?o$tnina olatana v ©otovlni LCtO LVII. v Uublteni. v petek, dne 19 aorila 1929 Št. 89 St. 2 Oir Naročnina Dnevna izdaja za državo SHS meset.no ZS Din polletno 130 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nede Bkn »zdala ceiole no v JuSlov.«) Jugoslovanski poslanik v Pragi Angjelinovič je na-glašal pri sprejemu novinarjev, da ima Jugoslavija trdne mirovne namene, da se jiosveča sedaj popolnoma svojemu notranjemu prero-j< nju in zedinjenju in da hoče vlada zbrati brez razlike vse narodne sile. Dr. Benešov optimizem o velikem napredku mirovne misli sprejema tudi jugoslovanska vlada iu njeni narodi. Ta ideja je ustvarila malo antanto. V tem duBu se sedaj vrše pogajanja ■/. Bolgarsko in obnavlja staro prijateljstvo z Grčijo. Ta želja po miru dokazuje velike vitalne sile jugoslovanskega naroda, ki jc močen dovolj, doprinesti potrebne žrtve za ohranitev svoje integritete in svojega drago plačanca miru. Zagreh, 18. aprila. (Tel. Slov.) I~ /.edinje-nih držav sta sc včeraj vrnila frančiškana o. Tt-ofil Harapin, provinci;:! hrvatske prfcviiirijc sv Cirila in Metcib in o. Avgust žtifcnr. Mi d afriškimi izseljeni sta sc mudil?, čust mtsccev. Obisl.nla sta veliko število nascii.iii. Fovscd si;', lila lipo sprejela. Don B®sco -- blaženi Rim, 18. aprila. (Tel. Slov.) Dne 2. junija bo svečano proglašen za blaženega ustanovitelj ( salezijanskega reda don Bcsco, pri čemer bo • na papeževo željo razsvetljena frenta cerkve sv. i Petra s kupolo z znanimi rimskimi bakljami. Ob preslavi papeževega duhovniškega jubileja, dne 21. decembra 1929 se bo slovesno dvorila tudi vatikanska železniška proga in kolodvor ter veliki, novi most preko Tibere. Zagrebške vesti Rt munski učenjak, slavist in etnograf prof. Peter Caraman sc mudi v Zagrebu Tu proučuje hrvatsko fclkic.ro. Dela v vseučiliški knjižnici. Iz Zagreba odide v Atene, odkoder se vrne v Zagreb, tla dokonča svoje tlelo o folklori balkanskih naredov in nje ciluoaajih tlo Romunije. S! c !:;*>,! it i Dom ic :»anc$ izšel, s čemer so dcmnriirauc vse vesti, da je ustavljen. Ekr!-,ki Uiicči*. 01-c gospjJ.ični sla bili že v »oboto i; pu-rt.rni. Kr.';cr. pa piv i j o ?;>dnjo vesli, rta. Hli v torek zopet' aretivo-d, V moki arctacije :o nezn. ni. / / aj/e novega Koledar Petek, 19. aprila. Leon, Ema, Konrad, Krescencij. — Jutri: Neža, Teodor. Življenjska zadeva Slovenske Krajine Železniški promet z Madžarsko. Murska Sobota, 17. aprila. Z današnjim večernim vlakom so odpotovali na železniško konferenco v Ljubljano, katero je sklical za jutri pojjoldne ob 16 g. promet, minister dr. Korošec, da razprav.ja o vzpostavitvi železniškega prometa na progah Hodoš-Lavidhaza-Koiornmny in Dolnja Lendava-Redics, delegatje trgov, gremijev. Železniška konferenca v Murski Soboti, ki jo je za preteklo nedeijo sklicalo načelstvo trgovskega gremija za mursko-soboški okraj je zelo lepo uspela. Po svojih zastopnikih so se udeležili omenjene konference tudi delegati trgovskih gremijev za okraj Donja Lendava, Ljutomer in Ormož. Konference so se nadalje udeležili vsi zainteresirani krogi v Murski Soboti, med drugim okrajni glavar g. Gašper Lipovšek in postajenačel. g. Ciril Vran-čič. Izmed sosednih občin so bile na konferenci zastopane sledeče: Slatina-Radenci, Križevci, Puconci in Markišavci. Konferenca se je izrekla za takojšnjo otvoritev proge Hodoš-Davidhaza-Isefnost. 35 krojačev je samo v enem tednu iskalo dela, a dobila sta ga samo 2. Krojačev in šivilj je pri nas veliko preveč. Enako čevljarjev. 64 jih je iskalo pretekli teden dela. Kljub toliki brezposelnosti v oblačilni stroki pa stalno primanjkuje krojačev za finejša dela in tako zvane velike kose (plašči itd.), a med čevljarji takih, ki bi umeli šivano delo. Živilska stroka, v kolikor jo zastopajo peki, životari. Tu dobro prosf>erirajo le veleobrati (parne pekarne). Posamezni mojstri pogosto iščejo na Borzi dela vajencev, vendar je Borza dela v tem slučaju skrajno previdna in brez izrecnega privoljenja staršev odnosno varuhov, ne pošilja vajencev v pekovsko obrt ampak svetuje, naj si izberejo rajši kako drugo rokodelstvo, ker v pekovski obrti pri nas ni prave eksistenčne bodočnosti. Kleparji in instalaterji so preteklo zimo dobro zaslužili, ker so bili vsak čas zaposleni pri popravljanju škode, ki sta jo povzročila na strehah, žle-bovju in instalacijskih napravah sneg in mraz. Brezposelno?! med stavbinsVimi delavci je sicer še vedno velika vendar je upati, da ho z otvoritvijo stavbne sezone znatno ome;ena. Pretek'i teden se je zrlasilo na borzi 105 zidariev in 37 tesarjev za delo. Delo ie dobilo 22 zidanev. Število brezposelnih 1->rivcev, natakarjev in zasebnih nameščencev narašča. Žrtev Draviive Sv. Vid pri Ptnju, 17. aprila. Kot vsako leto je tudi letošnje pomladno deževje visoko dvignilo Dravinjo. Dravinja je narasla več ko za 1 in pol m in drvi vsa umazana in deroča proti Dravi. S seboj nosi polno hlodov, vej, dreves. Včeraj popoldne je viničar g. Ivana Šo-sieriča, Jakob Duh čakal ob Dravinji in z dolgim drogom lovil les, ki je plaval po Dravinji. Ko je najmanj slutil, ga je težak hlod potegnil za seboj v vodo. Dolgo časa je Duh plaval po sredi, ljudje, ki so gledali, mu niso mogli pomagati, kmalu je izginil jxxl vodo, ki ga je odnesla daleč od domačije. — Trupla Se niso našli. — Jakob Duh zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otročiče. Dravinja še vedno narašča; ako deževje ne preneha, bodo v nevarnosti naši mostovi. S smučmi po Dravi Maribor, 18. aprila. Za mariborske smučarje gotovo senzacija. Doslej so s smučmi samo drseli in frčali po snegu. Pa ti pride šmenta novo odkritje — jx>vodne smuči. Dejstvo. Tam pod Schniiedererjevim posestvom se že nekaj dni sem trenira uslužbenec pri mestni občini A. K. Na vodnih smučeh drsi po Dravi nizdol. čisto enostavno gre, brez naporov in naponov. In še to je važno ter omembe vredno, da so omenjene vodne smuči izum ter patent Mariborčana K. Namestnika, ki se je že udeistvoval na njih po Donavi do Požuna ter po Renu do Amsterdama. Inozemsko časopisje je prineslo o tem zelo obširna ter priznalna poročila. Zaenkrat pa št-, ni nevarnosti, da bi povodne smuči izpodrinile sila priljubljene »činaklne«. Sicer je mehanizem teh povodnih smuči sila enostaven — na obeh straneh po dvoje skupaj pritrjenih desk, na j>red-nje in zadnje strani pa s poprečno deščico uravnani. In stojiš na smučeh kakor v čolničku in plo-veš nizdol... Fletno in igraje gre vsa stvar po svojem tiru. Izpodrinile pa omenjene vodne smuči zato ne bodo priljubljenih činaklnov, ker bo težko kdo zmagal, da žrtvuje za nakup teh smuči celega »jurijac. Nekaj jih pa bo gotovo. Tako se nam obeta v letošnji kopalni sezoni sila živahno vrvenje po široki dravski ploskvi od Felberjevega pa do Kraljevega otoka — poleg kopalcev in činakli-stov se bodo udejstvovali tudi sicer zaenkrat bolj na redko posejani povodni »smučarji«. Pa naj kdo reče, da nismo v Mariboru napredni Skale se rušiio Velika vas, 17. aprila. Morda je zato tak križ z novicami v našem kraju, ker smo tako rekoč odrezani od sveta. Pošta ' roma jk> neštetih ovinkih, predno jo dobimo. Zlasti glede časopisja je to silno nerodno, ker n. pr. dnevnika časih po par dni ne dobimo, potem pa od 3 ali 4 dni skupaj. V takšnem položaju smo te-: daj in zato se ne čudite, ako smo iz te nerodnosti tudi sami postali nerodni in brezbrižni ter nas dosti ne briga ostali svet. Poznate cerkvico sv. Miklavža? Saj je vidna claleč na okrog, zlasti pa iz doline, ko se vozite ob Savi proti Litiji. Pod lo cerkvico, h kateri ob romarskih dneh prihajajo ljudje od vsepovsod, je hrib silno strmo spuščen. Ponekod štrli iz hriba golo, skoro navpično odsekano skalovje. Letošnja huda zima s svojim neizprosnim mrazom jc lo skalnato stran dodobra premrazila. Posledice so se pokazale v sredo ponoči. Okrog polnoči je pričelo ropotati in bobneti v hribu. Tik pod sv. Mi-; klavžem se je utrgala cela plast skalovja. Z vso | močjo so skale grmele nizdol. Skupno se je pri-kotalilo v dolino 12 velikih skal. Na Zammlovo njivo v Veliki vasi se je privalila tolika kot velika kmečka peč. Obtičala je sredi njive ter jo j najbrž ne bodo mogli niti odstraniti. Šest parov konj jo gotovo ne premakne. Nekoliko manjša ■ skala je s silnim ropotom prigrmela ravno za Mo-čilnikarjevo hišo. ki stoji na samem za streljaj od Velike vasi. Ko bi ne bilo poti za hišo, kjer je j k sreči skala obtičala v jarku, bi prav gotovo treščila prav v hišo in vsled silne brzine in ogromno obsežnosti predrla zadnjo steno ler se naselila kar — v izbi poleg peči. Sedaj se nad živo sknlo že cel dan ukvarja MoČilniknrjev fant; razbija jo s kladivom, kar pa mu gre počasi od rok. „UsireUen hočem biti!44 Odiseja hercegovskega hajduka. V sredo je bila pred mostarskim porotnim sodiščem izrečena smrtna obsodba nad hercegovskim razbojnikom Mitrom Bora iz Dodanoviča, okraj Lubinje. Meseca maja leta 1922. je Bora iz | zasede ustrelil svojega svaka Jovo Beška, ki je i prišel iz Amerike. Po tem zločinu se je Bora leto dni skrival kot razbojnik po hercegovskih planinah, delal vlome v trgovine in napadal s svojimi tovariši pošto. Nato se je napotil j)eš po svetu. Prepotoval je sko-| ro vse evropske države, opetovano padal oblastem v roke, a se jim je vselej zopet izmuznil. Njegovega bega niso ovirali ne težki okovi, ne toča leži v kofeinu, ki ga vsebuje vsaka vrsta navadne kave 1—3%, in ki ga zdravniška veda pozna kot zavraten struT) za srce in živce. Radi kofeina zdravniki mnogim zab*;. kt bolehajo na srcu brez skrbi mje?o kavo Hag, ♦ako ro^lžna je in zdrava. P"—--'r-jte pe o tem! Vi r(> —/»«*!{ nikoli pogre- ša*? *rave Farf. Originalne zavitke po Din 74.— in Din 77.— dobile v vseh dobrih trgovinah. V kraie. kier se ie ne dobivajo, pošlje vsako množino Iranko do običajni ceni: KAVA HAG P. D.. Marttčeva 14b. ZAGREB. Vzorec Vam pošljemo po prejemu Din 1.50 v znamkah in priloženega KAVA HAG °'lasa 5 VARUJE SRCEin ŽIVCE krogel iz pušk zasledovalcev, no visoko zidov j* ječ. Med potikanjem po svetu se je bavil s tihotapstvom tobaka. Klatil se je po Bosni, Hrvaškem, Madjarskem, Avstriji, Čehoslovaški, Poljski. V Varšavi je dobil delo v neki tovarni, pa je nekaj naredil in zbežal v Nemčijo. Iz Hamburga je z nekim tovornim parni kom odplul v New York, kjer je bil prijet in po odgonu odpeljan nazaj v Hamburg, kjer so ga zaprli. Toda kmalu je ušel in se odpravil zopet v Varšavo, od tam pa v Rusijo. Iz Rusije je potoval na Dunaj, kjer pa so bila zanj tla prevroča in je krenil v Maribor. Tu so ga sprejeli naši orožniki, a jim je ušel in se par dni pozneje jx>javil v Zagrebu. Polotilo se ga je domo-tožje, namenil se je končno domov. Poldrugo uro je ostal v rojstni v si iu se hotel javiti oblastem, toda zbal se je, da bi ga orožniki ne tepli in je rajši bežal v Črno goro. V Skadru se je izučil za brivca. To obrt je pozneje 2 leti izvrševal v Tirani. Iz Albanije je šel v Bolgirijo, odtod pa v Bitolj, kjer se je prostovoljno javil oblastem. Ko mu je predsrdnik prečital obsodbo, je uprl svoje polzaprte oči v sodnike in vprašal: »Koliko sle rekli?« »Vislice k ■Ne sprejmem tega. Hočem, da boni ustreljeni« ■•■Naš zakon določa smrtno kazen samo na ve-šalih,« pojasnjuje predsednik. »Nočem in nočem biti obešen. Gospod zagovornik, pritožite se in recite, da obešanja ne prevzamem. Ustrele naj me!« V težkih okovih so ga odvedli iz j>orotne dvorane v jelniško celico, kjer čaka nadaljnje usode. * Bogdan I^epkij: Bolnik — Oprostite, prečastiti 1... — Kaj je? — K bolniku, sel vas čaka! ... — K bolniku? K bolniku? ponavlja župnik in si mane zaspane oči. — Naj skoči k cerkovniku, da odpre cerkev in pripravi, kar treba I Služkinja odide izpred vrat in lahko bi slišal, kako govori, kar je naročil župnik. Župnik se obrne na postelji in potegns nase odejo, ki mu je zdrknila. — K bolniku! Kaj češ? Moram iti! Pa tako rad bi še malo zadremal... Počasi mu lezejo obrvi na zaspane oči, zvonovi mu kličejo v spomin misel na bolnika, toda njihov pritajen daljni glas ga uspava in župnik zopet zaspi. — Prosim, prečastiti! — ga iznova prebudi trkanje na vrata. — Kaj je? — Cerkovnik je že odšel v cerkev in vas čaka. — Čaka? Reci mu, da že grem i Kmalu zatem sta stopila iz cerkve dva moža in krenila v vas. Utonila sta v morje bele megle. Drug drugega skoraj nista videla, vendar so mimoidoči poklekovali že na samo cingljanje zvončka, kakor je treba poklekniti, če gre mimo duhovnik z Bogom. Po poti je ležala jesenska slana in blato, ki sc je napelo ko testo v nečkah, je čisto po-mrznilo in se lesketalo v umazanem sijaju. Pod nogami je hrostalo iu se udiralo. Župnika je zeblo, pa je hitel, a tudi cerkovnik je naglo stopal in pozvanjal na vsake tri, štiri korake. Ko sta že precej prehodila, se ustavita pri vodnjaku za šolo. — Tukaj bo! reče cerkovnik. — Tukaj? se začudi župnik in odpre vrata. Čudno se mu je zdelo, ker je bilo v hišici tiho ko v grobu in ni nihče nanj čakal; še sosedov ali sorodnikov in vaških padaric ni videl. Mogoče pa ni tukaj? meni župnik. — Seveda je, baš tukaj! Stari Uric je bolan, saj vem! — Pa greva notri, če je že tako! Stopita v sobo. Vse tiho. Nikjer žive duše. Postelja je sicer postlana, a prazna. — Hej, kje pa je kdo? kliče cerkovnik in pogleda v kuhinjo, v kamro in še v drugo sobo, pa so se mu oglasile samo kokoši v veži. — Kaj naj storiva? Čakajva! in sede na klop. Tedaj je vzšlo solnce in megla se je vzdignila nad strehe. Župnik in cerkovnik sedita in čakata. Nenadoma zaslišita, kako na dvorišču nekdo vpije: — Huš! HuSl Stopita na prag. Za prasci teka bos starček z razmršenimi lasmi in se na vse načine trudi, kako bi jih prepričal in pripravil do toga, da bi šli v svinjak. Prasci pa kot da so se norčevali iz slabotnega in okornega starca, so bežali po dvorišču in menda jih je strašno mikalo, da malo pogledajo na vrt, ki jo bil zagrajen s slabim plotom in na katerem so bila vratca iz protja. — Huš! Huš! je klical starec in komaj hnri'1 na suhih nogah. — Huš v svinjak! Huš! Huš! Župnik je to nekaj časa gledal, nato pa se je ujezil. — Kaj vam pride v glavo? Sporočate pome in me preženete s postelje, pa za nič! Kdo je pri vas bolan? Starec pogleda župnika in migajoč z glavo odgovori' — Da, prečastiti, oprostite, jaz sem bo-lan. Duša mi je že na jeziku! To je bilo župniku vendar preveč: — Kaj, ali me imate za norca ali kaj? Duša mu je na jeziku, pa skače za prasci po vsem dvorišču! — Kaj pa naj storim, prečastiti? Če so ušli iz svinjaka, jih moram zopet nazaj pognati. Huš! Sicer uidejo na vrt ali pa odska-čejo na vas! Huš! Kdo ve, kako dolgo bi prešiči še skakali, ne če bi bilo cerkovnika. Zvonček in rdečo svetiljko je odložil na prag in šel pomagat starcu. In ko so prasci uvideli, da sedaj no bodo mogli več zbežati, so takoj odskakali v svinjak. Starec še enkrat zavpije nanje, zapre vratca in jih zapahne z lesenim kolcem. Šele potem stopi k župniku in mu poljubi reko. — Oprostite, prečastiti, in ne jezite se name! Ušli so kot po navadi in sem jih tnoral pognati v svinjak. Župnik se niti ni znal prav jeziti, ker je bil predobrega srca in z ljudmi prijazen. In čemu bi se tudi jezil? — Saj se ne jezim — odgovori prijazno, to pa vendar ni prav, da me brez potrebe budite. Vidini, da sle popolnoma zdravi in v nedeljo kar sami pridite v cerkev k spovedi. — Oh. ljubi Rog! V nedeljo? Nikakor! Sam Bog ve, če bom še pol dneva dočakal. Vse sile sem napel, ko sem čakal nn vas. Bog mi je priča, da je tako. — Dobro, dobro — meni župnik stopajoč v izbo. Starček odide v drugo sobo. dn se pre-obleče. Kmalu se vrne preoblečen in pocestni. Župniku se ni mudilo, ker se mu ni zdelo potrebno. Hotel kmalu povrnila — torej je lahko mirno umrl. (Poslovenil: J. G.) marsikateri živinski prekupec ne zmeni dosti. Dva sta prodajala konje kar na ulici izven sejmskega prostora, eden je prignal živino na sejem brez živinskega potnega lista, eden pa si je dovolil šc nekaj več: ponaredil je datum na živinskem potnem listu. Vsi štirje so ovadeni in bedo morali plačati občutno kazen, kajti sejni-ske predpise je treba spoštovati. © Škropilni avto na nlieah. Lepo vreme, ki smo ga Ljubljančani deležni sedaj, je prineslo seboj tudi svojo nadlogo, neznosen prah, namreč, na ulicah. Včeraj je pričel voziti po mestu škropilni avto, ki je za silo zmočil nekatere bolj prometne ulice. Največ prahu pa je gotovo n« Bteivveisovi cesti. Tu jo prah toliko bolj neznosen, ker ga veter zanaša tudi v park Občinstvu bi bilo ustreženo, če bi mestni škropilni avto večkrat poškropil tudi to cesto, kljub temu. da je — državna. 0 Nezgoda na glavnem kolodvoru. Včeraj zjutraj okoli štirih se i0 na glavnem kolodvoru v Ljubljani pripetila sledeča nezgoda: Ko je neki tovorni vlak vozil z Dolenjskega na postajo, je prišlo pri neki ločnici (kjer tiri menjavajo smer) do oplazenja s skupino 40 vagonov. ki jih je rinila lokomotivo od nasnrotne strani po vzporednem tiru. Prcmikači vagonov si prezrli, da se pomikajo vagoni žo preko ločnice, a strojevodja tega ni mogel opaziti, ker je bilo pred lokomotivo omenjenih 40 voz. Tako je prišlo do oplazenja. pri čemer je en nizko-stenski vagon iztiril in se prevrnil. Tudi lokomotiv,! in ostali vagoni so nekoliko poškodovani. Človeških žrtev ni bilo nobenih. Po preteku dveh ur sta bila tira, kjer se je nezgoda pripetila, zopet prosta, škodo je po prvi cenitvi za kakih HOOODin. Kdo je nesrečo zakrivil, še ni ugotovljeno. O Nova plinska napeljava. Te oni je pričela mestna plinarna / deli za napeljavo plina v tovarno Jugosteyer« v Sp. šiški. Nova plinska napeljava bo šla od železniškega prelaza na Gosposvetski cesti do Frankooanske ulice, kjer bo krenila proti bivšemu SlogradiR. sedaj Jugosteyerju«. :>Jugosteyer«, ki izdeluje kolesa in namerava obrat razširiti, bo potreboval |)lin za varenje, topen jo itd. Dnevna poraba plina bo znašala približno 200 m3. Mestna plinarna bo na novi progi oddajala plin tudi zasebnim strankam, ee se bo za to katera priglasila. Plinsko napeljavo dobi tudi tovarna Saturnus« v Mostah, kjer je napeljava /e napol končana. Mesečna poraba plina v »Suturnu-su bo znašala okroglo 5000 m3. V obeh slučajih bo mestna plinarna investirata približno 200.000 dinarjev. 0 Poškodovale« no našli. Prejšnjo nedeljo zvečer so sc stenli gostje gostilne pri »Fortnni« in jc nekdo udaril tovarniškega delavca Goi-gerja s steklenico po glavi. Geigorju so se pretresli možgani in jo še sedaj v bolnišnici. Po-škodovalca policija ni mogla dolgo najti. Sedaj ga je izsledila v osebi 18-letnega knjigoveškegu vajenca O. M. Ta je priznal, da je udaril Gei-gerja po glavi, izgovarja se pa na znani način: »Če ne bi jaz njega, bi na on mene.« 0 Trpinčenje živali. Dan za dnem prihajajo na policijo pritožbe o trpinčenju živali. Nekateri slučaji so že taki, da se človeku kar ježe lasje spričo take krutosti in brezobzirnosti do živali. Neki mesarski pomočnik jo kupil v Medvodah tri mlade kozličke. Vsem trem je zvezal noge skupaj in jih potlačil v nahrbtnik, v katerem jc bilo prostora komaj za enega. Na mitnici so ga ustavili in ovadili. Taki ljudje bi res zaslužili, da jih objavimo s polnim imenom v časopisu. 0 Nepošten dimnikarček. Dimnikarji hodijo no hišah, čistijo dimnike, pregledujejo štedilnike ter pridejo pogosto v tuja stanovanja. Nikdar pa nobeden ne zlorabi zaupanja, ker dimnikarji so pošteni ljudje. 20-letni dimnikarček Bogomir S. pa ni tak. Aretiran je bil v nedeljo in je priznal, da je izvršil več tatvin pri strankah, ki jih je obiskal. Tako je neki stranki na Starem trgn odnesel z. nočne omarice zlato uro in jo zastavil za 250 Din. Drugi stranki je odnesel zlat prstan ter ga prodal /.a 20 dinarjev. Dimnikarček je imel živahne trgovske zveze z nekimi Rusi v barakah pri kolodvoru, toda tudi te je okradel. V neki gostilni na Dolenjski cesti pa je poneveril 1100 Din vredno violino. Dimnikarček taji še druge tatvine, ki mu jih očita policija, toda natančno bo ugotovilo šele sodišče, kateremu jc bil izročen. O »Crontia« zavarovalna zadruga. Dne 15. aprila se jc vršil v Zagrebu v sejni dvorani zadružne palače 43. redni občni zbor zavarovalne zadruge sCroatia« kateremu je predsedoval predsednik zavoda g. dr. Nikolič Podrinski baron Vladimir ob prisotnosti lepega števila zadružnih članov. Poročilo o poslih zavoda za leto 1928 je prečital generalni ravnatelj Niko- □ Za častnega č'»tia je imenovalo Cecilijino društvo č. g. A Tkavca, župnika pri Sv. Petru pri Mariboru za njegovo dolgoletno in požrtvovalno sodelovanje za povzdigo cerkvene glasbe v tukajšnji stolnici. , „, , , □ Pokop zasebnega uradnika in Maistrovega borca R. Laščana se je vršil ob veliki udeležbi občinstva; pogreba se je udeležilo zla^i vea«.o število primorskih rojakov. Na poslednji pod je spremljal pokojnika tudi oddelek vojaštva z vojaško godbo. Na grobu je zapelo pevsko društvo »Jadran« v slovo »Oj Doberdob« . □ Z delovnega trga. Pri tukajšnji Borzi dela dobijo zaposlitev takoj 1 klepar, 2 Žagarja in 1 mesar. . , . ., □ Zopet vlom. V trgovino Ludovika Rižnika v Lajtersbergu so se skozi okno prikradli žlahtni jjonočnjaki ter odnesli blaga in jestvin v skupni vrednosti 1500 Din. Ker se v poslednjem času ponavljajo v mariborski okolici vlomi v sumljivi meri, obstoja domneva, da gre za eno ter isto vlomilsko tolpo. ... □ Več previdnosti. Najprej motorovci seveda. Tain v Smetanovi ulici je meni nič tebi nič brzel s svojim motor jeni natakar Oto K. po pešpoti in pri tem zadel v triletnega Tončka R s takšno silo, da je fantiček padel na tla in dobil pri tem k sreči samo lažje telesne poškodbe. »Ober« pa je v besnem diru švignil mimo prvega vogla. — Na voglu Pobreške ceste in Drž. mosta pa je zgrmel hlapec Josip P s svojim enovprežnim vozom po strmini nizdol ter sc zakadil v dvoprežni voz pred njim. Neprevidnost se je toj»t kaznovala — pn karambolu je namreč padel Jože z voza iu odnesel k sreči samo lažje jx>škodbe. □ Kal. izobraževalno društvo v Krčevini ima prihodnjo nedeljo ob 16 v društveni dvorani (predstavo »Kovač hočem biti!«. Uvodoma se vrši poučno predavanje; med odmorom svira tamburaški zbor Katoliške omladine. □ Umrl je v tukajšnji bolnici posestnik Ivan Robnik, star 46 let. Pokopali ga bodo na Remšniki-. □ Na nosilnici v rešilnem vozu porodila. Gotovo edinstven slučaj v pestr kroniki tukajšnjega rešilnega oddelka Na polu v porodnišnico je namreč norodila na nosilnici v rešilnem vozu 25-letna soproga poštnega uradnika Jo/efina S ter povila zdravo deklico. V porodnišnici so bili seveda nad tem izrednim dogodkom nemalo začudeni. □ Navada je pač taka, da... Večkrat se je že bilo prigodilo. Prijx>dil se je v bresterniško okolico jies. Morda se je malo oddaljil od svojega gospodarja. In navadno se zgodi, da jjoči strel in da obleži štirinožno živinče obstreljeno na tleh. Pravijo, da so to skrivnostni lovci, ki si od časa do časa radi privoščijo pasjo pečenko. ki jim bojda gre zelo v tek. Razum jiva je bojazen mariborskih meščanov pred temi skrivnostnimi in krvoločnimi -ljubitelji', psov odnosno pasje pečenke. □ H generalni vaji tuk. požarne brambe, ki se vrši prihod, nedeljo na objektih tukajšnje mestne plinarne, smo dobili obvestilo, da se udeleži omenjene vaje reloktipno moštvo z vsem požarnoobramb-nim in rešilnim trenom ter vsemi tremi turbinami. Vaji bo prisostvoval tudi mestni župan dr, Juvan. □ Iz vrst naših ko cnistov smo prejeli v objavo sledeči dopis, ki slika pravo razpoloženje stanovalcev v koloniji: Kolonija, ki jo je lansko leto sezidala mariborska občina, ie res pra-.' prijetna ter se v njej vsakdo dobro počuti. Stanovanja so dovolj velika, svetla in zračna ter smo malodane vsi, ki smo te hišic e prejeli prav zadovoljni. Težko pa že pričakujemo, da bi dobri enkrat naši vrtiči ograje, da bi mor. i pričeti z deloin in urejevinjem vrta, kar bo naše največje veselje. Zato želimo, cia se prav kmalu prične z gradnjo pralnic in da se bo nato lahko izvršila ograditev vrfičev. Ogromna večina kolonistov pa jc za gradnjo pralnice v vsaki j-.osa-niezni hišici. S tem se bodo lope jx>dzidale in olep-šale. Izostala pa bo na drugi strani možnost prerekanja med našimi koonistinjami. V tem oziru naj občinski svet uvažuje želje ogromne večine kolo- Celie lič Mihovi!. Iz predloženih računov zgu dobička sc razvidi močan razvoj in velik napredek tega našega najstarejšega domačega zavarovalnega zavoda, katerega je že pred petimi rlceeniji ustanovilo svobodno in kr. mesto Zagreb in ki so stalno širi in povečava. Tako jo v lotu 1928 lia premijah in pristojbinah dosežen /nosek 42,867.012.08 Din. I. j. za 6.435.602.34 Din več. kol v prejšnjem letu. Vsote in glavnice zavarovanja so dosegle /nosek 9.511,113.060.75 Din. Na škodah je bil izplačan \ lotu t92S /.nosek 15,906.65313 in od početku zavoda 91,630.439.18 Din. Zadružna aktiva so narasla polog uevulo-ri/iranih predvoj. nepremičnin na S3'.82~019.84 Din. Poslovni dobiček /a I I02S znaša 404.158.68 Din. Kupon št .11 zadružnih tomoljnic so izplačuje poeenši od 17. aprila 1020 po 10 Din kot luni. Navzoči člani so vzeli z zadovoljstvom in odobren jeni na znanje poročilo o poslovanji' zavoda, kakor tudi zaključne račune in podelili ravratol jstvu in nadzorstvenemu odboru razrcšnlco O KEMIČNO SNAŽEN JE OBLEK. -ŠIMENC, Kolodvorska 8. nistov. .£r Frid. Scliiller: Ko varstvo in ljubezen. V nedeljo, 21. aprila 1920 zaključijo celjski Krekovci svojo letošnjo gledališko sezono z vprizoritvijo veli- * častne Schillerjeve tragedije »Kovarstvo in ljubezen*. Vstopnice se dobijo v Slomškovi tiskovni zadrugi. .O" Rekordni poset in uspeli gostovanja mariborskega gledališča. V sredo ie doživelo mariborsko gledališče s svojim gostovanjem v Celju naravnost sijajen uspeh. Popoldne so ob razprodanim gledališču igrali otroško igro »Janko in Metka«. Mladina. med katero pa se je pomešalo tudi precej »starine«, je s silnim navdušenjem sledila predstavi in kajpak umetnike z nfadini lastno glasnostjo pozdravljala. Pravi gledališki praznik pa je bil zvečer, ko so igrali Shakespearovo »Romeo m Jmija«. Obisk te predstave je bi! rekorden. Kei je zmanjkalo vstopnic, a publika je predstavi hotela prisostvovati, jc uprava postavila sedeže celo v prostor za orkester. Vprizoritev sama je bila vseskozi zadovoljiva, mestoma naravnost presenetljivo vzorna. Publika je bila ves čas predstave, ki ie trajala blizu do pol 12 vseskozi oduševljena iu je umetnike nagradila z navdušenim ploskanjem. Kot vedno, se je tudi to pot izkazalo dijaško stojišče nevredno tega imena. Skrajni čas je, da tako šola kot policija nastopita proti nečastnim razmeram na tem stojišču in zaščitita resno publiko pred izpadi slabo vzgojene mladine. 0 Danisko kopališče in regulacija Savinje. Ker je za regulacijska dela na Savinji doslej znsiguranih osem in pol milijonov dinarjev, je skoro gotovo, da se bo z doli začelo v najkrajšem Času. Tako jc tudi edino pametno. Kakor hitro pa se bo z doli začelo, jc zapečatena tudi usoda sedanjega velikega domskega kopališča na desnem bregu Savinje ob mestnem parku. Regulacija bo namreč strugo Savinje porinila precej globoko v mostni park in tako bodo morali dumsko kopališče, podreti. Tako je tembolj pritisnila potreba zgraditve novega modernega kopališča, v katerem bi bilo mogočo izkoriščati I svetovno znamenito dobrine savinjsko vodo in I obenem tudi preko zime omogočiti prebivalstvu | kopan je. Ta potreba jo tem večja, kor noseča I Celje leto zn lotom več tujcev — letovišča rjev, I ki jim s sedanjimi kopalnimi pritikami niti l glede obsega niti gledo kom Torta ne moremo no-' stieoi primerno Kor bi zgradba večjega modernega kopališča mostno občino preveč obremenila. se mestna občili« dogovarja z Zdravstvenim domom zn skupno akcijo. Da si zagotovi primerno stavbišče, bo mostna občina kupila Ra-kusehev svet na lovom bregu Savinjo. Sredstva za nakup upa dobiti iz prodaje svojo hiše no Mariborski oesti 17. vseh vrst — zajamčeno naiboliše kakovosti priporoča ANTON FAZARJNC, CELJE Dopisi Kranj Birma. V nedeljo, dne 21. t. m., bo prevz. g. knezoškof oprnvil v župni cerkvi zakrament sv. birme. V Kranj bo prišel v petek popoldne okoli 4 in bo pred cerkvijo slovesen sprejem. Istega dne zvečer ob 8 bo tukajšnje Prosvetno društvo priredilo našemu višjemu dušnemu pastirju pozdravno akademijo. V petek bo prevzvišeni obiskal obe kranjski osnovni šoli, v soboto pa gimnazijo in osnovno šolo na Primskovem. V nedeljo bo daroval ob 9 dopoldne slovesno sv. mašo med katero bo ludi podPlil zakrament sv. birme. Naše mesto bo zapustil istega dne popoldne ob treh. Gostovanje dij. orl. pododseka v Školji Loki. V nedeljo popoldne ob 5 bodo priredili kranjski dijaki v prostorih Kat. Prosv. društva v Škotji Loki notranji telovadni nastop. Ker so že pri nastopa v Kranju pokazali velik napredek in so skoro vse točke programa izvajali brezhibno, bodo tudi pri nastopu v Škof ji Loki dosegli vsaj isti če ue boljši uspeh. Hrastnik Umrl je daleč okrog znpni železniški upokojenec g. Jakob Rajner. Pokojni je vzgojil veliko število otrok, ki so zasedli razne javne službe. Star je bil 93 let in je nad 3(1 let užival pokojnino. Dolga leta je stanoval v Hrastniku pri svojem sinu. Ko je ta umrl, se je preselil k svoji hčeri v Zg. Radgono. Bil je vedrega duha in se je večkrat peljal v Ljubljano s starimi znamkami, katere je nabiral v prid družbe sv. Petra Khverja. Posetil je rad Hrastnik in se zanimal zn katoliško gibanje. Bog mu daj večno plačilo. Mosip pri Ljubljani Krajevni šolski odbor za šolo v Mostah je sestavljen takole: Župan Oražem, predsednik, šol. upravitelj J. Grad, tajnik; bhgajnik Fr. Jaklič in odborniki Fr. Karpe. Fr. Kremžar. Filip Logar, I. Tonja. Občinski cestar. Cest in ulic imamo vedno več, katere je pa treba dobro oskrbovati, da ne postanemo naposled blatna slavonska vas. Res so se. najemali tu in tam delavci, ki so opravili uaj-liujnojša delu. a drugače so bile ceste puš<~ene v blatu ali prahu. Poslej se nam obetu boljše. Občinski odbor je sklenil nastaviti cestarja, ki bo pazil, da bodo ceste prav oskrbovane. Novi lastniki hiš. Štorovo hišo na Glavni cesti, kjer je gostilna, je kupil na javni dražbi 1. Žabjak. gostilničar >pri Konjičku na Poljanski cesti. Prvo hišo na Predovičevem Selu na levi, ki je bila sedaj last Kreditne banke, nekdaj pa Pre-doviča, je kupil na javni dražbi neki Gustinčič, ki je prišel iz Amerike ■/ dolarji Obe posestvi sta se dobili za dokaj zmerno ceno. Oražem — graditelj hiš. V minulem letu je župan Oražem zgradil 17 hiš večinoma enodružinskih. v katerih je 27 stanovanj. Na ta način je precej prispeval k olajšanju stanovanjske bede. Spori Službene objave LNP. (Iz seie posl. odbora dne 17. aprila 1929.) Razvrstitev prvenstvenih tekem dne 21. t. m. v Ljubljani: Igrišče SK Ilirije ob 14.30 Hermes rez. : Ilirija rez., ob 16.t5 Her-mes : Ilirija; blagajniška služba g. Malovrh in ŽSK Hermes, rediteljstvo g. Bari in po 3 reditelji vsakega kluba: stranska sodnika za tekmo f. moštev gg. Ifrajnc Rud. iu Otruba Franc. — Igrišče ASK Primorja ob 14.30 Primorje rez. : Jadran rez., ob 16.15 Primorje : Jadran; blagajniška služba g. Czerny in ASK Primorje, rediteljstvo g. Ro-van in po 3 reditelji vsikega kluba; str. sodnika za tekmo J. moštev gg. Pečar Stanko in Milač Leopold. — Nastop službe na obeh igriščih točno ob 14 pri blagajniškem vhodu. SK Jadran se opozarja, da morajo nositi reditelj' klubski rediteljski znak. Stranske sodnike za rezervne tekme postavijo klubi sami. — Z a prv. tekmo Celje : Maribor ,, dne 21. t. m. v Celju se določi g. Stoklas — Verificirajo se prv. tekme Ilirija : Slovan 0 : 1, rezerve 9 : 0; Hermes : Jadran 4 : 2, rezerve 3 : 0 (namesto 2 : 7) na podlagi § 14. prav. prv. tekem, ker je nastopil SK Jadran z neverificiranima igralcema Šausom in Masletom. SK Jadran se opozarja, da bo LNP v prvem ponovnem slučaju poslopal proti njemu po S 1. o. p. (zabrana igre 2 do 6 mesecev). Nadalje so verificirane prv. tekme Celje : Amater 5:1, Maribor : Rapid 1 : 0. Posl. o. popravlja verifikacijo prv. tekme Primorje rez. : Slovan rez., objavljeno dne 12. t. in., na pravilni izid 5:1. — Pred kaz. odbor je pozvan igr. Erm»u Josip (SK Jadran) zaradi prestopka po § 21. oz. 43. k p. povodom tekme Jadran : Slovan 14. t. m. — Posl. o. je odobril za 21. t. m. priiat. tekme: Rapid : Atl. SK v Mariboru, Železničar : Villachev SV v Beljaku, Krakovo : .Tavornik v Ljubljani, Elan : Primorje jun. v Novem mestu. — Posl. o. obvešča ljubljanske klube I. razreda, da se bodo z dne 28. t. m. pričele prvenstvene tekme junior-skih moštev. — Za 28. t. nt. določene prv. tekme podeželskih klubov so odgodene na mesec majnik. — Posl. o. poziva zadnjikrat klube Slovan, Slaviia, Svoboda in Reka, da prijavijo do 23. t. m. rediteljstvo in stranske sodnike v smislu objave z dne 80 marca. — Posl. odbor opozarja klube, da je treba tekom 48 ur predložiti podsavezu poročilo in postavo lastnega moštva o vsaki tekmi, ki jo odigrajo izven teritorija LNP. — Odjavljeni so Igralci: S?je Baldo, Uršič Slavko 'SK Elan); Kunej Alnizii. Moleč Lovro, Simičak Nikola. Braz Jos., Miškič Diuro, Listo Srečko, Koništa Franjo, Ho-movc Viliom (SK Slivnici); S''ok Alfonz, Pire Stanko. Batista Emil, Schoss Rud., Praznik Jos., Zitko Stanko (SK ,Tavornik). — Posl. o. ie odklonil verifikacilo isrr. Slapničnr Avg. za SK Natakar in igr Sagadiu Slavka z>« ASK Primorje, ker prijavnicama ni priložena odpustnien SK Jadrana oz. SK .Tavornika in dosedania podsavezna izkaznica. — Verificirani so s pravico nastopanji 26. t. m. za SK Svoboda: Papler Stanko; zn SK Natakar: Belič Lini. Rožič Alojzij, Perhaj Jnško, Wohlfahrt Franc; za ŽSK Hermes: Novosol Stanko; za ASK Primorje: Peterlin Ivan. Žorga Rudolf: zn ASK Ilirija: Krvlna Franc. Divila Jospi; za SK Železničar: Pastemink Viliem, Pischof Josip: za SK Rapid: Podiaveršek Peter; za SK Celje: Grnbor Danilo- nadalje s pravico nastopanja v prv. tekmah dn^ 19. oktobra f 1., v prljat. tekmah pa dne 26 t. m. za SK Železničar: Pfeifer Ivan. — V smislu sklpnn upr. odbora z dne 29. marca so naslednji Igralci dosedanlegn SK Slivnica preverifi-eirani na SK .lavornik: Milavpc Miro. Žumer Ivan. Zgrnic Anton. Pr"Z Frfo. Coflnslri Mihael. Pogačnik Lado. Kunei MntVo. Skuk JoJfe. Hnrmel Tvo, Anzelc SWko. Anrelc Miroslav, Prusnik Milan, Ahčan Jnoin Sanndin RlnvVo. — Po S 10. O. p. ie dovoljen'! 7 d-našnilm dnem lgran'e prijateljskih tokem sv TMrHn ion* THima Emanuol, RelaV Franc, Greporič Alojzij, Koren Evald in Zuccato Remigij. Radiokonferenca v Pragi Da bi se v Evropi uredilo vprašanje valovnih dolžin radio-oddajnih postaj, je čehosl. up ava telegrafa in telefona sklicala za čas od 4. do 13. aprila t, 1 evropsko radio-konferenco v Prago. Internacionalna, takozvana Washir>gtonska radio telegrafska konvencija iz leta 1927. je med drugimi določila tudi valovne dolžine od 200 do 245 m za broadcasting (za radiofonijo); ker pa je v Evropi danes toliko postaj, je postala vazdeli-tev valovnih dolžin na tej ozki skali nerešljivo vprašanje. Privatna radio-unija v Genevi je dvakrat izdala načrt, po katerem so bile valovne dol inc razdeljene. Ta dva načrta pa nista imela popolnega uspeha, ker niso vse državne administracije priznale kompetence le privatne ustanove, pravtako tudi ni bila zagotovljena kontrola valovnih dolžin in tudi ni obstoialo enotno merilo. Naša država je po tem načrtu dobila n. pr, valovne dolžine 260 za Ljubljano in 225 za Belgrad, ki pa za geografsko formacijo ozemlja nista za naše kraje niti malo ugodni. Po določbah Wa-shingtonske konvencije je dovoljeno, da smelo posamezne države med seboj sporazumno sklepati posebne dogovore glede valovnih dolžin pod pogoiem, da vsled teh dogovorov ne bo moten mednarodni promet. Za ureditev tega velikega radio-vprašanja v Evropi je bilo potrebno mnogo dobre volje, da naj se uredi nemoteno oddajanje in sprejemanje vseh radio-postaj v Evropi. Za ta cilj je bil potreben širši in avtoritativnejši forum nego je privatna radio-unijp v Genevi. Vsa hvala gre čehoslovaški upravi telegrafa in telefona, ki je vzorno že naprej uredila vse podrobnosti za absolutno točno funkcioniran e tako velikega aparata kakor je konferenca 26 držav, katere so se udeležile še Zedinjene severnoameriške države. Nizozemska, Indiia, Egipet ter velika večina švedskih radio-društev. Sprejem delegatov v Pragi je bil )ako prisrčen, ministrstvo pošte in telegrafa je dospelim gostom priredilo banket, pri katerem je hdo navzočih ca. 135 oseb. Delegati so bili povabljeni na čajanko k predsedniku republike g. Masarvku, k županu glavnega mesta Prage, dr. Baxi, pri katerem je bil sprejem za nas Jugoslovane prav bratski. Poleg skrbi, ki jo jc imela za organizaciio upravnega aparata, je čehoslovaška p t. .iprava preskrbela vsem delegatom tudi prijetno bivan e v Pragi nudila je vsestransko zabavo in razvedrilo; na ta način se jc stvorih, taka atmosfera prijateljstva med vsemi delegati, da je po začetnih težkočah vendar obvladal duh sporazuma tei nagnjenost k medsebojnim koncesijam. Rodil se je v Pragi prvi oficielno priznan načrt za razdelitev valovnih dolžin v Evropi, kateri stopi v veljavo 30. junija. Od jugoslovanskih postaj je edino Zagreb imel nekoliko ugodno valovno dolžino in sicer od 308 m. Belgrad in Ljubljana sta bila brez valovne dolžine ter sta skušala postaviti >,e h m kjer najmanj motita druge postaje. Od omenjenega 30 junija bo Belgrad oddajal na valu 429 m, Zagreb na 307 m, Ljubljana pa na 572 m Zn Jugoslavijo ie dalje rezervirana dolžina 232 m (za Skoplje in Maribor). Poleg razdelitve valovnih dolžin, ki sicer ni absolutno striktna temveč dopušča nekoliko variiranja v svrho boljšega končnega efekta; konferenca je izdala razne določbe v podkrepitev načrta samega, glede kontrole valovne dolžine itd. Konferenca je dalje določila smernice za zboljšanje mednarodno priznane skale valovnih dolžin na bodoči mednarodni konferenci, ki ho sklicana leta 1932. v Madrid. Tekom debate ,,e ie obravnaval tudi značaj radiofenije. Poudarjalo se je zlasti, da radiofonija danes ni več »Unterhaltungsrundfunk«. zabavni radio, temveč prvovrstna kulturna ustanova, ki je bila na konferenci v Washingtonu premalo upoštevana. Veliko zaslugo, da smo na konferenci v Pragi dobili kolikor toliko našim prilikam odgovarjajoče valovne dolžine, ima v prvi vrsti čehoslovaška uprava telegrafa in telefona, o kateri se more govoriti le v superlativih. ProgrmrJ s-uimo-Ljtebljana: Petek, 19. aprila: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra. — IS Primerjajoče veroslovje. univezitetni profesor dr. Ehrlich. -- 18.30 Gospoclin. šola, gdč. Krekova. 19 Francoščina, dr. Leben. — 19.30 Iz glasbenega sveta, dr. St. Vurmk. — 20 Pevski solistični večer ge. Slavke Sax-Pris(ovškove: 1. Grečaninov: Noč; 2. Grečaninov: Vdova; 3. Richard Stohr: Kadar umrem; -l. Verdi: Ariia iz »Moč usode«; 5. Cajkov-skij: Arije Lire iz »Pikove dame«; 6. Cajkovskij: Arija iz Pikove dame; vmes igra Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna napoved. Sobota, 20. aprila: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. 13.30 Borzna poročila. — 17 Konccrt Radio-orkestra. — 18 O vzrokih letalskih nesreč, dr. Stane Rape. — 18.30 Nemščina, ga. dr. Piskernik. — 19 šibenik in okolica. Propagandno predavanje v nemškem, slovenskem in češkem jeziku, predava ravnatelj »Putnika« g. Pintar. — 19.30 Delavsko predavanje .predava g. tajnik Likar — 20 Operni du-eti pojeta ga Ribičeva in g. Banovec; nato citraški večer gosp. Jana Loeske-ja. — 21 Koncert Radio-orkestra. — 22 Poročila in časovna napoved — 22.15 Sprehod po Evropi. Dragi programi t Petek, 19. aprila. Belgrad: 12 Cas, plošče in poročila. — 20 Skozi .Mezopotamijo, potopis. ■— 20. Srbske narodne pesmi. — 21.440 Poročila, — 21.50 O I. Me-štroviču. — 22.25 Koncert godalnega kvarteta. — Zagreb: 13.15 Plošče, — 17.15 Lahka glasba. — 20.35 Pesmi za solo s klavirjem. — Praga: 11,15 Plošče. — 12.30 Koncert. — 16.05 Vzgo;a potom sugestije, predavanje. — 16.25 Komorni koncert ■— 19.05 Orkester. — 20 Shakespeare: Jul. Ciisar. — 22,20 Lahka glasba. — Stuttgart: 16.15 Koncert. — 18 Koncert. — 20 Koncert, Orkester in soli. — Toulouse: 13.45 Koncert. — 14.15 Plesna glasba. — 21.30 Petje. — 22 Izbran konccrt. — Bern: 19.32 O motnjah na sprejemnem aparatu. — gospodarstvo Hmeljarsko društvo v I. 1928 Društvo je imelo v minulem poslovnem letu 1106 rednih članov (1927 1339 članov), ki so skupaj vplačali Din 18.020.— članarine in sicer potom po-verjenišlev, ki jih je bilo 43. Bilo ie tudi 36 članov, ki so članarino poslali neposredno društvenemu vodstvu. Vremenske razmere vobče niso bile ugodne razvoju hmeljske rastline. Spomladi: dež, mraz in slana, poleti: vročina in suša. Prvo obdelovanje na sadov je bilo oležkočeno. Obiranje hmelja se je zakasnelo in se vobče pričelo 20. avgusta ter trajalo skoro do 8. septembra. Obiravcev je bilo v zadostnem številu. Kakovost lanskega pridelka je bila nekoliko slabe j ša od kakovosti drugih let, vendar je bila barva kobul prav lepo zelena m zlatozelena. Vsled suše ob dozorevanju so bi e kobule v nekaterih legah bolj majhne iu lažje kakovosti, kot navadno. Množina vsega pridelka v Sloveniji se ceni na 25—28.000 q, pridelek na enem ha pa povprečno na 8 q. Kar se škodljivcev tiče, nam je v prvi vrsti omeniti hmeljske stenice, ki se je sredi meseca junija prikazala skoro v vseh nasadih Savinjske doline ter povzročala precejšnjo škodo. Hmeljarji so jo preganjali največ s prekuhano kvasjo :n mazavim milom. Uspehi so bili različni. V prav redkih nasadih poznega hmelja se je spomladi prikazala pe-ronospora, ki pa vsled ugodnega vremena ni delala hmeljarjem preglavice. O cenah poročati, se človeku ne ljubi. Vsaj javnost itak ve, kako je bilo. Novopečeni hrne jarji so živeli v nadi, da bodo dobili za svoj pridelek vsaj 100 Din za 1 kg in so se nejevoljno odvračali od kupcev, ki so jim ponujali 30 Din in še več /.a I kg. Preprodajo hmelja, to rak-rano v naši hmelj-ski kupčiji, upajo Cehi na ta način odpraviti, da se organizirani hmeljarji — in to so vsi — s častno besedo zavezujejo svojega pridelka v bodoče ne naprej prodajati. Ker bi bilo to sredstvo pri nas težko izvedljivo, je društveno vodstvo jjo okrožnicah vprašalo vse poverjenike, ali se naj tozadevno sk'iče izredni občni zbor, ali se naj le poverjeniki naprošajo, da ojx:zarjaio hmeljarje na občutljivo ško-j do, ki |o povzročujejo predprodaje. Poverjeniki so j se odločili za drugi predlog, ki se ie tudi izvršil , potom okrožnice dne 4. jan. t. 1. Dne 4. aprila m. 1. je društveno vodstvo na-! prosilo Ministrstvo jx>šte in telegrafa, da se Žalec, ! kot središče hmeljske trgovine, priklopi omrežju lo-! kalnega telefonskega prometa Celje. Rešitev te vloge i še ni došla. V zadevi ukinitve tranzitnega skladišča za i hmelj v Žalcu se je društveno vodstvo brzojavnim potoni obrnilo na Ministrstvo poljopi ivrede, na ; Ministrstvo trgovine iu na Poslaništvo S. II.S. v ' Pragi. Vsa zadeva še dosedaj ni končnovejavno I zaključena. i Kakor znano, so morali lani hineljski obiravci I plačati za vožnjo po železnici v naše kraje |x>lno ! vozni no. ker prom. ministrstvo ni ustreglo jiravo-■ časno vloženi prošnji Hmeljarskega društva. Za povratno vožnjo jc društveno vodstvo izdalo 1037 | legitimacij, katerih se je lahko posluževalo poljubno i število obiravcev ene skupine. Ce se |x>vprečuo ra-! čuna, da sc je ene legitimacije jx>služevalo le pet j oseb in da sc je pri vsaki prihranilo le 10 Din, j pridemo do zaključka, da so si prihranili hmeljarji, ' ki navadno plačujejo obiravcem [votovaiije nazaj, ! čez 50.000 Din. Prihod tujih obiravcev pride pa : tudi tistim hmeljarjem v prid, ki se poslužujejo lc j domačih. Kajti, ko bi nc prihajali tuji obiravci, bi j se domači razkropili po celem okohšču in bi sc | hmeljarji kar stepli zanje. Društveno vodstvo je preskrbelo 46 članom zavarovanje 913 q hmelja proti požaru za vrednosi 3,654.000 Din in 21 članom 16 vagonov velenjskega premoga v svrho sušenja hmelja. Pripominjamo, da ie bilo Hm. dr. ustanovljeno leta 1880 in da torej letos stopa v svoje 50. f>oslovno leto. P. S. Glavni občni zbor se bo vršil takoj, ko bodo vel. županu predložena |x>družnična pravila potrjena. Vinski vzorčni sejem pri Treh Parali, želez-boniška jx>staja Rosalnice pri Metliki bo nudil najboljša bela in črna belokranjska vina. Otvoritev sejma bo takoj jx> prihodu ljubljanskega vlaka ob 12 uri. Ugodne vlakovne zveze! Kdor si želi nabaviti dobro kapljico, naj ne zamudi tega sejma na Jurjevo 24. aprila. Trgovsko dobrodelno društvo Pomoči v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor v petek. 26. I. m. ob 7 zvečer v posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani. Poleg razprave o računskem zaključku za 1927 in proračun za 1929 se bo sklepalo tudi o predlogih o izpremembi društvenih pravil. — Računski zaključek za 1928 izkazuje 95.563 Din imovine; čisti dobiček za 1928 znaša 12.873 Din, proračun stroškov za 1929 pa 35.500 Din (1928 stroški 34.065 Din). Konkurz je razglašen o imovini Aleksa Dur-jave tvorničarja in trgovca v Mariboru; prvi zbor upnikov 25. aprila, prijaviti do 23. maja, ugotovitveni narok 11. junija. Občili zbor »Salus« d. d. v Liub'jani se vrši 30. aprila ob 16; bilanca in dopolnilne volitve. BILANCI: iN POSLOVNA POROČILA Elektrarna Škofia Loka in okolica, d. d., izkazuje pri donosu 0.73 (0.67) milj. Din 10.877 (11.404) Din čistega dobička. Upniki so se znižali od 0 38 na 0.20 milj., zvišali pa so se dolžniki od 0.21 na 0.28 milj. Din. (Kapital 1.25 milj.) Divi-denda za 1928 znaša 2.90 Din na delnico (nom. 100 Din), dočim je bila za 1920 in 1927 0. Zveza mibavljalnih zadrug drl uslužbencev je imela koncem 1926 99 članic, 1927 80 in 1928 87 članic. Pri glavnici 62.5 (50.95) milj. in rezervah 3.0 (2.4) milj. je znašal donos 2.3 (2.7), čisti dobiček pa 0.5 (0.5) milj. Din. Zadruga železniškega osebja ima zn 21.5 milijonov deležev, ter 1.6 milij. rezerv. Vloge znašajo 1.5 milij. Din. Pri donosu 5.3 milij. Din znaša prebitek-priliranek 0.69 milij. Din. Borza INGELEN štirielektronski aparat z zaščiteno mrežico Din 3950- U4 20 Stambulska roža, opereta. — Katovice: 16 Plošče. — 17.55 Poljudna glasba. - 20.15 Simfoničen koncert iz Varšave. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Petje in glasba. — 20.45 Operetni večer. — Berlin: 16.30 Zabavna glasba. — 18 Predavaniei Plin v službi narod, gospodarstva. — 20 Baritonski so-lospevi. — 21 Večerna zabava. — Dunaj: U Kvartet Cerda. — 16 Orkestralna glasba. — 17,30 Glasbena akademija. — 20.05 Mandolinski orkester. — 21.30 Koncert nemške renesančne glasbe. — MIlan: 11.15 Plošče. — 12.20 in 13.35 Jazz. — i6.30 Otroško peije. — 20.30 Simfoničen koncert. — Bndapest: 9.15 Koncert. — 12.05 Ciganski orkester. — 17.40 Trio — 19.30 Prenos opere; ciganski orkester. 18. aprila 1929. DENAR Današnji devizni promet je bil srednji. Popustila sta tečaja Dunaja in Pariza, učvrstila sta se pa Praga in Trst. Narodna banka je intervenirala v devizah Pragu, Curih in Pariz, dočim je bilo privatno blngo zaključeno v devizah Ne\vyork, Dunaj iD 'Irst. Devizni tečaj! na ljubljanski borzi i:. aprila t'.i2M. povpraš pou. srednji j sr. 16. IV. Amsterdam — 22»'.-.' i M uerlin — l3oi .— — 1350.- Bruselj — 790.b'S — — Budimpešta — 992.27 — — Curili IUl'4.40 ll.-97.4i 1093.90 — Duou.i 797.95 8, 0.90 799.45 799.67 London — 270.36 — — Nevvvork 5t.'.72 ."6.9 i 56.82 — Pari» 221. ;;6 222.41 Prugi, I6S.I0 108.91 168.0': 168.47 Trst 297.05 299.06 298,( 5 297.95 Zagreli Amsterdam 2288.50—2289.50, Berlin 1348,'"' .1351.50, Budimpešta 960.77—998.77, Curih 1094.41! - 1097,10, Dunaj 708.18—801.18, Nevvvork 56.7'. oO.Oi. London 275.96—276.76, Pariz 221.86 do 223.86, 1'rnga 168.10 108.90. Trst 297.05 do 299.05, Belgrad. Amsterdam 2275.2—2295, Budimpešta 990 72—998.72. Berlin 1347.5—1851.5, Newyork 56.72 5092, Curih 1094.40-1097.40. l'rst 297.16 do 299.16, Dunaj 797,95—800.95, London 275.96 do 276.76, Pariz 221.35 228.7o. Praga 168.10—168.90. Curih. Belgrad 9.12875, i vrlin 123.17, Budimpešta 90.5375, Buk-irešt 3.08. Dunaj 72.94, London 25.21875. Madrid 76.80. Newyork 519.58, Pariz 20.29, Praga 15.3725, Sofija 3.75." Trst 27.205, Varšava 58.23. Dinar notira: na i) . (deviza) 12.5175, (valuta) 12.445. v Londonu arizu in Pragi neiz-premenjeno. VREDNOSTNI PAPIRH Ljubljana. Celjska 158 den . Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 850 don., Kr. zav. 170 den.. Vevče zaklj 120, Ruše 250—260. Stavbna 50 den.. šešir 105 (ien. Zagret,. Drž pap.: vojna škoda ar. 424—426, kasa 423—426. termini: 4. 424.50—426 (425), 5. 428.50-430 (429), 12. 455 156 (455). 7 odst inv. jios. 87- 87.50 (,'S7). agrari 54.50 hI. Bančni pap.: Hijio 228—232 (228), Poljo 15—15.25, Hrv. 50 n.. Kred. 93 den., Jugo 84—85 (85), Lj. Kr. 123 den.. Med jun. 55 den.. Nar. 8425—8900, Prašted. 850 do 853 (850), Srpska 147 den., Zoni. 138—140 (138. 139). Etno 160 den., Kat. 29 den., Slav. agr. 30 do 40. Ind. pap.: Guttmunn 202—204 (205). Slavo-nia 5-6. Slaveks 98 -100, Danica 135—150, Drava 405—410, Sečerana 400—465, Osj. Ijev. 178.50 do 185, Brod vag. 290 bi., Union 178—185, Isis 21 do' 24, Ragusea560—565 (560), Trbovlje 460—467.50, Vevče 123 den.. Piv. Sar. 230 bi.. Jadr. pl. 635 bi. Bolgrcil. Narodna bank i 8600, 7 odst. inv. posojilo 87 —87.75. agrari 54.50. vojna škoda 123 do 424.50, 5. 428. Dunaj. Don. sav. jadr. 82 01. Wiener Bank-\erein 22.75, Bodencredit 100.75, Creditanst. 76.20. Escompteges. 21.25, Živno 115, Jugo 6.85, Aussiger Choniische 255.25, Slavonia 22, Slavex 12.25. Al-pine 23.35, Trboveljska 58.10, Prager Kisen 555, Leykam 7.50, ftima Murany 117.90, Žifo Pšenica jo neizpre men jena in s« trguje dalje dosti živahno, za koruzo je pa vsako jiovjiraševa-nje utihnilo in na novosadski borzi danes ni bilo niti enega zaključka v tem predmetu. — Omembe vredno pa je, da je cena bosanskega ovsa imela še pred kratkim izrazito čvrsto tendenco, precej občutno nazadovala, dočim se drži slavonsko blago še vedno na višini 252.50 nakl. postaja. Za pšenic, ne mlevske izdelke se jo |Kijnvilo nekaj zanimanja in zaključki so bili na jiodlagi cene 847.50 za sred-njebaško znamko. V Ljubljani so notacije nespremenjeno. Zaključena sta bila dva vagona pšenice. Tendenca neizpremenjenn. Novi Sad. Pšenica: bč,, bač. pot. ban. 242.50 do 245, par. Vršac 240—247.50. sr. 245—245.50. Oves: bč.. -r. in slav. 242.50—245, lni. 237.50 do 240. Koruza: bč. 260 262.50, 5. 267.50—270, 6. 275 do 277.50, bn. 257.50—260. sr. 260—265, 5. 267.50 do 270, 6 275-277.50. Moka: Og 340—850, št. 2 320—330, -t. 5 300- 310, št. 6 285—292.50, St. 7 275—282.50, št. S 207.50—212.50. Otrobi: bč. in sr. v j. vr. 180-182.50, bn. v j. vr. 17750—182.50. Tendenca neizpremenjenn. — Promet: 59 vagonov pšenice. 1 ovsa in 16 moke. Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: mat 25.24—25.17, zaklj. 25.16-25.17. oktober 26.86 do 26.50, zaklj. 26,51 26.52. Rž: maj 22.84—22.70, zaključek 22.68—22.70, oktober 22.90—22.68, zaključek 22.68 -22.69. Koruza: maj 27.33—27.28, zaklj. 27.26—27.28. julij 27.86—27.70. zaklj. 27.68—27.70. Les Ker so sc že začela |X>ljska dela iu je sedaj vprežna živina zaposlena pri njih. je ni dovolj za dovoz sirovin na žage, kar se pozna predvsem v kupčiji s trami in tramiči, ki so čvrsti v ceni. Enako je pri znatnem povpraševanju čvrsta cena oglja, ki se ga kupuje vsaka množina. Cene oglja so se učvrstile na 105—110 fko meja. Za hrastove pragove prihajajo naročila ne samo iz Italije in Avstrije, amnak tudi iz Nemčije in Belgije za celoletno dobavo. Negotov je položaj v rezanem lesu: Rusija je zgradila ua jugu in na Kavkazu mnogo novih obratov in zaradi večje konkurence je pričakovati, da se bo romunski lesni kartel zrahljal. Poleg lega prihaja na srednjeevropski trg tudi Skandinavija, ki je imela dosedaj zaradi zamrznjenega morja zaprto pot po morju. Izredno važen odjemalec našega blaga je po stala Grčija, ki kupuje v Sloveniji deske, remeljnc. posebno pa tramiče. Dosedaj gre večinoma blago po suhem skozi Gjevgjelijo, pa je nevarnost, da bom<> ta trg izgubili. V novih železniških tarifih sc re-meljni tardirajo po spec. lar. 2, torej kakor rezan les. Zalo bi bilo treba takoj ukreniti, da se tudi re meljni lariiirajo kakor deske. Ker jc postala Grčija za nas izredno važen trg, moramo gledati vsekakor, da ga obdržimo. Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno |>et vagonov tramov. Tendenca neizpremenjena. r Slišite, kako pa je to, da vi nosile samo po eno desko, vaša tovariša pa po dve»« -Sta pač prelena, da bi dvakrat šla.< Učitelj je skušal raztolmačiti učencem pojem glagola datic. Rekel je: ; Aiko grem sedaj k tvojemu očeUi, Ivanček, in ga prosim za en dinar, on pa ustreže moji prošnji, kaj bo tedaj napravil?« Ivanček: Najprej bo mamo vprašal.« »Zagotavljam Vas, ljuba gospa,« pravi zdravnik, »Vi ste popolnoma zdrava. Edino, kar potrebujete, je nekoliko počitka.« »Ali, gospod doktor, poglejte vendar moj jezik, ta jc strašen!« Podmornica letaka Wi.kinsa, b katero namerava letos pod ledom priti na severni tečaj. Čoln mu je dal na razpolago lastnik ladjedelnice za podmornice Simon Lake (na sliki). Zvočna čuda prirode Pojoče skale - Plahajoče morje - Zveneč pesek - Bučeča ognjeniška jezera Važna diplomatska afera v IVashingJoJSM Washingtonski diplomatski krogi so se silno razburili, ker uživa sestra podpredsednika Združenih držav Curtisa pravice gospe pedpredse-dnikove. Gospa Gann, tako se piše Curtisova sestra, ima tedaj prednost pred soprogami tujih poslanikov. Protets! žensiliih članov diplomacije pri prejšnjem državnem tajniku Kellogu je imel uspeli, da gospa Gann kot podpredse-dnikova sestra ne uživa pravic soproge podpredsednika Združenih držav, ampak pride na vrsto še-le za vsemi poslanskimi soprogami. Proti lenui je pa sam Cm tis protestiral pri novem državnem tajniku S!imsomi, ki je razveljavil Kellogovo odločitev. Sedaj je v zadevo p-osegel tudi moški del poslaniškega zbora. Pretekli teden se je vršila dveurna konferenca vseh diplomatov. Sklenili so presiti Stimscna, da jasno odloči o lej pre-važni zadevi. Starešina diplomatskega zbora, angleški veleposlanik je nato dobil dvoumni odgovor, da novi državni tajnik ne smatra, da bi bil vezan na Kellogovo odločitev. Sedaj se bo diplomatski zbor zbral k drugi konferenci. Odločiti se morajo hitro, ker se v par dneli vrši velik obed pri čilskem poslaniku. Ce se zadeva do tedaj ne bo poravnala, utegne priti v Wasliinglouu do diplomatske katastrofe ... Otroci počešto bolehajo na vnetju vrata. Ker večinoma ne morejo grgrati, dajte jim panfSavin g pastile ki ne motijo želodca in katere otroci vsled dobrega okusa radi jemljejo. Panflavin pastile so učinkovito obrambno sredstvo in jih priporočajo prvi strokovnjaki pri prehladu in nalezljivih boleznih. HHmbBIHI brigala in gospod elektroinžener, za katerega se je rad izdajal, je večinoma sedel za trdnimi omrežji kaznilnic. Pri razpravi je obtoženec vzel na pifco posebno državnega pravdnika. Ves čas ga je divje opazoval. Ko je bila razglašena sodba, s katero je bil obsojen na sedem mesecev ječe, je obtoženec segel v žep in bliskovito hitro potegnil ven — ne pričakovanega samokresa — marveč Irdo kuhano in rdeče pobarvano jajce in ga z vso silo vrgel proti glavi državnega pravdnika. Ta se je pravočasno umaknil in nedolžna krogla je eksplodirala« na pravdnikovi mizi, »drobci« pa so se razr leteli po sodnih aktih- V šumenju slapov se vedno natančno j sliši trizvok v c-duru (c, e, g) in razen tega v basu f- Pri velikih, močno grmečih vodopadih ta f prevladuje ostale zvoke; pri manj šumnih i vodopadih se včasih c, včasih g sliši krep-keje. Te štiri zveke moremo po nekoliki vaji razločevati v vseh šumečih vodah, v mogočnih vodopadih celo v različnih oktavah. Pri majhnih slapih zvene zvoki eno ali pa dve oktavi više. Najbolj se zvoki uveljavljajo tedaj, kadar prost vodni curek pada v veliko kotanjo. Iz tega se more upravičeno sklepati, da je vrsta hribine (kamna), na katero kaplje padajo, za zvoke brezpomembna. Povzroča jih ne toliko udarjanje padajočih vodnih množin kakor razpokavanje z zrakom napolnjenih vodnih mehurčkov. To nalikuje brezkončni množini majhnih razletov, ki se v brzi vrstitvi deloma vežejo v glasbene zvoke. Taki zvoki se morejo v ugodnih razmerah proizvajati že samo z enostavnim brizganjem ali mrmranjem valov. Visokogorska jezera podšumevajo, kadar se bližajo nevihte. Kadar se med skandinavskimi otočiči iz dna vode slišijo hreščeči glasovi, pravijo ljudje, da morje melje«, ker to hreščanje primerjajo hreščanju mlinskih kamnov. V Fingalovi jami na oteku Staffi proizvajajo rahlo vanjo se prelivajoči valovi, ki v ozadju udarjajo na bazaltne stene, prav zelo ubrane glasove, od katerih je jama dobila keltsko ime An-na-vine, t. j. jama soglasja. Stene so iz krasnih bazaltnih stebrov, 17 metrov visokih, vsak ima po tri, štiri, pet, šest ali osem prizem-Te prizmo, pravPjo, ob močnem vetru vse zvene kakor kovinasti jeziki ogromne harmonike. Na arabskem obrežju Rdečega morja se včasih v šumenju udarjajočega morja razločno čuje neko petje, ki mu tamkajšnji prebivalci pravijo »plakanje morja«. Zveneče skale niso redke. Ob zgornjem Orinoku in v Corichini Vieja se nahajajo granitne skale, ki od časa do časa ob solnčnem vzhodu proizvajajo podzemeljske glasove, podobne orgelskim; zato so jim Španci rekli Jujas de nuisica« (glasbene skale. Vendar kamenje ne zazveni samo od sebe, ampak le tedaj, kadar kdo nanje tolče na določenih krajih s kladivom ali s kakim drugim kamnom. Tedaj dajejo zelo visoke glasove, in če kdo te'če na več kamnov, ki leže drug poleg drugega kakor klavirske tipke, se čuje večkrat čisto jasen sozvok v duru. Predvsem je svetovnoznan eden izmed dveh Memnonovih stebrov v Tebah (Zgornji Egipt), ki so ga zaradi njegovega petja dolgo časa smatrali in občudovali kot svetovni čudež. Tisoči in tisoči: cesarji in kralji, vojskovodje, znanstveniki in pisatelji, vsi so prihajali, da bi poslušali zvenečega Memnona«. Eden (severni) izmed obeh orjaških kipov Amenofisa III. je ime čudno svojstvo, da je zvenel vedno ob solnčnem vzhodu, in sicer zato, ker je ob potresu 1.27. pr. Kr. dobil razpoko. Pravijo, da Memnon tožeče pozdravlja svojo mater Ecs, jutranjo zarjo. Mnogobrojni podpisi slavnih mož starega veka, ki so na podstavku in na nogah kipa, pričajo, da so podpisani i čuli božji glas . Ko so špranjo zazidali (na povelje ce-' sarja Septima Severa), je glasno zvenenje ! do neke mere prenehalo, toda tiho zvenenje J se vendarle sliši kakor prej. Razlaga se s j hitrim in močnim segrevanjem kipa, ki se je ponoči shladil; s tem segretjem se izpre-1 minjajo sestava in razice, kar povzroča zve-i nenje. Najbolj čudnim prirodnim pojavom pa nedvomno pripadajo »pojoče doline«. V laki dolini se od časa do časa v gozdni samoti j čujejo glasovi zvonov, čeprav niti v bližini i niti v daljavi ni človeških bivališč. Glasovi ! nastanejo kakor vetrič. se polagoma ojaču-jejo, dokler ne dosežejo nepopisne lepote in polnoglasnosti; potem polagoma utihnejo. Zvok je čisti mali c. Zgornja oktava sozveni, kvinta pa molči. Tudi pesek zveni. Na Kanai, enem izmed največjih Sendviškili otokov, blizu Opalu, se nahaja sipina iz koral in apnenčevih tva-rin. To je -lajajoči pesek . Kadar se sipina iz kakega vz-reka giblje, nastane hrušč, ki ga otečani primerjajo pasjemu laježu. Znanih je več podobnih pojavov. Čudne reči poročajo o gori poleg pristanišča Ter na Sinajskem polotoku. Gora je 122 metrov visoka in je iz belega peščenca, ob katerem na nekaterih mestih leže velikanske množine rumene sipe. Kadar je gora blagoglasna«, mislijo, da čujejo basovski orgelski glas. Po že davno izvršenem raziskovanju nastane bučanje na ta način, da močno segreti pesek drsi po po-] bočju. V Eifelskeni gorovju (Nemško Porenje) i se nahajajo ognjeniška jezera, ki jim pravijo | Maare . Pozimi, ko jim površina /.ledeni, j so pod ledom čujejo čudni, zelo glasni zvoki. Tedaj pravijo tamkajšnji prebivalci, da jezera -buče«- — (»Heroldo de Esperanto«.) Koliko je veljalo odkritje Amerike Krištof Kolumb je za odkritje Amerike na s\ojem devetmesečnem potovanju od avgusta 1492 do marca 1493, kakor je razvidno iz starih listin, ki so jih našli v genueskih arhivih, porabil približno 280.C00 dinarjev našega denarja. Od tega odpade na opremo treh ladij okrog 126.000 dinarjev, njegova dva kapitana sta dobila vsak po 8400 dinarjev plače za vožnjo, vsak mornar pa po 98 dinarjev na mesec. Kolumbu je španski kralj povrnil za njegove izdatke 196.000 dinarjev in k temu še i dodal 16.800 dinarjev. Odkritje Amerike bi veljalo danes gotovo vsaj 25 krat toliko, seveda ne vštevši vrednost ladje. S psrhom nad drž. presvdrseha Pred sodiščem v Baslu se je nedavno vršila zanimiva razprava. Zagovarjal se je obtoženec, ki je bil znan kot silno razburljiv in rabijaien človek, že dvanajstič radi goljufije. Po mnenju curiške blaznice je obtoženec neprištevit. Sodišča so se pa doslej za to malo Dar Milana papežu. Mesto Milan je podarilo mon-štranco iz masivnega zlata, ki je okrašena z briljanti in drugimi dragimi kamni. Monštranca je visoka 65 cm iu tehta 6 kilogramov in pol. Indijanci izumirajo Čistokrvni Indijanci hitro izumirajo. Po poročilu iz \Vashingtcna je zadnje štetje, ki je obsegalo Združene države, Kanado, Alasko in Mehiko, izkazalo strašno nazadovanje. Na celem imenovanem ozemlju živi še 400.000 čistokrvnih Indijancev. Če pomislimo, da so leta 1890 našteli še poldrugi milijon Indijancev, je gotovo, da bo to človeško pletne v doglednem času popolnoma zginilo s površja zemlje. Mož z 200 nevestami Na Moravskem so zaprli 47 letnega čevljarja Franca Novotnyja, ki je dosegel rekord v ženitovanjskih sleparijah. Kakor poročajo listi, je imel 200 nevest, katere je vse mate-rijelno izropal. Sleparije so odkrili čisto slu-č&jno. Na poštnem uradu se jim je čudno zdelo, da dobiva Novotny cele kupe poštnoleže-čih pisem. Bila so izključno ženska pisma, vsebina pa se je nanašala na ženitne ponudbe. Zadnji čas je Novotny od svojih žrtev izvabil nad 150.000 čeških kron. Smešni ce tnzvee Hčerka in sinček v sodobni knjigi Veliko je število žena, ki so pisale o materinskih občutkih. Redkejši so možje, ki bi se bili poskusili v pisanju o svojem očetovstvu. Na tem mestu bi imenoval čudovito F r a n o i s J a in meso-v o malo knjižico »Ma fille Bornadette« (Mercure de France, Pariš) Nobena, tudi ne slovenska ali nemška leteratura, bodisi klasična bodisi moderna, ne premore takega delu, ki s toliko silo poezije odkriva razodetje, katero pride lin svet z malim otrokom, hčerko. Dobili smo pa še drugega očeta-pi&atelja, Italijana F a u s t a Martini, ki svetu predstavlja svojega sinčka »I volti del figlio« (Sinovi obrazi), ki je pravkai izšla v založbi Mon-dadori, Milano, se imenuje to lelo Martini je med sodobnimi italijanskimi pisatelji morda tisti, ki najbolj plemenito in najbolj človeško piše. Njegova poslednja knjiga bi s pridom nosila pod naslovom označbo »umetuost očetovstva«, kajti očetovstvo po-Btane resnično umetnost, če se mu kdo posveti z veseljem in s tenkočutjem, z radovednostjo in z inteligenco, kakor je to storil Fausto Maria Martini, o čemer izredno lepo pričajo njegovi zapiski o »sinovih obrazih« Rojstvo neznatnega živega bitja v lepoti sveta in nešteta odkritja, ki slehernega dne poplačujejo njegovo radovednost, razvoj njegove zavesti, vse to tvori niz opazovanj, ki morajo vzra-dostitl in osrečiti vsakega očeta. Če je pa oče rahločuten in delikaten kakor Fausto Maria Martini, postanejo njegova doživetja, njegova veselja in njegove skrbi vir prekrasnega leposlovnega dela. Čigar človeški pomen nas globoke gane in se nas posebno močno dojmi. Zdi se n'o tej knjiei prodrl v sleherni slovenski dom ter postni last vsega našeca ljudstva. (Cena broš. 40, vez. 55, celo usnje 90 Din.) Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. Naznanila Umbljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20 uri. Petek, 19. aprila: DANTONOVA SMRT. Red C. Sobota, 20 aprila: KROG S KREDO. Gostuje gospa Vika Podgorska, prvakinja zagrebške drame. Izven abonma. Kedelja 21. aprila: THEODOR & COMP. Izven. Opera: Začetek ob pol 20. uri. Petek, 19. aprila: Zaprlo. Sobota, 20. aprila: PRI TREH MLADENKAH. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 21. aprila: BAJADERA, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Mariborsko gledališče Petek, 19. aprila Ob 15. uri: JANKO IN METKA. Šolska predstava. Sobota, 20. aprila ob 20. uri: GROF LUKSENBUR- ŠKI. Ab. A. Kuponi. Nedelja, 21. aprila ob 20. uri: ADIEU MIM1. Znižane cene. Kuponi. Gostovanje g. Nernta. Premijcra »Tatu« na mariborskem odru bo v najkrajšem času. Ta predstava ho zlasti radi tega prav posebno zanimiva, ker bosta pri njej gostovala — prvič zopet po svojem odhodu iz Maribora — prvakinja zagrebške drame, ga Vika Podgorska ter ustanovitelj mariborskega gledališča g. Ilinko Nnčič. PTUJSKO GLEDALIŠČE: Ponedeljek, 22. apr. ob 20: CHARLEYEVA TETA. Gostovanje Mariborčanov in g. Daneša. Prireditve in društvene vesti Dramatični odsek na Vrhniki ponovi v nedeljo dne 21. aprila ob 8 Shakespearcjevo igro: »Beneški trgovec«. Ker je ta lepa predstava zadnja igra v letošnji sezoni, občinstvu toplo priporočamo nje obisk. Stavbena in kreditna zadruga javnih nameščencev in upokojencev v Novem mestu ima svoj redni letni občni zbor v soboto dne 20. t. m. ob ol 19. uri v mestni dvorani. Člani zadruge se va-ijo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. — Odbor. Ga. Pavla I.ovSctova priredi v sredo 8. maja rtoncerl najpopularnejših ameriških koncertnih pesmi Na programu bodo poleg umetnih, tudi zamorske, indijanske in mehikanske narodne pesmi. Koncert se vrši v Ljubljani v dvorani Filharmo-nične družbe. Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana ima v petek 19. t. ni. ob 20. uri v restavraciji »Zvezda prijateljski ve-Cer za svoje člane, njih rodbine in vpeljane goste. Poizvedovanja Našle so se pokvarjene škarje za mejo rc-rati na Stari poti (Udirat), Lastnik naj da naslov r upravi »Slovenca«. I bi Orel Orlovska akademija na Viču. V nedeljo dne 14. t. m. se je vršila ob 8 zvečer telovadna akademija viške orlovske družine. Izpadla je v vsakem oziru prav dobro, Izbran spored je privabil polno dvorano občinstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo posameznim točkam. Viškemu O Iu, ki se je po štirih letih prvič javno pokazal, želimo še mnogo takih uspehov! Kamniško orlovsko okrožje priredi tekme v lahki atletiki in za prvenstvo v orodju 21. aprila ob 3 pop. na vrtu Društvenega doma v Mrn 'su. Že dosedanje prijave tekmovalcev kažejo, da bodo tekme zelo ostre. Tekmovalci morajo biti v Mengšu že ob pol 3. Odseki naj pošljejo več č'a-nov k tej važni prireditvi. Vabimo pa tudi ljubljanske izlefnike, da si ogledajo te tekme. Bog živi! — Odbor. Naše rtiiaštvo Zarjani! Drevi ob 8 društveni se.-itanek. Predava g. dr, F Čibeji Estetika in sociologija filma. Za člane obvezno, tovariši vabljeni. — Odbor. KONGRES SLOVANSKE KAT. AKADEMSKE MLADINE V KRAKOVU. (Zastopani vsi katoliški slovanski narodi. — Konkretni uspehi kongresa. — Uspešni nastop slovenske delegacije. — Prihodnji kongres v Ljubljani.) Krakovv, 14. aprila.' Danes se je zaključil tu trodnevni kongres slovanske kat. akademske mladine, ki ga je organizirala zveza poljskih kat. študentov »Odrodze-nie«. Na kongresu so bili zastopani češki, hrvatski, slovaški, poljski in ukrajinski študentje.1 Ves kongres je potekel v znamenju iskrene slovanske skupnosti in se ie pod vodstvom bivšega predsednika Pax Romanae Orlikowskega znal izognili vsakemu morebitnemu sporu. Prvi dan je bil posvečen poročilom delegacij posameznih narodov, pri čemer se je z obžalovanjem vzelo na znanje, da bratje Hrvatje niso mogli poslati ofici-elne delegacije. Drugi dan ie bil poskus trdnega idejnega fundiranja bodočega dela slovanske akademske mladine. Poudarila se je posebna pomembnost Vzhoda in specielna naloga slovanstva v sodobni kulturi. Tretji je na podlagi referata g. dr. S t e 1 e t a dal praktične zakPučke keng-esa. Po raznih predlogih se je definitivno ustanovil Sekretariat slovanske kat. akad. mladine, ki ho letos imel svoj sedež v Krakovvu. Temu sekre-larijatu predseduje dr H. Dembinski iz Kra-kovva. Sekretarijat bo skrbel za izdajanje medslo-vanskega kat. akad. lista,, za prirejanje rednega vsakoletnega kongresa in delovnih tednov ler za izdajo almanaha o vsakoletnem kongresu. Slovanski kal. študentje sc zhero letos na slavja v Pragi, da z brati Čehi proslave idejo svelovac-lavsko. Redni kongres slovanske kat. akfdenvke mladine za prihodnje lelo se vrši na p-edlog bratov Poljakov v Ljubljani. Ta predlog ic bil sprejet soglasno in z velikim navdušenjem. Kra-'kowski kongres je začetek nove dobe v delu slo-I vanskegn kat. dijašlva. ' V imenu »Slovenske dijaške zveze« v Lj- b-Ijani sta se udeležila kongresa cand. phil Niko K u r c t in cand iur. Anton II r i b o v š e k za »Slov. kat, akad, starešinstvo pa dr. Fr. S t c 1 e. Albus ročno milo se dobiva v vseh v stroko spadajočih trgovinah. flchha pena dale mehho Kolo. ASbus ročno milo je toaletno milo visoke vrednosti. Mehka pena prodira v najfinejše celice in jih očisti dnevnega prahu in znoja. Ne draži in ne škoduje koži, nasprotno jo naredi mehko in gladko. Izdatnost Albus mila je napravi koristno in ne drago. Gospodinja, ki je pozna, je ceni zaradi njegove vedno enakomerne vrline. Albus ročno milo Izdeluje: Albus tovarna mila, Novi Sad. Socialna vprašanja VAŽNA DELAVSKA SPOMENICA. Po 6. januarju so se večkrat slišale vesti o izpremembi sociulne zakonodaje v naši državi. Delavstvo se jc zaradi tega naravno vznemirilo, ker so delodajavski krogi prišli na dan s so-ciulno-reakcionarnimi namerami. Hudi tega je sestavilo centralno tajništvo delavskih zbornic dobro utemeljeno spomenico ter jo izročilo v svojem in v imenu vseh strokovnih organizacij gg. ministrskemu predsedniku, ministru za socialno jiolitiko in ministru za notranje zadeve. Glavne misli tc spomenice so sledeče. Kdo je zainteresiran na socialni politiki? Delodujavske organizacije trde, da obstoja velika gospodarska kriza in da je glavni vzrok te krize naša sociulna zakonodaja, vsled česar da bi bila potrebna temeljita izprememba. Ta trditev se mora premotrivati iz dvojnega stališča: Ali je resnična in koliki krog zavzema vprašanje socialno-politične zakonodaje. Po statističnih podatkih Osrednjega urada in drugih bolniških blagajn štejejo te ca "10 tisoč članov. Ako vpoštevamo, da niso v tej stu-tistiki obseženi poljedelski delavci, ker še niso zavarovani, dobimo, dn znaša število ljudi, ko-jih eksistenca zavisi edino od njihovega delu, najmanj 900.000. Ako vpoštevamo še to. da tlela v eni družini več članov, in še na pol delavce, potem imamo v celi državi ca 2 milijona državljanov, ki so zainteresirani na ureditvi socialnega vprašanju, kar znuči, da jc vpmnšnje socialno-politične zakonodaje — vprašanje velikega dela državljanov. V čem obstojn socialna zakonodaja pri nas? Naša socialna zakonodaja pomenja večji de! unifikucijo že obstoječega delavskega prava. Iz te unifikacije so nastali sledeči zakoni: Zakon o inšpekciji dela iz leta 1921, Zakon o zavarovanju delavcev iz leta 1922. in zakon o zaščiti delavcev iz leta 1922. Zakon o zaščiti delavcev regulira delovni čas, določa zaščitne mere o zaposlitvi žen in mladoletnih. Govori o zaščiti dojenčkov in njihovih mater pod gotovimi pogoji. Določa higi-jonične predpise v obratih, ustanavlja institucijo obratnih zaupnikov in posredovanja dela. Tcdn vsa ta določila se ali zelo laksno izvajajo, ali se sploh niso pričela izvajati ali pa so potoni raznih pravilnikov izvedena tako, da ne služijo delavstvu. Zakon o inšpekciji dela ima namen, da bi se potom državnega organa nadzirala izvedba akonn o zaščiti delavcev. Tudi inšpekcija delu se ni tako obnesla, da bi moglo biti delavstvo zadovoljno. Že radi tega. ker ni mogoča revizija obratov in nastavitev zadostnega števila uradnikov radi nezadostnih subvencij. Zakon o zavarovanju delavcev tudi ni izveden v celoti. Ni izvedeno zavarovanje poljedelskih delavcev, rlasi bi moralo biti že leta 1923. lsa zberemo vse konponente, ki tvorijo tako-rekoč barometer našega gospodarstva, pridemo do drugačnih zaključkov. Osrednji urad za zavarovanje delavce* keže sledečo število članstvu: Leta 1925 je bilo povprečno zavarovanih 354.257 oseb. Leta 1924. 45<,.3I2, leta 1925. 470.491, leta 1926 473.506. leta 1927. 509.172, leta 1928. v avgustu 594.457. Torej stalen porast. Do istega rezultata pridemo, ako vzamemo v pretres bančni kapital. Ta iina še vedno povprečno 15 odstotno obrestno mero. Stanje bančnega kapitala, izvzemši narodno. Iii-pobunko in poštno hranilnico, je sledeče: Leto Lasten kapital tek. računi vloge V milijonih dinarjev 1923 _ _ -,581 1924 2450 6901 4652 1925 2554 7630 5832 1926 2655 4461 6839 ' 1927 2610 4675 7134 Karakteristično jc tudi to. da izkazuje narodna Imiika za leto 1928 večji dobiček kakoi za 1. 1927. V I. 1927. je izkazovala 75.I31.545-21 letu 1928. pa 79,150.341. Industrija jc mogla v zadnjih treh letih iz koristiti tudi sledeče okoliščine: 1. Dvig pro duktov radi zaščitne carinske politike. 2. Dvig storit ve posameznih delavcev. 5. Splošni puder dolavskih mezd in 4. davčne ugodnosti. Ohranitev in nnduljnu izgraditev delavske zaščitne zakonodaje je nujna. Ncosnovana je tudi trditev delodajavcev. da bi se moglo dvigniti naše gospodarstvo s podaljšanjem delovnega časa. Predvsem je tre-bajjoudariti, da ni sedanji delovni čas rezultat naše zaščitne socialne zakonodaje, ampak je posledica boja in sporazuma med delodaiavci in delavci. Doka/, je že to. dn se i/vaju v zakonu določeni delovni čas le. v podjetjih, kjer so zavedne delavske strokovne organizacije. Vpoštevati je treba tudi dejstvo, do človek ni stroj, ampak živ organizem, vsled česar jr njegova storitev od ure do ure manjša. Pameten podjetnik to itak ve. Radi tega ni na niMtu. ako bi kdo trdil, dn sc more produkcija zvišati s podaljšanjem delovnega času. To dejstvo govori ravno nasprotno za doslednejšo izgraditev socialne zakonodaje. Šc bolj jasna nam pa postane tn zahteva z ozirom na zdravstveni položaj delavstva in z ozirom na položaj mladoletnih. Dokazano je, da se zaposlujejo mladoletni že nd 10. leta dalje. Istotako jc dokazano izrabljanje vajencev tako glede delovnega času ku-kor glede celotne oskrbe. Največkrat morajo prenočevati v podstrešjih, kleteh in delavnicah Posledica tega stanja je, da jc delavska mladina slabo razvita in podvržena raznim boleznim. To stanje sc prenese (udi med dorasle. Ako bi se pustilo izrabljanje ekonomske slabe j šili po ekonomsko močnejših, bi pomenilo narodno katastrofo. Stališče vlade. To spomenico je izročila in obrazložila delavska delegacija g. ministrskemu predsedniku osebno. Obljubil je, da bo zadevo proučil sam osebno, kakor tudi osluli resorni ministri in to ravno radi tega, ker so tu vprašanja velike važnosti za široke ljudske sloje. Vlada ni še zavzela svojega stališča t. ozirom na socialno politično zokonodujo. Hoče še prej objektivno preštudirati, kakšen je socialni jiolo/aj poedinili slojev pri nas in kakšen drugod ter kaj vse so že storile na tem jtolju druge napredne države. Vsekakor bo postopala vlada v tem oziru strogo objektivno iu nepristransko. Cerkveni vestnih Cerkev st. Jo že In r Ljubljani. V nedeljo dne 21. t. m. praznovanje varstva sv. Jožefa. Ob S slovesna sv. maša. Pred mašo: sv. Joief, zložil St. Premrl, med mašo: Missa in F-mol, zložil M. Bro-| sig z orkestrom, graduale, zložil A. Foerster. ofert. Inuda Jerusaleni, zložil I. Giittler. po maši: sv. Jožef, zložil dr. Fr. Kimovec. Selo-Moste. V nedeljo dne it aprila bo v Karmeličanski cerkvi na Sclu pri Ljubljani slovesnost v čast varstvu sv. Jožefa Ob 6 bo liha sveta maša. Ob 8 slovesna sv, maša. Popoldne ob štirih pridiga in pele litanije, MALI OGLASI Vsako drobna vrstica 150 Din ali vsaka beseda 50 pat. NajmanjSi oglas 5 Dlrt. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Vajenec vojaščine prost, ki se je že nekoliko časa učil, sc želi učiti ključavnič. ali strojno-ključ. obrti. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4029. Službo vzgojiteljice išče učiteljska abiturijcn-tinja, ki želi nastopiti mesto takoj ali s 1. majem. Zna opravljati tudi druga hišna opravila. Več po dogovoru. - Pod Poštenost« št. 4129. Gospodinja dobra, skrbna, se išče za župnišče v Slavoniji. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo pod 4050. Več sto tesarjev in gozdnih delavcev po izvrstni plači sprejme za celo leto takoj Ivan V c r š e c , Bistra kraj Zagreba. Trgovskega vajenca poštenega in zdravega — sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na upravo lista pod št. 4060. Prodajalka za trgovino z mešanim blatfom se takoj sprejme ali do 15. jun. 1929. Prednost imajo tiste, katere so v manufakturi izvež-bane. Hrana in stanovanje v hiši. - Ponudbe naj se pošljejo pod št. 4114 na upravo »Slovenca«. Hlapca za poljska dela, sprejme Marija Urbančič. Brezovica št. 9 - pri Ljubljani. Krojaškega pomočnika za veliko delo spreime: Ciril T o m š e , krojaški mojster, Retnje, p. Križe na Gorenjskem. Šiviije damskega perila, spretne, samostojne moči — sprejmem takoj v stalno službo. Naslov v upravi lista pod št. 4146. Dober oglar se sprejme za takoj. — Naslov: trgovina .1. Kač, Kresnice. Glasovir-Stingl kratek, črn, skoraj nov, se proda. - Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 4072. Konj 5 let star, za vsako vožnjo in brez napak, se ugodno proda takoj radi pomanjkanja krme. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4123. »Ljubljanski zvon« posamezne številke, nove, proda za makulaturni papir Narodna knjigarna, dr. z o. z., Stritarjeva 2. semenski Icrompir oddaja, dokler traja zaloga »Gospodarska zveza« v Ljubljani. Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Izkoristite prilike, dokler traja zaloga L. Brozovič, kemička čistiona perja. Zagreb. Ilica 82. Mali auto skoraj nov »Amilkar«, dvosedežni, takse prost, pripraven za potnika — proda Fajfar, kolar, Ljubljana, Trnovska ul. 25. Elektromotor kupim 18 do 20 PS, 380 Volt, 50 period, rabljen, toda zajamčeno v dobrem stanju, s pripadajočim materijalom, kompleten. -Nadalje okoli 1500 m bakrene žice, 25 mm= debeline. — Josip Puncer, Laško. Nageljnovih sadik okoli 2000 komadov, po nizki ceni naprodaj. Naslov sc poizve v upravi Slovenca« pod št. 4130. Zahvala Vsem onim, ki so nam med boleznijo in ob smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta itd., gospoda Adolfa Kosa stali tolažeče ob strani, izrekamo tem potom našo najprisrč-nejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo blag. gospodu dr. R. Franku, ki je posvetil trpečemu vso svojo skrb, si. pevskemu odseku pekov za v srce segajoči žalostinki, darovalcem krasnega cvetja ter vsem onim, ki so spremili blagega pokojnika k njegovemu prezgodnjemu grobu. Globoko žalujoči ostali. . ■ •, - •• . ...".UV •'. .■-■■.. s?', - ••• v .i •' ..•.•..<•.•> V.; '.T'-*- ' v. •••;..•*»•. v • ■iS?!" - A* ■*•■«.' / J '..f- < ■■ IWm3hIK Zahvala Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom izgube naše ljubljene mamice, stare mamice in tašče, gospe Karoline Treo sc tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo čč. duhovščini, pevskemu zboru »Ljubljana« za ganljive žalostinke, dalje vsem onim, ki so v zadnji pozdrav poklonili cvetje ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so blagopokojno v tako častnem številu spremili k zadnjemu, večnemu počitku. Sobo za krojaško delavnico iščem na prometni cesti v pritličju. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Delavnica«, češki oves semen. grahoro domačo lucerno črno deteljo in travna semena dobite pri Fr. Pogačniku, Ljubljana, Dunajska c. 36. Modna trgovina se takoj odda v sredini mesta, ev. se proda pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Modna trgovina« št. 4118 na upravo »Slov.« Vsakovrstno ElafiB knsnje po najvišjih cenah. CERNE juvelir Ljubljana. VVnliova ulica št 3. nserfraite v .Siovencu"! Lokal nasproti križevniške cerkve, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 4137. stanovanja Dve opremljeni sobi se oddasta posamezno ali skupno - samo solidnim reflektantom. - Naslov v upravi »Slov.« št, 4073. Ali le veste, da dobi vsak, ki naroči ..Radiowelt„ za eno leto ali podaljša naročnino za eno leto. Zaston) fUhtronho SD 4 (avdiouko) ali XD 4 (sklepno ojačevalko) ? Letna naročnina Din 250'- in Din 10'-za poštnino premije Ml H pernate Mlinar ji! Hi, proso, ajdo In tcfmcn kupite nalcenole prt A. VOLK. LJUBLJANA vctptreovlnn žita In moko Čebulo štajersko, ima naprodaj, FIŽOL za seme nudi najceneje Franc Majdič • Kranj. Otroka v oskrbo sprejme gospa brez otrok in v dobro varstvo. — Zelena jama 272. najboljši mesečnik Evrope? Ako ne zahtevajte še danes številko „FUNK-MAQAZlN"-a ne ogled , Pišite samo na WIENER RADIOVERLAG. G. M. B. H. \Viea L Pestaloz/igasse 6 Bog plačaj! Ljubljana, dne 18. aprila 1929, Globoko žalujoči ostali. 9 v občinskem uradu Gotenica. 10 pri okrajnem sodišču v Kočevju, pol 9 v občinskem uradu v Maligori. pol 9 v občinskem uradu v Maligori. 9 pri okrajnem sodišču v Kočevju 9 pri okrajnem sodišču v Kočevju. 9 pri okrajnem sodišču v Kočevju 9 pri okrajnem sodišču v Kočevju 9 pri okrajnem sodišču v Kočevju, pri okrajnem sodišču v Kočevju, pri okrajnem sodišču v Kočevju. Dražbene pogoje in vse druge podrobnejše podatke je mogoče vpogledati v pisarni okrajnega sodišča v Kočevju, okrajnega sodišča v Ribnici, konkurzne uprave v Kočevju, pri upravniku dr. Ludviku Grobelniku. notarju v Ribnici, pri Mestni hranilnici ljubljanski v Ljubljani in pri občinskih uradih v sodnih okrajih Kočevje in Ribnica. 1. 20. aprila 1929 ob 2. 22. aprila 1929 ob 3. 23. aprila 1929 ob 4. 24. aprila 1929 ob 5. 25. aprila 1929 ob 6. 26. aprila 1929 ob 7. 27. aprila 1929 ob 8. 29. aprila 1929 ob 9. 30. aprila 1929 ob 0.1. maja 1929 ob 9 11. 2. maja 1929 ob 9 Zveza delovodij in industrij, uradnikov v Ljubljani naznanja, da je dne 17. aprila preminul njen večletni dru-štvenik, gospod PETER KNAVS poslovodja po dolgi, v svetovni vojni pridobljeni bolezni. — Blag mu bodi spomin! Ljubljana, dne 18. aprila 1929. Dne 17. aprila 1929 je nenadoma umrla č. šolska sestra M.Lavpenclja Piniat v državnem zdravilišču v Topolšici, kjer je bila nameščena na tamošnji gozdni šoli že od 1. 1923. Prejšnje čase je bila dolgo vrsto let strokovna učiteljica na ženskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru. Priporoča se bivšim učenkam v blag spomin in molitev. Pogreb bo v petek 19. aprila ob 4 popoldne v Šoštanju. BLAX JANČAR sobosllkorslvo in pleskar C|UBL|ANA. Breg G mm & BRiCELi irUoslikaria. Liubhana 4esl ena t. 4 - S«. Petra t. 35 I e et 390» Ustan. 190 ArleV motodkli modeli 1929 250 cc., 500 in 550 cc. J*" so dospeli. '•C Oglejte si te krasne, najmoderneje opremljene stroje pri generalnem zastopstvu d. z o. z., Ljubljana, Dunajska 36. Telefon 22—36. Telefon 22—36. Prisilna dražba nepremičnin iz konkurzne mase A. Kajfeža v Kočevju se ho vršila: SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZItEDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PUEJ K. T. D. V LJUBUANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE •%'M-Ši 1 T. C. Bridges: 3S3h.H * t; O Cu .-J t-:o £2 ,3 n.S V g I M »Q '3 > c-o -2 N5 S-S^ "j I .ffi" In . e * zrn? Na pomoč i? c OU O - N — „ a O.a a nO nO •OO-J. 0[xl O -3 ' fSg m 1-5 j-2 f— ■* ^ C-* N iS^s: i ,S O 3 M N ' « o r ; ™ .2 I O N O N CO rf a; ^ l3o J 00 o &o u, oi Roman. Kaj pa je?« vpraša Sam. »Ali ne bova mogla ven?« •Ven bova že prišla, zakaj ne; ne vem pa, kako se bova izmuznila proč! Na obeh straneh je visok zid, ki gre dol do čeri na obali. To pa sam veš, kakšne so čeri!« Ali ne bi mogla priti čez zid? : vpraša Sam. Nemogoče! Visok je dvanajst čevljev, na vrhu pa posut s steklenimi črepinjami. Še če bi imela lestvo, bi stvar bila težka in gotovo bi naju kdo skozi okno videl k Potem bova morala poskusiti pač na čereh, pravi Sam nakratko. Do tja pa lahko prideva, ne da bi naju kdo opazil, ker je polno grmovja. Do robu že prideva, seveda, pritrdi Jim, toda kaj nama to pomaga? Čeri so visoke več ko sto čevljev in po vsej svoji dolžini čisto navpične! »Nek ga Sam hitro prekine. Tako hudo slabo pa ni. Mislim, da bova že na kak način prišla dol. Tu preneha. Navsezadnje pa zakaj se ti tako mudi, Jim?« Jim ga debelo pogleda. Zakaj? Da profesorju Thorclcht vse poveva, no? Čemu neki? Gadsden zdaj geslo pozna. Jaz bi mislil, da je bolj potrebno, ako Uptona posvariš! Da, to tudi, seveda! roče Jim nestrpno. Ampak tudi v tem slučaju zopet naletiš na islo oviro, reče Sam; kajti Gadsden ali pa njegov na- mestnik bo gotovo tvojo pošilja te v do Uptona prestregel!« Jim zagodrnja. »Na to pa nisem mislil! Kaj nama je torej storiti?« Samo eno nama je mogoče, ; Gadsdenu pokvariva radio!« Jim se zasuče in Sama pogleda. ->Ta stvar se lepo sliši, toda treba bo iti zato v hišo in če to poskusiva, naju gotovo zgrabijo. /V hišo nama niti stopiti ne bo treba,« reče Sani. Radijeva napeljava gre v hišo pri sosednjem oknu. Če se nama posreči, žico prerezati tako, da ne bodo mogli poškodbe izslediti, potem pred nočjo ne bodo dognali, kaj ni v redu, ti pa boš lahko poslal svoje sporočilo, preden bodo poškodbo odkrili in jo popravili.« Jimu se obraz zjasni. »Izvrstno, Sam! Kar spusti me ven, dn to zvijačo izvršim!« 19. Na strmi polici. Se je močno deževalo, ko se je plazil Jim skozi okno med obema prečkama. Spustil se je na tla, stiskal se tesno k steni in se ozrl naokoli. Okna so bila vsa zaprta in ni bilo nobenega znaka, da je kdo v bližini. Natančno lako, kakor je povedal Sam, je žica dovodnica prihajala dol od velike antene in tekla skozi luknjico v loputi sosednjega okna v pritličju. Brž rame iz žepa nož, se spravi nad žico in v nekaj trenutkih se mu posreči, da jo prežaga. »Na, košček vrvice!« se oglasi Sam poleg njega. Zveži oba konca skupaj, potem naj pa le slepomišijo, odkler poškodbe ne odkrijejo.« Dež je še bolj padal kot prej. Lilo je in grmelo da kaj, klokotalo po strehi in pljuskalo s tal. Jim zveže prerezana žična konca, nato pa se oba zmuzneta v gosto, nizko grmovje ter skrčena v dve gubi počasi prodirata proti čerem. Spredaj se je plazil Sam, Jim pa za njim. Čez nekaj minut sta bila že vrhu čeri. i :>Saj sem ti pravil,« reee Jim, ko se ozre preko strmega robu dol na morje, ki je bilo najmanj sto čevljev pod njima. »Tod ne bova nikoli prišla dol! Čeri so kakor stena.« Ne da bi odgovoril, se Sam vleže na trebuh. Drži me za noge!« reče Jimu in ko ga ta krepko zgrabi za noge, se pomakne Sam toliko naprej, da je imel glavo in ramena preko roba. Ta izvid je bil tako čuden, da bi se marsikomu lasje ježili, toda oba fanta sta imela za višino utrjene glave in se jima zato ni bilo treba bati, da bi se jima zvrtelo v glavi. Sam da znamenje, naj ga Jim potegne nazaj in reče: »Stvar je res precej slaba, pa vendar ni tako hudo kakor se vidi. Kakih deset jardov gor na levo se pričenja neka polica in kolikor sem mogel videti, sega preko vse stene prav dol do morja. Ali bi si upal poskusiti, Jim?« »Zakaj ne!« odvrne Jim urno. »Pa bo nekoliko nerodno,« pravi Sam počasi. »Pripravljen sem na to,« odgovori Jim; »kajti če ti rečeš, da stvar lahko izpeljeva, potem mora itj. Prav rad se celo v nevarnost podam, samo da Gads-dena izplačava.« Sam prikima in pravi:: No, potem pa kar naprej!«