUHINJA za dve osebi. Naslov v upravi, 6085—6 Sobo odda SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda takoj eni ali dvema o Rebama. Gosposvetska ul. 1’ Studenci._____________6095^—7 SOBO oddani takoj. Vprašati pri čev Ijarju. Stritarjeva 5. 6098—| OPREMLJENA SOBA se takoj odda. Naslov v upra-f083-9 vi. 6078—2 Prodam MOTORNO KOLO 250 ccm se poceni proda. Naslov v upravi lista. 6088—4 Stanovante STANOVANJE eno- in dvosobno se odda v Smetanovi ulici 54. Gostilna. 5959-5 DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami se odda s 1. avgustom pošteni stranki do 4 oseb. Ogled ob delavnikih od 3.-6., ob nedeljah od 2.-—4. ure popoldne. Dušanova 9. 6079—5 Sončno KLETNO STANOVANJE soba in kuhinja, se takoj odda mirni stranki. 2—3 osebe. — Ogled no popoldnevih. Dušanova 9. 6080—5 SOBO IN KUHINJO oddam v najem 1. avgusta. Smetanova 52. Vprašati I. nadstr. 6084—5 Dvosobno, sončno STANOVANJE s pritiklinami se odda s 1. avgustom. istotam se odda tudi opremljena soba 2 osebama. Ljubljanska ul. 36. 6090—5 LOKAL , „ v hiši ulica Kneza Koclja 24 se odda v najem s t- avgustom t. I. VpraSati pri hišniku Sodna ul. 32. 6092—5 OPREMLJENA SOBA se odda v naiem brez ali s hrano. Taborska 16, vrata 3. 6099—7 Sobo Išie —■■fcjjtfiU.Tgi-.« **>)« ir-1 m «—j PRAZNO VECJP SOBO iščem v centru, nairaje v Vetrinjski ulici. Ponudbe upravi »Večernika* pod »Takol«. J 6086—-* Službo do bi SAMOSTOJNA POMOČNICA se sprejme takoj. Modni salon KovŠek. Aleksandrova 36. 6091-9 Službo tšte Mistik prišei MLADO DEKLE čedne zunanjosti, z znanjem boljše kuhe želi službo pod-natakarice. Zrinjskega trg 9. Wi Kregar. 6089—10 Največji dobrotnik lludstva, psihografolog in hiromant samo kratek čas v Mariboru. Pove Vam čisto resnico Vašega življenja o zakonu, ljubezni. značaju, trgovskih stikih. boleznih in vse drugo, kar se tiče Vašega življenja. Kar hitro pridite in dajte si vse povedati v gostilni »Pri zlatem levu«, Vodnikov trg 4, soba št. 8. — Stranke sprejema od 8. do 12.. ter od 14. do 20. ure. 6102 Iščemo DVO- ALI VEČSOBNO STANOVANJE (mesto ali okolica) takoj ali pozneje. Ponudbe upravi pod »Stanovanje«. 6087—6 SPOMNITE SE CMD! Oglašujte v »Večerniku" Samostojna, poštena ženska želi mesto HIŠNICE Vetrinjska 4.__________6093—10 ISCEM MESTO HIŠNICE z malim delom. Naslov v upr* vi lista. 6094—10 SLUŽBO IŠČEM TAKOJ z enoletnim otrokom na deželi. Ali za postrežnico tukaj v mestu. Naslov v upravi. 6097—10 Pouk »HERMES« enoletni trgovski tečaj sprejema dnevno priiave. Praktičen sodoben trgovski pouk. Nizka šolnina. Zahtevajte pro spekte! Maribor. Zrinjskega trg 1. 5894-1 PETOŠOLEC PROSI IN-ŠTRUKCIJE za popravne izpie. Naslov v upravi. 6081—13 Izd ia in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tisku Mariborska tiskamo d. d., predstavnik STANKO DETELA * Mariboru. - Oglasi po ceniku - Rokopisi se ne rračajo. — Uredništvo lo uprava; Maribor, Kopališka ulica 6. — Telelon uredništvu štev. 25-67 In uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni ručun štev 11 409