Materina Ijubezen. (Davna pravljica. Spisal Selko.) S€j^ekaj lepega, nekaj divnega sem videia nocoj!" SES        Tako je  pozdravila  deviška  breza  svojo "^seij«? sosedo.  vitko  hojo.  ko  se  je  ta  zbudila iz Sladkih sanj. nKaj nisi spala?" BSamo nekoliko." nNo in kaj si videla?" ' Xuj, nekaj nenavadnega — Ijubezen materino!" »Daj, povej, kje in kako", prosila je hoja.
—   54   —
,,Glej doli pod nama vasico in na koncu ono kočo! . Vdova Končinka stanuje v nji s svojo hčerko. Saj sva ji vEasih pogosto videli, ko sta sedeli na klopici pred hišo. A zdaj že dolgo časa nisva zazrli hčerke na prostem. Le mati je hodila okrog in v kratkem Casu se je postarala za leta. Smeha na njenem obrazu nisva več opazili, le solzo si je otrla tupatam. Saj leži v sobi na smrt bolna njena edina hčerka, njerto veselje in nadeja starili let. Bolna je zelo, zelo bolna. In vaške mamice, ki vsakemu naprcj določijo življenje ali smrt, so ji prisodiie — zadnje.
Materino srce pa je krvavelo —  — —
In prišla je beračica Maja in pravila o čudnem zelišCu in o njegovi čudoviti zdravilni moči. Vsako bolezen baje ozdravi. A (o Cudovito zelišče rasle in cvete samo eno noč na golovih krajih. Raste gori v planinah, a samo v noči vseh vernih duž. To noč pricvete, a le na krajih, kjer se je ponesreCil kak pre-drzen lovec. iz zemlje šop rdečih cvetlic. Če jih nihče ne utrga še tislo noč. izjinejo, da ni sledu po njih. Tako je pripovedovala beračica Maja.
Končinka pa je vedela za mesto na planinah, kjer je obležal ubit lovec.
Ni pomišliala. Veselja ji je zaigralo srce. Saj bo tako rešila svojo edinko. Ni je strašila dolga hoja, ne mraz, ne tetnna noč.
Videla sem je skozi okno, kako je sedela snoči neslrpno pri svojem otroku. Hčcrka je zaspala, a mati je sezula obutev in stopala bosa vun na prosto, da ne bi zbudila svojega otroka. In ko se je obuvala zunaj na mrazu, se mi je zdelo, da vidim nekaj svet-lega okrog njene glave. Nekaj mi jc reklo: to je tista čista ognjena maierina Ijubezen, ki pretrpi za otroka vse. Verjela sem. Hitro je stopala od koče. V planino je daleč. Pogosto se je obrnila nazaj in gledala proti koči. A v koči je bilo vse mirno, le plamen svetilke se je zibal okrog male bolnice.
Mati je hitela dalje.
Nad njeno glavo pa sem videla malo. komaj vidno lučko. Če je potegnila burja huje, da je strcslo revici vse   ude,  zasvetila se  je mala iučka  v  skrivnostnem
—   55   —                                   • - ¦    .
svitu. Saj čimvečje so težave, lemlepše se pokaže ma-terina Ijubezen.
Bližala se je ie svojemu cilju.
Tja k onemu križu pri: ,Orozni skali" se je bila namenila.
Pokleknila je pred Križanega. Po kratki molitvi je začela trgati cvetlice.
Bila je gosta tema. Mesec so zakrivali oblaki. Močna burja jih je gonila scmtertja. V temi se barve niso dale razločevati. Krog križa so bile gosto nasejane bele planinke. A Ijubeča mati jih je trgala z veseljem in v prepričanju, da so rdeče. Cel šop jih je že na-. brala. Fa posije za trenutek svetli mesec izza oblakov. Starica je zapazila. da ni nabrala rdečih rož s čudovito zdravilno močjo, a da drži v rokah navadne planinke.
,Moj Bog, saj to niso Cudodelne rdeče rože — le so bele. Rdečih ni — — —'.'
ln zaplakala je na glas. Zeblo jo je. Počenila je na tla, naslonila se na mrzlo skalo in jokala. V joku je zaspala. Lučka iznad njene glave pa je hjtela doli v dolino pogledat. kaj dela hčerka v koči. Dolgo se je mudila tamkaj. Vrniia sc je in prinesla s seboj sladke sanje Ijubeči materi. Sporočila ji je, da hčerka spi, prav sladko in trdno spi, da je, ne bode zbudila, če prav bi hodila obuta po sobi. Še več, sporočila ji je, da se že igra z nebeškimi krilatci in da bo prihitela skoro nji naproti.
Žena je spala dalje na poznem jesenskem mrazu. Naposled je izginila liička iznad njene glave. Dvignila sc je in se dvigala vedno više in više. A če prav je bila že v neizmerni daljavi, že tam za zvezdami, še vedno se je videla.
Starica pa se od takrat ni genila Še celo burji ni branila, ko ji je potegnila ruto z glave. Poglej k oni skali gori! Mrtva je — zato ne gori več v njenem srcu Ijubezen." — —
Popoldne pa sta videli smreka in hoja dva moža, i      ki sta šla z nosili k ,Orozni skali". Revico sta odnesla v dolinsko kočo. Sosede pa so polagale na oder njeno hčcrko, ki je bila umrla po noči. —
¦    •,                     -   56   -                                            ^
Pri cerkvici sv. Mihaela pa se je prikazal grobar Luka. Lopato in rovnico je imel v rokah, a v usfih kratko pipico. Kopal je in kadil. [zkopal je globoko jamo. a na dnu jo je razširN. Na levi strani je izpod-kopal toliko, da je bil pripravljen prostor za malo ra-kvico. Menda je storil stari Luka to zato, da bo Ijubeča mati (udi 5e v smrti pri svojem otroku — ali pa samo zato, da je imel manj dela, kdo vč?