ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovim / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedinone in abbonamento postale - 45 % - ari 2 comma 20/b Legge 662/% Filiale di Udine TAXEPERfUE 33100 Udine TASSARISCOSSA Italy St. 29 (1163) Čedad, Četrtek, 17. julija 2003 Bil je iz Ošnijega pri Sv. Lenartu Umrl je Jožko, ben V ponedeljek smo v uredništvo prejeli Žalostno vest, da je v Lju-bljani umrl Jo2ko Osnjak, eden najvidnejših partizanskih borcev iz Beneške Slovenije. Osnjaka sem spoznal pred mnogimi leti po njegovi knjigi Pod Matajurjem, ki mi je pomenila mladostni uvod v spoznavanje življenja Slovencev Videmske pokrajine. Gre za preprosto, vendar nadvse avtentično pričevanje Človeka, ki je želel opisati svojo rodno dezelo in Cas, ko so tudi tam potekali boji partizan za osvoboditev izpod nacifaSizma. V mnogo-Cem je boj v tistih krajih terjal od ljudi vec poguma in zavesti kot drugod, terjal pa je tudi posledice, ki so dramatično segale Se dolgo v povojno obdobje. Jožko Osnjak je bil rojen v Osnijem pri Svetem Lenartu. Leta 1940 so ga kot aipinca vpoklicali v italijansko vojsko, kjer je bil podoficir minerske enote. Takoj po kapitulaciji Italije se je vključil v beneško partizansko Ceto v Sentlenartu. (D.U.) beri na strani 8 naroči se na naš tednik Vlaki nas peljejo nimar buj deleč V Tapoluovem gost “Postaje” tudi Marco Paolini Savogna “censura” Sibau Il sindaco Cemoia: “Ha venduto il terreno senza avvertire nessuno” Pesnik Luciano Morandini je poviedu suojo pesniško zgodbo v Tapoluovem. Tle z dol nastop Beneških korenin tednik Slovencev videmske pokrajine Caso radar: il Comune critica l’ex commissario della Comunità Voci ufficiose danno per sempre meno probabile la realizzazione del radar meteorologico sul Matajur, ma la battaglia del Comitato appositamente costituito per contrapporsi alla decisione della Protezione civile regionale continua. Il tema continua ad essere anche al centro dell’attenzione dei lavori delle amministrazioni comunali della zona. Per ultima, quella di Savogna, ovviamente .fortemente interessata ai destini del radar visto che buona parte del Matajur è territorio comunale. Mercoledì 16 il sindaco Lorenzo Cemoia ha presentato in consiglio comunale una mozione sull’argomento. In essa, il punto più significativo appare la censura che l’amministrazione comunale rivolge nei confronti dell’ex commissario della Comunità montana delle Valli del Natiso-ne, Giuseppe Sibau, sindaco di S. Leonardo e attuale assessore del Comprensorio montano. Cemoia è andato a rovistare tra i contratti di compravendita effettuati lo scorso anno nel comune di Savogna ed ha scoperto che un contratto del genere era stato stipulato tra l’ente montano, nella persona dell’allora commissario, e la Regione. Riguardava proprio il terreno sul quale la Protezione civile regionale ha manifestato la sua intenzione di realizzare il radar meteorologico. La mozione di Savogna esprime quindi una “censu- Sala consiliare S. Pietro al Natisone Lunedì 28 luglio ore 20.30 RADAR SUL MATAJUR? Incontro con il meteorologo dott. Stefano Micheletti, direttore dell'Osservatorio meteorologico regionale Coordinamento Radar no grazie - Radar ne hvala ra” nei confronti di Sibau Nel documento si auspica “perché non ha reso parte- anche che per la installa- cipe nessuno della sua de- zione del radar si scelga un cisione di vendere quel ter- altro luogo, (m.o.) reno” fa sapere il sindaco. segue a pagina 9 Vlaki “Postaje” nas peljejo nimar buj deleC: do Siberije s kratkimi videoposnetki, ki jih je predstavu goriški Kinoatelje v nedie-jo; do starih cajtov an spominov (na primer z besie-dam an glasbo, ki jih je Pavle Merkù zbrau v zadnjih petdesetih lietih po naših dolinah, al pa z inštalacijo dunajske umetnice Gertrude Moser-Wagner); do prihodnosti s koncertom, ki je zdruZil tri različne glasuo-ve: adnega iz naših dolinah, druzega iz Sardegne, trecijega pa iz Maroka: tela, so po vietai v Tapoluovem, bo an dan naša tradicionalna glasba. Na “Postaji” smo pa imiel sreCo videt an poslušat tud Marca Pao-linija, gledališkega igrauca, ki je ratu znan predvsem, ko je predstavu dramatično zgodbo Vajonta. Njega nastop ni biu na programu, zak on nie teu dosti publike. V pandiejak zvicer je pripovedovau su-oje potovanje z vlakom iz Sardegne an Sicilije gor po Italiji, potlé kuo je potoval kupe z druzimi igrauci, pu-no liet od tegà, do Poljske. Bla je šele “hladna vojna”, pa vseglih so se puno zabaval. Se priet, pruot koncu tiedna, smo poslušal besie-de Luciana Morandinija, glasbo Beneških korenin, koncerte različnih skupin (“Les tambours de Topolò”, Alessandro Fo- gar, Amelia Cuni, Werner Durand, Alio Die, Moham-med el Gerouani, Sandro Carta, Simone Trusgnach), vidli puno posnetku, spet se sreCal z umetniki, ki so že bli v Tapoluovem ku slovienski režiser Jan Cvitkovič, ki tel krat je tudi za-igrau. beri na strani 5 Četrtek, 17. julija 2003 Slovenska vlada je na svoji seji, ki je bila pred tednom dni, razrešila Crto-mira Špacapana z mesta državnega sekretarja sektorja za Slovence po svetu in v zamejstvu. Bivši novogoriški župan bo po vstopu v diplomacijo kmalu prevzel funkcijo slovenskega konzula v Trstu. S tem bo nadomestil dosedanjo konzulko Jadranko Sturm Kocjan, ki se ji izteka mandat. Na mesto Špacapana bo prevzela mesto vršilke dolžnosti direktorice Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu Metoda Mikuž BraCkoviC. Verjetno je potrebno zapisati, da se je na Celu že o-menjenega Urada zvrstilo že kar nekaj vodji. Špacapan je bil na tem mestu v bistvu malo Casa, prevzel pa bo pomembno vlogo generalnega konzula v Trstu v Casu, ko Slovenija vstopa v Evropo. Špacapan je sicer dober poznavalec obmejnih in italijanskih raz- V Trstu zamenjava na konzulatu mer. Kot novogoriški župan si je nenehno prizadeval za sodelovanje med d-vema Goricama, Čeprav je v Gorici (na italijanski strani) županoval Valenti, ki ni pokazal posebne nako-lonjenosti do slovenske manjšine. Nasprotno, bil je med tistimi, ki se je izrazito upiral zaščitnemu zakonu in u-vajanju zaščitnih norm v korist slovenske manjšine v Gorici nasploh. Razumljivo je, da je bilo zato tudi sode-lovanje z Novo Gorico težje, kot je sedaj, ko je Valentija zamenjal levosredinski župan Brancati, ki i-ma do Slovencev povsem § Črtomir Špacapan drugačna stališCa. Mimo z-golj manjšinskega v-prašanja pa bodo vse te izkušnje Špacapanu koristi- Jadranka Sturm Kocjan le, ko bo na mestu konzula takrat, ko se bodo ob vstopu Slovenije v EU cariniki umaknili z meje in se bo odprlo veC možnosti in seveda tudi problemov. Ugoden trenutek pomeni tudi Illyjeva uprava na ravni Dežele FJK. Glede manjšine pa moramo želeti, da bo sodelovanje z novo vodjo Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu Metodo Mikuž potekalo v najboljšem sodelovanju. (ma) Pismp iz K Stojan Spetič V Te dni je na Koroškem utihnil drugi manjšinski zasebni radio. Vsi sedaj Čakajo, ali bosta Ljubljana in Dunaj dosegla sporazum, da bosta radio finansirala vsaka napol za skupno milijon evrov letno. Ljubljana še napoveduje, da bo ta denar odščipni-la skladu za druge manjšinske dejavnosti na Koroškem, "kar pomeni, da bo manjšina pravzaprav spet nosila sama breme reševanja te postaje. Koroških razmer ne poznam tako dobro, da bi razumel, zakaj morajo imeti Slovenci na Koroškem poleg javne ORTF postaje v slovenščini še dve zasebni. Morda za vsako krovno po eno? In novonastala tretja, bo tudi ona zahtevala svojo postajo? Bogve. Dokaz “enotnosti” je vsaj v tem, da obe zasebni postaji (Agora 1 in Agora 2) oddajata na isti frekvenci, torej “štafetno”... Vendar ni moj namen, da bi ponujal recepte za reševanje koroškega radia. Poudarjam, da z razmerami nisem seznanjen. PaC pa bi rad komentiral reakcije, ki jih je afera sprožila v Sloveniji, predvsem med njeno mladino. Bral sem jih v računalni- škem forumu, na katerem je bilo zastavljeno prav to vprašanje: “Ali naj Slovenija rešuje pred zaprtjem drugi koroški radio?” Odgovori pričajo o tem, kaj Slovenci v domovini mislijo o svojih manjšinah za mejo. Naj na krato navedem najbolj značilne med njimi. - “Tile zamejci živijo bolje kot mi, v bogatejših državah so. Naj torej sami podpirajo svoje dejavnosti.” - “Kaj pa sploh počenjajo tam za mejo? Nazaj naj pridejo, saj imamo slovensko državo.” - “Oni oddajajo pristno slovensko glasbo, naše postaje pa šefursko.” - “Zakaj smo Slovenci revni? Ker Ljubljana futra zamejce in še Jugoviče doma.” - “Trg je vse. Naj se tudi oni držijo tržnih zakonov in se preživljajo z reklamo.” - “Zakaj hoCejo svoj radio? Naj raje poslušajo našega iz Ljubljane.” Prijatelj Tone, dopisnik osrednjega slovenskega Časopisa v Rimu, mi je nekega veCera pripovedoval o tem, kar je on imenoval “kompleks Ponte-roša”. Desetletja so rojaki iz Slovenije hodili nakupovat šaro na tržaški Rusi most, zijali v razsvetljene izložbe kapitalističnega sveta in nam hudo zavidali, da mi v njem živimo. Zato niso razumeli, zakaj nas “uradna politika” socialistične Jugoslavije obravnava kot zatirane manjšine in nam nudi solidarnost ter pomoC. Ta zavist se je vCasih povečala ob spoznanju, da so zamejskim študentom na ljubljanski univerzi nudili štipendije in sobo v študentskem naselju, medtem ko so ljubljanski študentje morali ostati doma, pri starših. Zavist je grizla, informacije o pravih razmerah, v katerih smo živeli manjšinci, pa so bile marsikdaj skope in namenjene samo ožji publiki “simpatizerjev”. Redkokdo je vedel, da so Benečani v tistih letih, ko so cveteli posli na Rusem trgu, vezali svoje kovčke in odhajali s trebuhom za kruhom v Belgijo, Nemčijo, Svico, Kanado, Argentino. Cvet slovenske mladine je odhajal na tuje, vasi so se praznile in propadale. Na Koroškem je ustrahovanje slovensko govorečega prebivalstva dosegalo višek s hajkami proti dvojezičnim tablam. Pa kaj bi obnavljal daljno preteklost. Mar niso še pred nekaj dnevi na barkovljanski obali pretepali deklice, ker so govorile slovensko? Ljubljanska televizija opolnoči objavlja zamejski televizijski dnevnik. Bo dovolj? Mislim, da ne. Skupaj bi morali pripraviti program informacije o manjšinah na robu Slovenije, saj bomo že Cez leto dni pod skupno evropsko streho. Se bomo tedaj poznali? V Sloveniji bo nastala nova stranka? V Sloveniji se vse bolj širijo vesti o možnosti nastanka nove stranke, ki bi tekmovala na prihodnjih parlamentarnih volitvah, ki bodo jeseni leta 2004. Slo naj bi za levo usmerjeno formacijo, ki bi nekako zapolnila prostor, ki ga pušCajo LDS in združena lista, saj se vse bolj premikata proti centru. Stranka naj bi nastala iz potrebe, da se v Sloveniji profilira takšna politična grupacija, ki bi znala zagovarjati predvsem pomembne socialne tematike in tiste sloje državljanov, ki so s tega vidika najbolj ogroženi. Ni še znano, kdo naj bi postal lider stranke in kateri politični veljaki iz drugih strank, bi si ji približali. Za gotovo, tako smo brali v slovenskem Časopisju, naj ne bi v tej zgodbi sodeloval bivši predsednik republike Milan KuCan, kateremu se ponujajo pomembne mednarodne zadolžitve. Zna biti, da bo prihodnja volilna kampanja naravnana na problematiko vse pogostejše korupcije, ki se pojavlja v Sloveniji. Sam predsednik države Drnovšek je pred nekaj dnevi Čutil potrebo, da je javnost opozoril na ta kvarni družbeni pojav in predlagal najbolj odločen boj zoper korupcijo. Ti problemi, kot je bilo pričakovati, so postali predmet politične razprave in to predvsem znotraj opozicijskih strank. Prvak socialdemokratske stranke Janez Janša ugotavlja, da “šele ko bo koalicija zamenjala svoje Člane v tistih nadzornih institucijah, ki so botrovale neodgovornemu nakupu Slovenske investicijske banke, bo SDS ve- rjela, da se koalicija namerava resno spopasti s korupcijo. Dokler LDS in ZLSD ne bosta zamenjali svojih ljudi v nadzornih svetih Energetike, Holdinga in drugih mestnih (ljubljanskih) službah, ki so korupcijsko odloCali, bodo predlogi protikorupcijskih zakonov ali predlogi za ustanovitev mo-ralno-etiCnih komisij le poskus, kako pomesti pod preprogo velik problem.” Kar zadeva predlog zakona o preprečevanju nasprotja interesov in omejevanju korupcije, ga v j SDS kljub večletni zamudi pozdravljajo. Janša ugotavlja, da je SDS takšen zakon predla- ] gala že leta 1994, vlada pa ga je takrat odloCno zavračala, Ceš da ni za to potrebe v Sloveniji. Po devetih letih pa je ista politična opcija spremenila stališče in sama predlagala omenjeni za- ! kon. “Do preobrata je prišlo iz dveh razlogov: ker se je v tem obdobju korupcija v Sloveniji zelo razbohotila in ogroža tudi interese nekaterih na oblasti, obenem pa splošno vidna korupcija ogroža tudi kredibilnost oblasti. V Casu pred volitvami tako poskuša vlada povleci nekaj potez, da bi ta vtis popravila,” ugotavlja Janša. Poleg tega pravi, da je predlog za ustanovitev nekakšne etiCne komisije naravnost komičen. “Ne poznam države, kjer bi takšna komisija delovala, še posebno ne v razvitih evropskih državah. Ustanavljanje posebne komisije nima smisla, bolje bi bilo, Ce bi se vlada zaCela resno ukvarjati s tožilstvom, kjer je bilo v zadnjem Casu odkritih nekaj zelo odmevnih korupcijskih primerov.” (r.p.) Forte calo della comunità italiana Testimoni di Geova Nella grande sala Tivoli a Lubiana si sono riuniti in preghiera la settimana scorsa circa 1800 testimoni di Geova. Quest’ultima è la 31“ comunità religiosa ufficialmente registrata in Slovenia. Durante la celebrazione si sono anche battezzati, secondo il rito tradi-' zionale e cioè immergendosi completamente sotto acqua, 14 fedeli. Kučan in Kosovo? Tra i candidati ad assumere la guida della missione dell’ONU in Kosovo, essendo scaduto il mandato del tedesco Michael Stei- ner, sulla stampa kosovara si è fatto anche il nome dell’ex presidente della repubblica slovena Milan KuCan. Fonti ufficiali slovene invece smentiscono decisamente la notizia. Un altro referendum I rappresentanti sindacali dei commercianti hanno consegnato nei giorni scorsi al presidente del parlamento sloveno Borut Pahor 47 mila firme con le quali chiedono che il prossimo 21 settembre venga indetto un referendum sulla chiusura domenicale dei negozi. In questa giornata in Slovenia sono al lavoro 12 mila persone. L’iniziativa però non è considerata da tutti positivamente perchè metterebbe a rischio molti posti di lavoro. Non ha avuto invece successo l’iniziativa del comitato che aveva iniziato a raccogliere le firme per un referendum che doveva bocciare la legge che decriminalizza la prostituzione. Sono state raccolte 8 mila firme, mentre sono necessarie ben 40 mila. Ospite da Belgrado Nei giorni scorsi ha compiuto la prima visita ufficiale in Slovenia il presidente del parlamento di Serbia e Montenegro Svetozar Marovič. Era accompagnato da una nutrita delegazione di operatori economici. In Slovenia ha avuto diversi incontri al vertice e si è incontrato anche con il presidente della repubbli- ca Janez Drnovšek. I rapporti tra i due paesi sono ottimi, è stato sottolineato da entrambe le parti alla fine dei colloqui, e possono ulteriormente migliorare. Crisi preoccupante “Far parte della minoranza italiana sta diventando un peso e soprattutto i giovani lo sopportano male”. In questo modo Silvano Sau, presidente della Comunità costiera autogestita della comunità nazionale italiana, ha spiegato il dato secondo cui il 57 per cento di quanti nel censimento del 1991 si erano dichiarati italiani, l’anno scorso si sono dichiarati sloveni o non hanno risposto alla domanda. La questione è molto grave, ha dichiarato Sau all’incontro con i deputati sloveni del Litorale. Secondo i dati dell’istituto di statistica nazionale la comunità italiana in Slovenia nel periodo 1991 - 2002 si è ridotta del 23 per cento. Sotto accusa la politica del governo che riduce i mezzi finanziari, e con la nuova legislazione anche i diritti acquisiti. Kultura novi mata j ur četrtek, 17. julija 2003 3 Predan V petek, 18. julija bodo v Ovčji vasi na vrtu hotela “Picchio Nero”odprli razstavo beneškega kiparja Marka Predana z naslovom “Kravarsk san an bon”. Prireditev so omogočili Kulturno društvo Ivan Trinko in Slovensko kulturno središče Planika pod pokroviteljstvom Občine Naborjet-Ovčja vas in v sodelovanju z A.I.A.T. s Trbiža. Razstava kipov Marka Predana bo obsežna in raztegnjena po širšem teritoriju. Kipe bodo tako razstavljali v Agriturizmu Prati Oitzinger, v Hotelu Saise-ra, v Hotelu Picchio Nero, v Hotelu Valbruna Inn, v Restavraciji da Renzo in v hiši, ki oddaja sobe Pr’Krajncu. Na odprtju razstave bo sodeloval Vi-šarski kvintet. Kot je opazno, bodo prireditelji kiparsko razstavo pomembnega slikarja združili s turistično ponudbo Kanalske doline. Pridružila se bo tako številnim prireditvam različnega značaja, ki jih ponujajo v videmski pokrajini in to začenši z Mittelfe-stom, ki ga bodo otvorili v soboto v Čedadu. A Verona una nuova tesi di laurea sulla Val Resia La tradizione nella modernità La studentessa Elena Modenini si è brillante-mente laureata, recentemente, alTUniversità degli Studi di Verona - Facoltà di Lingue e Letterature straniere - con una tesi su Resia. Titolo del lavoro “I Re-siani: aspetti di vita e cultura di una comunità slava deUTtalia nord-orientale”. Relatore: il prof. Sergio Bonazza. La tesi inizia con una descrizione storica-geogra-fica della valle con un capitolo, il quarto, dedicato ai vari studiosi che dalla fine del XVIII secolo si sono dedicati a Resia sino a Baudouin de Courtenay. A questo illustre professore. Fautrice dedica un ampio spazio: ne descrive la vita *e le opere, la concezione linguistica, gli studi, la “Questione slava” in rapporto all’illustre linguista. Segue una approfondita parte dedicata al dialetto resiano con: la classificazione del resiano nel panorama linguistico slavo, l’ortografia e la fonetica resiane, il resiano standard e le 4 parlate, la morfologia, la sintassi e l’influsso romanzo nel resiano. La terza parte è dedicata alla Resia di oggi. Vi è la descrizione dei paesi, la popolazione, l’economia, l’architettura rurale, i segni della religiosità popolare, patriottismo locale e sentimento salvo, i Resiani ed il monte Canin, le tradizioni popolari, la tradizione orale, la musica e la danza, i canti popolari, il dialetto resiano nella società contemporanea e, infine, le conclusioni ed una ricca bibliografia. Nelle conclusioni troviamo queste parole: “Un’ultima osservazione meritano il grande lavoro e impegno dei Resiani per impedire l’estinzione della propria cultura, in tutte le sue componenti. Nell’era di internet, della tecnologia e della frenesia è facile assegnare a questi mezzi il ruolo di guida della nostra vita. A Resia. invece, tradizione e modernità convivono. Nell’epoca dei cd e della musica leggera e dance i Resiani riservano comunque uno spazio ai loro strumenti musicali tradizionali e alle melodie e danze popolari. Nell’era dell’alta moda essi non ri- Motiv iz Rezije nunciano alle occasioni per indossare i costumi tradizionali. Nell’epoca della diffusione capillare dell’inglese non ritengono superato l’insegnamento e l’utilizzo del loro dialetto anche in contesti di conversazione formali o ufficiali. Per questo abbiamo descritto tutte le espressioni che testimoniano l’attaccamento dei Resiani alla propria terra e alla propria lingua....” Una copia della tesi è stata gentilmente donata dalTautrice alla nostra biblioteca. LN Razpisuje ga revija Mladika iz Trsta Literarni natečaj Revija Mladika iz Trsta razpisuje XXXII. nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus pesmi. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani, ciklus poezij pa naj predstavlja samo izbor najboljših pesmi (največ deset). Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo pretipkanih izvodih (format A4) na naslov Mladika, Ulica Doni- zetti 3, 34133 Trst, do 1. decembra 2003. Na razpolago so naslednje nagrade: PROZA - prva nagrada 300 evrov, druga 200 evrov, tretja 150 evrov; PESMI - prva nagrada 150 evrov, druga 100 evrov, tretja 70 evrov. Izid natečaja bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku, februarja 2004. Info: Mladika, UL Donizetti 3, Trst, tel 040 - 370846. La chiesetta di Santa Maria Maddalena di Cergneu di Sotto - Dolenjena sarà riconsacrata sabato 19 luglio V soboto posvetitev tretje obnovljene cerkvice v Černeji Zgornja fotografija cerkvice Sv. Petra in Pavla in Sv. Marije Magdalene v Dolenjem (Cergneu di Sotto), v občini Neme je obja-vljenja v lepi knjigi, ki je komaj izšla pri zadrugi Most v Čedadu z naslovom “Cergneu e le sue chiesette storiche” (Cemeja in njene zgodovinske cerkvice). Priložnost za objavo je bila ponovna posvetitev cerkvice, ki bo v soboto 19. julija, na slovesnosti, ki jo bo vodil nadškof msgr. Alfredo Battisti. Sklenil se bo tako obsežen projekt domače župnije, ki si je zastavila cilj obnoviti tri zgodovinske cerkvice in sicer: cerkvico Sv. Jurija nad Torlanom iz 13. stoletja, ki je bila od leta 1642, ko so ustanovili Vikariat za Slovence, dodeljena vikarju za Slovence in jo je obnovljeno pred desetimi leti ponovno posvetil škof msgr. Pietro Brollo; cerkvico Sv. Marije Magdalene (Dole-njane), ki jo bo škof Battisti posvetil v soboto in je bila “filološko” komaj obnovlje-nja v stilu 17. stoletja; cerkvico Sv. Trojice v Dobju pri Cemjeji iz 16. stoletja, ki jo je že škof Battisti po-žegnal 2. julija 2000. Vsa dela je s finančnim prispevkom omogočila Dežela Fur-lanija-Juljiska krajina, precej je bilo tudi zasebnih donacij in prostovoljnega dela. V knjigi na 96 straneh Tarcisio Venuti, verjetno eden najboljših zgodovinarjev in strokovnjakov, ki ima za seboj že vrsto dragocenih publikacij na to tematiko, predstavlja na podlagi zelo bogate dokumentacije omenjene tri cerkvice. Ponuja nam vrsto podatkov o njihovi zgodovini, ki je istočasno zgodovina tistih skupnosti. Se posebnega pomena je z našega zornega kota zgodovina in vloga cerkvice Sv. Jurija, ki je bila središče vikariata za Slovence in je sluzila slovenskim prebivalcem vasi Vi-skorsa. Tipana. Vizont, Cemeja. Dolenjena in Dobje. Cemeja je za Slovence izredno zanimiva tudi zaradi Cernejskega rokopisa, enega od najstarejših slovenskih pisanih dokumentov. ki je nastal med koncem 15. in začetkom 16. stoletja, hranjen pa je v Arheološkem muzeju v Čedadu. Spomeniku slovenskega jezika je posvetil zadnje poglavje knjige Giorgio Ban-chig, ki je sicer sintetično a celovito predstavil pomemben dokument in sintetirizal dognanja slavistov, ki so ga doslej obravnavali od Oblaka do Mihajlova. Tako poudarja dejstvo, da je čemej-ski rokopis dragocen vir za študij onomastike, topono-mastike in terskega narečja proti koncu 15. stoletja in obenem dokaz zvrstnosti slovenskega jezika v srednjem veku. (jn) Naši paglavci Ivan Trinko «Jeeejzus!» je vzkliknil Miha, «lej, kako gaje zadel!» «Glavo mu je prebil razbojnik!» je pristavil Vanček in letel za Jakcem. Jakec pa je zabrusil še par kamnov proti njemu in zbezal, da ga ni bilo več videti. Vanček se je vrnil nazaj. Pavlek je bil precej krvav po licu in je še vedno jokal. «Molči, molči, saj ni nič! Preide,» mu reče Vanček. «Kaj se boš drl!» pristavi Miha. «Pojdi, tamle je studenec, umiješ se, pa bo prav». Pavlek je le naprej jokal in stokal. «Eh, no! Saj te ni ubil. Molči že!» «Saj te ni konec. Kak junak pa si. Ujokanik!» «Do—ma me—me bodo te—tepli», je sunkoma odgovoril, «ko zve—ee—do, da smo se— in — da — ss -s— -smo pajčinali.» «Osel, saj ni treba praviti. Mi ne povemo.» «Pa Ja—Jakec—c bo!» «Ne bo ne.» «Pa bo—». «Naj pove! Potem mu povemo pa mi, kar mu gre.» Pavlek se je dal peljati k vodi in se umil. Solnce se je bilo med tem sklonilo že precej k zatonu in drv seveda še ni bilo. Brž sedaj so se resno zmenili za nje. Vrgli so se v gozd, posekali, polomili in pobrali v naglici, kar jim je prišlo pod roke, dobro in slabo. Napravili so si butare, jih zadeli in se pobrali domov. 2e gori visoko pod vasjo so zaslišali Jakca, ki je pel. Nekje je bil ukradel par lepih polen in jih nesel na mesto drv; zdaj je počival na običajnem poči-valu. «Čakaj, ga bomo!» pravi Miha. «Da, čakal te bo!» odgovori Vanček. «Ce hočeta, grem okoli, da ga prehitim, vidva pa prideta počasi po poti; ujamemo ga v sredo». «Da, tako neumen je! Uteče po polju in drl se bo kot sraka, da ga bodo ljudje slišali in potem zve ves svet, kaj je bilo.» «No ga pustimo; namažemo ga o priliki.» In tako so šli naprej, a Jakec urno pred njimi, ko jih je zaslišal. Prišli so domov o mraku. «Ah ti grdina grdinasta! Kot hodiš toliko casa?» je zav- pila mati nad Pavlekom, ko je prišel domov in vrgel butaro. «Kod si se ves popoldan potepal, a? Kaj ti nisem rekla, da mi prinesi drva o pravem času, dabovečeija,a?» «Saj sem hitel, pa nisem mogel tako hitro!» «Molči! Kaj boš lagal? Trikrat bi jih lahko prinesel in časa bi ti bilo ostalo.» Ko se ji je približal, je zagledala, da ima na čelu rano, ki mu je še krvavela. «Kaj si si naredil na čelu? Ali ste se tepli? Moj Bog! Kaj bo iz tebe?» «Saj se nismo.» «Kaj pa je to?» «Udaril sem se, ko sem drva bral...» «Ni se udaril, ne!» se je izza ogla oglasil Jakec, «igrali so se za denar in se tepli; in mene so stepli. Le dajte mu!» «Saj si tudi ti in d si me s kamnom.;.» se je izvilo Pav-leku iz ust. «Ah tako? Ah tako? Grdina! Na!» in ga je lopnila po hrbtu, da se je daleč slišalo. «Se lagal mi boš! Igravec boš! Lažnik in igravec! Moj Bog!» Popadla je šibo in ga začela tepsti. Pavlek je udaril v glasen jok, a izza ogla se mu je Jakec rogal in oponašal. Potem so se vsi skupaj izgubili, Pavlek z mateijo v hišo, Jakec pa gledat, kaj se godi ostalima dvema. Njemu se ni nič posebnega zgodilo, ker se doma niso brigali zanj. Taki so paglavci brez učila. konec Četrtek, 17. julija 2003 4 Napovedal je njegovo ukinitev deželni odbornik Ne bo Inštituta za Slovence Deželni odbornik za kulturo, šolstvo in manjšinske stvarnosti Roberto Antonaz je na nedavni tiskovni konferenci najavil nekaj ukrepov v korist slovenske manjšine v Italiji. Politično je relevantno, da je odbornik napovedal ukinitev sicer nikoli rojenega Inštituta za Slovence FJK. Inštitut je bil sprejet kot 16. člen deželnega zakona št. 13 iz julija 2000. Zakon je sprejela Antonionejeva vlada na pritisk desnosredinskih sil in Slovenske gospodarske prosvetne skupnosti, ki ji načeljuje Boris Gombač. Omenjeni Inštitut se ni nikoli uresničil, saj so si takratni vladajoči izmislili dokaj čuden mehanizem, po katerem naj bi delal. V Inštitut naj bi se vpisovali posamezni Slovenci in to po neznanem ključu. Nakar so pričeli krožiti pravilniki o delovanju organa, ki bi imeli kot edini učinek do kraja ošibiti slovenske organizacije civilne družbe, pod udarom sta bili SKGZ in SSO, in omogočiti vladajoči večini, da neposredno in poljubno deli sredstva manjšinskim organizacijam. Takoimenovana “tretja krovna” je računala, da bo s tem pridobila na moči, vendar v sami desnosredinski večini ni bilo glede Inštituta odločne volje, da bi ga uresničili. Zanj se ni navduševala Severna Liga, nastali bi problemi s Furlani in verjetno še drugi. K sreči je to poglavje za nami, ker bo jeseni nova vlada ta organ ukinila. Antonaz je računal, da bo lahko to dejanje izvedel že med bližnjimi proračunskimi sklepi, saj bi to nič ne stalo, vendar je predse- dnik Illy zaprosil odbornike, naj v deželni svet pošljejo v pretres le strogo proračunsko-finančne ukrepe, Inštitut pa je zakon. Prav med proračunskimi ukrepi je odbornik An-tonac sklenil sprostiti tristo tisoč evrov, ki bi jih morale organizacije slovenske manjšine že dobiti. Gre namreč za redna sredstva, ki prihajajo iz Rima in bi jih morala deželna vlada preusmeriti upravičenim prejemnikom. Tega pa desnosredinska vlada ni storila in neupravičeno hranila “kupček” v deželnih blagajnah. Svetovalka Bruna Zorzini-Spetič se je zaman in do zadnjega trudila, da bi dosegla od prejšnje vlade sprostitev teh sredstev. Na njene upravičene zahteve in ugovore pa se je desnica požvižgala. Antonaz je sicer “postrgal” iz blagajn, ki jih je pred njim čuvala Alessandra Guerra, še nekaj denarja. Za Kandinskijevo razstavo je ostalo še 250 tisoč neuporabljenih evrov, 500 tisoč evrov pa je bilo namenjenih filmom, ki naj bi jih Dežela posnela Prvo uradno srečanje izvoljenih na deželi s SGKZ in SSO S slovenskimi svetovalci V sredo 9. julija je bilo v Trstu prvo uradno srečanje med vodstvoma Slovenske kultumo-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij ter petimi izvoljenimi svetovalci slovenske narodne skupnosti v deželnem svetu F-JK. V svojem uvodnem posegu sta predsednika SKGZ Rudi Pavšič in SSO Sergij Pahor izvoljenim deželnim svetovalcem Tamari Blazini, Igorju Can-cijaniju, Igorju Dolencu, Mirku Spazzapanu in Bruni Zorzini še najprej čestitala ob tako pomembnem volil- nem uspehu, ki že sam po sebi postavlja odlične temelje za nove in torej boljše odnose med slovenskimi organizacijami ter deželno u-pravo Riccarda Illyja. Nato so bili v središču pozornosti prioritetna vprašanja za slovensko manjšino in sicer izvajanje zaščitnih zakonov, nov deželni statut, ki naj u-pošteva in vrednoti slovensko prisotnost. Krovni sta izrazili tudi pričakovanje, da jima dežela prizna reprezentančno vlogo slovenske civilne družbe kot se dogaja z Unijo Italijanov. Roberto Antonaz v sodelovanju z RAI in bi obravnavali deželno stvarnost. Denar je bil, vendar se ni javil noben režiser z idejo in niti RAI ni kazala kakega posebnega zanimanja. Sredstva bo odborništvo namenilo študiju in študentom. Tako bodo dodelili 225 tisoč evrov štipendijam za potrebne in zaslužne študente, 400 tisoč evrov pa bodo namenili višjim srednjim šolam. Antonaz je najavil, da bo deželna vlada odobrila tudi dodatna proračunska sredstva za socialo in za nepokre-tne občane. Zadnjo besedo bo seveda imel občinski svet, vendar je v večini že prišlo do primernega dogovora, (ma) I ZELENI LISTI f ^ce Mermolja Pojavlja se “četrta pot” Bivši predsednik ZDA Clinton je omenil četrto pot. Znana je tretja pot, ki se pogostokrat pojavlja v razpravah med pr o gr esisti in socialdemokrati, “četrta pot” pa je nov pojem. Clinton je z njim označil novo, predvsem ameriško, desnico, ki je zreducirala pojem politike na oblast, denar in unilaterali ze m. Dejansko odkrivajo v ZDA zelo preproste resnice, ki sta jih tragedija 11. septembra in medijsko obsevanje prikrivala. Prva se tiče unilateralizma. Bush in njegovi sodelavci se morajo braniti pred vedno močnejšimi obtožbami, da so vojno proti Iraku utemeljevali z lažnimi argumenti. Sadamovega smrtonosnega in za druge države nevarnega orožja po dolgem času niso našli. Težko si je zamišljati, da je Sadamu to orožje uspelo tako skriti, da ga po mesecih končane vojne ni nikjer. Lažna je bila tudi vest, ki jo je Bush posredoval Kongresu, češ da Irak kupuje proizvode urana iz Nigerja. Uran naj bi služil za Sadamovo atomsko bombo, kar ni bilo res. Z lažnimi novicami se je krepko opekel že britanski premier Blair, ki mu v domovini popularnost strmo pada. Doslej je za vse lažne podatke plačal načelnik Cie Tenet. Samo naivni pa lahko mislijo, da ameriški politični vrh ni vedel, da utemeljuje vojno proti Iraku z neobstoječo Sadamovo nevarnostjo. Irak je bil po prvi vojni z ZDA in po dolgoletnem embargu država na kolenih, kjer ljudje niso imeli niti moči, da bi se uprli diktatorju. Bush pa je prav z napadom na Irak uveljavil doktrino unilateralizma, ki “opravičuje" -vsak napad ZDA, če edina svetovna velesila meni, da so nekje na svetu v nevarnosti njeni interesi. Omenjeni interesi so navadno ekonomski ali samo ekonomski. Ni skrivnost, da ima v ZDA skoraj nepreklicno moč ozka gospodarska elita, ki kontrolira svetovne monopole in največji finančni aparat na svetu. Bush je izraz te elite, o čimer priča tudi sestava njegovega najožjega štaba, kjer so zveči-na ljudje iz največjih multinacionalk “težke” ekonomije. Okvir je idealen za politiko kot golo oblast, saj se v politiki podvajajo mehanizmi podjetij, ki niso najbolj demokratične ustanove. Clinton je torej označil to novo desnico kot četrto pot, ki ni brez nevarnosti za zrelo demokracijo, saj ji je po naravi bližja oligarhiji. Slednja vlada zato, da najprej brani lastne interese. Ameriški pojav pa ni edini, nasprotno, doživel je izvoz. Italijanska vlada z Berlusconijem na čelu ima nekatere izmed omenjenih lastnosti. Najvidnejša je prav ta, da je premier v dveh letih vladanja skrbel predvsem za lastne interese in za interese skupine, ki ga podpira. Bili pa bi krivični, ko bi se omejili le na Italijo. Četrto pot bi verjetno našli tudi v kaki drugi razviti evropski državi. Vsekakor pomeni smer nove desnice spremembo v politični kulturi, v mentaliteti in v samem pojmovanju demokracije, ki je za šibkejše vseh vrst nesprejemljiva. Na demokratični način se je treba novim strategijam in celo samim skominom zoprsta-viti. Si lahko na primer za-mišljemo združeno Evropo, kjer v smeri “četrte smeri" prevlada skupina desnih in ultraliberisti-čnih politikov v tesnem sodelovanju z velemagna-ti iti finančniki? Taksna Evropa bi spremenila razloge, ki so narekovali njen nastanek v združevanju. Politika oblasti, ki brani sebe, denarja in uniteralizma je namreč v svojem bistvu politika ločevanja in segregacije. Evropa se je pričela združevati tudi in celo predvsem zaradi teh ten- ■ dene, ki so jo v prejšnjem stoletju potisnile v dve svetovni vojni. Lettera al giornale Tarcento, una mostra filatelica ed una conferenza sconcertante Si è tenuta a Tarcento, nelle belle sale di Palazzo Frangipane, la terza edizione dell’annuale Mostra Filatelica che sempre attira un grande numero di appassionati del settore, di storici provenienti non solo dalla regione, di curiosi, tutti guidati con grande cortesia ed esperienza dagli espositori. L’iniziativa è del dott. Gianpaolo Bemar-dis, noto e apprezzato medico tarcentino. Ma quest’anno, a sorpresa, la conferenza che ha accompagnato la mostra, a-perta nei giorni 28 e 29 giugno, è stata tenuta dal generale di cavalleria in pensione Michele Amorosi, nativo di Potenza ma da trent’anni residente a Trieste. Il tema, o per meglio dire il titolo da lui dato alla Conferenza, era “La stella rossa sulla Venezia - Giulia”. Tema che già di per sé lasciava sconcertati gli a-scoltatori, considerata l’abbondanza di stampigliature “correttive” esistente sui francobolli, da quelli dell’Albania a quelli dell’Impero “donato” da Mussolini ai Savoia, ed altri di varie epoche. Il titolo della conferenza copriva l’arco di tempo che andava dal 1945 al 1947 e nel corso della stessa si è sentito il gen. Michele A-morosi galoppare appassionatamente attraverso tutta la ex Istria, da Fiume a Pola, da una costa all’altra. Non ci soffermeremo sugli anni delle vicende belliche precedenti l’arco di tempo stabilito dal generale, sulle repressioni, sui massacri di resistenti e civili sloveni e croati da parte delle forze nazifasciste, sul famigerato Tribunale Speciale di Lubiana che infieriva sulla resistenza Jugoslava con i processi e le condanne che andavano dalla pena di morte al carcere, sulle torture, le deportazioni, le distruzioni di interi villaggi, giacché andremmo fuori tema, o meglio fuori data. Lo stesso generale Amorosi parte dalla data della Liberazione delle terre slave. Notiamo piuttosto come alla sua conferenza fossero stati invitati anche il prof. Veljko Guštin, docente di informatica all’Università di Lubiana e un illustre professore di Zagabria. Al termine della conferenza ha preso la parola il prof. Guštin, interpretando anche il pensiero del collega croato, e dopo i saluti e i ringraziamenti di prammatica ha rilevato, senza scendere in particolari e restringendo l’intervento in una manciata di secondi, come il loro modo di vedere le cose fosse molto diverso da quello del conferenziere. D prof. Veljko Guštin ha strappato numerosi applausi dai presenti in sala, segno che non tutti avevano apprezzato le posizioni nostalgiche dell’oratore. Bruna Sibille - Sizia “Nadia Ber” Questo scritto inviato anche al sindaco di San Pietro al Natisone ed al settimanale Nuovo Friuli gradirei fosse inviato al prof. Guštin - scrive nell' introduzione alla lettera Bruna Sibille-Sizia - al quale porgo i sensi della mia stima e del mio apprezzamento per le sue dignitose e ferme parole. “1 tempi delle bande Tricolori sono passati da un pezzo", conclude “quelli della Gladio anche e personalmente nego ogni diritto di spazio ai revisionisti della Storia”. immaginato strade, nella testa, solo ferrovie”. Nella seconda parte un racconto già ascoltato in tv, l’odissea di un gruppo di giovani attori in viaggio per una tournee in Polonia. Due ore e mezza, due soste di alcuni secondi per bere un po’ d’acqua, due poesie e, gran finale, una barzelletta. Paolini si conferma grande narratore, di quelli che, quando finisce la recita, le storie ti rimangono attaccate per un bel po’. (m.o.) so che vuole legare tutte queste persone nella decima edizione di Stazione Topolò è il gesto del dono, lo scambio, la condivisione di immagini, suoni, suggestioni, o semplicemente del proprio tempo, della propria attenzione e ricettività. E’ necessario dare una definizione o un giudizio a queste attività? Dobbiamo definire queste persone come artisti, musicisti, registi, critici d’arte, estimatori? In quali termini possiamo valutare la bontà e validità degli interventi di chi è arrivato recando il proprio lavoro? Spesso chi si impegna in questi campi non ha interesse per le etichette, non ama spiegare il suo operato, perchè in esso ha trovato la maniera di esprimersi pienamente. L’unica caratteristica che possa accomunare queste persone credo sia la curiosità, la ricerca di nuove espressioni, la volontà di dedicare il proprio tempo all’ascolto, alla riflessione e all’elaborazione personale degli stimoli con cui entrano in contatto. E’ buona educazione ringraziare per i doni ricevuti, così questo richiamo che anima la Stazione in corso può apparire come u-na giustificazione per gli immancabili problemi tecnici, i ritardi, gli inconvenienti di percorso... Ma forse è pure un invito alla condivisione di e-sperienze, a dedicare tempo a se stessi e agli altri, alla discussione di idee, stimoli e proposte. Topolò per molti non è più come una volta e la Stazione è diventata una sovrastruttura autonoma e indipendente dal luogo. Paradossalmente, mi pare che oggi,„ nei suoi intenti, tradisca il- legame più forte con il paese e la sua vita passata. Michela Predan I treni “clandestini” di Padini Il programma della settimana Giovedì’, 17 luglio a sera Incontro con Gianni Tomasetig-RoZni a seguire Artisti a Topolò, video realizzati durante la Stazione 2002 e infine Zdreu bunik una commedia del Beneško gledališče Venerdì’, 18 luglio Ora o mai più. gli originali di Stazione Topolò di Danjel Zezelj esposti per 24 ore a sera Cinema e fumetto, incontro con Adriano Massanmo dopo il tramonto Reflex, performance con Danjel Zezelj, Greiner & Kropilak a seguire La dodicesima notte video di Roberto Dapit Sabato, 19 luglio dopo il tramonto YMLSO Young Musicians’ International Simphony Orchestra dir. Igr» Kuret Concerto sinfonico, musiche di R.Strauss, Schubert, Mendelsshon Dalla Benečija al Caucaso, videorarità a cura di Alexandra Korvenheimo corti di losseliani, Pelesjan, Paradzanov Domenica, 20 luglio verso sera Lettura dei topokigrammi raccolti da Piemrario Ciani nell’ufficio postale all’imbrunire Do Re Mi Fa So To Po Lo Performance-concerto di Michael Delia dopo il tramonto Alina Marezzi e Gianfilippo Pedote presentano Un’ora sola ti vorrei, film di Alina Marezzi Weknme back m Topolò Jack Hirschmann e Agneta Falk, poeti in sala d'aspetto Sabato e domenica: audio-installazione di Antonio Della Marina nel weekend: br viaggio (omaggio a Lino BarinCin), installazione di Paolo Comuzzi e Massimo Toniutti E’ arrivato anche Marco Paolini. Un incontro clandestino come molte delle cose che accadono a Topolò, voluto così da lui per evitare assembramenti, perché era sufficiente quel riflettore nella piazzetta centrale, una sedia di legno e un leggìo a tenere appunti che non ha quasi mai letto. Un incontro. “Non u-no spettacolo - ha avver- tito l’interprete di “Vajont” - ma il racconto di storie. Alcune hanno già preso forma, altre meno, qualcuna non riesco a scriverla. E allora perché prendano forma devo raccon--tarle”. E via, sui treni dell’Italia, ovviamente, omaggio alla “Stazione di Topolò”. “Non ho mai Marco Paolini a Topolò = Postaja Topolove — ~ I gesti del dono e dello scambio che legano i visitatori di Topolò Al centiv della \Stazione’ la condivisione di spazi e tempi novi matajur Četrtek, 17. julija 2003 V Merkujevih bukvah naše stare navade Luciano Morandini per molti è un poeta. Per sé stesso è un uomo che da 50 anni rincorre “l’uccello della poesia, sperando che una sua piuma resti nella mia mano”. Rifugge da anni le serate di poesia istituzionali, per questo è stato felice di salite a Topolò, luogo informale che concilia il dialogo. Alio Die produce suoni attraverso conchiglie, cocci, arcaici giochi infantili, strumenti orientali. Il suono prodotto, a sua volta, diventa un oggetto manipolato da mixer e campionatori, amplificato, distorto, ripetuto all’infinito, ma comunque passibile di essere arricchito dal vento incanalato nelle viuzze di Topolò. Le Beneške korenine hanno composto un collage di voci, scoprendo con meraviglia che il canto è ancora, per molte persone, un gesto naturale e per nulla imbarazzante. Il Kinoatelje ha proposto brevissimi cortometraggi provenienti dalla Siberia, che, spesso con ironia, a volte con facile ingenuità, trattavano pure il recente passato comunista, la nuova realtà capitalista e ma-fiosa, i pilastri della cultura russa. Nelle scorse serate le persone più diverse si sono recate a Topolò, chi conoscendo la natura e le modalità della Stazione, chi cercando chissà quali forti e-mozioni, chi per incontrare gli amici e passare una serata in compagnia e nient’altro. D’altra parte, il filo ros- ile “Beneške korenine" di nuovo protagoniste a Topolò. Nell’immagine in basso un momento-delia presentazione del progetto di Gertrude Moser-Wagner, artista viennese Samuo dva dni potlé je dopunu 76 liet, pa se mu ne poznajo. V Cetartak, 10. luja je biu gost “Postaje" znan etnomuzikolog, raziskovalec, jezikoslovec an skladatelj Pavle Merkù, ki v Tapoluovem je predstavu njega zadnje bukva “-Tonanìna tonanà - Le tradizioni popolari degli sloveni in Italia” (videnska založba Pizzicato). Predstavitev je organiziralo kulturno društvo Ivan Trinko, sevieda v sodelovanju s “Postajo". Go mez Merkuja an njegovo dielo je na duzim sprego-voriu Antonio Qualizza. “V bukvah - je poviedu -so piesmi, molitve, pregovori, zaguarjanje, otroške igre, posebne zgodbe, ki jih je lepuo zbrau na cielim piesmi, ki so obljavljene tudi v CD, ki je doložen h bukvam. Z ironijo an sensibilno-stijo je Merku poviedu, da je parvi krat par Su v Tapo-luove, pa se zmisle puno od beneških vasi, družin an ljudi, ki jih je sreču, ko je prehodil doline za snemat an prepisat zgodbe an piesmi, ki drugače bi se zgubile. Imajo tele glasove, tele stare navade, tele piesmi Se 'no prihodnost? Merkù nam ni dau dosti upanja zak, je jau, tiste kar je buj nevarno za vse tuole je 'na stvar previč močna: te levi-žjon. Na koncu so mu nieki vaSnjani “Senkal" za rojstni dan adno staro piesam, ki se pie je v Tapoluovem: “Iz globočine". (m.o.) teritorju, kjer živijo Slovenci v Italiji". Bukva so drug del Merkujove raziskave (parvi del je biu pu- blikan že lieta 1976!) an ima posebnost, da so v njih tudi zbrane adne od narlje-uSih rezijanskih ljudskih Pavle Merkù an Antonio Qualizza v Tapoluovem Aktivne počitnice, so jat tisti od Zavoda za slovensko izobraževanje v Spetru. An takuo ponudli otrokam vič kreativnih iaboratorjev. Tle jih videmo na diele na labora-torju, ki ga je koordinirala Luisa Tomasetig Mi otroc, sa vesta, radi packamo, radi pa se tudi učmo. Trieba je lepuo nucat roke an tudi parstace, de je rezul-Z Igorjem smo imiel laboratorij keramike tat dober Lepuo je bluo dielat keramiko, liep je tudi kraj, kjer smo Liepa novost lietošnjega polietnega središča v Spetru se lahko posvetil telemu dielu. Bli smo v laboratoriju je bil tečaj kompjuterja. Učil nas je Davide Clodig, Igorja Tuli v Sarženti, pruzapru pred njim na odpadem pomagala pa mu je Marianna Bonini Narbuj aktivno pa je bluo za tiste, ki smo se “učil” se vozit z bičikleto po interpoderalnih ciestah an stazah. Naš profesor je biu Nino Ciccone. Tle na fotografiji nas videta zjutra, kar smo škjerani pred Suolo, priet ko gremo na pot. An dan je paršu an špietarski vigil za nas podučit, kuo se je trieba obnašat na desti s kolesom Krivapeta du Budrine Ankrat, te puno liet odtod, gu Čenavarhu, v Sierkovi hiš, je bla ostala sama doma ta mlada neviesta, ki je bila trečja hči Toncinelova dol z Bjarča an cieu popudan se je kumrala an jokala, zak arjuhe, ki je prala se ji niesu zdiele ne čiste, ne biele. Bala se je tašče, ki zmieram je miela Jciek za postrojit za njo. An takuo je pomisnila: “Buojš bi bluo jih iti du Budrin splakavat, priet ku se uarneju vsi dol s sanoiet!” Sonce se je skrivalo, kar mlada neviesta se je pobrala z arjuhmi dol pruot Budrinu. Dol je arjuhe steguvala po čisti uodici an na velike biele kamane tukla, kar je Cula an glas ju klicat... Je vzdignila oči an na mie-ste je vidla nu lepo tenu, ki je guarita: “Za de toje arjuhe rataju čiste an biele, muareš nardit luh!” “Pa ka je luh?”, je prašala neviesta. “Muoreš pepeu skuhat an tu tist pepeu diet . arjuhe za nu nuoc, potlè jih prideš tle splakavat!”, je odguorila liepa tena. “Pepeu kuhat! Ma tu-ole je pru naumnost!” “Če me boš poslušala an bugala, boš miela te narbuj biele arjuhe v Čenavarhu an na boš vidla Se ne buhe za vič ku an miesac! Antada te muaren še reč, de toja tašča če puoba an sa te povien, kuo nardit, de bo puobič...!” Na tolo, neviesta je pustila arjuhe na bielin kamane an je začela se pliest na muost an grede k' se je pliezla je prosi-la:”Počaki me... povej- tt me... Ma liepa tena na mu-oste je uekala: “Na hod gor ol utečen!” Neviesta se je le pliezla an prosila: “Počaki me..., povejme...!” Kar je paršla na muost, lepe tene nie bluo vič, jo je vidla od deleča letiet pruot Svetemu Standretu! Je bla skor nuoc, ma na tleh se je lepuo vidlo štopienje lepe tene: štopienje so ble ro-une pruot Čenavrhu. Tista, ki je bla utekla pruot Sv. Standretu je hodila narobe ol je miela krive-pete. Takuo mlada neviesta, ki je bla spoznala krivapetu, je začela klicat:" Krivapeta... krivapeta... povejme...” Klicala an gledala je gu host, ki nuoč je te skrivala. Antada, muoja ti... Bruna Dorbolò “Pravca bi lahko Se Sla napri. Buj na duzim al na kratkim, tarkaj caj-ta, ki so miei puno al malo”, je jala Bruna Dorbolò, ki je tolo prav-co napisala an tudi prebrala v centru Furlanije, v agriturizmu Ai Colo-nos, kjer je Aldina De Stefano prežemala nje dielo “Le Krivapete delle valli del Natisone, un’altra storia”. Na lie-pem veCeru so bili ljudje od povsierode, kajšan an iz naših dolin, malomanj obedan pa ni znu slovensko. Pa takuo so jo posluSal, tudi potlè, kar je guorila po italijansko o bogatiji naSe kulture, de se nie Culo Se sapat ne. Biu je zaries liep večer - na njem so guoril Se Federico Rossi za organizatorje, domaci Sin-dik Dante Savorgnan, njega aSeSor za kulturo, Alessandra KerSevan an sama Aldina. Protagonisti pa so bile Nadiske doline z njih kulturo an s krivapetami. Brez dieia nie pardiela so pravli naši te stari. Otroc tuole vedo an kar imajo parložnost se radi impenjajo. Rezultati pa se vidijo. Pogledita, kuo je končentran tel puobič! Četrtek, 17. julija 2003 -------------------- Mini— Počitnice, altroké če so bile aktivne i . . nòvi matajur ^7 Mimmatajur / Mi smo vsi otroc dvojezičnega VARTCA IZ ŠPIETRA: VELIKI (LESICE), SREDNJI (VIEVERCE) AN MALI (MRA- VLJICE). An voščimo vsiem, kupe z NAŠIMI MAESTRAMI, VESELE POČITNICE. Je bluo takuo mraz tist dan, ki smo šli gledat, kuo je velika "trebbiatrice", ki jo je vozu "zio Drej" (od Miriane ta par Lipe). On nam je lepuo pokazu pru vse: kuo se nuca, ki diela an kuo sierak pride uon z nje daj tu vozič. An kajšan liep traktor je imeu! Smo pru veseli se učit vse tele lepe an dobre reči. Muormo pa lepuo zahvalit vse tiste (zlate ljudi), ki so bli takuo prijazni za prit v našo Suolo, za nam pokazat al nas učit kiek zaries posebnega Potlé, ki smo nardil vse tuole, niesmo bli še kontentl Sli smo an dol v Čedad gledat kuo se učijo tisti puobi an čeče, ki čejo bit "pasticceri". Umml Kuo je dišalo tam not v tisti Suoli. So nam tudi dal za pokušat biškote... kuo so bli dobriI Od žarna sierka do dobre pulente An drug dan smo se pa navadli runat kruh s sierkovo moko. Paršla je v Suolo nona Rosina od Martine an Biagia taz Klenja nas učit, kuo se runa. Bla je pru ta prava meštra! Potlé smo nesli kruh damu za ga stuort pokušat vsiem Nona Mara (od Ane) nas je poklicala v Barnas an nam je pokazala, kuo se kuha pulenta. Nam je jala pru vse, cielo "ričeto" an na koncu smo jo vsi sniedli (pulento... ne nono...) s sieram. Smo se vsi lizal mustače! An dan smo šli pa dol h Muostu gledat tiste velike kupe sierka, ki so du "essicatoio". Ga je bluo skor do sofita. Se je moglo an plavat tu njim! Potlé smo šli gor h malnu blizu Bjarča gledat, kuo se mleje sierak an kuo se runa moka serkuova Mama Emanuelna nam je paršla guorit go mez sierak, je tud šenkala vsakemu od nas an bop sienja za ga usadit doma o Četrtek, 17. julija 2003 Bil je iz Ošnijega, po vojni je živel v Sloveniji Umrl je Jožko, beneški partizan Na pobudo Sekcije bivših izseljencev in občine Bardo Že 25. praznik emigranta v Bardu V Bardu se pripravljajo na veliko praznovanje bivših emigrantov, ki ga s skupnimi moCmi organizirajo Sekcija bivših izseljencev iz Barda, Občina in Zveza “Slovenci po svetu”. Praznik bo v nedeljo 27. julija in bo posveCen 25-letnici ustanovitve sekcije bivših izseljencev Terske doline iz Barda. Pravo praznično vzdušje pa bodo zaCeli ustvarjati že v petek 25. julija zvečer, ko bodo odprli razstavo domačega, a široko uveljavljenega slikarja Daria Pinose. Otvoritev razstave bo ob 19.30 uri. Petkov veCer pa bo namenjen pretežno mladini, saj bo od 21. ure dalje koncert, na katerem bosta nastopili skupina Genjido, ali Bardoprogressivefolk, kot so se poimenovali, ki*se prav te dni pripravlja na nastop na glasbenem festivalu Nova Scena - Fens 2003 v Kopru in skupina Kosovni odpadki. Obe sta se rodili v Bardu, kar je tudi dokaz kulturne in življenjske vitalnosti te skupnosti in njene mladine, pa Čeprav se mora soočati s težkimi socialnimi in ekonomskimi problemi. V soboto se bo praznik bivših izseljencev nadaljeval z otvoritvijo ob 18. uri razstave-prodaje tipičnih kmečkih pridelkov goratega območja, kar se obeta res zanimivo. ZveCer bo ples z ansamblom Folk Popovič. V nedeljo 27. julija kot je že dolgoletna tradicija bo praznik emigranta. ZaCel se bo ob 10.30 s srečanjem slovenskih emigrantov, ki pridejo iz vsega sveta. Sledila bo ob 11. uri maša v farni cerkvi. Ob 12.30 bo politični trenutek praznovanja. Najprej bo pozdravil predsednik Zveze Slovenci po svetu Dante Del Medico, sledili bodo pozdravi gostov. Ze napovedal je svojo prisotnost predsednik deželnega sveta Furlanije-Juljiske krajine Alessandro Tesini. Po kosilu bo sledil zabavno folklorni program, zvečer pa pridejo spet na vrsto ljubitelji tradicionalnega p-lesa, ki se bodo lahko zavrteli z glasbo ansambla Romagna mia. Sarženta, guodza sv. Miklavža s prve strani Beneška partizanska Ceta v Sentlenartu se je le mesec potem že spopadala z nemškimi enotami. Ošnjak je bil po veC akcijah v Benečiji dodeljen 4. bataljonu soške brigade in postal vodnik. Potem se je v Benečiji boril v sestavu tedaj novoustanovljene beneške Cete, ki je< kmali prerasla v bataljon in Ošnjak je postal namestnik komandanta. Leta 1944 je bil poslan na višjo oficirsko šolo pri glavnem štabu NOV, proti koncu vojne pa se je vrnil v Benečijo in bil z Beneškim bataljonom v osvobojenem Čedadu. Po vojni je Ošnjak opravil policijsko šolo in služboval kot poveljnik milice v veC slovenskih krajih, med drugim v Tolminu, nazadnje pa v Ljubljani, kjer je šel v pokoj kot podpolkovnik. Ostal je navezan na Benečijo, pisal o njenem osvobodilnem boju in poletne mesece preživljal v Kobaridu. Po vojni je bil v Italiji med številnimi pripadniki Beneške Cete, ki so bili krivično sodno preganjani. Nazadnje je njegov pokončni lik poskušal konec devetdesetih oblatiti “zgodovinar” Pirina s sporno knjigo Genocidio. Ošnjak je z drugimi borci sprožil tožbo in jo tudi zmagal. Knjigo pa je moral avtor še prej zaradi številnih dokazanih netočnosti umakniti iz prodaje. Z Jožkom Ošnjakom je odšel še eden zaslužnih V nediejo 13. julija je bila cierkuca svetega Mi-' klauža nad Saržento premajhna za sparjet vse ljudi, ki so se tu zbral za velik guod. Paršli so vasnjani, paršli so viemiki an iz drugih bližnjih vasi, saj so združli v adan sam praznik dva pomembna momenta. Cierkuca je bla postro-jena an varnjena svojim ljudem, viemikam. V nediejo jo je videmski nadškof mons. Pietro Brollo pože-gnu an spet posvetiu. Ob teli parložnosti so imiel v Sarženti tudi bie-ram. Zatuo se je zbralo za-ries puno ljudi. Mašo sta kupe s škofam darovala še špietarski famoštar an dekan Mario Qualizza an po-dutanski famoštar Rinaldo Gerussi. Mimo vierskega momenta je biu nedieljski praznik v Sarženti liep, ker je biu popravjen an riešen še adan pomemben spomenik naših dolin, Ceglih niema originalne oblike. Cierkuco svetega Miklavža so zazidal lieta 1498, potlè so jo postrojil lieta 1511 po močnim potresu, ki jo je hu-duo poškodovau. Od takrat so je še puno krat prerunal. Turam blizu nje, takuo, ki se vide na kamane je biu zazidan pa lieta 1703. Jožko z bratrancem Marinom po povratku iz vojaške šole v Metliki Jožko Ošnjak v zadnjem pogovoru za naš časopis Beneških Slovencev tiste generacije, ki se je v težkih pogojih znala pogumno upreti in kljubovati nasilju, ki je Benečijo tla- čilo tudi v povojnih letih. Prizadetim svojcem naj gre tudi iskreno sožalje našega uredništva. D.U. Successo anche quest’anno per l’incontro organizzato dai comuni di Taipana e Caporetto a Ponte Vittorio Una festa all'insegna dell’amicizia Favorire la comunicazione migliorando i collegamenti stradali è condizione essenziale per puntare allo sviluppo del territorio governi ed i trattati internazionali, è indispensabile anche la sottile e preziosa trama di rapporti e relazioni che si costruiscono tra le singole persone e le comunità. La giornata di festa a Ponte Vittorio è iniziata con la messa, è proseguita con il programma cultura-le’ed i saluti delle autorità, è poi sfociata nel ballo e nel canto popolare sloveno collettivo, animato alla grande, come sempre, dai Nediški puobi. L’incontro a Ponte Vittorio è stato ancora una volta però l’occasione per mettere in luce le potenzialità che questo territorio ha dal punto di vista turistico. Da area del tutto marginale, sia nella parte slovena che in quella italiana, può esercitare una sua attrattiva, a patto naturalmente che si migliori la viabilità, favorendo quindi la comunicazione. E’ Su questi argomenti che sono intervenuti il sindaco di Taipana Elio Berrà nel suo indirizzo di saluto e l’assessore provinciale al turismo Lanfranco Sette che ha illustrato l’impegno della Provincia a favore della viabilità intercomunale nei comuni di Taipana, Attimis e Faedis e del collegamento con ponte Vittorio. Anche quest’anno la Festa dell’amicizia, organizzata dal Comune di Taipana in collaborazione con il Comune di Caporetto in prossimità del valico di confine a Ponte Vittorio domenica 6 luglio è riuscita molto bene. Innanzi tutto, come documenta anche questa fotografia, c’è stata una grande partecipazione di cittadini provenienti sia dalle diverse frazioni dei due comuni organizzatori, che dalle valli del Natiso-ne e del Torre. E’ stato dunque un piacevole momento di incontro e di festa tra vecchi amici che negli ultimi anni hanno Pesem povezuje in ustvarja prijateljstvo deciso di rinsaldare legami sguardo rivolto al futuro, Per costruire la casa comu-forti ed antichi e, con lo rivitalizzarli ulteriormente, ne europea non bastano i Planinska družina Benečije V nediejo 31. vošta SVETE VIŠARJE Cena: 10 evro za prevoz plus 8 za žičnico. Pik-nik lnfo: Dante (335.7764573), Daniela (0432.714303) A Budapest nei primi giorni di luglio sono stati presentati, in due occasioni, il progetto "Različni jeziki - Linguaggi di-versi", laboratorio internazionale di traduzione poetica, e le pubblicazioni ad esso collegate. Tra queste la raccolta delle traduzioni effettuate nel 2001 a Topolò e pubblicate, a cura di Michele Obit, dal circolo culturale Ivan Trinko di Cividale ‘‘Različni jeziki” a Budapest Kronaka Presentata in consiglio una mozione sul caso del radar Da Savogna critiche a Sibau, Cividale per un’altra ubicazione novi matajur četrtek, 17. julija 2003 Il piccolo Simone in braccio alla nonna “Sono diventata nonna e sono così felice di esserlo che vorrei che lo sapessero tutti!”. Questo è quanto ci ha detto Concita di Clenia quando è nato il nipotino tanto desiderato. “E per farlo sapere a lutti non c’è cosa migliore che scriverlo sul Novi Matajur!” ha continuato. Ed eccoci qua con il piccolo Simone in braccio alla nonna di Clenia. Il bimbo è nato il 27 giugno a Milano. La mamma è Dolores Vo-grig di Clenia, il papà è Paolo Vercesi di Milano. Un amore nato fra le nuvole quello di Dolores e Paolo, infatti lei è hostess e lui pilota dell’A-litalia. Ora con loro c’è anche Simone. Vivono a Monza, ma senz’altro a-vremo l’occasione di conoscere il piccolo Simone. Infatti Dolores torna spesso a casa, dove ha la mamma, il fratello Giorgio, la cognata Anna ed altri affetti ancora che o-ra gioiscono per l’arrivo del piccolo, come gioiscono i nonni di Milano Giorgio e Carla con tutta la famiglia. Caro Simone, a te gli auguri anche da parte nostra di una vita serena. de d’occhio il suo obiettivo. Nei giorni scorsi ha ricévuto da parte del Comune di Cividale il testo della delibera con cui si impegnano sindaco e giunta “ad attivarsi nei modi più opportuni per il sostegno all’installazione di un radar meteorolgico in un’area montana della regione alternativa a quella inizialmente prevista, il monte Matajur”. Nella mozione si ricorda come “l’ubicazione, non preventivamente concordata con gli enti locali territoriali, ha suscitato forti preoccupazioni nella popolazione” e che il posizionamento sul Matajur “potrebbe non essere il più idoneo per un controllo adeguato del quadro climatico in tutte le aree e valli montane regionali, nonché di quelle dei paesi confinanti”. Il documento proposto dal gruppo “Ora si lavora” è stato approvato all’unanimità. Intanto due appuntamenti attendono i rappresentanti del comitato. Mercoledì 23 il portavoce Antonio De Toni sarà a-scoltato dal vicepresidente della Regione e assessore regionale alla Protezione civile, Gianfranco Moretton. Per lunedì 28 è invece previsto a S. Pietro al Na-tisone un incontro pubblico al quale è stato invitato Stefano Micheletti, direttore dell’Osservatorio meteorologico regionale. Da questi due incontri - il primo di carattere politico, il secondo tecnico - emergerà quasi sicuramente un quadro più chiaro sulla temuta installazione del radar. (m.o.) dalla prima pagina Resta, punto forte della mozione, là critica nei confronti di Sibau. Afferma il sindaco di Savogna, non particolarmente tenero nei confronti del suo collega: “Penso abbia sbagliato, doveva perlomeno avvertirci, visto che si trattava di una questione particolare come quella dell’installazione di un radar”. Il terreno in questione era in ogni caso proprietà della Comunità montana, il contratto con la Regione è stato depositato nel maggio 2002, quindi oltre un anno fa, a quanto pare in tempi brevissimi rispetto alla richiesta dell’amministrazione regionale. Nel frattempo il comitato “Radar no grazie -Radar ne hvala” nòn per- II sindaco di Savogna, Lorenzo Cernoia. A destra un’immagine della cima del Matajur Beneške križanke na šilabe Rešitev prejšnje številke a ZAD NJI KRAT KO Ml KA LE SA RA NJA Tija ME NE LA PO Rl LA BRA Tl Pl In gitaper quattro giorni tra la Toscana e le Marche Una proposta per ottobre, visite a numerose località del Centro Italia Quattro giorni per scoprire lina parte delle bellezze di Toscana e Marche. E’ quanto ci propongono Flavia e Lia. Si parte giovedì 9 ottobre da San Pietro al Natisone alle 5.00. Arrivo ad Arezzo in tarda mattinata. Dopo il pranzo, visita guidata alla città. Verso sera trasferimento a Fabriano dove si pernotterà per tutta la permanenza del soggiorno. Venerdì 10 ottobre partenza per le grotte di Frasassi che si visiteranno con una guida. Da qui ci si sposta a Iesi per una breve visita e per il pranzo. Nel pomeriggio visita a Cupramon-tana per la festa dell’uva. Sabato 11 ottobre visita a Loreto, quindi a Recanati. Domenica 12 ottobre partenza per Pesaro, visita della città. Nel pomeriggio visita a Grada-ra. Rientro a San Pietro in serata. Questa uscita di quattro-giorni vi permetterà di “caricarvi” per affrontare meglio l’autunno e l’inverno, per questo approfittatene anche perché ha un costo davvero allettante. Pensate, quattro giorni, con passaggio in pullman gt, pernottamenti con colazione, pranzi e cene, più visite guidate vi costeranno soltanto 295 euro (anticipo 150 euro al momento dell’iscrizione da effettuare entro il 31 luglio, possibilmente). Per le iscrizioni e per altre informazioni rivolgetevi a Flavia (0432/727274), o a Lia (0432/727088). Si è giocato sabato 12 a Carraria il tradizionale incontro Cividale-Tolmino Sabato 12 luglio presso il Bar da Mario a Carraria di Cividale si è giocato il tradizionale incontro internazionale di bocce a qua-drette tra la locale Boccio-fila Ducale e la S.B.K. SoCa di Tolmino. Sono passati trent’anni dalla prima sfida, che si ripete con cadenza annuale prima a Cividale e quindi a Tolmino. In questa occasione gli organizzatori hanno composto le otto qua-drette mediante sorteggio dei bocciofili che hanno dato la loro adesione. Si sono venute a formare quindi le quartette miste così composte: 1) Fagotto, Dorlig, B. Sedej, Zivec; 2) Osgnach, Saccavini, Torkar, Rutar e Poiana; 3) Temporini, Clemente, Uršič, Mlekuž; 4) Beltrame, Vogrig, Basile, Brišar; 5) Olivo, Quercig, Matte-licchio, S. Sedej, Drnovšek; 6) Faraca, Lenda-ro. Podreka, Markš: 7) Fe-ruglio, Caracciolo, Crv. Jerkič; 8) Kostadinovic; Lesjac, Rudi e J'uretig. Nell’arco della torrida giornata ogni quadretta ha giocato quattro partite. Al termine della lunga maratona la palma del vincitore è andata alla formazione di Temporini. che ha realizzato un poker con quattro vittorie consecutive. Un gradino più sotto, con tre successi ed una sconfitta, è giunta la quadretta di Fagotto. Al terzo posto, grazie a due vittorie e due sconfitte, la quadretta di S. Sedej. Quindi, continuando a scorrere la classifica, troviamo le quadrette di Torkar, Basile, Faraca, Ju-retig e Jerkič. Stilate le classifiche al termine delle gara, l’emozionato padrone di casa Maurizio Pittassi ha voluto ricordare a tutti che con trentuno anni in più per arrivare a concludere quello che le due società hanno creato già allora. Sulla stessa falsariga sono seguiti i discorsi del presidente Franco Olivo della Ducale e di quello della Soča, Gabriel Zivec, applauditi dai presenti. Sono state premiate le prime quattro quadrette classificate con la consegna di coppe, medaglie d’oro ed argento offerte dall’impresa edile Dante Cencig di S. Pietro al Natisone, dalTAgriturismo Ennio Mi-schis di Cividale, dalle Costruzioni edili Daniele Vogrig di Premariacco, dalla ditta Tagliapietra impianti sportivi di Cividale e dal Novi Matajur. Il presidente della boc-ciofila Soča Zivec ha consegnato al collega Franco Olivo un quadro di Stanka Golob, artista di Grahovo ob Bači. dal titolo “Slike iz peska’’ (quadri in sabbia). Durante lo spuntino che è seguito, preparato con maestria dalla signora Ce-sira ed offerto dai titolari dell’esercizio, il cividalese Mario Quercig ha invitato tutti i presenti a fare un brindisi ed incaricalo i portacolori sloveni a portare i saluti e gli auguri di una pronta ripresa all’amico I-van Gruntar che non ha potuto partecipare alla gara, con l’auspicio di rivederlo in campo al più presto, magari in occasione della prossima gara prevista in autunno a Tolmino. Il successo ottenuto con la formula sperimentata in questa occasione ha indotto i due presidenti a propore di ripresentarla nei futuri incontri. Si è anche parlato della possibilità di allargare la partecipazione con la presenza di una donna in o-gni quadretta. (Paolo Caffi) Bocce, 30 anni di amicizia Celebrata la lunga serie di gare tra le società Bocciofìla Ducale e Soča A prevalere è stata la quadretta mista capitanata da Temporini Foto di gruppo al termine delle gare trenta anni d’anticipo le due realtà sportive avevano già abbattuto il “muro” esistente fra le due nazioni. Tra poco meno di un anno gli amici sloveni entreranno a fare parte di quella grande famiglia che è l’Europa. I nostri paesi - ha aggiunto - hanno impiegato A sinistra la consegna del quadro a Olivo, in alto l’intervento di Pitassi e la quadretta vincente Liessa, si decide nel fine settimana Si sono chiuse venerdì 11 luglio le eliminatorie del torneo di calcetto a Liessa di Grimacco. Da lunedì 14 si sono disputate le partite dei quarti di finale ai quali si sono qualificate le seguenti formazioni: Bar al Ponte S. Quirino, Pizzeria da Luciano di Loch, Twister Cividale, Rosticceria da Giuliana di Osgnetto, Paradiso dei golosi di S. Pietro, Bar alla Posta Scrutto, B.C.B. trattoria ai Buoni amici Tarcetta e Bar Crisnaro di Savogna. Stasera, giovedì 17 luglio, si giocano le semifinali. Domani sera sono in programma due partite di calcetto femminile, la prima tra due formazioni vailigiane, la seconda tra due formazioni protessioniste. Sabato 19 alle 19 si giocherà la gara tra Pulcini deH’Azzurra e dell’Audace. Alle 20.30 si disputeranno le finali seguite dalle premiazioni. Il recupero tra il Bar Crisnaro di Savogna e il Twister di Cividale ha registrato il successo dei ducali in gol con le doppiette di Michele An-dresini e Gianluca Buzzi e le reti di Mauro Dorligh, Ernesto Coppetti e Stefano Tullio. Per i savognesi quaterna di Denis Gosgnach. Nell’altro recupero i Black eagles di Vemasso, in gol con Adriano Stulin, hanno ceduto l'intera posta alla Posa serramenti Fabio Lesizza di Prepotto (tre reti di Massimo Zottig e due con Gimmi Bc> digoi). Negli ultimi turni delle eliminatorie il Bar al Ponte S. Quirino ha travolto l'Au- tofficina Venturini A. di Az-zida. Per i ragazzi di Giovanni Moreale triplette di Ales- sandro Bergnach, Matteo Trinco e Mauro Corredig, doppiette di Gianluca Peddis e Massimiliano Pozza e reti di Gnoni e Simone Vogrig. Per gli avversari una doppietta di Luigi Chiabai. Pareggio tra la Cascina di Sorzento (passata in svantaggio, ha recuperato con Cri- stian Mulloni) e il bar alla Posta di Scrutto, in rete con Giacomo Gosgnach. D bar Ideal di Remanzac-co ha superato l'impresa edile Tac Tac di Briscul di S. Pietro al Natisone. Tris della B.C.B. trattoria Agli amici di Tarcetta (con Davide Del Gallo, Almer Tiro e Federico Crast) a spese della Rosticceria da Giuliana di Osgnetto, rimasta all’asciutto. Un pareggio ricco di gol tra il Bar Crisnaro di Savogna (doppietta di Simone Toma-setig e gol di Francesco Oni-sti e Thomas Petrizzo) ed i Black eagles di Vernasso (doppietta di Flavio Mlinz, gol di Cesare Pinatto ed autogol degli avversari). L’ultima gara delle eliminatorie ha registrato il successo della Twister di Cividale. Con la doppietta di Michele Andresini e la rete messa a segno da Cristian Macorig ha regolato la Posa in opera serramenti di Fabio Lesizza di Prepotto. A Casoni Soiarie, organizzato dalla Pro Loco di Drenchia, si è giocato sabato 12 e domenica 13 luglio il “3° Memorial Diego Namor”. Al termine delle eliminatorie hanno passato il turno i Pelvici, che hanno conquistato le serhifinali superando i Namor per 8-1, i Simanovi che hanno avuto ragione degli Sturmtruppen per 3-1, l’Osteria al Colovrat che ha battuto gli Zmiešani 1-0, e i Bulgari che hanno e-liminato ai calci di rigore Drenchia per 4-3, dopo che i tempi regolamentari si erano chiusi sul 2-2. Nella prima semifinale i Ai Simanovi 3 memorial Diego Namor Pelvici sono stati superati dall’Osteria al Colovrat per 4-1, mentre i Simanovi hanno castigato (5-2) i Bulgari. Al termine della lunga maratona, per l’assegnazione del memorial sono scese in campo le squadre dei Simanovi e dell’Osteria al Colovrat. Ecco le formazioni. Simanovi: Enrico Buco-vaz," Marco Mazzucchi, Badja Wladislav, Massimilia- no Minotti, Gianluca Le-vorato, Stefano Cicigoi e Nicola Novello. Osteria al Colovrat: I-vo Predan, Luigi Chiabai, Stefano Rossi, Marco Bassetto, Marco Marinig, Andrea Tomasetig, Massimo Gus, Alexander Crast, Si-mone Tomasetig e Roberto Sedi. Con la doppietta di Stefano Cicigoi i Simanovi di Padova si sono aggiudicati la finalissima. All’Osteria al Colovrat non è bastata la rete di Marco Bassetto. Il torneo è stato arbitrato da Aldo Martinig, Alberto Rucchin, Adriano Craini-ch e Michele Martinig. jih pr V torek 22. bo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil Marino Vertovec, dolgoletni predsednik kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu. Z njim smo zgubili človeka, ki je vsa svoja prizadevanja usmeril v povezovanje med Slovenci in Furlani, prav tako med Slovenci in Italijani. Marino je bil zaveden in ponosen Slovenec in ko je ustvaril svojo družino je naučil ženo Grazio, ki je po rodu iz srednje Italije našo govorico, prav tako je storil s sinom Markom. Ob prvi obletnici smrti se ga spominjajo 'kulturno društvo Ivan Trinko in vse slovenske • organizacije, prav tako vsi tisti, ki so imeli priložnost za spoznati in ceniti. Naj v miru počiva. Giovanin je dielu zidar pqd adno veliko imprežo. Vsaki dan je genju dielat ob peti ur zvičer an se-viede, ku vsi zidarji, je uSafu njega parja-telje v gostilni, vargu je kajšan trešjet an za sedmo uro je biu točno doma, kjer ga j’ čakala za viCerjo njega žena Milica. An dan v njega impreži so zmanjkal madoni zatuo imprežar je pošju damu vse zidarje o štierih popu-dan. Ku se j’ par-bližu na duom, njega sin Marjac mu je le-teu pruot an zaueku: - Tata, letite gor v kambro, tu armarone je an strah! Giovanin je hitro parstavu njega moto-rin h zidu an leteu gor v kambro, odpa-ru je na žlah vrata od armarona, kjer je biu an velik mož pokrit z bielo arjuho! Giovanin je z vso jezo arz-targu arjuho an zaueku tu anj: - Spot an sram naj te j.’! Ka’ niemaš druzega diela, ku hodit strašit mojga o-troka! *** BepiC je šu na ž-vinski targ kupavat ’no kravo an je peju za sabo tudi njega sinica Toninaca. BepiC je subit zamerku adno kravo, ki mu se j’ zdiela tista prava za anj. ZaCeu jo je buošcat, SCipat, po-tukavat na harbat an ji tipat sisice. - Tata, zaki dielate takuo? - je vprašu ra-doviedno sin Toni-nac. - Zatuo ki muorem bit šiguran, de krava je zdrava an miema priet, ku jo kupim -mu je odguoriu njega oCa. Drugi dan že z-guoda Toninac je leteu v štalo an zaueku: - Tata, pridite hitro v izbo! Mi se zdi de poštin ima namien kupit mamo! Dva parjatelja se sreCata. - Sem odloču predat mojo ženo! - je jau te parvi - Dost mi daš za njo? -Nic! - Predana je! SPETER Klenje Dobrojutro Cristian! Jessica ga je Čakala puno liet, trinajst. Na koncu tisti bratrac je paršu. Rodiu se je na 30. junija an so mu diel ime Cristian. Mama je Ketty Crisetig go mez Ura-tac (Sriednje), tata je pa Paolo Marinig iz Klenja, kjer družina tudi živi. Za rojstvo poberina se veseljo pru vsi v družini, pa tudi vasnjani, zak v kratkem cajtu se je v njih vasi rodilo puno otruok. Kak ti-edan od tegà smo napisal, de se je rodila Michelle an kak dan pred Cristianam se je rodiu pa Simone. Od njega pišemo na drugem kraju. Cristianu želmo vse nar-buojše v njega življenju, pru takuo Jessichi, ki je že takuo velika an ki bo zve-stuo pomagala mami an tatu varvat te malega njih družine. Lipa Zbuogam Olimpia V mieru je za nimar zaspala Olimpia Succaglia uduova Succaglia. Olimpia se je rodila v KovaCuovi družini na Krasu 95 liet od tega. Oženila se je bla le v tisto vas. Kako lieto od tegà je paršla v Lipo živet h hCeri Noemi an zetu Berti-Cu, ki so jo pru lepuo gledal an skarbiel za njo. Po-goslu so jo hodile gledat tudi hCere Gigliola an Ester, ki žive delec tle od duoma. Olimpia je untarla pru na duomu hCere Noemi po-noc med petkam 11. an sa- boto 12. luja, nje pogreb pa je biu v pandiejak 14. luja popudan v Landarje. V žalost je pustila hCere, zete, navuode, pranavuode an vso drugo žlahto. Klenje / Urataca Zapustila nas je mlada mama an Zena Untarla je Onelia Crisetig poročena Sdraulig. Nella, takuo so jo klical, je imiela samuo 53 liet. Nella je bla go mez Ura-tac, ’na velika hiša na samim blizu Varha v srienj-skem kamunu. Nje mož je Beppino Sdraulig iz Seucà. Ziviela sta v Klenji, kjer sta bla zazidala njih hišo an kjer je zrasla tudi njih družina. Nella ni bla pravega zdravja an glih nomalo dni od tegà je bla šla v špitau. Parielo je, de puode na bu-ojš pa takuo nie šlo an v nediejo 13. luja je untarla. V veliki žalost je pustila moža Beppina, hCere Tamaro an Mirko, zeta, navu-odo, mamo Gino, sestro Anito, brate Franca àn Gusta, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Klenji v torak 15. luja popudan, kjer se je zbralo puno ljudi iz vsieh kraju naših dolin. SOVODNJE Tarčmun Žalostna novica V saboto 12. luja je biu na Tarčmune an pogreb. Pozdravili smo zadnji krat Marijo Petricig, uduovo Dus - Matijacovo po domače. Intiela je 89 liet. Na telim svietu je zapu- stila sina, hCere, neviesto, navuode an vso drugo žla-hto. Naj v mieru poCiva. SVET LENART Škrtuove Umaru je Mario Rusom Sele mlad je za nimar zapustu tel sviet Mario Carlig. Rodiu se je v veliki Rusonovi družin v Gorenji Miersi 63 liet od tegà. Zi-veu je z njega družino v Skrutovem, umaru je pa v Spitale v San Vito al Ta-gliamento. Za njim joCejo žena Sara, hCere Marinella an Michela, navuoda Annalisa an vsa Zlahta. Na njega pogrebu, ki je biu v Podutani v pandiejak 14. luja popudan se je zbralo zaries puno ljudi, saj on an njega družina so zlo poznani po vsieh naših dolinah. Hlasta Smart tudi v naši vasi V vesoki staruosti, 89 liet, je umaru Antonio Aletti iz naše vasi. Antonio je biu med našimi puobi, ki je biu pošjan na fronto v Rusijo an ki je imeu sreCo se var-nit živ damu. V žalost je pustu ženo, sina, neviesto, navuoda an drugo žlatho. Za nimar bo pocivu v podutanskem britofe, kjer je biu njega pogreb v saboto 12. luja. GRMEK Topoluove V mieru počivajte draga Nadalja V vas je paršla žalostna dei paesani” scrive Lino. E continua “La serenità che pervadeva il suo viso ha segnato per sempre la storia più vera di Topolò. Mantenere le tradizioni è un modo per ricordarle e amarle ancora. E vogliamo salutare ancora una volta la nostra cara Nadalja con le parole di un canto che a Topolò accompagna verso l’ultima dimora tutti i suoi paesani: ‘Tune acceptabis, sacrifici-um jutitiae oblationes et holocausta. Tunc imponent super altare tuum vitulos.” Zbuogam Nadalja an v mieru počivajte. Gaspuodu Mariu naj gredo iskrene sožalje vsieh nas. Hostne Žalostna oblietinca Dvie lieta od tegà nas je zapustu Fabiano Chiuch -Cjuku iz Hostnega. Je bluo 8. luja, kar se je zgodila huda ciestna nasreCa, ki ga je ukradla vsiem tistim, ki so ga imiel radi. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se ga spominjajo mama Adele, tata Silverio, sestre, brati, kunjadi, navuodi, pranavu-odi an vsi tisti, ki so ga imiel radi. ' Takuo gre hitro cajt napri, de je ki! Pari včera, de je bla nedieja 1. junija an smo že malo-manj vošta! Pa denemo vseglih telo fotografijo an če je šlo napri že malomanj dva miesca od tegà, zak spominja na liep izlet, na lepo hojo na Monte Verzegnis, ki so ga kupe orga-nizal Cai Nediških dolin an Planinska družina Benečije. Bli so kupe Slovenci iz Nediških dolin an parjatelji iz Laškega, preživiel so lepe ure an čeglih so bli nomalo utrujeni, so imiel kuražo se fotograf at lepuo nasmejani. Buog jim di uživat še puno takih liepih dnevu Tanti auguri a Serena e Marco E’ stato proprio un bel matrimonio quello che si è celebrato sabato 28 giugno a San Pietro. Belli gli sposi, Serena Floreancig di San Pietro e Marco Sciocchi di Moimacco, bella la cerimonia, il purton davanti a casa di Serena, lo striscione che dal terrazzo della loro nuo- va casa annunciava a tutti il loro “sì”, bella la festa... Ne avevamo già scritto due numeri fa, ma ora la foto che pubblichiamo ci dà l’occasione per rinnovare a Serena e Marco gli auguri di una vita felice da parte nostra e da tutti quelli che vogliono loro bene. novica, de je umarla* Natalia Rudi, uduova Gariup. Bla je Livkina po domače an je imiela 86 liet. Nadalja je živiela s si-nam, gaspuodam Mariam, ki že lieta an lieta skarbi za dušice v Kanalski dolini, v Ukvah. Nadalja je bla od nimar ta par njim an mu pomagala v njega misjonu. Vsi so jo imiel radi, tle doma, kamar se je vraCala vsaki krat, ki je bla parlo-žnost, an tudi v Ukvah. Za ji dat zadnji pozdrav smo se zbral v sriedo 9. luja par sveti maš v Ukvah an potlè pa v domaCem britofe v Topoluovem, kjer bo Nadalja za nimar počivala blizu nje moža Vincenza. Nadalja bo manjkala sinu, pa tudi njega faranom, ki so imiel parložnost spoznat, kakuo je bla Nadalja dobrega sarca, pru takuo vasnjanom. An pru Lino iz Topoluovega je napisu an par varstic v nje spomin. “Grande emozione ha suscitato la notizia della scomparsa all’età di 86 anni di Natalia Rudi, nata a Topolò, mamma del sacerdote don Mario Gariup. La signora Natalia, Nadalja per tutti quelli che la conoscevano, ha lasciato una traccia indelebile nel cuore KULTURNO DRUŠTVO REČAN CIRCOLO CULTURALE X. POHOD TOPOLOVE-UVEK 2003 Cez namišljeno črto Al Dl LÀ DELLA LINEA IMMAGINARIA V nediejo - domenica 27.07.2003 partenza ore 9.00, rientro ore 17.00 Alla passeggiata potranno partecipare solo coloro die risulteranno regolarmente iscritti e muniti di documento valido per fespalrio. Prima deta partenza venà rilasciato un car-teiino di identificazione. Iscrizione obbigatoria entro domenica 20 luglio. Vpisovanje in informacije - Iscrizioni e informazioni presso: k.d. Rečan (725077), k.d. I. Trinko (731386), gospa Romilda-Topolove (725067), gospa Mireiia-H/oM (725045) Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mie-diha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni , e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Kada vozi litorina (železniška postaja / stazione di Cividale: tel. 0432/731032) 12 Čedada v Videm: ob 6.00*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37* 8.07, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.1 7M5.06,15.50,17.00,18. 00, 19.12, 20.05 Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*; 7.13*, 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.00*, 13.20*, 13.40, 14.00*, 14.20, 14.40*, 15.26, 16.40, 1 7.35,1 8.45,1 9.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan ** samuo nediejo an prazniki Bolnica Cedad .... 7081 Rnlnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ADI Cedad .731762 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo................787032 Rezija.........0433-53001/2 Gorska skupnost 727553 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ari Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividaie Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbona mento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski pošti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo -DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Zro račun SDK Sežana Sl 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT Vdanjen v USPI Associato aH'USPI Dežurne lekarne / Farmacie di turno 0D19.D025.LUJA Čedad (Fontana) tel. 731163 COSTRUZIONI IDILI dl Zanohl p.o. Giordano 30020 TIOUO VENETO /VE /lo Svizolln», 60 • Tel, 335 3949321 • P, IVA 0332710027 Planinci na ruomanje Vsako lieto planinci iz Drežnice gredo na ruomanje kam drugam. Lietos so šli v Briezje, blizu Bleda, kjer je svetišče "Marije Pomagaj". Takuo, ki lohni že vesta, planinci iz Drežnice so veliki parjatelji naše Planinske družine Benečije, zatuo so povabil tudi nje na ruomanje za preživiet kupe kako veselo uro, takuo ki jih preživljajo, kar pridejo na obisk v koCo na Ma-tajure (vedno dobrodošli prijatelji!), al pa kadar kupe odkrivajo breguove po Italiji. Skoda le, de le malo od naših so mogli iti, saj ruomanje je trajalo tri dni (od petka 20. do nedieje 22. junija). Planinska pa je bla vseglih zastopana, saj sta se na pot podala Alvaro an Giampaolo. Bli so zaries entuzijasti, zadovoljni telega posebnega pohoda v družbi prijatelju an njih želja je jih skuoze Novi Matajur jih zahvalit, jih pohvalit za dobro organizacjio pohoda, pru takuo za njih družabnost an za njih veliko sarce do parjateju. An kjer je prijateljstvo, nje tudi meji, konfinu! — Praznoval so cieu dan dol blizu Nediže četrtek, 17. julija 2003 Kake iskre za klašo 1953! In casa Giovedì 10 luglio, presso l’Università degli Studi di Udine si è laureato in Informatica Stefano (Ne-no) Moreale, di Ponte S. Quirino. Il terzogenito “rampollo” della famiglia di Sergio Moreale conosciutissimo e stimatissimo ex bancario (rasonier per gli amici) e colonna dirigenziale per oltre vent’anni della Valnatisone calcio, e di Livia Mucig di Azzida, ha ottenuto il 110 e lode! In occasione di questa sua notevole performance, gli- sono stati vicini i genitori (alla fine stremati per il caldo e l’emozione, ma ripagati) e gli amici che hanno iniziato irftmediata-mente i festeggiamenti. So nardil senjam takuo, ki gre tisti od klaše 1953 Nediških dolin an iz čedaj-skega za njih petdeset liet! Je biu pravi senjam dol bli- ža vse. An oni so ponujal vsi-em za pit an za jest an na koncu... še zu Nediže, kjer so pekli griljo od zjutra do nuoC an tisti, ki so šli mimo, so se jim parložli saj so zaries mislili, de je kajšan senjam d ’ artificio”. Zjutra pa so se zbral tudi par maš, ki je bla v Spietre. Lepuo jim je pieu zbor Cai iz Čedada. Vse tuole se je zgodilo v nediejo 13. luja. Našim petdeset lietnikom jih želmo še tarkaj, de bi jih preživiel zdravi an veseli! Moreale un 110 e lode In pochissimi giorni, le Valli del Natisone hanno sfornato un altro super laureato! L’immensa “famiglia del rasonier”, dopo il diploma di maestro ottenuto dal figlio maggiore Giovanni (supertifoso e presidente deT locale club interista, gestore del bar al Ponte), seguita alcuni anni più tardi dalla laurea con il 110 e lode in scienze bancarie del secondogenito Renato, che attualmente ricopre l’incarico di direttore della filiale del Credi- to cooperativo di Manzano a S. Pietro al Natisone, il terzo figlio non ha tradito le aspettative, chiudendo la sua fulgida carriera scolastica. Ora dopo le meritate e sudate vacanze l’attende il mondo del lavoro! Gli auguri per Stefano dagli emozionalissimi ge- nitori, dalle zie, dagli zii, dei cugini, dai nipotini, dai parenti ed amici. In particolare da quelli della squadra di calcetto del Bronx team di San Pietro al Natisone che retrocessa, potrà rilanciarsi annoverando tra le sue fila un calciatore da dieci e lode!