ŽIVLJENJE IN SVET
TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA bt. 81.	v ljubljani, 21. novembra 1938.	knjiga m
pomlad v jeseni

ZNANOST V BOJU
i meriski statistiki so izračuna» И, da potrošijo Zedinjene dr» žave v enem samem letu za J ukrepe proti zločincem okrog 13 milijard dolarjev — to je prav zna» tno več, nego izdado letno za svoje univerze, tehnične visoke šole, akade* miije i pod. Do nedavnega so se v Ameriki omejevali na to, da so — k a« kor po vsem drugem svetu — zločince samo kaznovali, to se pravi, jih v glavnem zapirali in vzdrževali na dr« žavne stroške. Šele v novejšem času poskušajo tam, kakor tudi že drugod, zatirati zločmstvo s tem, da bd pre« prečili oddajo zločinskih dednih last» nosti novim pokolenjem.
Moderna znanost, zlasti pa nauk o dednosti, ki ga je utemeljil Gregor Mendel, nas namreč učd, da tvori prav velik odstotek vseh zločinov osebe z bolnimi nagnjenji, ki pač na podlagi teh nagnjenj ne morejo drugače rav* nad nego zločinsko. Samo zapiranje in poboljševanje ne zaleže tu nič. Če se zločinec po rojstvu, to je nepoprav* ljiv zločinec, poroči s slaboumno žen» sko, kar se dogaja zelo često, je treba računati z gotovostjo naravnega zako» na, da bodo otroci iz tega zakona, vsi ali pa le z malenkostnimi izjemami, zašli spet v konflikte s postavo ali pa da bodo končali v sanatorijih. Celo če se zločinec poroči z normalno žen* sko, bo del otrok z matematično go« tovostjo podedoval slabe lastnosti svo» jega očeta.
Pojasnimo to s primerom, ki ga je pred nekoliko leti navedel znani nor« veški evgenik dr. Mjoen.
Pred dolgim časom se je preselil na Norveško neki Laponec z izrazito sla* bimi dednimi lastnostmi. Mož se je poročil in iz tega zakona je izšlo 11 otrok: šest med njimi jih je bilo sla« boumnih, 5 pa popolnih idiotov. V tretjem pokoleniu je bilo že kakšnih štirideset asocialno razpoloženih po« tomoev tega Laponca, po osmih poko» lenjih pa so našteli v tej rodbini nič manj nego 460 zločincev in oreko 40 oseb. ki so bile vse svoje življenje na bolniški postelji. Dotlej je Laponec s svojimi potomci veljaj norveško dir« žavo okrog 100 milijonov v našem de« nariu...
Znanost pozna celo vrsto zločinskih rodbin, ld so okužile celo ozemlje, kar
Z ZLOČINSTVOM
so se neovirano množile. Klasičen pri» mer je za to rodbina Juke, v kateri so našteli 366 tatov, 251 drugih zlo« čincev, 230 propalih ali bolnih ljudi m deset poklicnih morilcev. Neka druga rodbina te vrste ima še danes tako manjvredno dedno tvar, da je pomenil praktično vsak njen član v teku poko« lenj nevarnost za človeški družbo. Ta družina se množi še danes.
S tem prihajamo do druge glavne točke tega problema, namreč do od*
AKADEMSKO ♦ ZLOtlN-CI I208R AtENI I
ou$evno
/WAN0 VREDNI
Statistično izračunano Število otrok " po zakonskem paru (Anglija)
govora na vprašanje, na kakšen način se slaba dedna tvar podaja bodočim pokolenjem. Odgovor moderne znano» sti je dovolj fesen: zločinci, slabo-umniki in druge dedno obremenjene osebe se namreč neprimerno bolj množijo nego rodbine z dragocenimi dednimi lastnostmi. Za Angleško je neka statistika ugotovila, da je števi« lo potomcev po zločinskih starših pov« prečno skoraj petkrat večje nego po starših akademsko izobraženih slojev. Neka druga, prav tako natančna pre» iskava za ozemlje Zedinjeinih držav je ugotovila: Pred kakšnim stoletjem je bilo na tem ozemlju prilično 1000 do 1500 zločincev. Če bi se ti ljudje množili normalno, bi znašalo njih šte» vik) danes 5000 do 10.000. V resnici pa beležijo oblasti v današnjih Zedi« njenih državah nad pol milijona zlo» čincev, slaboumnih in podobnih manj« vrednih tipov... V drugih deželah stoje stvari delno nekaj bolje, načelno pa je težnja povsod ista, da rase šte» vilo manjvrednih elementov vse bolj nego število dragocenih ljudi. Ker zlo
čmci, slaboumni in podobni tipi ne poznajo ovir, ki veljajo za druge iju» dd, ni prav nič čudno, da se tako množe.
Če hočemo zločinstvo zatirati po evgeničnem potu, moremo tudi vedeti, kako slaba dedna tvar nastaja. Zna» nost je pa v tem pogledu še prilično v začetkih. Vsekako ve povedati, da
Rasni mešanec kriminalnih zmožnosti
določeno plemensko križanje zelo po* gostoma pokvari dedno tvar. To velja posebno za križanje kulturno višje stoječega plemena z nižje stoječim, n. pr. za zakone belcev ; črnci, belcev z Indijanci itd. Dalje se lahko rodbi» na z drugače normalnimi dednimi ose» binarni izrodi po nekih boleznih, po alkoholvziranju itd.
Da*li temelji specialno zločinsko na» gnjenje na določenih organskih defek» tih, ni še popolnoma gotovo. Mjoen in drugi pa so prišli na podlagi svojih raziskav do prepričanja, da tiči zelo bistven biološki vzrok za slaba nagnje»
ZBIRANJE RAZNIH SPOMINKOV
Anatole France Je postavil na plar v nekem svojem romanu čudaka, ki hrani v steklenicah vodo iz glavnih rek na svetu. V ženevi živi drug izvirnež, tudi neškodljiv, ki skrbno spravlja »vzorce« od vseh vrâa-cev, kamor je stopila njegova noga: med temi vrhunci je velika Keopsova piramida, Partenon in tempelj v Balbeku.
Neki gospod Granthan zbira zastarane železniške vozovnice. Kakor se morda spominjate, je vozovne listke izumil Anglež Edmondson 1.1839: prej Je moral vsak potnik izpolniti gollco in naznaniti cilj svojega potovanja Ali je Edmondson slutil, da bo omenjeni Jenklj po polstoletnem nabiranju premogel nad eno tono zapadlih vozovnic
nja v poškodbah žlez z notranjo se» krecijo. Te žleze dajejo s svojimi hor» moni tako rekoč takt za vsa dogaja» nja v organizmu, m neke motnje v njih delovanju se kažejo po vsej pri« Wd na omenjeni način. V Ameriki so pred nedavnim preiskali telesa 170 morilcev in pri vseh brez izjeme eo ugotoviti velike motnje in obolenje
Hud zločinec^Južni Evropeo z negroidno primesjo)
dodočanih žlez. Te teorije sicer ie ш popolnoma dokazana.
Poznati je treba te dejstva, če ho» četno pravilno razumeti pomen evge» ničnih ukrepov, o katerih v našem če» su toliko govore, o sterilizaciji, k astra» oiji in podobnih posežkih proti zlo» cincem. dedno bolnim in pohabljenim ter duševno manjvrednim osebam. VI raznih deželah so takšne ukrepe uve* dli že z d-cibrim uspehom, druge pa previdno čakajo, da se uspehi poke» žejo še bolj očitno.
Po dr. Vilheknyju-«j
in da je moral zanje najeti celo stanovanje ki bi se nemara bolj prileglo kakemu brez-poselniku ? To pomlad je naš JenkiJ pričel mrzlično iztikati za »neprecenljivo« vozovnico, krožni listek izdan 1. 1889 na ime pe-tlčnega Američana, ki je hotel obiskati razne prestolnice sveta in je prerano odrinil v krtovo deželo. Vozovnica, četudi plačana, je ostala neporabljena. Hči pokojnega bogataša se Je v današnjih težkih časih domislila, da bi zahtevala voznlno neizkoriščenega listka nazaj. Agencije pa so drzno prosilko seveda zavrnile. Za to je zvedel prijatelj Grantham in danes je dragocena vozovnica bržkone že v njegovi posesti.
(k)
MUTA — MARBEG — MARIBOR
A. D K BELJAK NADALJEVANJE
eznaten ulomek večnosti i je potekel, pa smo prevegnili preko Gornje Vižinge v M a r e n-_____berg'), tipično obcestno raztegnjeno naselje, znano po duhovitih damislekih kakor Lemberk ali Ribnica na Dolenjskem. Tam je živel njega dni duhovnik redke treznosti, ein Mann Ton selitener Niicbternheit, kakor se fcaražajo ondod po nekih	Izraz
ne). Dvoumna je 6. božja zapoved v verzificirani francoščini: Oeuvre de chair ne feras qu'en mariage seulement, ki se za sedanje knjižno izražanje mora tolmačiti: podtni i posel opravijaj ne samo v zakonu!
Brez dlakocepstva, s prirojeno pametjo umejmo torej, da je bil gospod jako trezen; saj je želel vcepiti tudi svojim župljanom to vrlino. Nekoč na-
Pogled
Je na prvi pogled dvoumen: mož, ki je redko trezen, aii pa tako vztrajno trezen, da najdeš redko takšnega. Dvoumen je menda nemški verz v baladi »Rieeenspielzeug«, ako se dve nikalmi-ci res uničujeta:
Der Bauer ist kein Spialzeug nicht...
Dolenjcu je dvoumna cerkvena popev-čica : »Zmeraj pri tebi hotel bi stati, ljubljena mati, zavrzi me ne«, če zadnji dve besedici zvari v mené (= me-
t) Ljudska oblika Marberg (v Marbeze) in zmagala, čeprav je najdeš v Matičnem zemljevidu, ki v nasprotju s sedanjo prakso rabi tudi za kraj: MLslinja (Ma-elirnje), Ofcišni vrh (Otiâki) ... Prisrteši oblike »Marenberg« morejo nasilov mojega spisa razumeti po latinsko: Maribor, izpremaoi Marbegl —
MARBEG
pravijo izlet k cerkvici vrh goré, k cerkvici beli. Družba mu je nesla dve kangli soka za mailinovec. A fantje so ga kaj malo pokušalL Ušli so v krčmo, pili in peli in bili veseli, zakrožili so v objesti še dvogovor med Vinom in Vodo, ki se končuje z besedami Vinka Loziča:
Če že moraš biti,
bodi K gospa!
Kdor me hoče piti,
modro naj ravnâ.
Meno naj ima ta pravo,
z vodo mešat me je zdravo,
al — na mizi naj se etri!
Tako se je naiključilo, da je moral nazaj grede eflužabnik Gospodov sam obe kangli soka nesti spet v Mairen-berg... Ako bo hotel kdo to izpodhi-
jati — osporavati rečejo današnji ju-risti — se ne bom zadovoljil z ustnim »to ni res«. Zapisati bo treba; potem pa bo stalo: »To ni rez«. Na ta zviti način mladi Stajerčki ugovarjajo kaki trditvi (rez=rezani ca ! ) in formalno niso izrekli laži. Slično se zakilinjajo Tolminčki: »Pri moji duši!« držeč se za gumb (duša = obši/t dušek, einge-nâhte Knopfform).
Na Vidov dan 1936 so tukaj odkrili spominsko ploščo kralju Aleksandru L Zedinitelju z Gradnikovo štirivrstični-co:
Se živ poveljnik naših src, ukaži, in od ipovsod, kjer naših je mejnikov Ograja sveta, čete in vodniikov dobil odgovor boš: »Mi smo na straži.«
Odloživši prtljago v gostilni Lubas, sedaj Sohauer (ena slik kaže moža, ki ureja list Deutsche Zeitung v Celju),
nas je naž poveljnik in paša oc^nal na strmo brdo, kjer se je svoj čas šopiriHa utrdba, a zdaj Štrlijo le še • razvaljene gmadine in gadine. Dobro, da poprej v gostišču nisem šel med »ciucia - litre«, kakor Tržačani pod-smešno naziva jo socialiste (srebajlitre), tako se nisem vsaj gargamtovsko znojil in sem mogel držati fronto navzlic obilnim napadom iz zraka: aeroplani znamke »Brencelj* so srdito naskako-vali moje čelo in sploh vse telo.
»Vreme ga fcriha, ga lomi«, je gož-njal nekdo, videč, da so sivi oblaki napadli in obkolili sončni grad. »Nekaj se kuha«. E da! nekaj se je skuhalo, se speklo in se ocvrlo za nas. To nam je na mizo znosila brhka miška iz bližnje Ribnice... Lahne, luiknjičaste sandale sem zamenjal z okovanimi čevlji in naš potni maršal je pogledal: »Vse v redu? Vse tip-top?«
BREZA
Razgledni stolp pri PANKRACLTU
»
»Da, Vaše Hptopčanstvo.!«
Škarje naših nog režejo kilometre, ko se od desne, od Vuhreda, od Brdi-njeka preko Ledin pripelje temna zavesa. Hej, Sveti Janž na Suhem, skoraj boš delal sramoto svojemu imenu! Dežek nas škropi po starinski navadi, od zgoraj doli; včasi nas pere obrsi-ea, od strani. Tudi nič novega. Škropeč se seli od Jurčičevega vrha do Kozjaikovega vrha. Nekaj minut vedri-mo pri mllinarju, ki nam pripoveduje o povojnih, vojnih težavicah po teh krajih.
Po blatnem kolovozu odrinemo navkreber in vriskamo kakor domačini, M nakladajo pomočeno seno. Peter 2i-rardi — tako mu pravijo nekateri zaradi slamnika, s katerim je odrinil v beli svet — junaško stopa ob polnih birih ali virih, vodnih jezovih, Uri bi jim na otoku Krku rekli nabor (nabirati), tu pa je nemara prevzeto iz nem. Wehr. Kovčežič je spretno zamotal v svojo črno haljo, ki jo nosi ▼ šoli med poukom, in si ga natovorll na pleča. Hailji pa pravi ljubeznivo: flajda. Ta beseda pomeni na To'min-skem: žaiket, frak, škric in gospošček!
Ha ha lelnja, ded je babo buja!« se nam je po prleštoo zahahljalo srce, ko smo na Remšniku v gostilni Cokla Draga čudi veselo novico: Za vse bo dovolj prostora, če bomo šli pod kožo gledat. Pod eno streho bomo imeli »praynochishchie«, kakor pišeta Co-pelandova in Debelaikova v svojem Guide to the Slovene Alps (1936).
Moker ko miš— bolj od znoja kakor od dežja — se marsikdo preobleče suho srajco, nato pa vzame pripravne motvoze, da si ponovno dušo priveže. Saj oskrbnik Garšek — ali kako se piše — ima vsega, razen napolske solate: insalaita sputata, ki jo baba z oljem in kisom iz ust obrizga. Le duhovni tovariš si mora še s posebno vezjo pričvrstiti dušo. Sede v svoj kot, češ: »Tule bom Davidove kosti obiral.« S tem je mislil na brevir. Ali sem re-čenico pravilno slišal? Vsefcako je tretji kralj Izraelske države tu v lepšem okolišu kakor v češkem reklu: hondti Davida (daviti se. bruhati).
Razbiatrilo se je. Oborožen z oekrb-nikovim dežnikom mahnem za družbo, namenjeno na vrhunec Sv. Pankracij (900 m). Spotoma vidim na hruški ob skromni hiši tablico z napisom: Pro-stosled. Kaj diši temu svobodnemu
rudoeledcu po tem razsekanem ozemlju: petrolej ali svinec?
Više gori utrgam kako jagodo, kakršne so v Utrechtu letos na trgu prodajali že sredi svečana. Zorele so pa ob neonovi svetlobi Ob tem rdečem sadežu sem se spomnil visokošolskega izleta na Poljsko pred dobrim mesecem: tehnik V. je na mizi videl jagode in si jih zaželel. Hitro pogleda v liliputanski slovarček pod značko Erdbeere, kjer bi moral najti izraz: poeiomka. Oko pa mu je v naglici obtičalo pri geslu Erdbeben bi tako je na občo veseloet naročil: trze-sienie ziemi (potres) !
Ob 19, je vseh 12 apostolov pri zavetišču, čez kaitero teče državna meja. Severni del hriba je avstrijski Pon-gratzen, južni pa naš Pankracij. Ne-utrudljivi Baš nam baš pojasnjuje Slovensko narodnostno mejo na severovzhodu (glej članek v knjigi »Naši obmejni problemi« 1936). Razgled je krasen na vse strani po tej zemlji, ki ni brez podobnosti z Dolenjsko. Odveč je na smreki tablica s 4 strelicami in napisom: »Glej v svet!« Eden vidi Schôckel, nekdanji Sokol, nad Gradcem, drugi opozarja na Koralpe, kar naj bi bilo iz Gol-alpe (GOlca), tretjemu se zaleti: »Tam zadaj, glejte ga vraga, je Marija Snežna!« Močno piha veter, ko se oziramo s cerkvenega stolpa razglednika. *tu doli ima vsak kaplan svoj vinograd, rezervo za stare dni«. Po kratkem osupu doženemo, da je Kaplan piebivalec G. ali S. Kaple.
Vstopnina za planinsko kočo je plačana, čaj in razglednice tudi, poslovimo ae, vojak iz Leskovca nas pozdravi. Hitro nazaj, dokler se popolnoma ne stemni, zakaj pot je ponekod od sile blatna.
Pri večerji — nekateri smo imeli gobe — ob petrolejki in ob »luči« t. j. steklenici z vinom, smo se morali izpovedati gospodinji, da smo 4 samci, neoženjanci. »Oho, to boste morali na sodnji dan žabe v Jeruzalem goniti in megle v vrečo tlačiti!« je rekla gospa v tako čisti slovenščini, da ne bi bil nihče med nami uganil njenega pore-
kla: Nemka iz Porenja, a že 13 let v Trbovljah.
D A L' J E
ČRNI VRANI IZUMIRAJO
V Nemčiji opazujejo v zadnjih letih močno nazadovanje števila velikih črnih vranov. Kolikor je pokazalo zadnje štetje v Slezviku-Holštajnu, kjer je še največ teh ptic, živi tam samo še 35 eksemplarjev. Ker so pa oblasti v zadnjem času izdale stroge odredbe za očuvanje te živali, je upati, da jih bodo v zadnji minuti rešili popolnega izumretja.
T R I 3 E MUŠKETIRJI
ALEKSANDER OUMAS rt © ILUSTRIRAL NÔRRETRANDERS Q, PONATIS NT Dovoura
BRISEMONTOVA OBTOŽBA Ko je d'Artagnan planil v obednico, je videl na tleh Brisemonta, ki se je vil v strašnih krčih.
Ob njem sta stala popolnoma bleda Planchet in drugi služabnik, ki mu nista mogla pomagati:
»Ha!« je zarjovel, ko je bil opazil d'Artagnana, »vi svetohlinec, vi lopov! Kazali ste se, kakor da ste mi podarili
življenje, pa ste me zastrupili!«
»Kaj praviš? Jaz?« je vpil d'Artagnan.
»Vi, vi! Vi ste mi dali vina! Maščevati ste se hoteli! In tako lopovsko!«
„NESMISELNE44 ŽIVALSKE NAVADE IN NJIH VZROKI
PRIZNANJE
»Prisegam pri Bo'£u, nisem vedel, da je vino zastrupljeno. Sam sem ga hotel pifi, ko so nas poklicali 1«
»Ne verujem vam!« so bile zadnje vojakove besede.
»To je strašno!« je mrmral Athos, Aramis pa je poklica! duhovnika
»Gospod!« je jecljal Planchet bolj mrtev nego živ, »lahko se čutim srečnega, da sem se rešil!«
»Kaj?« je za vpil d'Artagnan, »tudi ti si hotel pokusiti moje vino?«
»Na zdravje Njegovega Veličanstva, gospod! Baš sem si pripravil kozarček, ko me je ta človek poklical!« je pokazal na drugega služabnika.
»Ah!« je rekel ta s tresočim glasom. »Hotel sem, da bi odšel in bi si tako mogel privoščiti en kozarček.«
%	P	&
tere si upa le od časa do časa za malenkost. Ce ga karkoli vznemiri, tedaj se skrije hitro v varno luknjo. Pri tem si ne vzame niti toliko časa, da bi se obrnil, hitreje mu gre, če se umakne z repam proti domovanju. In ker mu postane to navada, se je drži v »razburjenosti« tud: takrat, kadar mu ni na razpolago varna jama.
Mnogi med nami poznajo z izletov na morje brze rake brezrepce, ki se
rlîikatj se giblje rak nazaj? Znanost je v zadnjem času v številnih primerih odgraiia skriv-_urnosti takšnih navideznih »čudaštev« narave. Nekateri primeri so tako zanimivi in poilčnii, da je vredno ogledati si jih pobliže.
Rak n. pr. nikakor ne koraka samo nazaj, zelo dobro teče tudi naprej. A večinoma sploh "ne teče, temveč sedi skrit v ma'jhmi jami med kamni, iz ka-
znajo z okretno9tjo, katere bi tem živalim ne prisodil, pomikati tudi — po strani. Tudi zanje velja, da ne gre samo za «nor doimslek narave«. Te živali potrebujejo namreč — kakor ribe — stalno sveže vode za preskrbo svojih škrg in zato proizvajajo z neprestanim gibanjem določenih udov vodni tok, ki se pomika od nazaj naprej proti škrgam. Porabljena dihalna voda se odtaika potem spredaj pod oklepcum in se z močnimi vrtinčastim gibanjem odganja vedno proti strani, bodisi proti desni atli levi, vsekako pa vedno proti isti strani. Rak sam se giblje proti nasprotni strani in se tako
najhitreje odteguje območju porabljene vode. Tudi svoje organe za dihanje in okušanje, to sta dve gibki tipalki, steguje samo v eno stran, in sicer proti tisti, v katero se pomika. Hoja po strani je tedaj za žival zelo smotrna in ni nobeno igračkanite narave.
Školjke smatramo običajno za zelo lene, celo za popolnoma negibne. To naziranje je za mnoge teh mehkužcev vsieikako upravičeno. Tem bolj nas mora presenetiti dejstvo, da kažejo neke školjke izredno gibčnost. K tem »temperamentnim« lupinarjem spada n. pr. školjka romarica, ki jo dobro poznaio mmogi sladokusci. Ta školjka lahko pla-
PORTHOSOVA POJASNITEV Medtem ko je Porthos razbijal steklenice, je govoril d'Artagnan obema gardistoma:
»Gospoda, prosim vaju, da o tej stvari ne črh neta nikomur niti besedice. Ni izključeno, da ima tu vmes svoje prste kakšna visoka osebnost in potem bi moglo imeti to za vse nas slabe posle-
dice. Po vsem tem, kar se je zgodilo, ne moremo imeti danes pojedine.«
Oba gardista sta se vljudno odstranila, ker sta pač uvidela, da hočejo biti štirje prijatelji sami.
ÉliST""*]]
va, kakor se spodobi, in sicer doseže to umetnijo z enakomernim sunkovitim odpiranjem in zapiranjem obeh polovic lupine. Za krmilo ji rabi kožna guba, ki moli med lupinama ven, taiko da spreminja žival lahko tudi po svoji volji smer gibanja. Kakor je pred kratkim povedal neki živaloslovec, io najlaže pripraviš do plavanja, če ji daš v bližino najnevarnejšo sovražnico — morsko zvezdo.
Školjkam bi pa tudi ne prisodili, da znajo mnoge med njlmii celo — skakati. Ena izmed teh školjk ck'la to na ta način, da pomoli dolgo, koničasto nogo med lupinama. S to nogo si po-
išče pripravne opore, na pr. kamen Potem se s pomočjo noge krepko odžene in skoči tako lep košček dalje. Opazovali so skoke na daljave več nego pol metra, kar za tako majhno žival gotovo ni malenkost. Drugi opazovalci pripovedujejo, da znajo tudi mlade Školjke romarice v plitkih obrežnih mlakah skakati v ploskih krivuljah čete metre križem kražem.
Po dr. Hartwigu — k k
MOTNA BODOČNOST Ko so bili prijatelji slednjič sami, so se pogledali z očmi, ki so izdajale vso resnost položaja.
»Zdaj vidiš,« je rekel d'Artagnan, »to je borba na življenje in smrt!«
»Da, vidim. Ali se ne bi mogel na kakšen način spet sestati z njo in ji zapretiti, da bo zvedel dvor za njeno sramoto, če bo še spletkarila?« »Misel ni slaba,« je odvrnil d'Arta-
gnan, »toda kako naj pridem z njo v stik?«
»Vse bo prišlo. Človek mora znati čakati.«
»Da. Toda kdo naj čaka sredi zavrat-nih morilcev in zastrupljevâlcev?«
»Predvsem moramo skrbeti, da zapustimo ta kraj,« je rekel Athos in oašel
z drugimi iz jedilnice. Služabnikoma je toplo priporočil, naj poskrbita, da bo Brisemont dostojno pokopan.
TAM, KJER „ZVEZDE ŠEPETAJO"
Ш KJER KONJEM ZMRZUJEJO UŠESA
O
1 et desetletij je veljalo mestece Verhojansik v Sibiriji, na 67. severnem sporedniku, v višini
_ 100 m ob reki Jeni za najbolj
mrzli kraj na zemlji. Najnižja januarska srednja temperatura je bila tam izmerjena z minus 51.2 stopinje. 15. jan. 1885, so tam ugotovili celo temperaturo 76 stopinj pod ničlo, kar je predstavljalo dolgo mrzlotni rekord.
2« da'je časa pa se je ponavljala go-voricf, da bo moral Verhojansik odstopiti svojo mrzlo krono drugemu kraju. L. 1926. je sloviti sovjetsiki geolog Ob-ručev odkril na svoji ekspedicdji po severni Jakutski v veliko presenečenje vseh zemiljepiscev 300 km dolgo, 100 km široko in 3000 m visoko, zaledenelo
gorsko verigo, M jo je imenoval gorovje Čerskega. Ta nova gorska veriga јз zapirala široko kotlino, M se imenuje Ojmekon. In v tej kotlini je prof. Ob-ručev opazoval tako nizke temperature, da si'je moral misliti, da je odkril tudi pravi mirzlotni tečaj naše zemlje. Ker pa termometri, ki jih je imel s seboj, niso zadostovali za čitanje mrzlo-te v stopinjah, je dal komisiji za raziskovanje Jakutske pobudo, da bi v tem ozemlju osnovala meteorološko postajo.
Poročila te svojevrstne opazovalne postaje potrjujejo doslej domneve prof. Obručeva. Izkazalo se je namreč, da so v Ojmekonski kotlini povprečne zimske temperature za 3 do 5 stopinj nižje
Filmska igralka FLITA UHL
nego istočasno v Verhojansfai, temperaturni mintmi pa so celo za 5 do 17 stopinj nižji.
Ojmekonska kotlina je tako mrzla, da se izdihani zrak spremeni takoj v led in napravlja pri tem &um, kakor da bi iztresali žito na pod. To označujejo Jakuti za »šepetanje zvezd«, bog si ga vedi zakaj. Pozimi Jakuti v to ozemlje sploh ne prihajajo ali pa silno redko, kajti konjem zmraujejo tam ušesa in odpadajo.	str. k.
IZ LITERARNEGA SVETA
NEDOSLEDNOSTI V „KEREMPUKU"
Krleža deli krepke brce v baladah Petri-ce Kerempuha. Po večini zaslužene. Ko pa čitam:
V 1 biSkupa Strocu sem videl v megli, kak babu na loncu, gde sedi na cegli,
sem »i mislil, da bi vsaj Josipa Jurja Stroes-majerja lahko pustil na miru. Takega mnenja je bržkone tudi urednikova junakinja, ki pravi. »Čitam Krležo. Močan je, všeč mi pa ni, ker preveč razkraja.« (Žisu 5.9.36, str. 149).
»Tumač manje poznatih reči« pravi na str. 153, da beseda kerempuh živi še danes kot slika književno neizražene figure. No, kerempuha najdeš v Matoševih pesmih, in sicer v sonetu, kjer se vseh 14 vrstic rima na -uha. Nadalje: ni li neki zagorski pesnik sredi preteklega stoletja objavil otroški epos o istem junaku?
Naj opozorim na nedosledno pisavo pol-glasnika, ki so ga pri nas svoje dni pisali z i: Prešer/n, pevic. V nekih izrazih ga srbohrvaščina po madžarskem ali čigavem vplivu piše z o- kormilo, Krleža pa jemlje za ta glas zdaj a, zdaj e, zdaj nič:
Vonjha debele, červene dekle kmetsike,
kak kutine tverde bele. tople cecke...
(28). Francoski kritik André Thérive ga tolmači z u: Krklec (Kourkletz. Temps, 27. 8 -36). Ta glas se torej piše na 6 načinov! "Skupina čr se tu pa tam najde kot cr. V prvi obliki je n. pr. dantejevski verz: trum-bental je s črevom kak komin na sapu ... (84), ali pa:
čarnopreslečeni pogrebni boben glasu čreva luciferskerg spodoben (134),
y drugi pa: Cernci (124) " Neenotno so podani takile zgledi: volk, vok. vuk. Dalje predlog: bez. brez, prez (18, 19).
Končni I je skoraj vselej ohranjen:
navek se gostiti, nigdar ne postiti, tak te v nebe pela najsigurnejši put, a saki drugi put je v pekei obernut (49).
MIROSLAV KRLEŽA
Enkrat pa: vernu se (86). Mogoče je to tiskarski škrat kakor na str. 14 trave:
Po nami smrade krave i cigan se posce. AH pa: zamuš (pravilno: zamuž, 91). Znani vstaš Matija je danes Gobec, jutri Gubec, maša se čita včasi kot meša, gasniti pa kot gesniti, hočejo poleg hočeju, smo poleg sme, ogen zraven jogenj, n. pr. v rečenici: sim-tamati na jogenj (— kampanati na stran, nastrankovati, cingilingati, cincinkati). Poslednji primer nam razodeva nenavadno bogastvo Krleževe dikcije.
Še drugih nedoslednosti boš našel, če se ti ljubi stikati za njimi, n. pr. nekajkavsko vjetrenjačo (59). Dalje tolmačenje etimologij: hmela (slov. melja) pravi Krleža, da je od nem. Mehi. To pač še ni neizpodbitno res, ker se da izvajati iz m e I j e m mleti. Nič pa ne omenja nemškega porekla pri bi-likum (Willkomm), dobrodošlica, pri kren-tuh, idr. Ako tolmači »hofnica« kot dvorski top, misli na nemški Hof (dvor), bržkone pa gre za češko houfnice, Haubitze, ki se izvaja iz nem. Haufe, kup. Jazbec je razložen, marcel (lil) pa ne: vendar bo več Jugoslovanov uganilo pomen prvega nego pomen drugega (stopa). Je li šorš (139) krvnik? najža (119) podstrešje (nat hiža)? sojuznik (69) zaveznik? S tukajšnjimi pripomočki nisem mogel do živega bangalozu (123) ne grudanjku (57).
Tolmaču se torej pozna da ga ni sestavil filolog sistematik. Zato pa so mnoge balade jezikovno pravi »tour de force«. Pri nobenem našem »vitiznancu« ne naletiš na tolikšno plethoro izražanja. Nedoslednosti v oblikoslovju pa si lahko razlagamo s tem, da je hotel naš »izdumlavec« objeti vse jezikovno ozemlje kajkavsko. Kaj pa mu bo za plačilo?
I denes je poetu navek još hraček dar,
navek bu tak, drugač ne bu nigdar
A. D.
MEDNARODNA NAGRADA ZA ROMAN
Pred tremi leti ustanovljeni Prix international du roman je prejela letos še doma skoraj nepoznana madžarska pisateljica Jo-landa Foeldes za svoj roman »La Rue du Chat-qui-pêche«. Nagrado, ki znaša 300.000 iranc. frankov, ji je prisodilo petčlansko razsodišče, v katerem Francijo zastopa Gaston Rageot, Anglijo Hugh Walpole, Norveško Johan Bojer, Nemčijo Rudolf Bin-ding in Ameriko Joseph Krustch.
Nagrajenka se je pred desetimi leti vpisala na pariško Sorbonno, pa je zaradi bede kmalu morala pustiti študije. Preživljala se je nato najprej kot tovarniška delavka v zanemarjenem pariškem predmestju. Po dolgih mesecih garanja se ji je posrečilo, da je dobila službo na nekem madžarskem konzulatu v Egiptu, kjer je opravljala obenem posle postrežniee in tajnice-strojepiske. Po nekaj letih se je vrnila v Evropo, živela delj časa v Londonu in se nato preselila v domovino. Tu se je preživljala s prevajanjem. Pomadžarila je preko sto del. Njen prvi roman, ki je izšel pred dveini leti, ni zbudil pozornosti.
»La Rue du Chat-qui-pêche«, njen drugi, tako bogato nagrajeni roman, se godi v Parizu, v koloniji revnih priseljencev. Je to zgodovina madžarske delavske družine na pariškem levem bregu, povest obupne borbe za kruh in obstanek, v katero posegajo po bridkem življenju izvrstno posneti tipi: bivši ruski bančnik, vpokojeni litavski profesor, propadli gr&ki trgovec, bolgarski študent, ruski delavec-menševik, ki ga je bila
W. Winzer: UMETNIKOVA 2ENA
pregnala revolucija, španski anarhist, in še drugi. Vsi ti naplavljenci in brezdomci, ki jih je avtorica dobro spoznala v svojih pariških letih, iz velikomestnega blata in dimastih beznic sanjajo o nečem velikem. Odrešilnem, ki bo posijalo v njih žalostno žiy-ljenje... in podlegajo, umirajo —: ali pa se rešijo na oni breg.
Zanimivo je, da pisateljica v romanu omenja tudi maršejski atentat na našega blagopokojnega kralja Aleksandra 1. in ministra Louisa Barthouja. In sicer v precej neverjetni zvezi. Ko namreč prispe v Pariz vest o gnusnem umoru, ogorčeni francoski gospodarji vse madžarske delavce, med njimi tudi člane omenjene delavske družine, spodč iz službe, kar se pa, kakor poroča njih krajan, novinar Gyomai, nikdar ni zgodilo.	kri
NOVE KNJIGE IN REVIJE
RADIVOJ REHAR: SEMISIRIS Založba »Piramida«, Maribor. 1936. Str. 331.
Pričujoči roman opisuje življenje v prestolnici potopljene Atlantide, v mogočnem mestu faraona faraonov, v Semisirisu. Začenja se s prihodom azteškega princa Aftagada in njegove sestre princese Evala-ste v Semisiris. Prihaiata na slonih, da se poklonita atlantskemu faraonu Sedem ptic srečata: srečno število za moške in nesrečno za ženske Življenje obeh se potem razvija po tej prerokbi: za princa srečno, za princeso nesrečno. Neki»č je bil premagal atlantski vladar azteškega kralja in zato so morali plačati Azteki tri^ but: razen drugih daril so morali dati faraonu v dar tudi malo princeso Evalasto, ki o tem ničesar ne sluti m misli, da bo živela na dvoru atlantskem kakor prava kraljična. Faraon zahrepeni po bakrenopol-ti lepotici, ki ga odbija in pozabi svojo prvo favoritko Nefteto, ki se hoče zato maščevati nad rdečepolto tujko. Na praznik Ibisovega kulta, ko vlada v Semisirisu svobodna ljubezen in si morejo ženske izbirati svoje častilce se seznanita častnika Aftagadovega spremstva. Savadagak in Buramak, z dvema sestrama azteškega porekla in se vzajemno zaljubijo. Deklett zasledujeta dva faraonova častnika — zaradi deklet nastane poboj in Azteka ubijeta Atlanta, zato sta obsojena da umrjeta pod obrednim nožem žreca. Faraon da Eva-lasti, ki odbija njegovo ljubezen, priliko, da proei milosti za rojaka in ju reši smrti ter se s tem poniža. Nefteta išče zoper tekmico pomoči pri stražni čarovnici, bivajoči v podzemski votlini, ki ni nihče drugi kot Bala. bivša žena faraonovega prednika, katero je bil oni zavrgel z njenim Sinom vred in jo dal žrtvovat: Raju, a so jo žre-ci naskrivaj zamenjali za drugo in jo irt-
vovali mesto nje. Nefteta je njema pravnu-ka in ji zato skuša pomagati Čarovnica prebiva v podzemski jami, katero čuva zi-vrij in iz katere vodijo tajni hodniki v palačo faraona, v njegovo spalnico in Eva-lastine sobane in se končajo v votlih kipih sončnega boga Râja. Od tu govori čarovnica faraonu, ki misli, da mu govori najvišji, in jo zato sluša. Skozi tak kip tudi reši 120-letna čarovnica Evalasto in jo po samo njej znanih podzemskih hodnikih, opremljenih i dvigali in vozili, odvede v svojo jamo. Azteška častnika, ki ju je princesa rešila, stopita v njeno službo in vodita dela za rešitev Evalaste, ki čaka v ča-rovničinem brlogu ladje, da jo prepelje domov, v kraljestvo večernih gora. Medtem se vrača v Semisiris vojskovodja Abusiris, ki je premagal Inke, z mnogimi brodovi plena in ujetnikov. On sam prijaha na konju, ki ga Semisirci vidijo prvič in ga smatrajo zato za večjega junaka, ker kroti tako zver. V močnem nalivu in temni noči se posreči Savadagaku ukrasti inško galejo, polno živil, ter jo odpeljati v skriven pritok reke Kale, kjer se vkrcajo begunci s princeso. Na dvoru pogreše Evalasto in jo zasledujejo po veletoku in suhem. Oni pa se skrivajo v mrtvem kanalu reke. Ko jih preganjalci zaslede in jim prede slaba, prekliče faraon zasledovanje, ker mu tako svetuje čarovnica, skrita v votlem kipu božanstva. Začno se potresi, in da bi potolažili srd bogov, zahteva ljudstvo žrtve višjim silam. Zmagovalcu Abusirisu je obljubljena faraonova hči za mater njegovih otrok, ona pa ljubi sina podložnega fa-rpona jutranjih dežel. Abusiris ju zato ob-rekuje, da sta tajno grešila in mladeniča žrtvuje bogu. Pri nekem potresu razpade kip boga Râja, ravno ko je v njem čarovnica. Faraon spozna njeno prevaro, jo da zapreti in znova zasledovati pobeglo princeso. Potresi se nadaljujejo, krvave lune se pojavijo na nebu in čarovnica prerokuje konec Atlantide. Ljudstvo je prestrašeno, ker je faraon dal zapreti čarovnico; zahteva njeno rešitev in žrtvovanje faraonove hčerke, ker je bila grešila. Zgodi se. Toda srd bogov traja dalje, ogromni kvadri semisirskih stavb se rušijo, ogenj razsaja, pada dež, pomešan z ognjeniškimi izbruhi, morje preplavlja atlantske bregove. Preganjalci Aztekov se potope eden za drugim v razbesinelih vodah Princesa pa se z onemoglim spremstvom reši na neki otok.
Semisiris se poruši do tal in zgori, Atlantida se potopi.
To je kratek posnetek iz vsebine realistično zasnovanega romana. Čeprav se vrši v davni, utopistični dobi, se vendar vse dejanje razvija povsem stvarno in logično. Razen čarovnice In njenega čuvaja »Zav-
rija« ni nobenega bajnega bitja, ki bi ga pisatelj poklical na pomoč pri nuvozlja-nju zapletkov.
Strašno orožje, s katerim zmagujejo At-lanti — z njim so opremljeni aamo višji častniki — in ki mori nevidno in neslišno, se da primerjati z današnjo puško. Kakšno pogonsko silo so rabili za premikanj« dvigal in vozil v podzemskih rovih, ki M se jeli hitro gibati po pritulcu na ricriven gumb? Arheologi slutijo, da so izbrani duhovi v prastarini poznali manikak izum, ki ga je pozneje zagrnil prah pozabe.
V celoti se roman prav gladko čita. Ali pa je zadosti zgoščen, zadosti napet, da bo vzbudil pozornost onkraj naših mej? Korektura ni slaba. Vendar ob tolikšnem besedilu ni čudno, če bi stoodstotni purist iztaknil kako malenkost ki se ne sklada • poslednjimi filološkimi zahtevami. Po »Pravopisu« iz 1. 1935 je prav: bak/a, preprost, krmarjenje, igračka (brez: mala), dovolj, zaužiti, popolna oprema (t. j. vsa, celotna; »polna« pa je v nasprotju s »prazno«, 296), zavedeli so se, t. j. osvestili, zavedli sa-peljali (292), utelesiti, daljni vzhod (8, toda: daljnji ali nadaljnji potek razprave).
A. Debeljak
Uredništvo je prejelo:
VODNIKOVA PRATIKA 1937. Izdala in založila Vodnikova družba v Ljubljani. Uredil dr. Pavel Karlin. Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
JOSIP DANES-GRADI5, ZA VOZOM BOGINJE TALIJE, spomini potujočega igralca. Z ilustracijami Mirka šubica. Izdala in založila Vodnikova družba v Ljublja-.i. Natisnila Narodna tiskarna v Ljubljani.
FRANCE BEVK. SREBRNIKI. Izdala in založila Vodnikova družba v Ljubljani Natisnila Narodna tiskarna v Ljubljani
IVAN ALBREHT, ZARECAN1. Izdala in založila Vodnikova družba v Ljubljani Natisnila Narodna tiskarna v Ljubljani.
ZDRAVNIŠKI VESTN1K, strokovno glasilo zdravništva v Sloveniji leto VIII. št. 8—10. Trojni obenem zadnji letošnji zvezek je posvečen jetiki z izvirnimi članki oziroma predavanji iz ciklusa o tuberkulozi v letošnjem marcu in aprilu na OUZD v Ljubljani. Na uvodnem mestu priobčuje urednik revije dr. R. Neubauer v članku »O nastanku in izvoru tuberkuloze« novejše nazore o patogeniji sušice. Dr. J. Prodan razpravlja o »Diagnozi tuberkuloze • sredstvi praktičnega zdravnika« ter prihaja do akle-pa, da je uspeh celotne protijetične borbe in s tem celotnega ljudskega zdravj« odvisen od skupnega sodelovanja med praktičnim zdravnikom in zadevnimi ustanovami. V zvezi s tem so načelne pripombe dr. IL Neubauerja o »Tuberkulozi v rôntgcnu«.
kaj mora vedeti praktični zdravnik glede rentgenske preiskave pljučnega obolenja. Posebno zanimiva zlasti za laika je razprava dr. Tomaža Furlana o »Zdravnikovi službi pri jetičnem človeku«. Slede članki: dr. R. Neubauer »Kolapsoterapija pljučne tuberkuloze s posebnim ozirom na indikacije«, dr. Fr. Minar »Borba zoper kostno in izvennljučno tuberkulozo v dravski banovini«, dr. Jakša »Tuberkuloza kože«, dr. E. Dereani »Očesna tuberkuloza«, dr. J. Pogačnik »Tuberkuloza grla«. Ob koncu poroča dr. Guzelj o kirurški federaciji Male antante in sosednih držav, slede za medi-clnce važne rubrike, kjer izvemo tudi, da je bil znani borec zoper raka brežiški pri-marij dr. J. Cholewa izvoljen za docenta zagrebške medicinske fakultete. — Zvezek vsebuje prilogo »EVGENIKA«, ki jo urejuje dr. B. Skerlj. »Zdravniški vestnik« izhaja v uredništvu primarija dr. R. Neu-bauerja na Golniku ter stane za nezdravni-ke celoletno din 90, za medicince din 50.
ILLUSTRIRTE ZE1TUNG, št. 4782. Naj. starejši Ilustrirani nemški tednik prinaša v tej številki iz peresa geopolitika dr. Fo-chler-Haukeja aktualen članek z izvirnimi slikami o Mongoliji, za katero se bore Rusija, Niponska in Kitajska. Zanimiv je ilustr. prispevek, posvečen obrtniški umetnosti o okrasju v raznih časih. Zvezek vsebuje še mnogo slik dnevnih dogodkov in množico krajših prispevkov iz različnih področij življenja in znanosti, »lllustrirte Zeitung« se naroča pri založbi J. J. Weber, Leipzig.
TEHNIČNI OBZORNIK
Ameriški letalec Chamberlain namerava na meji med troposfero in stratosfero pre-leteti 8000 km dolgo pot med Parizom in Texasom. V to svrho bodo zgradili zanj in za njegovega spremljevalca svojski opremi, ki jima bosta omogočili polet v razredčenem ozračju.
V moravskem premogokopnem območju bodo zgradili prvo češko napravo za vtc-kočinjenje premoga. Naprava bo stala 160 milijonov dinarjev in bo krila 10 do 15 odstotkov porabe tekočih gonilnih sredstev češkoslovaške republike. Gradnjo pospešuje država v zavesti, da bo z domačim sin-tetskim gorivom postala vedno bolj neodvisna od uvoza petroleja. Gradnja tovarne je za omenjeni okoliš važna še iz dveh razlogov. Prvič se bo z njo zvečal stalno nazadujoči odjem premoga, drugič pa bo omogočena koristnejša izraba tamošnjih elektrarn s prevelikimi kapacitetami.
Ko so pred dvema letoma preizkušali na naših železnicah motorne vagone, so vzbujala poročila strokovnjakov, da so motorni vagoni najboljša prevozna sredstva pri frekvenci 150 do 300 potnikov, upanje, da se bomo tudi v naši kraljevini kmalu vozili a hitrostjo 100 do 150 km na uro. Toda na
žalost so tedanji računi rentabilnosti dokazali, da sta bencinski in Dieeelov tračni motor predraga. Tedaj pač še ni uspela zadosti sigurna konstrukcija parnega avtobusa. Saj je imela na primer Nemčija med 502 motornimi vagoni le šestnajst parnih avtobusov. Tega dejstva se je zavedal nemški premogokopni sindikat, ko je razpisal natečaj za osnutek parnega vagona s 180 sedeži in hitrostjo 130 km na uro, ki bo kot pogonsko sredstvo uporabljal коаотес (premog). Posledica natečaja je bil parni avtobus, ki je naposled dokazal, da je izmed vseh vrst motornih vagonov, s premogom kurjeni najbolj gospodarstven. No le zvečana rentabilnost, ampak tudi nižji nabavni stroški so napotili upravo nemških državnih železnic, da je naročila serijo novih voz, ki bodo že letos izročeni prometu.
Francosko ministrstvo za pošto in brzo-jav se bavi že dalj časa z načrtom za gradnjo pomorskega kabla, ki bi prenašal radio program v Alžir in Maroko. S kablom bi postali afriški oddajalci na mah podružnica pariške oddajne postaje.
PRAKTIČNE NOVOTE
Kosilo s polovico brlkets
Kosilo v enem samem loncu si lahko skuhaš s polovico briketa, če daš na ognjišče drugo manjše ognjišče, ki ima prostora za lonec srednje velikosti (premer do 20 cm). Ta mali Stedilni kuhalnik postaviš v odprto luknjo ognjišča ali pa tudi primerne peči, nato zapreš vsa vratca ln druge odprtine. Ogenj in dim vleče akoad ognjišče in ognjiščno cev v dimnik. Na visoki rešetki malega Štedilnika je prostor
za kurivo, katerega kurilni plini se Izkoristijo do 86 odstotkov, tako da Je stvar res štedljiva. Zračni tok se uravnava lahko s pomočjo potiskača pod vratei. Pepel ae Izprazni skozi premakljiva tla v veliko ognjišče.
Za majhna gospodinjstva in za posames-ne osebe je ta mali štedilnik velike vrednosti, ker nI treba delati velikega ln dolgotrajnega ognja za skuhanje preprostega kosila. Kazen tega oddajajo njegove stranske stene mnogo toplote, tako da hladne kuhinje zelo ogreje. Pogoj za 1obro delovanje malega štedilnika je pa ta, da veliko ognjišče dobro vleče.
sa \ л m as
PROBLEM 182
Erik Lohk »Kieâer Neueste Naehrichten« 1936
Mat v treh potezah Rešitev problema 181
1.	Tb8—f8 (grozi 2. Tf8—f5), Th5—a5 1
2.	Tf8—f5, c6—c5; 3. Tf5—h5. Črni stolp je torej krepko zaprt in zgrajena brezhibna pozicija prisilnih potez.
ZA BISTRE GLAVE
ReSitev k št. 283 (Koliiko vijakov) Ključavničar je potreboval samo 16 vija« kov.
Rešitev k št. 284 (Vojaška zgodba) Prve štiri vojialke je avtomobilist peljal 12 milj, nato je vozil 8 miilj nazaj, kjer je srečal osltaliih 8 mož, izmed katerih je 4 vzel v svoj avto, ki jih je popeljal epet 12 milj v smeri proti Bangiju. Ti štirje možje so imeli do Bangija potem še štiri milje. Nato je vozil še enkrat 8 milj nazaj, naložil zadnje šitiri može, ki jih je popeljal čisto do Bangija (12 milj). Vsi vojaki so torej 12 milj voeili, 8 milj pa so morali pešačita. Avto je v celoti prepotoval 52 milj. Ker je vozil z brzino 20 milj na uro» je vso to pot opravil v 2 in 3/6 ure afli v dveh urah in 36 minu-
tah. Ker je bil odhod ob 12, so vojaki dospeli v Bangi ob 2.36.
Rešitev k št. 285 (Mnogo pozdravljanja) 182 — krat.
Rešitev k št. 286 (Koliko imam denarja?)
80 din.
KRI2ALJKA
Crassus Vodoravno: 1. stegno, 4. zanka, zadrga, 8. kolo, bicikelj, 10. tako (špansko), 11. olje (angl.), 12. egipt. bog 13. dve, 15. kratica za d i t o, 16. živež. 18. priložnost, 20. voziček, 23. goveji glas, zaimek, 24. br-kasti ser, 26. sanje, 27. zemljiško gospodarstvo, kmetija; varčnost, 29. travni, 30. vez, vrvica.
N a v p i k : 1. škoda, 2. čipek, cemb, 3. toda, vendar, 4. vprašalna členica, tudi kitajska dolžinska mera, 5. grški predlog, 6. gospod (arabsko), 7. odlašanje, rok, 9. priimek »španskega Lenina«, 13. velikanski lovec, ki ga je Ževs pretvoril v ozvedje, 14. enota, 16. nevšečen glas, 17. pigmejsko pleme v osrednji Afriki; v grščini znači naziv: rahlo, potihoma, 19. okus jesiha, 21. pogumen mož, 22. sokol (srbohrv.), 23. granica, 25. zvok iz puške, 26. mlečni izdelek, 28. kemijski znak za natrij.
Rešitve je treba poslati najkasneje do 22. t m. Pravico do nagrade imajo мцоо naročniki.
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIK AR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI. PREDSTAVNIK FRAN JEZERfiBK HndaUftVQ in uprava v Ljubljani, KnaTJeva ulica S — Mesečna naročnina Dtn ir-| {O raznaflalcih dostavljena Din &*—•