šff^ Gorenjski časnik oi> leta 1947 ^ Prvi predhodnik rroMiK Corekicc leta moo PETEK, 29. JULIJA 2005 Leto LVIlf, ši, 60, ccna joo SIT, 16 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčiak /ZHAIA OB TORKIH JN OB PETKIH NAKLAÜA: 22.000 IZVODOV WWW.CORENTSKIGUS.S) Pravi pasji dnevi so tudi nevarni Mateja Rant Kranj • Povprečne popoldan- laps/' je pojasnil vodja sploSne medicine v kranjskem zdravstvenem domu ske temperature SO v teh Franci BeČan. Oblačila naj dneh krepko presegle tride- bodo svetla, lalika in zračna, set stopinj, kar je za na§e Športne aktivnosti in večje kraje, pravi specialistka za fizične napore je smiselno biotneleorologijo ljudi pri prihraniti za zgodnje jutra- agenciji za okolje Tanja nje in pozne večerne ure, ko Cegnar, kar huda vročina, vročina malce popusti. To je Posebej težko jo prenašajo tiidi najbolj primeren čas, otroci in starejši, zato naj bi Če se nameravamo odpraviti se vsaj sredi dneva, ko je na pot 2 avtomobilom. "Av- vročina najhujša, zadrževali tomobil deluje kot topla gre- v ohlajenih prostorih. Še da. V pretoplem okolju se bolje je po mnenju Tanje hitreje utrudimo, reakcijski Cegnar prijetno ohladitev Čas se podaJjla, pozornost poiskati v naravi, recimo v prej popusti. Zato si je treba gozdu ali ob vodi. Pomem- vsake toliko časa privoščiti bno je, da dovolj pijemo, in kratek oddih v senci." svetij- to predvsem vodo, Čaje ali je Cegnarjeva, V teh vročih sadne sokove, izogibati pa dneh je tieba posebno se je treba alkoholnim pija- pozornost nameniti tudi čam. "Alkohol povzroča §ir- živalim. Prav tako jim je tre- jenje žH na površini kože, ba zagotoviti dovolj sveže zaradi česar nam pade tlak» pitne vode In prostor v sen- posledica pa je lahko ko- ci. Delavci Planike dobili Čeprav bo v Planiki še danes potekala proizvodnja, so delavci včeraj prejeli deiavske knjižice .BoJttan Bogata) Magda PlementaŠ Lombar z zavoda nam je povedala, da Kranj • Zadnji julijski dnevi delavci Planike veljajo za so v 51-letni ^odovini kianj- pridne delavce, zato bodo ske Planike najbolj črni. Da- delo lažje dobili: "S skupino nes zaključujejo 2 delom v proizvodnji, na cesti pa bo delavk je razgovore opravil že tiliškj Peko, na odločitev pristalo Še približno 90 de- obeh strani pa moramo Še lavk in delavcev, ki so ^ ime- počakati, prav gotovo pa se li delo po uvedbi stečaja, bo za nekaj delovnih mest Vzdušje na hodnikih je bilo naSlo Še kaj možnosti." O teh turobno, delavd se niso žele- nam je nekaj povedal stečaj- li ne slikad ne dajad izjav. Le ni upravitelj Andrej Marine: ena med njimi nam je pove- "Trenutno je dala, da pri svojih 55-tih letih kandidat za ponovno oživilev niko" bori tudi predsednica ve. Gre za Ion posel za Kopi- ne verjame, da bo delo Še dela proizvodnje italijanski sindikata delavcev Jelica Ko- tamo Sevnica, vendar potre- kdaj dobila. Z grenkim na- poslovnež, ki bi poskusno stadinova: "S 1. septembrom bujemo začetni kapital." VeČ smehom je povedala le, da ji zaposlil 17 delavk, obstaja pa načrtujemo začetek proiz- o Planiki in drugih odpušča- nairesnejši Včeraj je 90 delavcev Planike dobilo delavske knjižice. bodo že vse povedali na Za vodu za zaposlovanje. ie nekaj interesentov." Ze ^t mesecev se za "novo Pia- vodnjC s 3 5 delavci, vendar j c zelo veliko odvisno od drža- njih v Kranju v torkovi Številki Gorenjskega glasa. Gorenjska Banka J š k-a UN^sv^iihkr M v TOLARJIH (\ ni:M7.M! Svečanost na Vršiču ENDi Kokot njske umetnice Maše Ber- ........................................................................san MaŠuk. Ob 19. uri bo v ršič - V nedeljo, 31. julija ob župnijski cerkvi spominska o. uri se bo pri Ruski kapeli maša, ob 20. uri koncert pev- od Vršičem začela 89. slo- skih zborov Kulturnega drui- esnost v spomin na ruske tva A. Plantau Kranjska Gora ojake in njihove stražarje, ki in Riiskega kvarteta ter ob 21. o leta 1916 pri gradnji ceste uri sprejem pri kranjskogor- mrli pod snežnim plazom, skem županu, Delegacijo ru- ranjska Gora bo slovesna skega sveta federacije vodi e jutri, ko bo župan Jure Dmitrij Mezencev, državne eijav ob 12,30 sprejel dele- dume Sergej Glotov, pravo-acijo Leningrajske oblasti, b 18. uri bodo v hotelu Lek slavno cerkev pa zastopa arhiepiskop German, nadškof odprli razstavo pri nas živeče kurski in rylski. KTUARNO RAZGLEDI KMETIJSTVO RAZVEDRILO VREME a trinajsti ca Vi ran ta Tožilec mora brti ambiciozen Agrarni skupnosti vrniti | Obožujejo jodlanje in skoraj 1500 hektarov planine 2 nedavnim Imenovanjem Olge ki je bila dosl^r zaposiend na ra« upravni enotii za kranjske upravne enote j* mini$ter dr. C^egOf Virant spfožil obtožb« o m kadrovanju* 5 Generalna državna tožilka Barbara Srezigar pravf, da )e treba obravnava« nim 2äde^/am priri do dna. Začeti je treba reievati in pripeljati do kon* ca* O zadevi Ribičič pw), da ;e zelo zahtevna. 12 Agrarna skupnost Kranjska Cora • Log je v den ac^ o nai iz aCijs kom po* stopku dobila naza; večino od 1500 hektarjev zemljiSf na območju Vrih ^a, v Karavankah in v okolici Kranjske Gore* 20 Ansambel Nagelj izpod Kamrtükih plamn je bil ustanovljen pred 18 teci. Njegov znak je ]odlan;e, ki bilo r^a začetku spremljano % pred* sodkk Najraje opevajo plar^ine in Kamnik. Danes, v petek in jutri, v soboto bo sončno in mče. Vned^obo spretnen^ivo občasno s plohami in nariktami ui (N yo u> 17/33 in o 30 ' jutri: sončno in vroče L 2 POLITIK domin ik Mi h@g-das. si GORENJSKI GLAS petek, 29. jiiiija 2005 OBČINA TRŽIČ TAJNIŠTVO Trg svobode 18 4290 TnŽIČ Na podlagi 3. točke 1. odslavka 68. člena in 69. člerna Zakona o iavnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02, 23/05 in 62/05) objavlja javni razpis za prosto stroko^o-tehnično delovno mesto: 1. STROKOVNI SODELAVEC PRI PROJEKTU KARAVANKE NATURA 2000 znanje dela z računalnikom, • voznici izpit B kategonje. Prednost pri tzbiri bodo Imeli kandidat - s pozrkavanjem naravnih in kuitumih vrednot območja Karavank» • s pozruvanjem organizacije in promocije naravnih in kuttumih vrednot, - z znanjem oddaje javnih r^aročil in organizacije projektov. Poznavanje naravnih in kulturnih vrednot ter predstavitev promoči* je območja Karavank se bo prevevala z razgo^oiom. po potrebi pa tudi s pisno nalogo. Ki jo bo izdelaJ kandidat. Z izbranim kandidatom/karvjidalk? bomo sklenili delovno razmerje zadoloćen čas-do 31.10.2006 intrirr>esečnim poskusnim delom, Deksvno mesto je v Razstavno-cobražesi9]r)em središču v Do'ir^. K prijavi moralo kandidati priložiti naslednja dokazila: - totokopijo diplome, • fotokopijo potnjila o driavijanstvu RS. • fotokopijo delovne knjižice, iz Katere je razvidna delovna doba, - potnsilo o nekazncvanost) zaradi naklepnega kaznK/ega de^ja. ki se preganja po uradni dolžnosti in o tem, da niso bili c^iscieni na neoogojfko kazen zapora v trajanju več kot šest meseca, - potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja navedenega v prejšnji alineji. Potrdili iz 4. in 5. alineje prejšnjega odstavka ob prijavi lahko nadomesti iziava kandidata, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in o tem. da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot sest mesecev ter da ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, navedenega v 4. alineji prejšnjega odstavka. Potrdili bo izbrani kandidat moral predložiti pred podpisom pogodbe o zaposlitvi. Kandidati/kandidatke rtaj pošljejo pisne prijave z opisom delCMilh izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dne«^ objave na naslov; Občina Tržič, Trg svobode 18. 4290 TrÜc. Kandidati bodo o izbiri p^sno obveščeni najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri. Za dodatne intorrnacije o izvedbi javnega razpisa smo na voljo po tel.: 04/5971-510. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Poletna darila SAMO MED FESTIVALOM KRAN FEST Kaj je lepšega, kot vzeti dopust in veČino prostih dni prele-žati na brisači, s prijetnim branjem v rokah ... V Gorenjskem glasu vam poleg časopisa, ki vam ga lahko prinesemo v katerikoli kraj v Sloveniji ali na HrvaŠkem, za poletno sprostitev ponujamo naslednji poletni dvojček: KOPALNO BRISAČO in ROMANTIČNO KRIMINALKO MONTT. Cena knjige: 1.500 tolarjev Cena brisače: 2.500 tolarjev Cena brisače in knjige: 3.000 tolarjev Po ekskluzivnih cenah, samo v času festivala Kranfest, ie jutri, 30. 7., na stojnici Gorenjskega glasa pred Kranjsko hišo v centru Kranja ali pa na sedežu podjetja Gorenjski glas, danes do 13. ure. Danes in v soboto od 19. do 20. ure boste pred stojnico Gorenjskega glasa lahko poklepetali z mlado avtorico knjige Monty, Polono Pegan in jo nagovorili za posvetilo in avtogram. PLANINSKI ČEVLJI ALP1NA Med braki naše nove priloge Na potep, ki so nam poslali izpolnjeno anketo, bomo danes, 29.7., ob 16. uri na Pristavi nad Jesenicami izžrebali pet srečnih prejemnikov Alpininih planinskih čevljev. Nagrade bo podelil župan Občine Jesenice Boris Bregant. §e enkrat prijazno vabljeni. Petra Kejžar Tudi na Ker se z avgustom začne obdobje parlamentarnih počitnic in parlament nima zasedanj, se ravno tako v drugih sektorjih državne uprave bolj kot ne posvetijo počitnicam. Vprašali smo nekatere gorenjske poslance in župane, kam bodo šli na počitnice, Domikik Frelih Predsednik Državnega zbora France Cukjati ne bo šd nikamor na morje. Pravi, da bosta z ženo šla na enodnevne izlete in morda kaj v hribe. )e ästo zadovoljen s preživljala dneve v Kranjski ko adi'enalina. športa in avan- ženo in prijatelji v korziške Gori, kjer bo hodiJa na spre- turizma. Mihael Prevc SLS je hribe. Namen imajo prehodi- hode v hribe in po gozdovih. biJjdninamorjunaLoSinju, ti tamkajšnjo transverzalo. Domžalska županja in sedaj pa bodo z družino dela- Najvišji vrh Korzike se dviga nekje okrog 2750 m. Malo bodo ostali tam tudi poslanka. LD.S.Xveta Zalokar li dnevne izlete po hribih. Oražem je takrat, ko smo jo Privlači ga Škofjeloško hri- poklicali, ravno nosila zadnje stvari v nahrbtnik. Cit nam- na bovje, Ratitovec, Porezen in morju. Jože Bogataj župan v legoš. Anton Kokalj NSI je Gorenji vasi je nekaj dni že trenutno na Korčuli. V času bÜ na morju v Istri. Konec takim preprostim dopustom. reČ s Planinsko zvezo Jelko Kacin LDS si je privo- Mongolijo. To bo skupina izrednesejeDZseboymiJza avgusta pa gre še za nekaj ščil jadranje na Jadranu, kjer okrog dvajsetih popotnikov, tri dni v Ljubljano in potem dni. Malo bo šel tudi na spre- smo ga zmotili prejšnji ki bodo na poti tri tedne, bo šel spet nazaj. So slcupaj s hode v hribe. Dr. Andrej teden, ko je odstopil kot pod- Čaka jih treking. jahanje in prijatelji. Dopust ima zelo Bajuk pravi, da bo najprej predsednik stranke. Bojan puščava. Pravi, da bo verjetno preprost in prilagojen otro- izginil za kak teden neznano Starman iz SD bo Šel za zanimivo za fotografiranje, korii. Nič jadranja, lovijo ribe, kam po Evropi, konec avgu- nekaj dni v Bovec, kjer se bo Severni del Mongolije pa je plavajo in se sonäjo. Morda sta pa gre v ZDA na obisk k 2 družino posvetil rekreaciji, drugačen, kajti tam se zače- bo kasneje šel še kak dan z svojima otrokoma, ker Še ni Malo na kolo, nekaj tenisa in nja že Sibirija in tajga. Pravi, otroki v hrit«, Janko StuSek videl vseh vnuČkov, Id so se ribolov. 2a morie se še ni da ima rada dopust z nekoli- župan Radovljice bo šel z rodili tekom leta. ■ odločil, sicer pa bo večinoma doma v Idriji. BomI Sajo^c J^S iz Tržiča je peljal otroke malo razkazat Benetke, sedaj pa ima namen biti blizu doma, ker ima Še nekaj posla okrog Wše. Poleg tega se bo pripravljal na triatlon v Bohinju, kjer bo konec avgusta nastopil že sedmič. Treniral bo na Bledu in Bohinju. Darjo lavtižar Bebler LDS smo zmotili v Grčiji na otoku Kefalonija. Pravi, da je tam bolj malo gostov. Na plaži je povprečno le pet ljudi. Pravi, da se verjetno spreminja moda. Povedala nam je, da je baje Rodosu na gneča, na D tarnajo, da sezona čisto v redu tako, saj ima e bolj mir. AN^sta pa bo ZA VSć fH PRo^apA Bohinjska Bela Belgijci osvajali Iglico Šola za častnike že peto leto zapored gosti iB pripadnikov Dominik Friuh belgijskih oboroženih sfL Tokrat od 18. do 29. julija, Ogleda........................ li smo si skupno usposabljanje slušateljev Šole za Častnike Socialni demokrati NE referendumu ti odloČili za tak korak. .................................... "Socialni demokrati smo že Prejšnji teden so mladi od nekdaj mieli pomisleke v Slovenske vojske In kadetov Kraljeve vojaške akademije LDS dali pobudo za razpis zvezi s predhodnim zakono-belgljsklh oboroženih sil na plezališču Igika na Bohinjski referenduma o protikorupcij- dajnim referendumom. Za skem zakonu, ki ukinja nami je Šele prva obravnava Kosovo komisijo. Mladi LDS predloga zakona o nezdru- Beli. A. 8. so uspeli zbrati 23 podpisov poslancev LDS. upali pa so ŽJjivosti javne funkdje s pridobitno dejavnostjo, zato tudi na glasove poslancev SD. imamo tako poslanci kot Ti so se odločili, da pobude vlada možnost vlaganja ne bodo podprli. MLD jim amandmajev in s tem izbolj- tako oäta, da postajajo satelit vbdajoče koalid)e. Potezo SD šanja zakonskega besedila tudi v smeri ohranitve komi- obžalujejo, saj po njihovih sije. Sicer pa je potrebno besedah protikorupdjski boj za socialne demokrate ni teme. ki naj bi jih predlagali za odločanje na referendu- tema, do katere bi se lahko mih zelo pazljivo odbijati, da volivke in voliva sami opredelili, Stvari se očitno spre- ne bi to pomembno demokratično institudj o neposred-minjajo. Samo Bevk, p>osla- nega odločanja državljank in nec SD, nam je obrazložil, državljanov preveč razvred-zakaj so se Sodalni demokra- notili." GORENJSKI GLAS petek, 29. julija 2005 M KT U M LNO info@g-gla$.si 3 ministra Viranta Z imenovanjem Olge Jambrek za načelnico kranjske upravne enote je minister dr. Gregor Virant sprožil obtožbe o političnem kadrovanju. Igor žerfav pa je opravljala funkcijo po- kandidati imeli dobre refe- državnega sekretarja za javno močnika načelnika, dal pred- renče: izkušnje na delovnem upravo v Bajukovi vladi ime- Minister za javno upravo nost. področju upravnih enot in novan na predlog tedanjega dr. Gregor Virant je za novo Prvega aprila letos je minis- vodstvene izkušnje, poznava- ministra dr. Petra [ambreka. načelnico upravne enote v trstvo za javno upravo objavi- nje problematike področja in V kasnejših ledh pa je tedanji Kranju imenoval Olgo Jambrek z Bleda. Z imenova- lo javni razpis za načelnika predpisov, menedžerske spo- državni sekretar Virant prid- upravne enote Kranj, ki se je sobnosti ter znanje tujega je- njem Jambrekove, ki je bila sprostilo z odstopom doteda- zika. Na javnem razpisu so no predaval (tudi) na [ambre-ko vi zasebni fakulteti na doslej zaposlena na radovlji- njega dolgoletnega načelnika poleg Jambrekove sodelovali Brdu pri Kranju. Dr. Peter šld upravni enoti, je minister Metoda Ferbarja, Na javni le načelnika upravnih enot na Jambrek je poleg lega pred-Virant sprožil obtožbe o poli- razpis se je prijavilo trinajst Jesenicah in Tržiču Vitomir sednik pomladnega zbora za tičnem kadrovanju, lambre- kandidatov. Natečajna komi- Pretnar in Alenka Maršič Kri- kova je namreč žena nekdanjega ustavnega sodnika in sija, ki so jo sestavljali predsednik Zdravko MelanŠek stane ter pomo6iica načelni- republiko, kamor se je pred državnozborskimi volitvami ka kranjske upravne enote dejavno vključil tudi zdajšnji notranjega ministra v Baju- ter člani Nevenka ČreŠnar Zdrava Mravlje. Navedeni so minister Virant. Jambrek je kovi vladi dr. Petra jambre-ka, ki velja za ideologa pomladnih strank, minister Vi» Pergar, Polona Kovač, Franc Tomažič in Vanda Remškar Pire, ie ministru Virantu v iz- po dosedanjem delu in izkuš- pod novo vlado prevzel vode-njah nemara boljši od gospe nje sveta za visoko šolstvo m rant pa ji je med štirimi pred- bor predložila štiri kandida- Jambrekove, za katero se je odločil minister Virant. je sopobudnik ustanovitve nove zasebne pravne fakult^ laganimi kandidati, od kate- te. rih sta dva že načelnika upra- "Olga Jambrek dela v držav- te na Obali. Minister Virant je imel Ši- ni upravi že 25 let, od leta Olga Jambrek se je širši vne enote, tretja kandidatka roko izbiro» saj so vsi Štirje 1091 pa opravlja vodstvena javnosti "predstavila" pred dela. Ima veliko strokovnega znanja, je zelo motivirana za desetimi leti s poroko Aleša in Vesne Kristančič na Bledu, novo delovno mesto in gleda Priznani vinar iz Goriških na upravo podobno kot jaz • Brd je želel dvilni obred opra-kot na poslovni sistem, ki viti v znameniti Vili Bled, kjer mora zagotavljati kvalitetne je bilo po sklenitvi zveze po-storitve državljanom in pod- ročno slavje. Jambrekova ni jetjem," je svojo odloötev ute- imela posluha za mladi par In meljil minister Virant, Id je zavrnil očitke o morebitnem njuno poroko izven treh uradnih prostorov, ki so na Bledu političnem kadrovanju. Je pa določeni za sklenitev zakon» med vrsticami potrdil, da je ske zveze. Prošnjo mladega Jambrekova poDtično kompa- para in občine Bled, ki sta po tibilna z njim. Minister Virant se tako ven- črki zakona prosila za izjemo, je kratko malo zavrnila. Če- Olga Jambrek 1 fw> Tir>» oou darle ne more izogniti očit- prav je le pol leta prej nekemu kom o domaäjskem kadrova- dmgemu paru dovolila takš- nju. Gregor Virant je bil za no izjemo. senco na hladno pijačo Mateja Rant Ceenar Pri hlajenju prostorov in av- klobukom in zaščititi oči s Kram - Predvsem za otroke in tem dodaja. 'Treba se je zave- tomobüov s klimatskimi na- sončnimi očali. naš občutek starejše ter bolnike s laonični- ostaja za dejanskim stmjem pravami, opozarja BeČan, ne smemo pretiravali. "Ce nastavi- Vroče je tudi živalim. V jeseniškem dništvu za zaščito mi boleznimi dihal, srčne bol- temu smo nagnjene predvsem mo prenizko temperaturo, je živali svetujejo, da se pse na- alkoholnih t odsvetujeta šok prehud in lahko pride do mesti v senčnat prostor, kjer pijač, kave in vnetja zgornjih dihal in sinu- ni prepiha. Poskibeti je treba, Jživali naj bi sov." Tanja Cegnar priporoča, da imajo vedno dovolj sveže "Konec julija je sicer lažje pre- tudi bolj lahko hrano, se pravi da predvsem ^odaj ^utraj in pitne vode, priporočajo tudi, da našati lako visoke temperature, ne pretirano mastno ali zaÜ- zvečer prostore temeljito pre- se jih večkrat na dan zmoči z iz- ruke in bolnike s poNišanlm ženi krvnim tlakom je lahko taka pitje vročina precej obremenjujoča, drugih saj smo se imdi Čas prilagoditi njene Veliko huje je, če se prvi vročin- sadje sld val pojavi že konec maja ali dobin v začetku junija,' je razložila in specialistka za biometeorolc^- nj i Najbolj primerna sta zračimo. Mnogi v teh vročih ključno mlačno vodo, da telo zelenjave, s katerima dneh poiščejo ohladitev tudi na ne doživi šoka. Briketirana tudi dovolj mineralov bazer\ih ali ob rekah in jezeriK hrana naj bi bila zgolj dodatek vitaminov/' je pojasnila Frand Bečan svetuje, na j se zla- k osnovni hrani, saj še spod- jo ljudi Tanja . Kljub fizičnim naporom na prostem in se umalaiiti v senco ali ohlajene prostore. "Prav pridejo Tekočina, tekočina in pred- tudi javne površine, ki so kli- temu pa ne bo odveč upoštevati nasvete, kako ravnati ob lako visc^dh temperaturah. Cegnar. Med 10. in 16. uro sti ljudje z visokim krvnim tia- buja žejo. Mačke si same po- e smiselno izc^bati večjim kom v hladno vodo odpravijo iščejo hladen kotiček, lako da postopoma. "Vsako leto ima- jim je treba predvsem omo- mo primere, ko pride do in- goäti dostop oziroma prehod ferkiov, predvsem pa do kolap-sov na bazenih.' Pri zadiževa-vsem tekočina," je osnovno vo- matizirane, redmo nakupoval- nju na prostem se je potrebno dilo, ki ga ponuja vodja splošne medicine v Zdravstvenem na središča, da si vsaj za nekaj ur na dan oddahnemo od vro- zašdtiti tucü pred ultravijoličnim sevanjem, ki je po bese- do takega mesta. Hladnejše mesto je treba poiskati tudi za kletko s hrčki ali morskimi prašički in jih hraniti z lažjo hrano, redmo s solatnimi lii^1i domu Kranj Frand Bečan, Na čine. Problem je namreč, če je dah Tanje Cegnar v teh dneh ali kumarami. Ptice pa se dan naj bi spili vsaj dva litra tudi ponoÖ toplo, zaradi česar še posebno močno. Uporabiti bodo zlasti razveselile posode vode oziroma je treba nadome- je telo iz dneva v dan bolj izčr- je treba kremo z visokim zaščit- z vodo, v kateri se bodo lahko stiti vso tekočino, ki jo izločimo pano II nim fektorjem, pokriti glavo s namočile. Nekaj hiš še ogroženih V Tržiču so vsaj za silo že uredili v ujmi prizadeta območja. Škode je po prvih ocer^ah za približno 70 milijonov tolarjev. Simon Subic Trtič - "Na podlag podatkov, zbranili s str^ občinske ko- prosili skupaj z belokranjskimi obdnami. Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščte v Tržiču lanez misije, že z veliko gotovostjo Perke, tudi član komisije, ocenjujemo, da je petkovo ne- meni, da bo končna ocena ško- "Nad nami še vedno preži nevarnost," je zaskrbljen Bojan Žunko. T,f.sD6M urje povzročilo za okoli 70 mi- de verjetno še višja. Zaradi dr« lijonov tolaijev škode," je ^če- sečih plazov sta še vedno ogn> raj pojasnil tržiški župan Pavd ženi stanovanjski hiši Ravne 8 Rupar. Po njegovih besedah so in KiikovniŠka 5, zato bodo večino poškodovanih predelov tam plazove najpr^ sanirali. V že sanirali, "Sedaj moramo strahu živijo tudi stanovalci najprej poskrbeti za boljšo pre- treh stanovanjskih hiš Za je- točnost voda in prevoznost po- zom, nad katerimi se je v pet^ škodovanih cest, nato pa bo odtrgal plaz. "Bojimo se, da bo treba po^bcti za kanalizacijo, ki ie marsikje dobesedno "za- ob prvem deževju vse priletelo v naše hiše," je pojasnil Bojan bita"," ugotavlja župan, ki pri- Žunko. V Tokosu Škodo Še čaJcuje tudi na državno inter- ocenjujejo, bo pa je za nekaj venmo pomoč. Zanjo bodo za- deset milijonov tolarjev. Gorenjski Glas OCXLOVORNA UREDNICA NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE )ože Ko! n}ek. Cveto Zaplotni k UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKI: Boi^an 8c^taj< Alenka Brun, Helena j^ovčan, Igv Kavčič, ježe Koinjek. Uria Peternel, Stojan Sajc, Vilma Stanwnik. Cveto Zaplotnik, Dđnia Zavrl Žleblr, Suzana P. Kova66 Štefan Žar^; stalni sodeldvd: Jasna PaUdin. Marjeta Smolnikar. Ma^až Cre^brtč, Maieja Rant Mendi Kokot, Miha Nagiid. Milena MiWavöe, Renata Skrjanc, Dominik Frslih, Igor Žerjav Tina OBUKOVNA ZASNOVA Jernej Sintar, TridkeJ TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOGRAFIJA , Corazd Kavdč, Gorazd Šinik LEiaORlCA VODJA OGLASNEGA TRŽENJA Mateia Žvižai VODJA MARKET Petra Käist CORENJSKI CLAS ^e bUgovfia m stpritvfna p^d H, 977196t pr Ur^ü RS u ]ntelclrtüalfio laitmno. U&Unpvit Fokalnih prilog / Ti&b^ d.d.i Ljubllana / Njrot^ina* tel: O4/201 42 4t / Cena izvoda lorekaoo SIT, petek: )00 SiT, letn^ naročnina: 26.000 SfT; redni pljćmki ime^o 20 % popuiU» Ici/^i 2$ % popu&U; n^ro^nina ti tujine 100 EU)^ preračunano v lola^e po srednjem tečaju Banke Slovenije; v cene je vr^^unan ODV po 5topn|i t^^ %i narofnrna se upoiieva od rekoče ^fevilkc iasopisd do pisnejd p/eklici^ ^^ od aj^ctba ndslednjedd ob/diun&keM obdobja / Oglasne slorrTve: po ceniku; opasno tfienje: te 70) 42 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek 29. julija 2005 KRATKE NOVICE Raoovuica Na trasi od Vrbe do Peračice odkupujejo zemljišča Medtem ko na prvih 920 metrih trase načrtovanega 2,44 kilometra dolgega odseka avtoceste Podtabor • PeraČica že potekajo pripravljalna gradbena dela» na 10-ki I o metrskem odseku od Vrbe do Peračice pripravljajo vse potrebno za začetek gradnje. Kot so povedali v družbi za avtoceste, odkupujejo zemljišča ter pripravljajo razpisno dokumentacijo ih projekt, s katerim bodo kandidirali za pridobitev denarja iz koheztjskega sklada Evropske unije. Letos načrtujejo tudi izvedbo javnega razpisa za Izbor izvajalca za gradnjo ceste in viaduktov. Za ta odsek je v letnem planu razvoja in obnavljanja avtocest ietos predvidenih 1,2 milijarde tolarjev denarja» vrednost izgradnje celotnega odseka pa ocenjujejo na 72 milijonov evrov. Kot je znano, bodo na tem odseku trije priključki (Lesce, Radovljica in Brezje), obojestranski bencinski servis, dva večja viadukta • Zgoša (i3S metrov) in Dobruša (334 metrov), devet podvozov, dva nadvoza in en podhod, cesta pa bo na radovljiškem polju tudi vkopana približno dva metra. C.Z. dom plan 4nitM tt mMim^ Atorantf/wM, u po pooblastilu NSPIZ d.0.0. OBJAVLJA RAZPIS za obnovo kopalnic last NSPiZ^a na območju Kranja In Tržiča ^^ 1. Predmet naročila; Obnova kopalnic last NSPiZ-a na območju Kranja in Tržiča (8 kom.) v stanovanjih, ki so v uporabi. 2. Obseg razpisanih del: Okvirna vrednost del cca S.000.000 sit. Plačilni pogoji: ^o dni po uspelni primopredaji del. 4. Rok fzvedbe del; 10. 09. 2005 do 30.10.2005, oz. 30 koledarskih dni po podpisu pogodbe in uvedbi v posel. Razpisno dokumentacijo je mogoče dvigniti proti plačilu S.ooo,oo sit na sedežu podjetja Oomplan d.d., Bleiweisova 14, 4000 Kranj, sprejemna pisarna soba št. 20. 6. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika: najnižja cena, reference izvedbe podobnih del. 7. Ponudniki morajo svoje ponudbe oddati v zaprti ovojnici in primerno označene na naslov: Dompbn d.d. Dleivireisova 14 Kranj 8. PH odpirar^ju bomo upoštevali vse ponudbe, ki bodo prispele na gornji naslov priporočeno po pošti, oziroma bodo vročene osebno v sprejemni pisarni podjetja soba Št. 20 do 19. 08. 2005; do ^^.oo ure, Odpiranje ponudb bo interno. 9. Morebitne dodatne informacije dobite prt: • Joži DragoŠ, lel, 04/5325-840 fT'žiČ) • Matjaž NagliČ, tel. 04/2068*771 (Kranj) « Manan Novak, tel. 04/2068-765 (Kranj) Dom plan d.d. PE Nepremičnine V "štirinajst dni slabega vremena v začetku sezone in kamp se je čisto spraznil. Sedaj smo polovično zasedeni," je za prvo polovico julija povedal lastnik kampa Kamne na Dovjem France Voga. Mehdi Kokot je do leta 2003 poznalo, da je ....................................... Slovenija blizu nemirnega Dovje • Sicer se v kampu Ballcar^. Lani ie bilo vre- Kamne ustavijo veänoma mensko slabo leto, vendar so prehodni gostje, ki namera- dosegli zelo dobre rezultate. vajo v hribe. V povprečju V vsem letu so imeli pribli- ostanejo 2 do 3 dni, med stal- žno 7000 noätev in nekaj nimi gosti pa je 15 sloven- več kot 4000 gostov. "Vstop skih dr\ižin. če primerjamo v Evropsko unijo je na podatke o Številu gostov za področju turizma najboljše, junij, jih je bilo lani 393, kar se je zgodilo. Tisti» ki letos pa 432. Zasedenost jamrajo, naj se zamislijo nad narašča, saj so jih prvo polo- svojo konkurenčnostjo," je vico julija vpisali 406. Med prepričan France Voga. letoma 1988, ko so kamp Poleg prostorov za kampj- terus, koši za ulično košarko, manjši bazen, prostor za piknike, sposojajo kolesa, prodajajo ribiške karte, dvakrat tedensko vodijo na izlete v kanjon Kloma, na Cmo goro, planino Rožca, na Babo aJi v dolino Radovne. Zelo se navezujejo tudi na ponudbo v okviru domaČega turističnega društva. "Če živiš od turizma, moraš turistu nekaj dati," Letos so vlagali tudi v izgradnjo bungalovov. odprli, in 1990 so bile nor- ranje sta v kampu na voljo France Voga pred malne sezone, potem pa se dve teniški igrišči, namizni bungalovoma. Zaenkrat sta postavljena dva. v načrtu so še Štirje. Jesenice Prostorski plan po meri občanov Na Jesenicah so začeli sprejemati pobude in predloge obča- n podjetij o njihovih dolgoročnih Občine nov, ustanov, društev prostorskih potrebah in vizijah. Kot so sporočili z jesenice, so obrazci na voljo v sprejemno informacijski pisarni občine, pobude pa bodo sprejemali do 15. septembra. Za omenjeno zbiranje predlogov in pobud so se na občini odloČili v sklopu priprave dolgoročnega prostorskega plana občine. Ker bo ta dokument za petnajst ali celo dvajset let naprej urejal razvoj občine v prostorskem smislu, ga na ta način želijo Čim bolj približati ljudem in njihovim potrebam, so pojasnili na občini. Hkrati tudi pozivajo občane, naj to možnost izkoristijo v Čim večji meri, saj bodo le tako lahko ocenili stanje in potrebe v prostoru v občini in izdelali prostorski plan občine tudi po meri občanov. U. P. Ra dovl; i ca Dogovor občine in nepremičninskega sklada Občina Radovljica in Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja sta sklenila dogovor o sodelovanju pri izgradnji neprofitnih oskrbovanih stanovanj za starejše ob domu dr. janka Benedika v Radovljici. Dogovor natančneje določa sodelovanje občine in sklada pri pripravi n financiranju lokacijskega načrta za gradnjo. Kot Je znano, bo občina po sklepu občinskega sveta dovolila na svojem zemljišču ustanovitev stavbne pravice v korist sklada neodplačno za 99 let, sklad pa bo na zemljišču zgradil štirinajst stanovanj. Prednost pri najemu bodo imeli starejši iz radov-iiške občine. C. Z. Kranjska Gora Mladi umetniki pod Vitrancem Sedmo leto zapored bodo med in 5. avgustom svojo ustvarjalnost na različnih lokacijah v Kranjski Gori predsta- mladi umetniki. Organizator projekta Mladi umetniki pod Vitrancem je zavod Gallus J. Carniolus v sodebvanju z Lokalno turistično organizacijo in Ustanovo Gallus. Letos gostijo umetnike iz Slovenije, Italije» Bolgarije In Velike Britanije. Dopoldne bodo potekale delavnice uličnega gledališča na trgu pred cerkvijo, ustvarjali bodo kiparji uporabnih umetnosti Famul Stuart, večere pa bodo dopolnili z nastopi klasičnih instrumentalistov in opernih pevcev. Med njimi so tudi mlada slovenska operna pevca Irena Preda in Matevž Kajdfž ter pianist Erik Štuler. M. K. Lesce Za cesto ob Verigi tudi državni denar Radovljiška občina bo v prihodnjih dveh letih prejela 34,6 milijona tolarjev državnega denarja za izgradnjo nove ceste, ki bo prometno povezovala načrtovano poslovno cono Lesce - jug ter stanovanjski naselji Plana In Dolina in bo hkrati razbremenila Boštjanovo ulico. Občina je predlagala projekt za pridobitev neposrednih spodbud za regionalno javno infrastrukturo na podlagi poziva gorenjske razvojne agencije BSC, Poslovno podpornega centra Kranj, za izgradnjo ceste pa je zagotovila denar tudi v proračunu.C. Z. GG Za ms beležimo čas! WXrw.OOfteNISklCLAS.SI MIHA NAGUČ GORENJSKI KRATI IN LJUDJE OD A DO Ž 115 Sokol, svoboda In občasnik tri pomembne obletnice: atentata, razvilo svoj prapor, delavstva že obstoječa kuJtur- sti. Vodenje le-te v novi kino- ženski pevski zbor ŽPZ žirovskega Med i. svetovno vojno (1914- no umetniSka društva pre- in gledališki dvorani, galeriji Svobode Žiri. Na tej priredit- loo-letnico Sokola, $o-letnico DPD 18) je bilo delovanje sokol* imenujejo v DPD, delavsko Le kaj imajo skupnega Svoboda Žiri in 25-letnico skih društev "ustavljeno", prosvetna društva, izpostavi- in spremnih prostorih je prevzelo DPD Svoboda Žiri. vi je bila brezplačno razdeljena celotna nakada ŽO. sko- samostalniki sokol, svoboda Jo. Ena cela stoletnica, pol ponovno so vzletela takoj po jo svoj značaj in glavno nalo- redna dejavnost se je začela raj vseh 300 izvodov. Mnogi in občasnik? Na splošno prav jj^ ^^ stoletja • kar lepa njej in delovala do okupadjc go, (samojprosvctljcvanjc i. maja i960 in iraja Sc od njih so končali na občin- njč, v žirovskem primeru pa obdobja. 1941. Tudi po tej vojni so veliko. Sokol je bil v imenu Telovadnega društva Sokol v gostilni pri Kam(en)§ku v Žiri, ki je obstojalo v letih tedanji Novi vasi (zdaj del 1905-41. Svoboda se jezna- tirov) občni zbor ''Odseka šla v imenu Delavskega pro- žiri Telovadnega društva svetnega društva Svoboda Sokol v Idriji', ki je dve leti Dnezi. oktobra 1905 je bil preživeli sokoli svoje delo delovnih ljudi. Tako so tudi v Žireh danes. na us tanovnem" Prva Številka Žirovskega skem smetišču in v pečeh, danes so velika redkost. V Žiri, ustanovljenega 1955' Občasnik pa je drugi del imena zbornika Žitovski pozneje, 15. avgusta 1907, postal samostojno Telovadno društvo Sokol v obnovili, vendar ne pod starim imenom. V žirovskem primeru so se imenovali Telesnovzgojno društvo TVD Partizan Žiri. Delo. ki so ga zastavili Sokoli in njihovi konkurenti Orli, po občnem zboru, ki je bil 3. občasnika je izšla ob prazni- vabilu na proslavo smo zapi-aprila 1955 v "dvorani sindi- ku tedanje Krajevne skupno- sali, da je posvečena tudi 75- kalne podružnice AJpina", Še danes imenovane Sindikalna sti Žiri, 25. oktobra 1980. letnici žirovskega Sokola in Naslednjega dne, v soboto, Z3-Ietnid DPD Svoboda Žiri. dvorana, že od leta 1948 24. oktobra, je bila v prenov- Dejansko je Šlo seveda pred- obstoječe in zelo dejavno sindikalno SKUD Oton Ijeni dvorani družbenega doma DD Partizan oziroma vsem za odprtje prenovljenega doma ter ogledovanje in svoje rudaljuje več današnjih Župandč po nalogu botre nekdanjega sokolskega doma poslušanje novega in impo- občasnik, ki izhaja od 1980. žireh. To je 1908 zgradilo društev. Partije prekrstili v DPD že ob 10. uri dopoldne velika zantnega zbora. Da bo ŽO V letu 2005 bi morali žirov- svoj dom, prvi na sloven- Tudi DPD Svoboda Žiri ni Svoboda Žiri. Ko so v petde- in dobro obiskana proslava, izšel Še kdaj, večina najbrž ni ski kulturni, prosvetni in skem podeželju. Pisali smo» bila ustanovljena iz nič. Šlo setih zgradiD veliki Zadružni na kateri je pod vodstvom verjela in temu primerna je Športni delavci proslaviti ali kako je društvo 28. junija je za pobudo takratne oblasti, dom, so njegov osrednji del Slobodana PoljanŠka, ki ga je bila tudi usoda mnogih izvo-kako drugače zaznamovati 1914, na dan sarajevskega naj se v krajih, kjer je veliko namenili kulturni dejavno- tudi ustanovil, prvič zapel dov prve Številke... GORENJSKI GLAS petek, 29. julija 2005 GORENJSKA 5 cesta sameva Po industrijski cesti Polica - Okroglo bo tovorni promet stekel v ponedeljek. Ana Hartman "Trenutno fe zgrajena prva ....................................... faza omenjene ceste, ki pote- Naklo • Čeprav so že pred ka od Exoterma do Okrogle-enim mesecein odprli indu- ga, diugo fazo pa bo predvide-strijsko cesto Polica • Okro- ma v letu 2006 dogradila glo v teh dneh tovorni pro- Mestna občina Kranj." je pomet še vedno poteka po jasnil Ivan Fic. Tedaj naj bi postavili tudi usmerjevalne table. "Pričakujemo, da bodo omenjeni odsek začela uporablja- glavni cesti Kranj - Naklo, Na občini Naklo so nam pojasnili, da je industrijska cesta, zaradi promeme varnosti zaenkrat §e zaprta. Trenutno izvajajo manjša zaključna dela okrog trase in preizkušajo nosilnost samega mostu. Industrijsko ti vsa podjetja, ki delujejo v industrijski coni Nak]o, kot tranzitno povezavo Kranj - Naklo - avtocestni priključek Naklo pa takrat, ko bo dc^rajena cesto bodo za promet odpr- druga faza in omenjeni li v ponedeljek. cestni priključek Ta teden morajo tovorna vozila v Industrijsko cono Naklo voziti že po glavni cesti Kranj • Naklo. /fom t^a'C*^! Obnovljena prva loška šola Obriova fasad v starem mestnem jedru je kamenček v mozaiku ohranjanja kulturnega spomenika. BoStian Bogatai slopja v Škofji Loki, je že Paplerieva končana. "HiSa je zelo kvali- lahko vzorčni primer vujiovc Skofja Loka • Na marčevski tetno obnovljena. Lastnik je fasade po klasičnem prind- e/^^^TI-1 n/-t»-»T*• a nr^A effAn^ razpis za sofmandranje obnove fasad v starem mest- že pred tem obnovil streho, pu. fasade pa se [e lotil po klasič- Spodnjem trgu, Mestnem trgu in na Cankarjevem trgu. "Vsa leta nam pomagata tudi sponzorja s fasadnimi odri in Obdna je za obnovo hiše materialom. Za to se jima za- ncm jedru Škofje Loke v Lo- ni metodi z apneno malto čanki se je odzvalo veliko pridobljeno iz gašenega lastnikov hiš, ki si želijo po- apna," nam je o Papierjevi moči občine pri kakovostni obnovi fasad. Posebna komi- hiši povedala Mateja Ha^er prispevala 1,5 milijona tolarjev, saj tu nismo mc^i pridobiti sponzorskih sredstev luba in Tehnika, ki bosta so- hvaljujem, saj tudi s tem lahko spodbujamo lastnike v starem mestnem jedru h kvalitemi obnovi hiš, občina Dolenc iz občinske uprave, delovala pri obnovi preosta- pa sofinancira do polovice sija se je odločila za sofinan- Na hiši je tudi kamnitna lih treh hiš. Skupna vrednost vrednosti obnove," nam je 5e dianje obnove Štirih hiš na plošča iz leta 1627. ki govori vseh treh sofinanciranj s stra- povedala Dolenčeva, ki si želi naslovih Cankarjev trg 10 in o šoli in je kol nekakšen grb ni občine znaša 6,2 milijona. §e večjega odziva lastnikov 6 ter Mestni trg 23 in v Bla- šole. Strokovni nadzor je iz- Obäna je na ta način zadnja hiš, ki tvorijo osnovo Škofje ževi ulid 2. Obnova prve, to vajala Mateja Kavčič iz Reje najstarejšega šolskega po- stavratorskega centra iz Ljub- štiri ]e1a pomagala pri obnovi osmih fasad na Blaževi ulid. Loke, ki je hkrati kulturni spomenik. Blejski kamp poln Spoznavali Poljsko V kampu Bled preživlja dopust tisoč gostov, Izpolnjeni pogoji za peto zvezdico. Mladi Gorenjci, ki so se vključili v Projektno učenje za mlajše odrasle so spoznavali Poljsko R£n ata š k rt anc sodobnejša v Sbveniji, in ure- Cveto Zaplotnik dili terase. Dobro deluje tudi re- ......................... cijsko taborišče Auschwitz, ........................Krakov in Zakopane s smu- Bled - Minuli torek je bilo v zervadjski sistem, letos imamo Radovljica • Mladi Gorenjd z ćarskimi skakalnicami, se v Campingu Bled v Velild Zaki več kot 200 rezervadj, gostje nedokončano osnovno ali mdniku soli Wieliczka spre- zasedenüi vseh 280 mesr za pa si želijo bazen in pokrit diu- srednjo šolo poskušajo do- hajali devetdeset metrov pod kampiranje, v njem pa trenut- žabni prostor. Poleti fe največ končati šolanje v okviru pro- zemljo in bili v poročni dvo- no preživlja poätnia tisoč go- družin, pred sezono in po njej grama Projektno učenje za rani iz soli ter gostovali na tu- stov. Kljub temu da gorenjski pa upokojencev. Tudi nekoliko mlajše odrasle (PUM), ki po- ristični kmetiji. Posneli so turističniddavdgovorijoopov- slabše vreme ne vpliva na zase- teka pod okriljem Ljudske dva filma, v katerih so mladi prečni turistični sezoiu, so v denost kampa, zato si obetamo univerze Radovljica. Z mla- iz obeh držav spregovorili o blejskem kampu zadovoljni z nekoliko večji obisk od lanske- dinsko izmenjavo in z evrop- alkoholizmu, pripravili vod- obiskom. Med gosti prevladu- ga, ko smo v kampu beležili sko prostovoljno službo se nik po krajih, ki so jih obis- jejo Nemd in Holandd, sledijo skoraj 90 CisoČ nočrtev," je po- vključujejo tudi v evropski kali, se ukvarjali s športom, Italijani, Belgijci in Angleži, vedala vod ja kampa Marjeta Vp program Mladina, ki ga v izbrali "miss" skupine ... slovenskih gostov je v turistični zovišek. Gostom so na voljo sezoni le okoli 3 odstotke. igrišča2aodbojkonamivki,ko- Omenjeni kamp spada med šarko, badminton in namizni srednje velike kampe v Sloveni- tenis, planinski in kolesarski iz- Sloveniji izvaja nacionalna agencija M ovit. Šestnajst mladih, starih od 15 do 25 let, se je v okviru tovrstne izme- Tudi vrnitev domov je bila dogodivščina. Deset minut pred odhodom vlaka je eden od udeležencev ugotovil, da ji, letos pa se je uvrstil v katego- leti ter ob sobotah slovenski njave pod vodstvom mento- nima potnega lista. Štirje čla r^ petih zvezdic. Spomladi so večer. V ^avnJ sezoni fe za pri- podpisali partnersko pogodbo s kolico in električni priključke ric Mateje Rozman Amon, lasmine Šubic in Mojce Šo- ni skupine so zalo ostali na Poljskem in poiskali potni kampom Wirthshofob Boden- treba odšteti 5500 tolarjev, za lai od 4. do 13. julija mudilo list, dnigi so v naglid vstopi- skem jezeru, od katere si obeta- urejenost kampa in dobro po- na Poljskem, kjer so skupaj s li v napačni vagon in se na- jo še več gostov, "lani smo ob- čutje gostov skrbi 25 delavcev, v sovrstniki bivali in se družili mesto na Dunaj odpeljali v novili sanitarije, kar nas je stalo njem pa je urejen tudi prostor v mestu Dabrowa Comicza, Bratislavo, kjer pa so na vso 28 milijonov tolarjev, jeseni pa bomo obnovili še dva sanitarna za invalide. V biejskem kampu blizu Katowic in nedaleč od srečo le ujeli vlak za Dunaj, gostje ostanejo povprečno tri Krakova. Na Poljskem so si Ve6na je prispela domov bloka, ki bosta po prenovi naj- dni. odprt pa bo do 15. oktobra, ogledali nekdanje koncentra- zvečer, štirie dan kasneje. Nova stanovanja Britofu Po Šestih letih končana gradnja stanovanjskega bloka s 15 stanovanji. Matjaž G REGORič postopki rešeni v korist inve- ....................................... stitorja. Stanovanjska zadru- Kranj • V Britofu, ob Jezerski ga Gorenjske od tega ni ime-cesti, potekajo zaključna dela la koristi, saj je morala interna novem stanovanjskem esentom za stanovanja vrniti bloku, ki ga je leta 1999 s po- vplačani denar, zaradi last-močjo kredita republiškega nih težav pa je morala zem-stanovanjskega sklada začela Ijišče z začerim objektom graditi Stanovanjska zadruga prodati. Lansko pomlad je 2 Gorenjske. Zaradi sosedske gradnjo nadaljevala kranjska nepremičninska agencija Agent, ki je 15 stanovanj s po-na že v začetni fazi, nato pa višinami od 30 do 95 kva-je gradbišče do lanskega dratnih metrov prodala po aprila samevalo. Vzrok za za- povprečni ceni 1450 evrov za kasnitev pri gradnji je bila kvadratni meter. Kot je pove- domnevno sporna spre- dal direktor lože Šinko, ima pritožbe je bila gradnja z inšpekcijsko odločbo ustavlie- memba projekta in neustrez- blok že uporabno dovoljenje, nost zemljišča oziroma bre- vsi kupci stanovanj pa tudi žine, na kateri stoji objekt, rešen vpis v zemljiško knji-vendar so bili vsi pritožbeni go. Kran) Nova obsevalna naprava V gorenjski podružnici Društva psoriatikov Slovenije so s humanitarno akcilo zbiranja denarja za novo obsevalno napravo, ki so jo začeli januarja, doslej zbrali 3,4 milijona tolarjev, zbrati pa morajo Še dobra 2 milijona tolarjev. "Hvaležni smo vsem, ki so nam doslej že pomagali, želimo pa si, da bi Čimprej zbral» Še preostali denar, saj bolniki z luskavico, na Gorenjskem jih Je 4000, napravo, ki je zelo učinkovita pri zdravljenju te bolezni, zelo potrebujejo," ]e povedal predsednik gorenjske podružnice Društva psoriatikov Slovenije Ivo MariČ. To bo četrta obsevalna n-prava v Sloveniji, namestili pa jo bodo v novem prizidku kranjskega zdravstvenega doma. Denarne prispevke lahko nakažete na transakcijski račun, ki je odprt pri A banki. Števil- ka: 05100 - Soii9sS249, s pripisom donacija za obsevalno kabirto SUP. R. 1 Cr) RAPiÖDMEV 00.9, 97.Z, 89.5, 103.7 MHZ U KV, STEREO, RDS Radio Cerkno, d. o. o. Platiševa ulica 39, 5282 Cerkno Tef,: 05/37 34 770 Fax: 05/37 34 771 E-posta: info^radioodmev. ne\ Mlinaric Meme Zaradi razširitve dejavnosti zaposlimo: 1» kuhar 2. mesar Pogoj: • M/Ž do 35 let, okolica Lesc •izobrazba ustrezne smeri •veselje do dela s strankami •osnovno poznavanje računalnika Pisne prijave z življenjepisom poSljite na naslov: Mesarija Mlinarič, d.o.o., Lesce, Železniška uL i» 424S Lesce 6 ZANIMIVOSTI info^g-gias.si GORENJSKI GLAS petek, 29. julija 2005 NA GORENJSKEM PRED 100 LETI Andraž Kalamar Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 22. do 29. julija 1905 Bled, 23. julij 1905 Škandalozno podpiranje Nemcev Novozgrajena cerkev na Bledu je še vedno brez oltarja, zato je blejski župnik Iskal najboljšega ponudnika, da bi lahko lepi novi cerkvi dodali Še zadnje, kar ji manjka. Toda župnik Oblak oltarja ni dal delati kakemu domaČemu slovenskemu kamr^oseku, ne oltarje dal Izdelati nekemu nemškemu kam* noseku v kraj Upnico, ki leži med Gradcem in Mariborom. To je naravnost Škandali Slovenskih kamnosekov imamo v naših krajih dovolj in dobri so. Prepričani smo, da bi za primerno ceno izdelali vsaj tako dober, Če ne Še boljši oftar za našo blejsko cerkev. Toda ne veliki oltar za slovensko cerkev bo sedaj izdeloval Nemec. Pa Siovend smo paČ taki, navzven vsi vpijemo: "Svoji k svojim, podpirajmo slovenske judi"! Takoj ko pa se nam ponudi priložnost, da prihranimo kako krono, nam je vseeno komu damo delo, tudi če je to naš najhujši narodni sovražnik, samo da je cenejši. Tržič, 25. julij 1905 Avstrijsko gorsko topništvo na Gorenjskem v preteklem tednu so Tržič in njegovo okolico povsem zasedli bataljoni avstrijskega gorskega topništva. V gorah in prelazih okoli Trž'Ča so namreč Imeli strelske vojaške vaje, ki so trajale celih osem dni. Osem dni se je ta del Gorenjske kar tresel, kot da bi bil sodni dan, tako so bobneli topovski streli po hribih. Vojaštva pa je bilo polno tudi v samem Tržiču, kjer so prebivali najvišji Častniki, medtem ko so navadni vojaki taborili na prostem v šotorih po bližnjih dolinah in hribih- Za prebivalce je bila to dobrodošla sprememba, saj se imeli dobiček skoraj vsi, najbolj zadovoljno pa so si seveda meli roke gostilničarji, saj so vojaki največ zapravljali prav pri njih. No tudi intendanti so kupovali blago za vojaške kuhinje pri trgovcih, mesarjih in kmetih. S samim potekom vojaških vaj so bili visoki Častniki zelo zadovoljni, sicer pa so se na podobnih vajah tu že mudili v letih. Med vajami pa se je zgodila tudi neprijetna prete nesreča. Na bistriški planini je namreč v So metrski prepad padla otovorjena mula in se je takoj ubila. Uničen pa je bil tudi del gorskega topa, ki ga je imela na hrbtu. Svet pred sto leti Razstava ženske lepote London - Sto najlepših deklet iz ameriških držav Ohio, Kentukija in Indiane je prišlo na Angleško v London in hoče tekom časa posetiti tudi ostale prestolnice Evrope. To popotovanje je rezultat tekme v Ženski lepoti, ki jo je priredil neki Časopis iz Clnclnatija. Ta Časopis plača vse stroške na tem popotovanju. Že preteklo leto je časopis poslal na svetovno razstavo v Saint Louis 300 najpopularnejših dam Iz imenovanih treh držav. A to leto je naprosil svoje bralce, naj Izberejo samo sto lepotic. Izbrati so 30 velikih mest in v vsakem so bralci glasovali za eno samsko devojko in za eno poročeno Ženo. Najlepših sto pa sedaj vodijo po velikih mestih Evrope In razkazujejo njihovo lepoto, V tem društvu lepotic pa se nahaja le en moški in sicer lastnik tega lista. Prepričani smo, da ga skoraj nI moškega na tem svetu» ki si ne bi želel potovanja v tako lepi družbi. VIR: Gorenjec in Slovenski narod (julij 190S) Glasbena šola Radovljica. Linhartov trg 1. 42^0 Radovljica razpisuje prosto ddtovno mesto UČITEUA/ICE KLAVIRJA za nedoločen ćas< s skrajšanim delovnim 6asom - oddelek Bohinjska BIsinca. Začetek dela j9 1. 9. 2005. dati morajo Izpolnjevah pogoje v skladu z določ ZOFVI 4t. 12/96 in 23/96. 115/03) in odredb« o smeri strokovne lzobrazC>e za strokovne dekavce v Glasbenih šolah (Ur. L RS št. 43/00 in 95/02). Prijave z dok&zill o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 6 dneh po objavi razpisa. bomo o Izborvj obvestili v zakonitem roku. med Grintovcem in Kočno. Tukaj se tudi prikJjuä pot s Xokrskega sedla. Skrenemo Mogočna Kočna z vrha Crintovca. Leva je Kokrska> desna pa levo, proti bivalcu, in tukaj jezerska. / Toto J jusUn nas čaka tisto. Česar sama Suhadolnika nad Kokro, pri vzponih ne maram: pobralo precej ener^je. Ko smeri Kokrskega sedla oz. -^jer lahko tudi pustimo avto melišče. Potrebna je previd- dosežete skale, pa previdno. Suhadolnika ali pa, če je ostalo kaj moći, morda še na vrh Crintovca. Planinski kotiček: Kočna (2540 m) dvema vrhovoma Kočna in Crintovec sta dve markantni gori, prisotni skoraj na vseh panoramskih fotografijah Kranja. Od nižine do vrha pa le precejšnja višinska razlika. JeunaJustin mestoma zavarovana pot. ..............................................................................Na vrhu Taške je rahla uiav. Že v prejšnji Števibd nava terena: pred nami pa Gorenjskega glasa sem vam pot naprej do Cojzove koče obljubila, da se bomo danes podali v resnično visokogor- na Kokrskem sedhi, mi pa skrenemo levo. Pre6mo je. Tura, ki je pred vami, ni gozd in visoke trave. Steza je družinska, temveč je za speljana zelo sÜkovito; in izkušene in kondicljsko ves Čas je pred nami gospa, dobro pripravljene gornike, ki nas pričakuje. Vmes se saj bo potrebno premagati pot tudi precej «pu&ti- in kar 1650 metrov višinske seveda ponovno vzpne, razlike; v vodnikili pa je tura Kmalu dosežemo Spodnje opisana kot zelo zahtevna. Dolce» barviti travnati svet Povzpeli se bomo na KoČno. Kočna na zahodnem koncu zaključuje verigo Grintovcev in na njen vrh se bomo podali od in si prihranimo 2 kilometra na hoja» sicer boste naredili Svet je krušljiv in to zelo, pa hoje. Sledimo markacijam tri korake naprej in dva tudi varovala so v spodniem na Kokrsko sedlo. Po pol ure dosežemo nazal. Ko sem se sama jelu hoje redka. Proti vrhu melišČu Spust po Zgornjih Dolcih zatrep vzpenjala po tej poti, sem le Kokrske Kočne je varoval nam v enem delu omogoča Siihega dola in pred nami je pogledovala proti skalam, in Taška, skalni skok, preko komaj čakala, da katerega vodi jih strma, dosežem. MeliŠČe mi je precej, a potrebna pazljivost Morda čelada ne bi bila odveč! tek, tako da nam da tolažbo za prejšnji vzpon po tistem drugem melišču. Sledi le še Z vrha Kokrske je do spuščanje po poti jutranjega Jezerske Kočne slabe pol ure pristopa do jeklenega ko-zavarovane plezalne poti. In njička. gospa z dvema vrhovoma je Tura je dolga in naporna, naša! Če zbirate žige, jih saj vas čaka približno 9 do nikar ne poza bite pritisn iti v 10 ur hoje po terenu, ki je knjižico. Vrh je ozek in krušljiv, zato sta previdnost ponavadi precej vetroven, a in koncentracija NUJNA, tik pod vrhom je prijeten Svetujem pa tudi pazljivo prostorček za zasluženo prehrano en dan prej, saj bo malico. Spustimo se proti vzdržljivost na Dolški škrbini, proti tistemu znamenitemu stebru, kjer je potrebno "ruzak" sneti z ramen in se po trebuhu veliki preizkušnji. Ko sem se vrnila do avtomobila, sezula gojzarje, obula Teva sandale, se splaziti po poti naprej. Ni usedla za volan avtomobi- Znameniti stebri, ki jih boste na opisani turi srečali pri sestopu. Le ruzak z rameni /pom j.ju«Mr> tako grozljivo, kot se slišil la, sem si rekla: "Gore res Od tukaj nadaljujemo v niso nore ... t9 ŠTIRI TACKE Ana bešt^r Pasja mala äola: Pasji povodec in ovratnica Povodec oziroma vrvica, s katero pripnemo kužka, ima lahko več nalog. Najbolj pomembno je, da je kuža na povodcu takrat, ko obstaja zanj kakšna nevarnost, na primer prometna cesta. V takšnih primerih je dobro, da imamo kratek usnjen povodec, ki omejuje gibanje le na kakšen meter. Če gremo na sprehod, kjer kužka ne želimo spustiti, ker se ženi ali ne uboga dovolj, uporabimo fl^ksl, to je povodec, ki omogoča, da se kontrolirano giblje tudi do več metrov okoli nas. Če je le mogoče, pa kužka na sprehodu spustimo. Ko je le zeEo mlad, lahko uporabimo tudi navadno vrvico, dolgo deset metrov, ki jo pripnemo na ovratnico, kuža pa jo enostavno vleče za seboj, Na ta način se prosto giblje, mi pa lahko, če želimo, vrvico hitro primemo In ga potegnemo k sebi. To je lahko tudi ena izmed metod učenja vaje "pridi sem". Povodce lahko kupite v pasjih trgovinah, prav tako pasje ovratnice. Pri tem bodite pozorni, da kupite dovolj veliko ovratnico, da kužka ne bo tiščala, pazite pa, da ne bo preohlapna, da se vam ne izmuzne. Nikakor za t I . k mladička ne kupujte kovinskih ovratnic, ovratnic, ki bodejo, ipikajo ali kar koli podobnega, niti ovratnice na zateg, saj lahko kužku poškodujete vrat. ■J N, ' ^ K i - ^^ Ovratnica in povodec naj bosta primerna velikosti psa GORENJSKI GLAS petek, 29. julija 2005 M vilma M novn i fc® g-das, si 7 so na snegu Tako fantje kot dekleta so trenutno na snežnem treningu v švicarskem Zermattu, naslednji teden pa bodo odpotovali v Južno Ameriko, kjer bodo nastopili tudi na tekmah in si poskušali izboljšati točke FIS. Zvečina so pot plačali sami. Vilma Stanovnik Kranj • Potem ko so nali najboljši alpski smučarji in smučarke prejšnji teden zvečine končali testiranja in kondidjske priprave doma, so od minule srede že na snegu. Najprej so v Zermatl odpotovala dekleta, nato moška ekipa za hitre discipline, v sredo pa še moška ekipa za slalom in veleslalom. "Veseli smo, da so fantje z dopusta in kondicijskih priprav prišli vsi zdravi, ceio Aleš Goiza, ki je imel težave s hrbtom, se dobro počuti. To je spodbudno, saj sedaj za pet dni odhajamo v Zermatt, kjer bomo trenirali slalom in veleslalom. Že 6. avgusta se nato odpravljamo v Argentino, kjer nameravamo opraviti osemnajst snežnih Irenin I ^ < 4 i . ? I H it" r Po kondrdjskih pripravah, ki jih je moška ekipa za slalom in veleslalom (v ospredju gov ob njih pa se bomo Triglavan Mitja Valenčič) opravila doma» so ^ntje od srede že na snegu v Svid. udeležili še petih tekmovanj, treh v veleslalomu in dveh v slalomu. Fantje bodo na tekmah južiioame- je bistveno večji poudarek na tekmovalnosti. Tako ce. hrano, namestitev. * * • bra, nato pa fante spet Čaka Tako je naš strošek le pre- nekaj kondidjskih trenin-bomo v Argentini bistveno voz, ki pa ga A reprezentan- gov in konec septembra riškega pokala imeli mož- več "Stopali", delali primer- toma DragŠiču in Gorzi pla- znova priprave v Zermattu, nost, da popravijo svoje FIS točke in s tem žtartna me- jave časov naših fantov med ča Smučarska zveza, drugi kjer bodo trenirali skupaj 2 seboj in s konkurenti. Rav- pa letalske vozovnice plača- ekipo za hitre discipline. Si- sta," je pred odhodom v Svi- no včeraj sem govoril z ar-co povedal trener moške gentinskim Slovencem Ma- sami. II cer pa bo tudi moška ekipa V Argentino konec na- za hitre discipline v Južno ekipe svetovnega pokala za tjažem Jermanom, ki je po- slednjega tedna poleg Aleša Ameriko, v Čile, odpotovala veleslalom in slalom Jani vedal, da so tam idealne Gorze in Mitje Dragšiča po-Hladnik in dodal: "Letos snežne razmere. Sicer pa tujejo Se Jure Košir, Drago 14. avgusta, ter tam prav tako tekmovala na tekmah sva 2 glavnim trenerjem Janezom Smitkom spremenila vsebine treningov, saj smo lani veliko delali na nam je organiziral brez- in Janez Jazbec. V Aigenti- ma odhaja 15. avgusta in si-tehniki smučanja, letos pa plačne smučarske vozovni- ni bodo ostali do i. septem- cer čisto na jug, v Ushuaio. nam on ogromno pomaga pri organizaciji. Prek argentinske smučarske zveze Grubelnik, Andrej Šporn, južnoameriškega pokala. Mitja ValenČiČ, Bernard Naša prva ženska vrsta na VajdiČ ter Matija ZavirŠek sneg v Argentino predvido- Zupančič SI želi magične šestice Do starta letošnjega Triatlona jekfenih v Bohinju je še slab mesec. Lojze Oblak, jože Rogelj in Marjan Zupančič imajo doslej vsak po pet zmag. Zupančič si močno želi priti do šeste. M al a Bertonceu Bohinjska Bistrica - Zadnja sobota v avgustu je tradicionalno rezervirana za triatlon v Bohinju. Letos bo že 19. Ker gre za specifično preizkušnjo (8 km veslanja od mostu Sv. Janeza do zaliva Ukane in nazaj, j6 km kolesarjenja čez Uskovnico pod planino KonjŠčico in 8 km teka do Vodnikove koče). . tekmovalci zanj že nek^ časa intenzivno pripravljajo Organizatorji iz TK Bohinj Marjan Zupančič bi šestkrat. Dobro pripravljenost je kot 3. najhitrejši Slovenec pokazal že na nedeljskem teku na Grintovec. tako da se primarno posvečam biatlonu. Glede triatlona se še nisem povsem odločil," je bil maJce skrivnosten "Treniram veliko. Ves do- Janez Marič iz Stare Fužine, pust v avgustu bom Izkoristil Kot pravi športnik imaza pri-za trening. Čoln mi gre odlič- hajajočo sezono velike cilje no. Čas iz treninga je 39 mi- in upa, da mu bo služilo tudi nut in 10 sekund. Tako do- zdravje: "Malce težav imam s bro se nisem peljal Še nikoli, kolenom, tako da večino treninga opravim na kolesu in na rolkah. Trenutno treniram Tečem tudi dobro, tako da je trenutno najšibkejši člen kolo, je pKJvedal 34-letni Mar- doma, na morju sem bil že ju jan Zupančič, zaposlen kot tekmovalcev. Pros 120 posameznikov fet. Do sredine julij iavilo 77 takšnih. števiio z letošnjo zmago na bo za triatlonu v Bohinju postal }o Šta- edini, ki bi mu to uspelo MPnH. šestkrat*' paznik v zaporu in dodal: "Moram biti pripravljen. Če slučajno pride MariČ, im ni)a, 1. avgusta pa gremo na desetdnevne priprave v Ober-tiliach." Tedni pred triatlonom bodo torej še nadvse zanimivi, 27. avgusta pa bo znan zmagova- se ga pa ne. Prav biatlone! so tisti, ki so Zupan0ču v zadnjih letih lec. Bo Zupančiču uspelo? najbolj mešali štrene. Enkrat Morda pa bo la prvem mestu celotno progo opravili sami Bohinjske Bistrice, ki bo no- je zmagal Marko Dolenc, zapisano novo ime. Vse in- in 13 ekip. Med prijavljenimi sil številko šest, saj si močno dvakrat pa Janez Marič- "Le* formacije o triatlonu dobite je tudi Marjan Zupančič 12 želi kot edini doslej zmagati tošnja sezona je olimpijska, na www.alpinsport.si. Vabila, prireditve Prvenstvo in pokal v daljinskem plavanju - Plavalna zveza Slovenije bo jutri in v nedeljo na Bledu organizatorica letošnjega mladinskega evropskega prvenstva in evropskega pokala v daljinskem plavanju. Jutri se bodo tekmovalci pomeri-na 5-kilometrski progi, v nedeljo pa na io-kilometrski. Svečano odprtje tekmovanja bo jutri ob 15.15 na Grajskem kopališču, svečana podelitev odličij za obe tekmovanji pa bo v nedeljo ob 20.30 na spodnji ploščadi pod hotelom Park. V.S. Peti poletni Šahovski turnir v Sobcu • ŠD Gorenjka Lesce vabi ljubitelje šaha na peti turnir ciklusa Šobec 2005. Tekmovanje bo v ponedeljek, 1. avgusta, z začetkom ob 17. uri. igrali bodo 7 krogov, s tempom lo minut za vsakega igralca, šahovske rekvizite zagotovi organizator, rezultati se bodo upoštevali tudi za slovenski rating. Prijave sprejemajo do 15 minut pred začetkom tekmovanja. Dodatne informacije: Janez Petrovič, GSM: 041/406 369 ali na elektronski naslov: ga.nota(§>sioLnet. O. O. VATER POLO Kranj Kadeti prvi na turnirju v Kopru Minuli konec tedna je v sklopu priprav kadetske reprezentance za evropsko prvenstvo, ki bo avgusta v Sofiji, v Kopru potekal vaterpolski turnir Tristar. Slovenci so igrali dobro in po pričakovanjih opravili z vso konkurenco. Poleg Slovenije so na turnirju sodelovale tudi reprezentance Slovaške, Nemčije ter Srbije in Črne gore. "Naša fgra se je zelo izboljšala, saj smo opravili težke priprave. Trenirali smo približno 6 ur na dan In to kvalitetno. IzboljSali smo igro z Igralcem več, ki je ena ključnih za dobro igro. Obrambo smo spremenili Iz presinga v cono, kar zmanjšuje zadetke iz bližine gola. Vsekakor Igramo bolj samozavestno. Pojavljajo se Še manjše osnovne napake, ki pa jih bomo z novimi treningi odpravili," je povedal eden ključnih Igralcev naše reprezentance janež Crašič, ki sicer Igra za kranjski Triglav. L P. ALP!N(ZEM škofja Loka Loški alpinisti v Andih Včeraj se je iz škofje Loke proti Andom odpravila tričlanska alpinistična odprava. Vodja Drago Frelih, jernej Ržen In Matjaž KržiŠnik, člani škofjeloškega plezalnega kluba, so si za cilj zastavili vrh 5974 metrov visokega Alpanaya. "V to goro sem se pred nekaj leti dobesedno zagledal. V 70Hh etih je bila celo izbrana za najlepšo goro na svetu," je pojasnil Frelih. Ržen In Kržišnik od vzpona pričakujeta predvsem nove izkušnje. "Upava, da bo Drago, ki je starejši od naju in veliko bolj izkušen, svoje znanje prenesel tudi na naju. Rada bi spoznala pokrajino, se soočila z goro, osvojila vrh in se domov vrnila zdrava," sta mlada alpinista strnila svoja pričakovanja, Prepričani so, da so na podvig dobro pripravljeni. "Snega in ledu smo letošnjo zimo tmell več kot dovolj, Med drugim smo pripravljali tudi v centralnih Alpah v Švici," so razložili. O svojih podvigih bodo fantje, ki se nameravajo v Slovenijo vrniti 20. avgusta, redno poročali na splini strani www.pk-skofjafoka.net. A. H. DUATLON Škof;a Loka Saševega duatlona letos ne bo Spomina na odličnega športnika In pedagoga Saša Jurajo Iz Škofje Loke, ki je tragično preminul leta 1999, letos ne bo. Vsaj v tekmovalnem smislu ne. Novico so potrdili tudi v TK Ljubljana, kr je bil glavni organizator dosedanjih petih duat-Ionov v Sašev spomin. "Ža[ Saševega duatlona letos res ne bo. Glavni vzrok je pomanjkanje mojega časa. V klubu nI bilo Človeka, ki bi prevzel vsaj tretjino dela, ki sem ga opravil vsako leto. Prav tako nismo našll drugega organizatorja, Čeprav bi mu ponudili pomoč. Oglas je bil pol ieta na naši spletni strani. Žal mi je še posebej zato, ker se je prireditev prijela In tudi zato, ker smo na koncu naŠli pokrovitelje, ki so bili pripravljeni SaŠevdjation finančno v celoti pokriti," je povedal Matjaž Zupan iz TK Ljubljana in dodal: "Predlagal sem, da letos izpeljemo memorialno srečanje SaŠevlh prijateljev v Škofji Loki, ki bo predvidoma v soboto, 17. septembra," M. B. 8 vilma.sta n ovn ik @ g-gla s. si GORENJSKI GLAS petek, 29. julija 2005 STRFLSTVO lji^bljana Gorenjcem kopica odličij Prejšnji konec tedna je na centralnemu strelišču potekalo državno prvenstvo v streljanju z maiokaliberskim orožjem na 50 metrov. Med Gorenjci je bil v trostavu (olimpijski maraton) najboljši član )ar»i Umik (SD Predoslje) na mestu, 60 strelov leže pa Sebastijan Žnidar^ič (SD Kamnik) na 6. mestu. Med Članicami je v disciplini 60 strelov leže zmagala Bojana Bombać (SD Kamnik). Med mladinci 60 leže je zmagal Mitja Žiimond (SD Preddvor), med mladinkami pa je bila Snežana Mitrič (SD Radovljica) uvrščena na tretje mesto. Uspešen drugi je Mitja Žižmond (SD Preddvor), ki je bil v olimpijskem mara-tonu drugi. V kategorij] pionirjev 30 strelov leže je zmagal Gašper Bernot, drugi pa je bil Luka Resman (oba SD Triglav javorntk Jesenice), ekipno pa SD Triglav javornik Jesenice pred SD Radovljica in SD LotriČ Železniki. V disciplini pionirji 3 X 10 (trostav). je zmagal Gašper Obiak, drugi je bil Lenart Oblak (oba SD Gorenja vas), tretji pa Anže Rovtar (SD Lotfič Železniki). Med ekipami so bili najboljši strelci iz Gorenje vasL tretji pa so bili strelci iz Železnikov. V streljanju z MK pištolo 60 strelov je bil najboljši Gorenjec Henrik Peternelj (SD KopaČevina) na 12. mestu, med mladinci pa je bil Klemen Tomaševič (SD Lotrič Železniki) drugi, med mlajšimi mladinci je bil prvi Gašper BožIČ, drugi pa Tomaž jeram (oba SD Gorenja vas). Ekipno člani so strelci iz SO KopaČevina osvojili 4. mesto. V. S. HOKEJ j^SčNICE Acroni ostaja zvest jeseniškim hokejistom Kljub dopustom v jeseniškem hokejskem taboru ne poznajo počitka. Za pomemben korak štejejo nov podpis spon-zorske pogodbe. Predsednik Hokejskega kluba dr. Slavko Ažman jo je podpisal z glavnim direktorjem družbe Acroni prof. dr. Vasilijem Prešernom. Tako uspešna jeklarska družba ostaja zvesta domačemu hokeju in pričakuje ponovitev odličnih dosežkov iz lanske sezone. Led so v dvorani Podmežakla letos pripravili veliko prej kot običajno. Kljub dopustom nekateri hokejisti Že trenirajo. Zbor moštva In začetek priprav za novo sezono bo v ponedeljek, avgusta. Otvoritev nove sezone bo 13. avgusta, ko bodo odigrali prijateljsko tekmo z zagrebškim MedveSčakom. J, R. Komi$lja za mandatna vpra§an|a, volitve in In^novanja na podlagi 20. Člena Odloka o ustanovrtvi javnega zavoda *Zavoda za šport Jesenice* ^sokošolsko izobrazbo. -da ima najmanj 5 let izkušenj pri delu v športu oz. v športnih organizacijah ter najmanj 3 leta izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih, •da ima organizacijske sposobnosti (reference o dosedanjem delu). -da predloži program dela • vizijo razvoja zavoda za področje športa. Mandat direMona traja štih (4) leta Ista osetä je lahko po preteku mandata znova tmenovar^a. Prijavi naj kandkiati predložijo zMjenjepis In dokazila o izpoi njevar^u pogojev ter jih v roku 15 dnf od dneva objave pošljejo na nasJov: Občm Jesenk«, Cesta železarjev 6,4270 Jesenice, "Komisija za mandatna vprašanja, volitve In imenovanja pn Občinskem svetu občine Jesenice', s pripisom NE ODRRAJ - R=lüAVA NA RAZPIS ZA DIREKTORJA "Zavoda za šport Jesenice". Predsednik Komisije za mandalna vprašanja, volitve In imenovanja Jožef Zidar mu mar Motorist Boštjan Pintar iz Svetega Duha letos na tekmah vozi 6oo-kubično Yamaho R 6, po prvem delu sezone pa je v pokalu Alpe-Adria na odličnem tretjem, v evropskem prvenstvu pa na petem mestu. Vilma Stanovnik Sveti Duh ' Ko je Boš^an Pintar iz Svetega Duha pri Škof]i Loki za bkmo pri Štirinajstih letih dobiJ svoj prvi motor, je skleniJ, da se bo preizkusil tudi na katerem od tekmovanj. In ker je imel doma podporo staršev, predvsem očeta Frandja, se je že kmalu začelo zares. S treningi so prišli tudi rezultati na dirkah v razredu 125 GP, katerem je nastopal Štiri leta in bil lani celo drugi v skupni uvrstitvi pokaJa Alpe-Adria. Nadarjeni in pogimini Boštjan, ki je pred kratidm upih-nil icj svečk, pa je na začetku nove sezone sedel na močnejši motor, Boštjan Pintar letos prvo leto tekmuje na Yamahi 600 v razredu supersport. "Moj najboljši rezultat je zagotovo tretje mesto na ev- Te je padcev in poškodb kaj stnh} "To pa ne, saj me ne sme )e za dober rezultat pomem-bnefši motor ali voznik? "Oboje. Ce imaš dober Letošnja sezona je zate ropskem prvenstvu na grob-gotovo precej drugačna od niškem dirkališču na Reki, pa biti. Kakšna praska in buška motor, si lahko hiter, če pa dosedanjih? tudi v Mostu na Češkem pred je te» kakšen zlom in modri- "Res je marsikaj drugače, tremi tedni sem odlično vozil ca, vendar to ne sme biti predvsem to, da sem letos v vodilni skupini. Žal smo problem..." "presedlal" na Yamaho R 6 nato padli in dobra uvrstitev nisi pravi "pi}of\ pa tudi ni nič. Motor pač moraš znati izkoristiti." in prvo sezono nastopam v je šla po zlu..." razredu 600 supersport. Sprememba je bila sprva kar Tudi na zadnji tekmi za alp» velika, saj je način vožnje pre- sko • jadransko prvenstvo cej dn^ačen, treba se je biJo prejšnji teden na Madžar* Od kod si dobiJ motor? "Motor sem dobil iz "Sedaj me Čakajo poätni- Francije, pri tem pa je bila Kaj te Čaka v nadaljevanju sezone? ce v Grčiji, priložnosti za dobre uvrstitve do konca odločdna pomoč sponzorja, Inotherma. Sem namreč skem bi se po padcu lahko končalo slabo? sezone pa bo avgusta in dan Inotherm radng teama. septembra kar nekaj. Sprva Inotherm mi je kupil motor. Ne vem, kaj je. vendar je sem nameraval nastopati plačajo mi vse treninge in stitvijo, saj trenutno delim pa res, da sem bil na zadnjih predvsem na tekmah Alpe- štartnine. Tako gre iz dru- navaditi na motocikel. Sedaj pa mi gre že presenedjivo dobro, zadovoljen sem z uvr- tretje mesto pokalu Alpe- tekmah več na tleh kot prej v Adria in sem peti v točkova- vsej sezoru. Na Madžarskem Adria. ker pa mi gre dobro, bom sezono žinskega proračuna plačilo stroškov prevozov, gum nju za evropsko prvenstvo." sem padel na treningu ter si nadaljeval v evropskem bendna..." poškodoval ramo in tudi pokalu. Ob koncu sezone Kol novincu ti je že na za» motor, vendar k sreči ni bilo upam tudi na kakšno pova- Ali z očetom ob koncu Četku sezone uspelo nekaj hujšega in na tekmi sem že büo na tekmo svetovnega sezone izračunata vse stro-odiičnih voženj. Katere dir* lahko nastopil ter bil na pokala ... prej pa bo treba Še ške? ke so bile to? koncu tretji." dobro pripraviti motor.' "Bolje» da ne. m Ot>4ln8 Radovijicd OBČINSKA UPRAVA GorenjsKd cesta 19, 4240 Radovljica tet.: 04/537-2300. ^ax: 04/5314-684 e-raslov: občina. radovflica^SradcMjica Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02. 8/03, 58/03) in sprejetega programa priprave (Deželne novice - Uradne objave, št. 53/05) Občina Ra6ovijica sldicuje DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO, ki bo v torek, 2. avgusta 2005, ob 14. uri v veHKI sejni dvorani Oblina Radovljica, Gorenjska 19, prvo nadstropje. Na prostori kor^ferenci bo predstavljen osnutek ^rememb in dopolnitev ZažMa/nega nacrta 'Poslovna cona Lesce - vzhod'. Postopek priprave sprememb in dopolnitev ZN vodi Občina Radovljica, rwocnik je Gradiš skupiria G, d.d.. Gradbene storitve in inženiring iz Ljubljar>e» kije izbral tuc^ izdelovalca prostorskega akta. Namen druge prostorske konference je pridc^^ev priporočil, usmerita in legitimnih interesov k>kajr>e skupr>osti. gospodarstva, int^esnih združenj t^ orga/^iarar>e jaurosti v zvezi s pnpravo sprememb in dopolnitev izvedbeno prostorskega akta za območje poslcwne cone Lesce - vzhod. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, c^ganizadjo, doštvo ali drugo pravno osebo, lahKo na konfererK? podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki aii jstTK) na zapisnik. Št. 35006-5/2005 Radovljica, 26. 07. 2005 Boris Marčetić Direktor občinske uprave Gorenjski prijatelj RADIO SORA Radio Sors d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fäX! 04/S06 50 60 e»m aiLinfo'^dio^of a, s i 89.8 91.1 96.3 Zavod za turizem in kulturo Žirovnica Žirovnica 14, 4274 Žirovnica objavlja pn^sto delovno mesto DIREKTORJA mi) Pogoji 23 zasedbo. - končana najmanj iz^razba ene izmed strok zastopanih v nosilnih dejavnostih zavoda (turizem, ekonomska, druga dnjžbo$lo.Tia) - najmanj pet let delovnih tzkusen), od tega najmanj dve leti na vodstvenih de - poznavan)e dela zavoda • aktrvno znanje najrnanl enega tujega jezika {angleščina, nemščina) - predbžen program dela za mandatno obdobje Mandat direktorja traja pet let 2 možnostjo ponovnega imenovanj. Kandidati/ke naj ptsne prijave najkasneje do 20. S. 2005 skupal z dokazili o izpolnjevan ju pogojev in zMjeniepisom pošljejo v zaprti ovojnld s pripisom '"za razpis", na naslov: Zavod za turtzem in kuburo Žirovnica ica14, 4274 Žirovnica Dodatne informacije: tel. 04/5801 503 H of er sporoča izvleček iz ponudbe LOM EE krompirjeva ali zeljnata solata iz hladilnika. 1 kg „Bemer^' -hranovke \z hladilrHk^ v zavoju 400 g sn 597 €2,49 MPartygriiler -kJobase za iar iz hladilnika, različne vrste. v zavoju 210 g sn 357 €1.49 H of er _ IzhladPnm sočna I rebra v zaO r^ ' ^ 1.316'^ KARLSKRONE ALPENH sveže pečeni iz hladilnika, v zavoju 400 g oz LOMEE paradižnikov kečap pekoć all sladek, 650 g plastenka srr 1.915 €7,99 sn 238 €-.99 kiaupumniiražnfi«. cena zal kg LOMEE paradižnikov kečap sladek. 1kg plastenka Svinjski medaljoni iz hladilnika, začinjeno za pripravo r^a žaAj ali v ponvS. cena za 1 kg Svinjski zrezki - steaki tz hladilnika, mehko in sočrx) svinjsko meso. kare afi vratr^ v tzbrar)! začjr^er^ n^iinadl. cena za 1 kg 1.316 €5.49 LOMEE fina omaka različne vrste, 430 ml plastenka Kokošji file ail puranji steak iz hladilnika, v različnih zači rrwinadah. ^ cena za 1 kg Meso/slanina za žar iz hladilnika, z mesons Dogata slanina v posebno začinjeni mahnadi.cenaza 1 ko Krar^ska klobasa s sirom tz hladilnika. v zavodu 340 g €1,49 LÖMEE laina gorčica ične vrste. 200 g tuba sn 1.316 €5.49 €1.99 Zv^ielif I ^ LANDCUT pili^ličj iz hladiimka, sočna piščanč spodnje dele. okusne pripravo na žaiu« cena za 1 •>• podaljšan ce'ktvn ca&+*- \ meso» "a. r^ana n» z^tnje In na krožniku, za&l njeno €3.29 €-,69 podaljšan Gek)vni delovru čas^^^- •M'-t-pođal^ detovm hs*-^-* Zdaj NOVO' Od 1. julija vsak petek odprto do > 19. ure! Odprto: ponedeljek • četrtek 8.30 • 18.30 petek 8.30 - sobota 8.00 19.00 -17.00 www.hofer.at Haf«rK6 Holer Suafiei H of er Prodn|3 samo na kofttne pofibnrk« V»c c«a6 ss nai lauie na Of^t öckaoofikrt^ mpxa ijli Ka sfik^i so luot prt^oq» ta servirAni» KavCi|6 i^i C4AQ vS6 d;)yk€. rwip3ko ruso uUfüt^^* v sos^vrio odvisne od vc^lufniti rdjitw) Minuter za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola ikoduje zdraviu! Tnovine Hofer v vaši bližini: □ PertacK/Borovlje □ KUnrrfurt/Celovec Q VUtacK^eljak Q Ebemdorf/DobrtA vas Rodio Tfiglov® Prrl ^lo/ OorejiJ/fc«^ ^frj glo/ek ftoienJAe R^tngtayJBtfriK TrcTG«KU&ut>ti4'^^OJCMM STEREO» RDS na frekvencah; 96,0 GORENJSKA 89.8'Jmnlce, 101,5-KramskaCora, 101.1-Bohlni EKONOMSKA GIMNAZIJA IN SnEOrOJA ŠOLfik RADOVUlCA Gorenjska cesta 13, 4240 Radovljica Razpisujemo prosto delovno mesto -UÖlTEUAyiCE EKONOMSKIH PREDMETOV IN PRAKICNEGA POUKA (UČNO PODJETJE) za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) od 1. 9. 2005. s polnim delovnim časom Kandidati morajo izpolnjevati z Zakonom o organizaciji In financira* nju vzgoje in izobraževanja in Odredbo o sn^eri in stopnji strokovne izobrazbe učiteljev in drugih strokovnih delavcev v programu ekonomski tehr>ik, predpisane pogoje. Začetek dela za razpisano rt>esto je 1.9. 2005. Pnjave z dokazili o izpdnje/apju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov šole. Kandidati bodo o izb^h obveščeni v zakonitem roku. Ravnatelj: Jože POGAČAR. prof. Planinsko društvo Kranjska Gora oddaja v najem planinsko posto* jdnko Mihov dom na Vržiću (ponovitev razpisa). Kandidati morajo izpolnjevati so(oine pogoje Z9 opravljanj« gostinske dejavnosti. Z izbranim kandidatom bo skl£njena najemna pogodDa i9 dobo S let. Zaintere^rani kandidati naj poiljejo prijavo na naslov Planinsko društvo Kranjska (jora p.p. 16, 4280 Kranjska Gora. Rok za prijavo je teden dni po J V i Enasplelr^ stran, ki združuje 7 časopisov z v$ah Koncev Sioveni{e! Obilčite www.lzbert.al. oddajte $voj n^al^ oglas, oglejte si popolnejia oglase sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdudjjo kadrovski oglasti erakanje po matih oglasih i« nikoli nI bile takoudobrw. DELO ViSTNIK Gorenjski Glas ffimankß novice Mmc Kb y OfiO UCi 'v otpv i^rv^lK^i^'t pfui^p K O Otlvs M^trk k ore^pvkiu tnrfiUCAnt % Wf^M^^iftf^ ^Iflilijffi KMHfMm hO vh^QUif« v t^pii^k. »> f^ m ko m^rmnmomu ^ vl^h tf^mk. ^M^^U^ iMH»« m iuv'1^ v^urih wfiit mihlm« ko cmvfi^ ni sqi^c^i t^ff^ s 4 . Circ^il ki r^rv IrvU^Aitt^iir« i tus^mlM^jf^. Uf^KA ^i^K/^ltriOuUr HD tPC^WtNiCOMHCil^M o o o. C^^U^C^luMi Sl^lOOOVMi^m«. IO Si mon. GORENJSKI GLAS petek« 20. julija 2005 KRATKE NOVICE pf^proše V nesreči imata prijatelje Stari pregovor "V nesreči spoznaš prijatelja" zagotovo drži le danes, ugotavljata Sonja in Marjan Brejc iz Praproš. Na lastni koži so se Brejčevi v zadnjem tednu lahko prepričali, da je tudi solidarnost med ljudmi le vedno na visoki ravni. Na njihovi sicer majhni, le pet hektarjev veliki domačiji Pri Ciinovc je namreč v neurju minuli petek zgorelo ostrešje gospodarskega poslopja. Le nekaj dni kasneje je bilo že vse skrbno očiščeno, Številni krajani Brejčevlm pa skoraj vsakodnevno ponujajo pomoč. "Kličejo me od Brnika do Bohinja in ponujajo pomoč, ali v lesu ali v senu ali ponujajo katerega od kmetijskih strojev, ki so nam v požaru zgoreli, Še vedno se ne moremo načuditi, kako hitro in množično so nam na pomoč priskočili krajani PraproŠ in Brda in takoj naslednji dan očistili pogorišče. Zavedamo se tudi, da bi lahko zgorelo Še mnogo več, Če ne bi hitro posredovali prostovoljni gasilci iz Ljubnega, Brezij, Radovljice In Podnarta," je hvaležen Marjan Brejc {na fotografiji pred pogorelim hlevom). S. Š,. foto: T. D. m tli t,, esenice Optika brez očal Neznani lump je pred dnevi vlomil v eno od jeseniških optik- Iz odklenjenih vitrin in s polic je pokradel večje Število očal in nekaj denar- ja m vse skupaj vredno dva ona tolarjev. S. S. Zadnje čase lahko v kroniki pogosteje zasledite, da so si nepridipravi s takim ali drugačnim namenom prilastili registrske tablice. Morda bo naslednja prav vaša ... Vaieriia Čenčur dna s pobegom. Ravno sled- ...................................... nje pa je na srečo kar dobro Kranj • Polidst na redni kon- raziskano, saj kot pravi inšpektor: "Zaposleni zelo hitro ugotovi, da mu nekdo tioli opazi vozilo, ki Ima ukradeno registrsko tablico. Voznika zaustavi in pri pre- ni plačal, takoj reagira in gledu ugotovi, da se v avto- pokliče policijo; ponavadi tnobilu nahaja §e petdeset tako osebo izsledijo že karna ukradenih tablic, s katerimi cesti, saj je s pomočjo kamer je storilec izvajal razna kaz- to veliko lažje." Krajo tablic je niva dejanja. V veČini prime- pomembno čim prej prijaviti rov pa lastniki tablic sploh policiji, saj je prva^^aznava niso vedeli, da so jim bile ukradene. O taldh in drugačnih primerih je kriminalistični inšpektor Peter Jamnik raz- opozoril, da je to še zlasti ložil: "Kraja tablic je stalnica pomembno sedaj, ko v policijskem delu, vendar stanje ni tako alarmantno; letos je bilo le enajst prijavljenih kaznivih dejanj povezanih s tem. Veliko pa je tudi voznikov, ki kraje sploh ne prijavijo in kasneje policisti bistvenega pomena in če je le mogoče, naj se čim manj stvari na kraju dogodka prije- P«^ ugotavljanja je sledeč: uiti, nemogoče spregledati: ma in prestavlja. Jamnik je "Najprej preverimo na ka- ravno zaradi tega pa se storil- meri, če je res prišlo do kraje d poslužujejo "fint", kot je s pobegom, nato pokličemo zamenjava tablic. "Pri ugo- polidjo. Oni obvesti j o dežur- tavljanju lastnika tablic smo nega kriminalista, ki zbere imeli že dostikrat kar veliko vse podatke in pogleda problemov," posnetek ler tudi preveri. Če poslovodja. )e ogromno primerov povezanih z vlomi v avtomobile. Glede zaščite pa takole: "Registrske tablice je tehnično težko zavarovati, saj so okvirji zelo enostavni in tisti, ki ima namen ukrasti tabli- le dodal se tablica ujema z avtomobi- Povedal pa je še eno zani- lom na posnetku. V dveh mivost: "V Ameriki imajo na letih smo imeli zaradi takih bencinskih črpalkah zelo kraj v povprečju za 250 tisoč dober sistem varovanja, saj je Šele na terenu ugotovijo, da co, bo to tudi naredil" jun je bila tabHca ukradena. " Na bencinski črpalldOMV tolarjev ^kode. Zato takrat, avto med točenjem med Povedal je. da sta namena je poslovodja Sandi KonkoUč ko dobimo storilca, sproži- zapornicama, kotna cestnin-kraje tablic predvsem dvar za tatvine drugih motornih povedal, da se skoraj vsak ^^ zoper njega kazenski ski postaji. Dokler oseba ne teden zgodi en primer, ko vozil in za izvrševanje pre- pride do kraje bencina s pregon m pri tem ni nobene milosti." Razložil je tudi, da plača računa, toliko časa se zapornici ne odpreta. Na moženjskih kaznivih dejanj, pobegom, dostikrat ravno z ^»"P^^i žalost je to za naše razmere kot je na primer točenje ben- ukradenimi tabHcami. Posto- ^^ i« ^sebo, ki hoče predrag sistem." Kranj Časopisov se ni dotaknil Nekemu porednežu se je nekaj noči nazaj zahotelo vlomiti Delov kiosk na Planrni v Kranju. Odnesel je večje število srečk, cigaret različnih znamk, vžigalnikov in drugih manjših predmetov. Podjetje je s tem oškodoval za približno pol milijona tolarjev. 5. S. Posezonsko znižanie! CEN POLETN EGA PROG A Od 15% 4 . f. h i f r v O f žari, blazine 0 gugalnice ti gugalne mreže 1 otroška igrala o napihljivi program o oprema za kampiranje f hladilne torbe • vrtno pohištvo <» prenosne klimatske naprave n ventilatorji Akcija velja od 25. julija do 30. septembra 2005 oz. do prodaje zalog. Vi^fna popusta je odvisna od blagovne znamke in Izdelka. Znižanje cen ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve prodajne akcije. MERKUR Ustv«r|4me z^devoljitvo KRIMINAL Kranj Ničesar ni plačal Kriminalisti PU Kranj so ta teden na okrožno državno toži stvo v Kranju poslali poročilo zoper ji-letnika iz okolice Ljubljane» ki ga sumijo, da je od januarja 2003 do januarja lani storil 11 kaznivih dejanj poslovne goljuffje. Osumljeni je menda v tem obdobju pri enajstih podjetjih in samostojnih podjetnikih nabavil za več kot pet milijonov tolarjev blaga, a ga ni nikoli plača Na račun svojega podjetja je v Kranju, Ptuju, Ljubljani in Novem mestu kupoval Izdelke In izdajal žigosane naročilnice. Vsem trgovcem je prikril, da je podjetje v resnici plačilno nesposobno, in je zato po mnenju policije že vnaprej vedel, da pridobljenega blaga ne bo nikdar plačal. Gradbeni material, motorne žage, slovarje, pisarniški material in celo avto- mobilske dele, ki jih je pridobi na goljufiv način, je nato prodal, pridobljeni denar pa porabil zase. S. esenice Zasačena pri vlomu Jeseniški policisti so v sredo med vlomom v gostinski loka na kopališču Ukova prijeli mlada Jeseničana. Osumljenca, stara dvajset in šestnajst let, sta v sredo okoli 3.30 splezala na streho bifeja na kopališču, nato odmaknila slamnato je tik pod streho In skozi nastalo luknjo splezala v notranjost. Tam ju je zasačila policijska patrulja, ki je opravljala poostreni nadzor nad lokalom, saj so vanj že veČ» krat vlomili. Mlada vlomilca sta poskušala zbežati, vendar nista bila uspešna. Mladoletni se je nato v obupu začel upirati in je napadel enega od policistov, ki pa ga je "strokovno umiri". S. 1 kranj Izpraznil kovček v noči na torek je nekdo vlomil v stanovanje na Zlatem polju brez kan- v Kranju, kjer je odprl usnjen kovček, iz njega pa Čka sramu pobral 2.600 evrov in i.ooo bosanskih mark. S. S. 26 Priloga Gorenjskega glasa Skoraj za vsakim terorističnim napadom se zraven pojavi tudi beseda Al Kaida. Postala je že zelo s politiziran a, tako da si niti ne predstavljamo več točno, za kaj gre. Svoj center je imela v Afganistanu in njen voditelj je bil Osama Bin Laden. Toda, je vse to res? Preob i kovana Kaida V nedavnih napadih armada oziroma svetovna is- Čan v drugem obdobju, to je v reakdja na teroristične napade tu in komunicira z vsemi na iamska fronta proti Židom in letih od 1996 do 2001, koje fi- je bila medla in pozna. Grsč kriznih žariščih- Bili smo Dc»odkipo ii.septembruso križarjem za osvoboditev svetih nandral kampe» kjer so se v Af- pravi, da je to sicer res, vendar postali že bizarru in nepredvid- krajev. Beseda sama pa pon:e-ni "bazi" ali "seznam". Ušla- ganistanu šolali teroristi. Po pa nI res, da Clinton ne bi nič predsedujoči Varnostnemu svetu OZN in čez dve leti y Eoi'ntU smo ^ konca. Ameriški pred- ^ ^ sednik je razglasil vojno proti novi! jo je Bin Laden leta 1980, mOrdä DrviČ Evropa mu medlo da bi se v Afganistanu borili i «IA^I lA foL» r^mri iTiunTTii DDDAC letu 2001 pa trdi, da je nastopi- naredil proti temu. Zanj je bil bomo predsedovali Evropski lo tretje obdobje, ko so ZDA ta vadbiŠČa uničile in da so se protiterorizem edini veliki pn> uniji. Veliko srečanj bo v Ljub-blem 21, stoletja in Bush je bil Ijani, na Brdu, Bledu in Porto- sledi, Španija je doživela lak proti sovjetski invaziji. Danes ljudje porazgubili. Al Kaida je potem tisti, ki je v svoji vnemi rožu. K nam bodo prihajali I^qII resno ^^ ^^ letom dni, pr^ štiri-' najstimi dnevi pa Še Velika Bri- pa želi vzpostaviti vseislamski kalifat tako, da bi na oblast v is- ZäCUtili dä bi tamja. Tudi Avstralija je dožJve- lamskih državah prišli pravi tako postala ideja, ki združuje radikalne islamiste od Brigad mučenikov do Muslimanskih za protiraketni Ščit pozabil na politiki kot Tony Blair, Rodri-tovrstno nevarnost, pravi Gr- gues Zapatero, Silvio Berlus- gi^- coni, lacques Chirac (ali pa lasvoj 11. september in sicer na muslimani Njihov olj je pobi- bratov. Nekakšna maksima a- Kasneje je Bush Šel v nepo- njegov naslednik), nemSki bile Žrtve ^^ 2002. Pravzaprav se jati vse zahodnjake brez razli- banja, način na gledanje in ra- sredno konfrontadjo z "zlobni- kancler (kanderka) in drugi, v vseh teh akdjah kaže neka lo- ke. Imda naj bi na tisoče pri- zumevanje sveta. Vendar pa mi nsžimi", Evropa pa ni bila ki so magnet za teroriste. Ne- ^gj'Qj^^iyjg lählcO güca. Države, 1q imajo svoje voj- padnikov in izšolanih aktivistov Al Kaida, radikalno islamsko ske v Afanistanu in Iraku do- po vsem svetu. Pripisujejo se gibanje, nikoli ni obstajalo kot za tak načiji. Želela je delovati bolj subtilno iif spoštovati su- Slovenci ävijajo sistemati&je teroristič- jim vsa mogoča grozodejstva, enotna organizacija. Zaradi verenost držav. O tovrstni ne napade. Prva je ustregla za- Od napadov na ameriško am- tega je tudi vojna proti teroriz- učinkovitosti je mnogo debat Burke pravi, da se organizad-Vojna proti teroilzmu. ZDA je, ki je prerasla v mit, nien vo- NiČ hudeSä btevam teroristov Španija, ki je basado, ruSilec Cole do posku- mu težja, kot bi si želeli. & ximaknila svojo voj^ iz Iraka, sov atentata na papeža v Mani- Vai«» rwtfi tomrfvmi nazadnje morda tudi zopet George Bush in Vladimir Putin. Bog ne daj. da bi gostili kako srečanje GS ali pa šejke z naito iz Saudske Arabije. Morda se bodo pri nas dogajali mi- sluteči turisti ^^^ ^ ^^ ^^^ ^^ ^^ sredstva izvirajo iz Saudske poudarjajo predvsem vojaško ditelj pa postaja legenda (tudi rovni pc^ovori med šiiti in su- Velika Britanija in AvstraLia. ki se sončijo na ^^ Arabije iz bo^stva družine Bm Laden. naslednja na vrsti Italija, sledila m obveščevalno dimen2i)0 voj- po zaslugi medijev), ne da pre- niti v Iraka Kdo ve. Stopui ne proti terorizma Buike pra- magati vojaško. Muslimani ne smo na mednarodno prizoriš- [ason Burke, britanski poro- vi, da je treba sovražnike od- smejo dobiti vtisa, da ^e za če in s tem moramo prevzeti DiSŽi Od tskrät ^ Danska, Nizozemska itd. Čevalec iz zahodne Aaje v svoji straniti in pri tem ne ustvarjati križarsko vojno, ampak, "da tudi določene odgovornosti in ^ ' Čeprav se razlog teroristov knjigi o Al Kaidi pravi, da ta be- novih. Zaliod sedaj zelo oblino se dogaja bitka med zahodom tveganja. To pomeni tudi več- j^^-pjgj gg fudi spreminjajo. Verjetno Irak res leä tri obdd5ja. Prvo je bilo od ustvarja iK>ve. Najbolj uönkovi- in ljudmi kot Bin laden To ni je stroške za varnost. Zaradi pn nas ne ni bistven pri vsem tem. Po- igSgdo J995m50gaseslavi}a- to pa je razumevanje in inte- boj za globalno prevlado, pač vse^ tega moramo tudi v Slo-stavlja se vprašanje, kaj na tem le skupine radikalnih borcev, gradja muslimanov v globaiizi- pa za srca in naklonjenost lju- veniji teroristične grožnje za- seznamu iščejo Egipt, Saudova gjYjojgj^Q več Arabija,Turäja in Irak? Islam- / cLrv ^ t T/lr^l^OVSI iJ ki so vznikle v posameznih drŽavah 2 namenom boriti se ran svet Tudi Borut Grgič. direktor Inštituta za strateške Stu- di, Tovrstno bitko pa zahod in četi jemati skrajno resno in naši zavezniki v musliman- predvsem se boriti proti tovrst- ski fundamentalisti združeni v proti sekularni in od zahoda di je v Ljubljani in gostu jod dan skem svetu izgubljamo," pravi nemu ustrahovanju. V nedav- zapuščenim Al Kaido pravijo, da so režimi v podkupljeni oblasti. To so bili Inštituta za strateške Študije Burke. nih napadih v Egiptu smo teh državah brezbožni in v veterani vojne proti Sovjetom EU v Parizu, pravi da je voja Kaj pa Slovenci? Pri vsem morda prvič bolj resno začuti- kovčkom sredi zahodnih sÜ. Te režime iz Afganistana, vsi radikalni ško posredovanje aktualno le tem se posla\dja vprašanje, kaj li, da bi bile žrtve terorizma si prizadevajo zamenjati in bord za pravoverni islam. Nji- na območjih, lqer je koncentra- imamo tukaj zraven Siovend? lahko tudi Slovend. Nič hude- I vzpostaviti islamsko vladavino, hovdlj je bila ponovna islami- dja upornikov prevelika. A^- Dejansko smo majhna drža- ga sluteči turisti, ki se^ondjo ' ' ^ kot so jo imeli Talibi v Afeani« zadja svojih dilav. Bin Laden nistan je bil bolj izjema kot pa va, ki nima posebnega vpliva na plaži. Od takrat naprej se ampak jih stanu. Glede zadnjih napadov v Egiptu domnevajo, da so pa je začel nekatere od teh gi- pravilo. Danes so se celice osa- na svetovno politiko. Naši in- tudi pri nas ne smejemo več banj finandrati in tako je pos- mosvojüe in ni več centralna teresi so bolj lokalne narave in zapuščenim kovčkom sredi r37^lTplilllPTnn usmerieni v spremembo jav- tal sčasoma znan po svoji fi- vodenja. Pravi, da je treba pre- ne posegamo v področje biv- Ljubljane, ampak jih razstrelju- ' ' n^a mnenja, ki bi na oblast nančni darežljivosti. Zaradi sekati poti finandranja in Ic^- ših kolonij ali islamskih dižav. jemo z vodnimi topovi. Za kar z vodnimi P^P^i^o öoveka, W hi bil bolj tega so ga izgnali iz Saudske stike vsake take celice posebej- !z lega vidilca smo popolnoma paselaiiko, kol vedno bolj ena* naklonjen vkljudtvi islama v Arabije, od koder je Šel najprej Mednarodna skupnosl se gle- nezanimivi. Vendar pa zadeva kopravni dani mednarodne topovi. dižavno zakonodajo. Sekularni Mubarak za njih ni prava izbi- V Afganistan, nato v Sudan, de lega strinja, različna pa so ni tako preproste. Čedalje bolj skupnosti trudimo, pa je de-kjer je ^adil celo in&astruktu- mnenja kaj storiti z državami, smo vpeti v mednarodne mokratizadja tretjega sveta, ki ra, saj ie radikalne stranke pre- ro za vadbišča. Na pritisk med- ki podpirajo terorizem. organizadje, Id pa imajo v sve- v nekaterih segmentih v obliki povedal. Toda ob tem se po- narodne javnosti so ga od tam V ameriški predvolilni kam- tu velik vpliv. Trenutno pred- Balkana pri nas sega prav pred sta>4ja vprašanje, kaj Al Kaida izgnali in pristal jev A%anista- panji smo lahko slišali odtke, sedujemo OVSE, ki ie dokai prag. Če bomo lispeli pomesti sploh je. nu, od koder so ga izgnali da bi lahko Clinton z bolj agre- vplivna organizadja za var- pred svojim pragom, bomo Pentagonova definicija Al Američani po 2001. Burice pri- sivno in odločno politiko pre- nost in sodelovanje. Naš zuna- morda lahko kaj naučili tudi Kaide pravi, da je to islamska znava, da je bil Bin Laden mo- prečil 11. september. Njegova nji minister hodi po vsem sve- Britance in Američane. Lv 12 GORENJSKI GLAS petek, 29. julija 2005 POGOVOR Razgledi Zadevam je treba priti do dna; jih zares reševati in pripeljati do uspešnega zaključka. Poudarek je treba dati izobraževanju, strokovnosti in ambiciji tožilcev. ožilec mora biti ambiciozen Barbara Brezicar, generalna državna tožilka "Problem je Maki eta Smolk 1 kar V Zakonu Na odboru za notranjo politiko in pravosodje v državnem o državnem c^govarjali na vprašanja poslancev v zvezi s poročilom o delu državnega tožilsiva v lanskem letu. Ka- tožilstvu, s kis dno pripombe na poročilo imater s katerim lahko II Oblika in struktura poro- äla se mi ne zdita ravno naj- skuoins ^^ ^ ^ preteklih i letih op)ozarjali tudi poslan- Dressnis le ^ tožilstvu pri- ^ & ' pravili osnutek novih navo- organiziran ^ii za pripravo lemih ^roa O m pn tem delno upoštevali Vri m 1 rj 31 ^^ pripombe poslancev. Na £N_L IXXlXlXdX» JI • ct L 'J podlag] osnutka bomo izde- Potrebn3 ie p)oskusno poUetno poro- ) i^ilr« r» HPIII H I-!» O i/n # aa tA^il. takšna Čdo o delu državnega tožilstva. Na ta nain bomo ugotovili, če navodila ustrezajo zakonska ^^ utegnUo priti do Sprememba, problemov. Spremembe za devajo tako strukturo samega poročila kot tudi statistički bo spremljanje pwameznih dejan) m zaključke, ki jih na prizadevala, da bi bili v no- posebne skupine tudi za na sem, da je v zakonu o ka* gled vsega njegovega dela. generalnemu O ko sklenemo. Nas namen )e državnemu ^^^^ predstaviti delo dižav- sodniki. vem plačnem sistemu fimk- ko sklenemo. NaŠ namen je, donarjev tožilci izenačeni s druga kazniva dejanja ali celo za en sam, konkreten ženskem postopku, ki dolo- Kolegi, ki so še pod prejŠ-ča> da lahko na konkretni primer, Skupaj s sodelavci zadevi v predkazenskem n]im vodstvom to delo opravili, so napisali tudi iz- nega tožilstva. Kako ocenjujete dosedanje delo državnih tožilcev^ Mar- bom pravosodnemu mini- postopku državni tožilec Črpno poročilo, zadeve, ki V prejšnjem sbtemu je bilo stru Še letos predlagala spre* usmerfa delo policistov, do- so za njim ostale, pa so pre- tožUstvo eden od podpornih membo zakona glede skupi- volj podlage za sodelovanje, vzeli drugi kolegi na Ijub- stebrov vladajoče politike. Je ne, predvsem za pregon res- To je v veČini primerov si- Hanskem tožilstvu. Teh za- tožilcu omogočila je namreč os^o nekaznova- da v ^asu tranzicije velika nala in pri tem računam na Zato je treba graditi na kon- 38 zadev in tega danes ni posebne sikatero kriminalno dejanje morda ta dediščina vplivala, nega gospodarskega krimi- cer dobro, ni pa vedno tako. dev je 377. Zastaralo pa je "Prepričana sem, da je knminalna dejanja niso bua niti odkrita niti sankcionira- blio opravljeno veliko dobre- na? skupine tudi f"f t ctvri nHni^vni ' Tisti, k) smo bili tožilci že njegovo podporo. Poleg tega smo na tožilstvu okre-pQi delo strokovnega centra in oddelka za izobraževa- kretnih situacijah, ugotavljati probleme in jih sproti mogoče sprememti. Zoper Mirana Železnika je kranj-reševati. Iz prakse vem, da sko tožilstvo vložilo obtožni za druga kazniva dejanja ali celo za en stvo mečejo tisti odmevnj v prejšnjem sistemu, se z za- nje. Strokovni center in izo pri tem ne pomaga nobena uredba." Pri zahtevnih pri- predlog. Tudi sicer se opravlja pregled dela Ijublianske- primeri, ki niso bili rešetii. res hudimi oblikami gospo- braževalni oddelek sem merih morajo pač zadeve ga okrožnega tožilstva. Ra« Vsekakor si bom prizadeva- darskega kriminala domala združila, vodenje pa prepu- reševati kriminalisti in to- čunam, da bo končan jese- la. da bi tožilci delali bolje. Še zlasti v zahtevnih zadevah, med katerimi je največ gospodarskega kriminala. nismo ukvarjali. Ker ovadb kratko malo skoraj ni bilo. stila enemu od kolegov vrhovnih državnih tožilcev. žile I s potrebnim znanjem ni. in motivacijo za dobro delo. ti Predvsem na tem področju Za pomoč v konkretnih za- Pričakujete, da bo primer vidim delo za mlade, ambid- devah, ki so pravnikom in Je po vašem mnenju srni- Pelek kadar koli rešen? g2JYj konkreten ^^ ^^^ področju moramo ozne tožilce. Seveda se mora tožilcem tuja, lahko strokov selno, da se kazniva dejanja pnmer tožilci pokazati večjo ambId- tudi odgovornost za delo to- ni center preskrbi strokov- mladoletnikov ob polnolet« jo. Zadevam je treba prid do žilcev povečati. Naloga politi- njake z različnih področij. nosti tako rekoč Čez noč dna; jih zares reševati in pri- ke pa je, njihovo delo pod- Hkrati pa bo vodja strokov- zbrišejo? Zaradi tega dej« Morda celo v doglednem Času. "Zadeva je v fezi, ko o postopanju odloča sodišče. peljali du uspešnega :ćakijuč- preti, ka. Poudarek je treba dati iz- nega centra skrbel tudi za stva namreč odrasli krimi- zato se kot generalna držav-izobraževanje, ki ga name- nalci za storitev kaznivega na loŽiUca vanjo ne vtikam. obraževanju. strokovnosti in Napovedali ste odločen boj ravamo med drugim usme- dejanja izrabijo otroka. ambid ji tožilcev." zoper gospodarski kriminal. riti tudi v analizo neuspešno S čim bosle dvignili ambicioznost tožilcev? Z višjo plačo? "Bistvo zagotovo ni v višji Se bo odslej s preganjanjem gospodarskega kriminala zaključenih konkretnih primerov. Na ta način bomo "To je seveda stvar zakonodajalca, sama pa bi težko presodila, ali je to tisto pol- Prepričana pa sem, da je treba zadevo iz medijev vrniti v sodno dvorano." ukvarfala skupina tožilcev za ^ahko ugotovili, kje so bile je. na katerem bi bilo mo- posebne zadeve? "Problem je v zakonu o dr- napake storjene. II goče zlorabo otrok v kriminalu preprečiti." plači. Potrebujemo mlade. žavnem tožilstvu, skladno s Kako se obnese uredba o so- ambidozne tožilce, ki so bili katerim lahko skupina pre-V nasprotju z nami. starejši- ganja le organiziran krimi- je mi, vzgojeni v bolj odprti nal. Potrebna je takšna za- diužbi. Ne glede na nagrado mora biti interes tožilca dela- delovanju tožilstva in polid-> Kaj se dogaja s primerom tožilca Mirana Železnika? Ie v primeru kazenske ovadbe zoper Mitjo Ribiči» Ča že kaj oprijemijivega? "Zadeva še ni odločena. Zaradi zahtevnosti, pravne problematike in mogočega II Uredba o sodelovanju Koliko spisov iz njegove timskega dela, sem odredi konska sprememba, ki bo med tožilstvom in polidjo je "omare' je zastaralo? la. da zadevo obravnavamo generalnemu državnemu to- povzročila papirnato vojno, "V primeru omenjenega na vrhovnem tožilstvu. Za ti dobro. Seveda pa si bom žilcu omogočila formirati rešQa pa ni ničesar. Prepriča- tožilca, je bil opravljen pre- zdaj lahko rečem le toliko. II GORENISKI GUS petek» 29. julija 2005 13 VERA Razgledi Nad sto slovenskih duhovnikov, redovnikov in redovnic ter laikov, deluje v misijonih, še posebej v Afriki in Južni Ameriki. nam v t sin Dr. Drago K. Ocvirk, profesor naTeološki fakulteti v Ljubljani in slovenski narodni ravnatelj 2A misiione "Nad 1000 zapirajo v svoje okvire» am- ......................................pak med seboj solidarno so- VCmih in v nedeljo je biJaKriStofova delujejo. Zato je današnja nedelja. Verniki so pri rna- misijonska dejavnost izme- j^gygj^jJj šah (lahko pa tudi kasneje) njava ljudi, dobrin in pogle- darovali za nakup vozü za dov med krajevnimi cerkva- glQygj^^gy jg slovenske misijonarje, ki so mi. Nekatere med njimi, zla- ' pogoj za njihovo uspešno de- sti afeiške, azijske in južnoa- T)ri sl lih n i IO kovanje. Pogosto tudi reiuje- meriŽke, nimajo dovolj svo- ^ jo živijenja tamkajšnjih ljudi, jih duhovnikov, redovnikov našemu vabilu ^^ bolniSmc sto tn več in redovnic, materialnih do- kilometrov. Z lanskimi daro- brin in pc^ojev za delovanje, za DOmOČ Dri vi je Misijonsko središče Slo- zato jim morajo druge soli- ^ ^ venije kupilo 18 terenskih vo- damo pomagati Ta solidar- Šolatliu otrok ^ katerih so jih dobili 16 nost je najbolj učinkovita s ' slovenski misijonarji na Ma- pomočjo misijonarjev, ki so V deželah Icier dagaskarju, na Slonokoščeni na kraju samem in vedo, ' ' obali, v Korigu, v Kambodži, kakšna pomoč je najbolj po- ^gJujgjQ naši ^^ MalaWju, v Rwandi in v trebna. Sodelovanje seveda / T Kil« v«*« no p^nfAl"« neUA Dv^ misi onani Zambiji. Dve vozili sta bili na ne poteka enostransko. Pre-predlog naših misijonarjev ko misijonarjev spornavamo podarjeni misijonarjem iz naön verskega in sicerSnje- X0 le dokaz da držav v okvim tako ga življenja mladih cerkva, ' ' imenovanih skupnih projek- širimo svoja obzorja in boga- gj^Q Slovenci ^^^ ^ Keniji in Kongu. Slo- timo dediščino verskih na- venski misijonarji so letos že vad, ki bi postale brez ustvai- dobri liudie " prosUi za 14 vozU. "VaŠ dar jalnega odnosa fosil in folk- ' ' ' misijonski avto kupuje in s lora. V 20. stoletju, posebej po drugi svetovni vojni» ko Krištofova nedelja (KriStof je so propadli veliki imperiji zavetnik popotnikov in ro- in so bQe v osvobojenih dr- IP DOVPdal tem ljudi reSuje, 'so zapisali dr. Drago K. sni in umski kondidji. To je osnova. Potem se vodstvo odloČi, kje bi bilo njegovo delovanje najbolj koristno. Misl-jonarstvo je še vedno nevarno. Letno je ubitih od 100 do 120 misijonarjev in misijo- nark. MoriJd so večinoma člani raznih kriminalnih združb. Najhujša preizkušnja so klima in tropske bolezni. Malarija je obvezna spremljevalka misijonarjev. Moram povedati, da slovenski misijonarji te težave dobro prenašajo." Dr. Drago OcvSrk Kdo odloča o delitvi denarja, ki ga vsako leto oktobra na misijonsko nedeljo darujejo verniki po svetu? "Na misijonsko nedeljo zbrani denar gre za dejavnost papeških misijonskih družb. O njegovi delitvi in projektih, ki jih bomo financirali, odločamo ravnatelji nacionalnih misijonskih središč, ki se vsako leto zberemo v Rimu, pri Čemer upoštevamo tudi mnenja marjev - op. ). K.) je prilož- žavah ustanovljene krajev- nokoščeni obali, duhovniki stov, to pa je posredovalo krajevnih škofov, Tudi slo-OCVirk ^^ pogovor 2 dr. Dra- ne cerkve, misijonarstvo ni iz ljubljanske nadškofije pa prošnjo vsem provincam, venski misijoni so bili že gom K. Ocvirkom o misijo- več klasično širjenje katoli- na Madagaskarju. Najprej tudi slovenski, ki seje odloä- vključeni v takšne projekte. ške vere v 'misijonskih pet let, potem pa je lahko nji- la za pomoč. Z leti je nastal Pri izboru projektov in delit-deželah', med katere šteje- hovo delovanje podaljšano še na Madagaskarju trden sb- vi denarja smo zelo natanč* ? nih in misijonarstvu nekoč in danes in o slovenskih mi- sijonarkah in misijonarjih, mo danes k še musliman- za pet let V tretji skupini pa venski MalgaŠld misijon. Le- ni. ki so nasledniki Friderika ske dežele, ampak pred- so laiški misijonarji in misi- tos so prizadele otok hude Barage in Franca Piica, ki sta vsem izmenjava ljudi, do- jonarke, ki se tri leta v okviru poplave, ki so uničile domo- Ali lahko Štejemo za mbljo- kot prva slovenska misijo- brin in znanj. Čas in okoliš- misijonskega središča pri- ve in pridelke ter povzročile narje tudi slovenske duhov- narja po letu 1830 delovala čine narekujejo različne po- pravljaio na novo delo, se lakoto. Na^i misijonarji so nike in redovnike, ki delujejo med ameriškimi Indijanci, dobe misijonarstva. Dr. Drago K. Ocvirk predava seznanjajo z razmerami v prosili za pomoč in skupaj z medSlovendposvetu, inse-deželah, kamorbodo šli, pre- Radiom Ognjišče smo junija stro Miriam Praprotnik iz na Teološki fakulteti v Ljub- Koliko Sk)venk in Sbvencev verjajo svojo vero in tudi pra- zbrali ix milijonov tolarjev za Naklega, ki pomaga v Alba Ijani svetovna verstva, misi- sploh deJuje v misijonih? vilnost svoje odločitve, da nakup riža, s katerim misijo- niji? jologijo in osnove bogoslovja "Okrog 100, Prva skupina bodo vsaj tri leta pomagali narji plačujejo domačine za "Sestra Miriam je misijo- in je slovenski narodni rav- so redovnice in redovniki, kakšnemu od naših misijo- delo pri obnovi mostov in ce- narka, sa[ gre za sodelova- natelj za misijone. zlasti lazaristi, h katerim so- narjev. To so večinoma mla- ste, ki so jih uničile ali poSko- nje med slovensko in alban- dim sam in se tudi imenuje- di ljudje, ki že delujejo v La- dovale poplave. Veliko tam- sko katoliško cerkvijo. Kaj sta misijob in misijonar? mo misijonska družba, jezu- tinsld Ameriki, na Madaga- kajšnjih ljudi namreč hoče Zdravnica in misijonarka V mistjona^u običajno vidi* iti in irandškanj. Misijonsko skarju, v Zambiji in pri jezu- delati in zaslužiti, riž pa je v Miriam deluje v Albaniji že mo človeka, ki oznanja dolo- razsežnost imajo tudi drugi itu Stanku Rozmanu, go- teh razmerah pravo plačilo, 13 let. Slovenski duhovniki čeno vero. redovi. Drugo skupino se- renjskem rojaku, ki deluje v saj rešuje lakoto/' "Misijonarje je do 19. slo- stavljajo Škofijski oziroma misijonski župniji Kasunga letja, ko so jih uvedli tudi protestanti, poznala samo katoliška Cerkev. Danes so to ljudje, ki jih določena krajev- vah, na primer na Poljskem, dejavni na Madagaskarju. svetni duhovniki, ki jih je v vMalawijuvAfnJd." misijonsko delo vključil papež Pij XII. V nekaterih drža- Slovenski mbijonarji so zelo jonih? Katere pogoje mora izpolnjevati kandidat za delo v misi- in redovniki, ki delujejo med Slovenci v Združenih državah Amerike, v Avstraliji, v Argentini in nekaterih drugih državah, niso misijo- "Najprej se mora čutiti po- narji, ampak izseljenski du-na Cerkev, na primer sloven- je bilo duhovnikov preveč. Zakaj prav na tem revnem klicanega za to poslanstvo. V hovnild. Spremljajo namreč južnoafriškem otoku v Indijskem oceanu ? ska, pošilja v pomoč drugi zato jim je bila dana mož- krajevni cerkvi. Vesoljna ka- nost delovanja v misijonih. toliška Cerkev je sestavljena Duhovniki iz koprske škofije iz krajevnih cerkva, ki se ne delujejo na tak način v Slo- sili za pomoč vodstvo lazari- najprej zdrav in v dobri tele- bivanju v novem okolju," Cerkvi velja pravilo, da nihče naše ljudi, ki so zaradi naj- ne sme ovirati tistega, ki želi različnejših vzrokov odšli "Tamkajšnji Škofie so pro- v misijone. Seveda mora biti na tuje, in jim pomagajo pri 14 GORENJSKI GLAS petek, 29. iulijd 2005 POGOVOR Rözgledi v 1. letniku srednje šole je pokadil prvi džojnt, med vojsko je poskusil tudi kaj drugega, po njej je segel tudi po morfiju. Pri 25 letih je bil že odvisen od heroina. Sedaj, ko je že nekaj let čist, je izdal roman o narkomanskem življenju • Kodrlajsasti piton. Džanki ne prizna na heroinu ii Moja hči je Marko Ješe, ozdravljeni narkoman, avtor romana Kodrlajsasti piton Simon Šubic nesreä je bUo hudo, priklenjen sem bil na invalidski Roman Kodrlajsasti piton, voziiek. Tedaj me je psiholo- rekla, če bo še kdo, ki bo prebral to knjigo, posegel po drogi, je totalen idiot Če padce, usode veäne junakov danes ne znam odgovoriti- ki je pred dnevi izšel pri za* ložbi Rotiš iz Maribora, zelo ginja na S06 pripravila, da naj pisanje dokončam. Pisati neposredno in detajlno opi- sem sicer začel pri devetnaj-suje življenje in razmišljanje stih letih, ko je moj prijatelj narkomanov, njihove padce, utonil na Bledu. Zakaj točno vzpone in običajno znova sem sploh začel pisati, še je torej kdo v knjigi se končajo s propa- Enostavno sem tedaj začutil, dom ali smrtjo. Dioga pome- da se bo nekaj zgodilo in da ni propad, poreče 39-letni moram lo ljudem povedati." avtor romana Marko JeSe iz V precepu vzeü drogo ali ne, naj najprej prebere knjigo. Te bU prijatelj, ki je utonil, ni koži izkusil vso nar ko- narkoman ^ mansko bedo. Danes je "äst" in želi. da bi bili "čisti" "Narkoman ravno ne. Če pa bi živel še naprej pa bi to tadi drugi. Želi si, da nikogar verjetno postal, Drogiral se je ne bi preganjal kodrlajsasd že občasno, vendar še ni bil piton, pojava iz nočnih mor zasvojen. II vnaprej opravičujem, saj se z Pn devetnajstih lorej tudi Markom poznava in sva se v sam Še nisi imel velikih pogovoru tikala. Morda so težav? Da bo vedel .tZfi^^"^!!!!^^^ kaj vse je narkoman pripravljen narediti za en ko bolj pristni. "Tedaj smo drogo v bistvu le bolj preizlcušali." Kakšni so prvi odzivi na knjigo ? "Zaenkrat so odzivi zelo Spon II Prav to me preseneča, da si pisal o narkomanski temati- ske založbe Rotiš, da jim je Šal, da se nihče ne more pre- je pa zaradi droge prodajalo ki, a si kljub temu kasneje zgodba zanimiva in da bi jo poznati. Kar se je na primer ogromno narkomanov oziro- pozitivni, Vsak mi pove, da povsem zabredel v drogo, radi objavili v knjižni obliki, kot džanldju dogajalo meni, ma narkomank in se verjet- ga je povsem osvojila. Ravno Kako te to možno? Urednica Melita Roj me je sem polovico stvari pripisal no Se danes. Meni se ni bilo danes mi je znanka, ki sem ii "Tudi sam ne najdem pra- kasneje poklicala in pojasni- MaJcsu, polovico pa )anu. Iz treba, ker sem bil preveč včeraj dal knjigo, dejala, da vega odgovora. Celo pesem la, da je zgodbo pregledalo tega sledi, da sta obema iznajdljiv. Vedno sem našel sem ji ukradel noč. ker ni Nikoli več. ki je vtkana v knji- kakšnih sedem lektorjev, Id manjkali še drugi polovid. način, da sem prišel do mogla nehati brati. Da je go, sem napisal pred crinaj* pa so pisanje le lektorsko Poiskal sem ju pri drugih denarja..." takoj padla v zgodbo, še sam stimi leti, ko sem bil najbolj sem jo znova prebral z užit- na dnu. ko sem resnično pre- obdelali. Njej pa je v zgodbi nekaj manjkalo, vendar narkomanih, ki pa jih v knjigi sploh ne opisujem. ... recimo s krajo? kom. Ko sem jo prebiral, mišljeval o samomoru in sama ni znala odgovoriti, kaj. Dogodki, ki so opisani v knji- " Nikoli nisem počel hudih nisem mogel verjeti, da sem sem svojima otrokoma Že Tako se je nazadnje obrnila gi, so vseeno resnični. Ko kriminalnih dejanj, vlamljal jo res sam napisal, da se mi ie vse to dogajalo. Do danes napisal poslovilni pismi. Hvala bogu nikoli nisem na Branka Gradišnika, da je opisujem, kako je Maks dva- ali banke ropal- Kradel sem zgodbo izpüü. Sam sem'na kratvlomilvbife,sejetotudi sem namreč že pozabil neka- zbral dovolj moči, da bi primervsepisalvCretjiosebi, res zgodilo. Ne sicer meni, pa kot sraka, a sem vedno pazil, da nisem okiadel tera občutja, ki sem jih doživljal kot džanki." Knj^ si začel pisati pr^ dvajsetimi led in si jo zve^e pisal, ko si bil še narkoman. Kaj te je privedlo k pisanju? "Knjiga je po fragmentih nastajala sedemnajst let. Pisal sem nekaj mesecev, droge." nato dolgo nič. Ko sem bil na samomor tudi storil. Najbolj me danes čudi, da sem ves Čas iskal naän, kako naj storim konec, a nikoli niti Branko pa je Maksa spravil v zgodilo se je mojemu prijale- nekoga osebno, ampak usta- prvo osebo in dodal še nekaj Iju. Nenazadnje v romanu novo, državo. Tako sem naj- detajlov. Branko ima velike umreta tako Maks in njegova več kiadel po trgovinah in zasluge pri izidu te knjige, sestra Romana pa sva s nato robo zdilal naprej." pomislil nisem, da bi si vzel Zgodbe sicer ni veliko spre-prevelik odmerek. Ponos mi minjal, jo je pa spravil v smi-očitno ni pustil, da bi ljudje selno celoto, v obliko roma- sestro - hvala bogu - še oba živa." govorili: umrl je zaradi na. Vedeti je pač treba, da Je tvoja sestra kaj nasproto- In prodajal si osebno premoženje? "V knjigi opisujem, kako sem jo večji del pisal kot dianW " primer na zdravljenju komuni v Italiji, sem pisal Kot soavtor romana je podpisan Branko Gradišnik. po cele dneve, potem pa Kako je prišlo do sodelova- vala, ko je izvedela, da bosta sta jan in njegova punca , v romanu Maks In Romana zaradi droge svoje stanova- nastopala v prvi osebi? Ne nje povsem oskubila. To se So junaki, ki nastopajo v nazadnje opisuješ, da sta je dejansko zgodilo meni. V zgodbi, resnični? SI ti oba za drogo prodajala svoji nekem obdobju sva imela s sem na pisanje spet pozabil. Zaključil sem jo, ko sem bil nja z njim? "Odlomke romana sem Maks? "Zgodba sicer temelji na telesi. "Ni nasprotovala, saj mi je star 36 let- Vmes sem imel poslal vsem večjim založ- resničnih dogodkih, na res- takoj rekla, da kdor jo pozna, punco ogromno denarja. Zaradi droge sva nato z dobrega avtomobila pristala hudo prometno nesrečo, v bam v Sloveniji in dopisal, da ničnih doživetjih in lastno- ve, da to ni ona. Moja sestra na fičotu, na koncu sva pro- kateri me je, pešca, zbila neka voznica. Takoj po gre za resnične dogodke, stih konkretnih oseb, vendar se ne bi nikoli prodajala, si dala še njega- Stanovanje Odgovorili so mi iz maribor- sem vse skupaj tako preme» raje metek v glavo pošlje. Se sva imela povsem prazno, CORENISKrCUS petek, 20. julija 2005 15 POGOVOR Razgledi I dobesedno prazno. Samo sveča nama je gorela. Droga Kdaj si spJoh zaČeJ z dr<^o? "V prvem letniku eko- Kdaj si spoznaj» da si odvisen? "Na heroin sem prešel pri Človeku pobere vse. In kar je nomske Šole se je sošolcu iz najbolj zarumivo» zaradi tega peresnice zvalil nek bel zvi- 25 letih. Do takrat sem ga Narkomana se verjetno začno Izogibali tudi znanci, prijatelji, sosedje? "Kakšno kto se da lepo Dolso SI Ilisem skrivati, da si džanki. Naj- bolj se opazi, ker otrok pada priZIlSl ds To je povsem normalno, iz ene skrajnosti v drugo. se sploh nisem obremenje- tek. Ves začuden ga vpra- večinoma pil oziroma sem nekako spontano se to Ko je nekdo zadet, te vse SCITl USVICČCII val. Sem pač džanki, ostale pa nič ne briga, sem si govoril." Šam, kaj ima. Prvič v Življenju sem tedaj slišal za travo. Po šoli sva džojnt se še obvladoval. Dolgo si zgodi in džanki se zaradi nisem priznal, da sem navle- tega sploh ne sekira. Saj se čen. VesČas sem si prigovar- nima z njimi v bistvu ni- Drugič, ko je v krizi, ko uboga, na vse zahteve odgovarja; iz. seveda oči. Ves Čas si Veliko oseb v knjigi na koncu umre. Koliko narkoman- je začelo." skih prijateljev je umrlo tebi? Koliko jih danes še No, od marihuane do he- sem zjutraj vstal in me je bi se lahko le z drugimi težite. Vidi se po očeh. ženi- srečuješ? "V knjigi sta izmišljeni le smrti Maksa in Romane oziroma nihče od meni skupaj pokadila in tako s« jal, saj ni še niČ resnega, saj česar pogovarjati. S tabo se droga popušča, je džanki DriSOVSriaŠ " mi ni treba še nič skrbeti, saj kot džanki ne bi imel nič- živčen, znori zaradi vsake * €) I ' lahko takoj neham. In ko esar pogovarjati, pogovarjal besede, češ kaj mi spet g^j j^j ^^J^Q sem zjutraj vstal in me je bi se lahko le z drugimi težite. Vidi se po očeh, zeni- ' roina je vseeno kar velik bolelo, sem si dejal, ah, se ga džankiji. Med njimi pa se cah. Ko si zadet, imaš piki- hudo korak ... bom pa zadel in bo dobro, pogovor cel dan vrti le okoli ci, ne zenici. Pri heroinu "Kar pravijo, da se vse Ves čas si prigovarjaš, saj ni droge: kje jo dobiti, koliko si ves čas zaspan, lenoben, g^j hcrOlUS ^ A ^m ^Mtfflft« i taft M M i ^^ ^ ^ i A M^« A ^«ftl A n ^ ^ A ^ ^ «A ^ L^^ «ft »i I« A • «« «»A^ A« JK ß poznanih ni umrl na tak začne pri travi in konča s heroinom, seveda ni res. Še način. Drugače je vse res. danes poznam mnoge, ki gal si ga bom pa vseeno, tem ni." Umrlo mi je veliko prijate- kadijo trave, pa na heroin Enostavno sem slepil same- tako hudo, saj heroina sploh stane, kakšna je roba, kako pri kokainu si ves evforičen, ne potrebu jem, ampak vbriz- priti do denarja. Drugih najraje bi samo skakal v SüIoH 116 zrak. Seveda v stanovanju Ijev, dostikrat zaradi prevelikega odmerka, tako kot je opisano v knjigi." niti pomislijo ne. Poznam ga sebe. Dokler ni bilo prepo- Dn^ )e tudj zelo draga od» predmeti, celo nekaj takih, ki so zno..." počasi začno izginjati razni pOtTCbujcni poskusili tudi že heroin, pa so potem dejali, da to ni Kakšno je življenje narko-[n čeprav je zaradi droge zanje. A slednji so res izje- mana? Verjetno zelo težko? visnost. Kako narkomani sploh naberejo toliko de* narja? "Se danes se sprašujem. In kako naj starši reagirajo, ko spoznajo, kaj se dogaja z obt>kom? ampak vbrizgal si ga bom pa umrlo toliko prijateljev, si me, saj je preveč dober "Težjega življenja si sploh kako mi je to uspevalo. "Najprej morajo obvezno VSCCHO kljub temu Še naprej ostajal občutek, ko si prvič vbriz- ne znam predstavljati. V Večina džankijev sploh nik- gaš heroin. Kako sem sam prešel na heroin? Niti ne času, ko sem bü sam džanki, jer ne dela, pa mora vsak najti prasn dokaz, da )e otrok narkoman. Džanki ne je bilo še težje. Tedaj nismo dan nekje nabrati najmanj bo nikoli kar tako priznal, Enostavno sem znam odgovoriti. Takrat so poznali metadona In smo se tri jurje, kar je sto tisoč da je na igli. Ni pogojev, da slCDll SamCSS narkoman. Se prijateljeva smrt narkomana sploh do« takne> "Seveda se ga, zelo. A bili hipijevski časi in naj- zjutraj res zbudili v krizi- V tolarjev na mesec. Ampak bi kaj takega storil. Lahko džankiju možgani ne deluje- večji frajer si bil, če si ga pil krizi pa je narkoman pri- to je minimalna vsota, to je ga režeš z nožem, ti tega ne SSbC Dolclcr lil jo tako kot pri normalnem in "sral". Sploh pri ženskah pravljen storiti vse. Ce bi se, le toliko, da je džanki zdrav, bo priznal. Ko mu erüaat to Človeku, pri džankiju so možgani otopeli." si bü glavni. In tako se ga redmo, jaz zbudil v krizi in ne pa tudi zadet. A teh sto dokažeš, potem bo priznal. pfgnOZnO stokrat napiješ in ti nekdo bi tedaj nekdo prišel do jurjev je izbrskal prav vsak Tedaj ga je treba po hitrem ^ ^ ponudi heroin, čel to je pa mene in mi ponudil en špon, džanki, še danes ne vem, postopku poslati v komuno. Koliko narkomanov se res dobro. In ker si pijan, ga če mu zanj prodam svojo kje in kako. Sam sem kar Naj otrok Še tako obljublja, sploh uspe rešiti, kot je nazadnje tudi poskusiš. K hčer, bi mu rekel: 'Ma, odpe- precej delal, predvsem pri- da bo sam prenehal, ga ne uspelo vama s sestro? odločitvi, da nekdo poskusi Iji jo že enkrat. Kaj sploh ložnostno. Kako mi je uspe- poslušati. Komuna je edina "Zelo, zelo malo. V bistvu heroin, v devetdesetih sprašuješ, počni z njo, kar lo dobiti denar, ko nisem pot do ozdravitve. Kar je od moje narkomanske dru- odstotkih prispeva prav ŠČine ne poznam nikogar, alkohol. Alkohol ti da koraj- Ostali so že mrtvi ali pa so Še žo, odklopi ti možgane in danes na igli. Moraš imeti ne pomisliš na posledice. hočeš.'Svojega lastnega otro- delal, pa se čudim še danes, uspelo meni, ne uspe sko ka. ki ga imam nadvse lad, bi bil tedaj pripravljen zamenjati za en sam špon! Si Enostavno sem ga nekje izbrskal, ali sem nekje raj nikomur. Še sestri bi težko uspelo, če ne bi prej ukradel dva jurja ali kaj meni, ker me je vedno zelo trdno voljo, da ti uspe." Ko enkrat vzameš heroin, predstavljaš.^ Tega mi ni ukradel drugemu džankiju posnemala in sem ji ves čas pa ni več izhoda. Trezen nerodno priznati, tako je pač ali ukradel žgano pijačo v prigovarjal, da bo njej tudi Jan iz Kodrlajsastega pitona dobro premisli, ali je vred- bilo. Možgani džankiju ne trgovini in jo kasneje za uspelo. Na prste ene roke se je večkrat neuspešno zdravil. Tudi ti? "Vsaj petkrat sem padel nazaj v drogo. V komuni sem se na primer zdravil le pol leta, kar je absolutno pre- no poskusiti heroin, ker se delujejo, vse te boli, zebe te zaveda posledic." Grozno je." denar zamenjal v bifeju ..." lahko preštejem narkomane, ki so se sami rešili." Pri tebi sta menda starša Je bil Kranj v 80. letih že Kransterdam? "Kranj je bil tako pred dvaj- različno reagirala, setimi leti kot danes največje narkomansko središče v 'Oče je reagiraj kot večina drugih očetov. Obsojal me je. malo, v njej je treba biti vsaj ^e bova fiksai, sva sklenila. Še uh deset gramov tri leQ. Po pel leta telo sicer P^ ^^ nartdik, kot je rekel Kosec Sloveniji. Takrat smo se zbi- bÜ [e razočaran nad svojim res ni več navajeno na drogo, • ^ ^^ ^ ^ ^^J- ^ ^^ sklepom sua ^li pod mostom v kanjonu sinom, ker sem prizadel nje- a v glavi si še vedno džanki in Ampak zjutraj: ko sva se zbudila, sva se zopet obupno p^ stanovanjih, naza- res rabiš, da se počasi vpelješ P^^^^- ^ ...... ^ dnje v okoDd centra za odvis- nike na Planini." v normalno življenje." 'Toka ne grem v Šolo," je rekla Romana. In Mi sklenila, da si čisto malo skuhava, potem pa do večera nič. Kaj se je potem zgodüo. da • stoijeno. gov ego. Reagiral je povsem napačno, saj narkomana očitki še bolj pahnejo v drogo. Mami je reagirala V Kodrlajsastem pitonu povsem nasprotno, želela mi > II Popoldne s^a sedela zopet v sebi in kari^ tri dni nekaj govorila. O ^aks v drogo porine tudi je pomagati- Ves čas me je šoli. športu... Z mislimi pa sva bila v resnici čisto drugie. Čakala sestro Romano, kar se ti je spodbujala in mi pripovedo-Nikoli ne bom pozabU ^v« dn*g na drugega, kdo bo prvi predlagal heroin. Končno sem ^godUo tudi v resnici. Ti vala, da se lahko rešim. Le z si ostal trden in vztrajaš še danes? tistega jutra. V kopalnid si umivam zobe in se pogle- se opogumil: "Kaj pa če bi zdajle skuhala in potem raje zvečer ne bi?" sestra danes to zameri? mimo besedo in brezpogoj- Ne, nikoli mi ni očitala. V no podporo je možno narko-kakšnem prepiru, ko sva bila manu odpreti oči, kam pelje dam v ogledalo. V tistem tre- "Kenije prav." seje takoj strinjala. nutku sem doživel popoln ^^ ^ ^ ^ skuhava še enega. zato y ^rizi^ j^' ^„^»rda storila, droga, "flashback", v glavi se mi je n?5 vse drug/iče, In ravno v Umjefinta, razumeU-jutri gj^^r pa ne. Sedaj, ko je ästa, zavrtelo vse življenje. Rekel > ^no jutri, niiroi/ «« spremeni v rfanes/ sem si: Kaj delam? Kaj pa sploh ne. O narkoman- Se kaj bojiš, da bi te driw delam?!' Prav potne kaplje so skem življenju se z njo sploh ne pc^ovari ava več, čez nj ega spet premamila? "Zaradi mene lahko hero- mi pritekle po čelu. V tistem ^^ ^em prišel domov, je bilo v sobi. kot bi treščila bomba. Vse je ^^ potegnila črto in za naju in dežuje, pa me ne bo več trenutku sem se odloäl, da je ^^ razmetano, vse pokozlano, če ne celo posrano, predali so „e obstaja več. Sam se na premamü. Enostavno sem sedaj res konec z drogo. V ^^^^ P'^ P® P^ ^ ^obi. tisto življenje spomnim, kot ga prerasel, kot sem prerasel dveh mesecih sem se nato Romana jc seveda na kavču drgetala in škrgetala z zobmi ^^ ^ ^^ dogajalo Maksu in puberteto." očistil in äst sem že sedem. ^^^ ^^ dovp?f " je zavpik. "Vidim te! Vem, jaj^y^ ^e pa meni." osem let." Si šel spet v komuno? da imaš nekje steš, dobro vem." Kot ns je planila m me začela čisto resno stwfcat za vrat. "Zadet si, zadet si!" Je vpila. "Saj vidim, da si se zadel! Prasec, Ne dva meseca sem bil P'^skleti prasecl Daj Še meni! A si išiš?! Daj še mene!" na m€rtadonu. nato pa tudi to ^cm jo, daje zletela na kavč. ne več- Enostavno se mi je v glavi nekaj obrnilo in komu ne sploh nisem rabil." Odlomka iz Maksove pripovedi v romanu Kodriajsasti piton. Doma so pozno odkrili, da sta s sestro postala odvisnika. saj starša o drogi nista bila poučena. Na kaj naj bodo starši pozorni, da bodo Čimprej odkrili, da so njihovi otroci na igli? KNIKiO Kodrtajsastiponl lahko naročite pri Založbi Rot^ 02 33 24 744. r* WWW. rotiš ,s i { i6 GORENJSKI GLAS petek, 20. julija 2005 USODE y GODOVI Razgledi Po svoje sem bil celo srečen, očeta nisem niti za hip pogrešal. Odločil sem se, da vseeno grem domov, da tam najdem novo priložnost. nazaj " jg 5 Milena MiKLAVČtć novo žensko . ^^ J^ hotel "prinesti noter" vse ^^ zgocUlo njenemu sinu. izgubljene domov, je že kmalu ugotovil, da se mama ni niti toliko streznila, da bi spoznala, kaj urice, za katere ga je prikrajšala mama. Zato sta večino časa, ko Teden je preživela na uiia ali doma, na vrtu. ker je oče ni spustil v hiSo. Bila je zanemarjena, smrdela je po pijad in po umazaniji in prva stvar, ki jo je Franjo naredil, je bila, da jo je spravil v kopalnico in očedil. izgovori 2 otožnim vzdihom. Oće je medtem k hiši pri- i a u e S do Milana. Po svoje sem imel srečo, avtomobilska peljal že drugo žensko. Ta je industrija je bila v razcvetu, bila pedantna, sitna, natanč- od delodajalcev ni nihče na in ni dovolila, da bi kjer- vprašal, kdo si in od kod si glavno je bilo, da si hotel delati. Našel sem delo v neki tovarni, kjer so izdelovali avtomobilske dele za dirkalne avtomobile. Bil sem total» no preč, zdelo se mi je, da mi je sekira padla v med. Tam sem ostal skoraj dve leti, do tiste znane stavke v avtomo koli ležal prah ali kakšna druga navlaka, ki je je bilo prej polno po vseh kotih. Franjo se je le stežka navadil na nov red. "Oče je s to novo žensko hotel "prinesti noter" vse 5 izgubljene urice, za katere ga je prikrajšala mama. **' Zato sta večino časa, ko büski industriji, ko so Šl "Si predstavljate otroka, ki je v morje in utonila. Franjo sobo in požrl vse tablete riistabilavsiužbi. preležalav delavci na cesto in zahteval umiva svojo golo mamo! ne bo nikoli vedel, kakšna hkrati, Id so še ostale v škatli- postelji Takrat sem bil neza» večje plačilo in boljše delov Raje ne. Ni prijeten pogled- smrt je bila to. Bilo je pa d. Tokrat me je rešil oče. Ne želen. Vendar mi ona tega • •! - Najteže jo je bilo spraviti 12 grozno, ko so čez nekaj dni vem, zakaj se mu je zdelo nikoli ni pokazala, le oče me A XAö Id L'^Xd U^^fi C01 v T^cnal a IcTn na urat^ rvNtrVali rr^tlir'ni V» »n rv^tre^nn Ha i »HrJ v cnKr» I o f^j vi^AnHo metal V službi, ne pogoje. Tisti dve leti mi m bilo slabo. Zaslužil sem veli kadi. saj je v njej zaspala- Ko na vrata potrkali mihčniki m potrebno, da je udri v sobo, je, čez vikende redno, metal ko, imel sem najeto sobo, sem jo vlekel ven, mi je povedali, kaj se je zgodilo, saj mi je pred tem že stokrat iz hiše. Včasih sem odšel k kjer sem v glavnem le spal, njeno telo zdrsnilo iz rok in z Oče je udaril po mizi in zav- pokazal, da me ne mara. babid, drugič spet k neki glavo je udarila ob tla. pil, da je "baba hudičeva Toda takrat, ko sem se v bol- daljni teti po očetovi strani, v Ivi ^idvu jc uudtad uu vid. 1^11, Ud je u«tL>d iiuuiucvd preiezaia PrebUa si je žilo na sendh, dobila, kar je iskala", Franjo 1.. da je kri v hipu zalila plošči- pa je šel z njimi in prevzel V postelji. ce. Ustrašil sem se taico, da truplo. Uredil je vse potreb- 1 1 .1 sem se kar sesedel. Na srečo no za skromen pogreb. Ob •1 aiCrat sem Dil ni bilo hujšega, hvala bogu. grobu je stal sam, saj niti nišnid prebudil, sta ga sočutje in skrb zame že minila. Stal je ob mojem vzglavju in mi kar naprej ponavljal "kakršna mat', tak otrok. glavnem, postal sem brezdomec. Šolo sem zanemaril, da tudi deklet mi ni manjkalo, o avtomobilih sem se naučil toliko kot malokdo. Po svoje sem bil celo srečen, očeta nezaželen. Potem sem jo odvlekel v babica ni želela priti. Preveč jebemti". posteljo, kjer je prespala popoldan in del noči. Zmeraj, ko se je prebudila, je gorja nam je naredila, se je opravičevala. Njegove besede so mi šle do srca. Nisem hotel biti tak Vse, kar sem takrat počel, kot mama, res ne. Zgrozil je bol) nisem mogel. Vsi nisem niti za hip pogrešal, moji načrti o Študiju so spla- OdloČil sem se, da vseeno vali po vodi. Potem sem se Se grem domov, da tam najdem zaljubil in to nesrečno. Toda novo priložnost Do meje je starši tega dekleta so izvedeli zame. žal- Naša družina je bila takrat nekakšen strah in še nekako šlo. potem pa se je zapletlo. Na kraju, kjer sem jo prvič morala nekaj spiti. V hiši ni je bilo kot v sanjah. Ničesar sem se ob misli, da podobno trepet Pirana in lo^čno je prečkal, so začeli graditi bilo nobene steklenice, zato se nisem zavedal. Goltal sem kot oče, razmišlja še kdo. Ko büo, da so ji prepovedali trgovski center in ko sem je odkoiovratiia ven, do prve- tablete, ki so mi jih dali v bol- me je zdravnik vprašal, ali hoditi z menoj. ga odprtega bifeja. Potem je nišnid, drugače ne bi preži- hočem, da me dajo na psihi- spet več dni ni bilo na spre- vel. Bil sem Se otrok, vendar atrično zdravljenje, sem gled ....., " je pripovedoval tega kot da nihče od odraslih odkimal. Zdeio se mi je, da Franjo. Nekoč jo je preveč ni hotel opaziti. Šel sem se bom lahko pozdravil Ne vem, kaj me je pičilo, toda v hipu sem se odloČil, da videl, da ne bo Šlo vse gladko, mi je srce padlo v hlače. Slišal sem namreč, da bom pobegnil v Italijo in lam begunce na naši strani brez začel novo življenje. To mi je usmiljenja ustrelijo, tega zaneslo Čez pomol, zdiknila domov, se zaklenil v svojo sam." Zadnje besede Franjo tudi uspelo, prišel sem celo sem se pa bal," Prazniki in godovi Jezuit Ignac lože Košniek se zaobljubili avgusta leta 12 Vetcellija {283 • ^71), ki je 1534, Pravila družbe je 27- zavetnik reda avguštincev, septembra leta 1540 p>oCrdil in cerkvice Pordunkula nad papež Pavel lil. Ignadj je mestom Assisi v Italiji v bil njen prvi predstojnik ozi- katero je rad zahajal roma general. Prva naloga Frančišek AsiŠki in v hiši poleg nje leta 1226 tudi umrl Danes. 29. julija, je praznik mučenke Blaženke ali reda je bila prenova cerkve Marijo in Lazarjem zgodilo telj Družbe Jezusove ali po loütvi protestantov. V po Jezusovi smrti, ni poro- jezuitov. 0 Basku, ki se je Slovenijo, k Sv. Jakobu v V sredo, 3. avgusta, bo čil, Verjetno so morali beža- na gradu Lojola rodil leta Ljubljani, so prišli jezuiti praznik Lidije, makedonske ustanovili ti. Legenda pravi, da naj bi 1491. je treba napisati nekaj leta 1597 in Bealrike, kralja Olafa in zapustili Sveto deželo in več besed- Krstili so ga za visoko šolo. pomembnih osebnosri iz bežali v Francijo, kjer naj bi Iniga, med študijem v praznovali tisti, ki jim j^ jezusovega življenja, Marte postal Lazar škof v Parizu pa je postal Ignaius ime IgnadI, Ignac ali Nace prvo žene, rojene v Mali Aziji, bodo ugledne in samostojne m je žene, trgovke s škrlatom, ki se je dala krstiti ukrog le U in njenega brata Lazarja iz Marseillesu- de Loyola. Beseda "ignis" V ponedeljek, 1. avgusta, 52. In vseh deklet in žena, ki Betanije. Betanija je naselje nad Jeruzalemom, Jutri, 30. julija, bo dan pomeni ogenj. Najprej je bil spomina na Škofa Justina de res bojevit vojak, pri obram- praznik Ligvo- Jezusovem času pa so tam Jacobisa, kneginjo bi Pamplone leta 1521 pa ga rija (1696 • 1787). Najprej je imajo danes to ime. V četrtek, 4. avgusta, pa se bo katoliška Cerkev posebej živeli sestri Marija in Marta Ingeborgo in cerkvenega je zadela krogla in ga hudo bil pravnik v Neaplju, nato počastila spomin na zname- ter njun brat Lazar. Jezus in učitelja, škofa v Ravenni ranila. Med zdravljenjem je duhovnßc nitega župnika Janeza njegovi spremljevalci so bQi Perra Krizologa, ki je slovel pogosti gostje hiše. Lazar kot odličen govornik in pre- naj bi umrl zaradi gobavo- prost človek, V bogati je sti, vendar ga je Jezus obu- zapuščini se je ohranilo dii v življenje. Zato so bol- okrog 200 pridig-nišnice za kužne včasih začel brati knjigo o Življenju' svetnikov. Vsebina ga je tako navdušila, da je odšel z znamenito romarsko središče Montserrat, se spoveda) ustanovil red redemptori- Marija Vianeja iz francoske stov, ki Še danes uspešno vasice Ars, misijo- V skromni župniji je e je na vzgajal in učil mlade m V nedeljo, 31. julija, bodo in pod Marijin oltar položD imenovali lazareti, Lazar pa je zavetnik grobarjev. O praznovali mučenec Fabij, mučenka Helena Švedska viteški meč. Začel je Študirati in snovati Družbo tem, kaj se je z Marto, in Ignadj Lojolski, ustanovi- Jezusovo. Njeni prvi dani so sodeluje pri ljudskih misijo-nih. Alfonz ügvorij se je na Dunaju seznanil tudi z našim misijonarjem Friderikom Baragom. V torek, 2. avgusta, se bo cerkev spomnila Škofa Evzebija stare ter preganjal po njegovem mnenju Štiri škodljive razvade: nedeljsko delo, popivanje, ples in preklinjanje. sj.. lO. 4 » i * v • -.'i 1 . ♦ ♦ fc •i. : bil ard I I H. 4 » K Podjetje Al bis, d.o^o,, ki se ukvarja s poslovanjem in upravijanjem nepremičnin, na območju obrtno industrijske cone na Savski ulici 34 v Kranju (nekdanji Intex) gradi center dobrega počutja (wellness center), ki bo največji tovrstni center na Gorenjskem in drugi največji v Sloveniji. Na 3.200 kvadratnih metrov površine v treh etažah bodo na enem mestu združene različne dejavnosti, katerih ponudba je ta trenutek razpršena po vsej Gorenjski, kar je po opravljenih analizah tudi najbolj smotrno. V novem Mega centru bodo obiskovalci odkrili številne sodobne oblike sprostitve. Telo in duha bodo tičku. v frizerskem salonu, v biljardnem klubu in športnem baru V Albisu zagotavljajo, da bodo cene storitev v Mega centru v Kranju oblikovane po gorenjsko, torej prilagojene vsakemu žepu. Težav obiskovalcev s parkiranjem ne bo, saj bo ob centru urejeno veliko parkirišče. Center dobrega počutja bodo predvidoma zgradili do 15. septembra, nato pa se bodo v Albisu pripravljali na novo investicijo, ki bo sledila v naslednjem letu. Poteg wellness centra bodo namreč s 1. aprilom 2006 na 2.000 kvadratnih metrih začeli graditi tudi prvi "disco-bowling center" na Gorenjskem, v ka- lahko krepili s fitnessom, badmintonom, skvošem, aerobi- terem bo osem bowling stez. Podjetje Albis bo torej v Kra- ko, jogo, plesom, borilnimi veščinami, dobro počutje pridobivali v svetu savn, v solariju, ob masaži, v lepotilnem ko- nju v dveh letih ponudilo številne možnosti sprostitve in predvsem take, ki so tudi v svetu najbolj v vzponu. I o t i8 GORENISKI GLAS petek, 29. julija 2005 KNJIGA Razgledi Splošna temeljna ugotovitev je, da so muslimani» kljub dejstvu, da praviloma opravljajo najslabše plačana dela, v ekonomskem smislu sicer vključeni v družbo, politično in kulturno pa ne. am in Zahod Ali svet Ahmed Pasić večinoma posledica ekc- islamskem svetu so jezni na državam marsikje zbuja Teheranu leta 1979. Islam nemških priseljevanj. resnično vozi v zadnjih petih letih smo ^^^^^^ mushmanov v bili priča tektonskemu pre- ^^ ^ najgtevilč- S polno miku v svetovni politiki. diUvzh (Nemčiji, ^ . Najprej se je zgodil n. sep^ Franciji in Veliki Briöniji). hitrostio in tember 2001, potem okupa. , , , - .... ' dja Afganistana leta 2002, Najslabše v Nemčiji ZDA, ker v palestinske !n konfliktu enostransko m brezkompromisno podpirajo Izrael medtem ko Palestinci ne izraelsko- odpor in krepi njihovo iden- je v Evropi prisoten že od 7. tifikadjsko homc^enost. V stoletja dalje (islamska arabskem svetu zahodni tip Spanijaf in je na številnih demokracije, ki jo zlorablja- področjih (matematika, jo korumpirane arabske glasba, geografija, medicina, vlade, koristi prav islamske- k^linarika. filozofija, arhi- _ ____ _ _ _ mu aktivizmu. (Samuel tektura) močno obogatil brez zavor okupadja Iraka leta 2003, Splošna temeljna ugotovi- ^o demokratične volitve za Huntington, Spopad dviH- ropsko civilizadjo. II. marec v Madridu, eksplo- tev je, da so muslimani Predsednika države sanje v globalni zija v Istanbulu in najnove). kljub dejstvu, da pravüoma Jordanija, Savdska more|o ustanoviti mti svo|e države. V arabskih državah zadj, 1993: 26-28). Viri kon» flikta med Zahodom in Zammjvo je tudi staLšče ameriškega sodologa rellgi- , , ša tragična dogodka 7. julija opravljajo najslabše plačana Arabija. Sirija, Kuvajt. Katar. ^^^ ^^ ^^ ^^^like v i®' Krishnana Kumarja. o Spopad med 2005 v Londonu in nazad- dela, v ekonomskem smislu . vojaški, ekonomski in insti- konflitoega odnosa muslimani in r^je v Šarm el Šejku v Egiptu, sicer vključeni v družbo. Ali svet resnično vozi s politično in kulturno pa ne. (Tunizi)a, Irak, Egipt) in številni muslimani vidijo v tem tudjski moči na eni in razlike v kulturi na drugi strani. r7 U J ^ polno hicrostjo in brez zavor Njihov položaj je najslabši v (ne)posredno vmešavanje Zahodna kultura je v osnovi Zahodomr v^Uh^lni ^r^r^A mnc. N^m^ui InVr ptn^^ntri. tShodnih vlad {ZlaSti amCn- _______' V globalni spopad med mus- Nemčiji, kjer je etnocentri- limani in Zahodom? Zakaj Čnl koncept nemškega naroda Blut und Boden do nedav-skupine skrajneže v na obeh nega onemogočal, da bi •« • t LJj 1 uu U ui i 1. ^đj^i Zaka) imamo imamo občutek, da majhne 1 X« 1 J skupine skrajnežev na obeh ücg« u« l/j ODCUteK, Qa stianeh zmagujejo? Jim bo muslimani (večinoma tur- ^ Ške) v notranje zadeve arabskih držav, dlji zahodnih vlad pa so enostavni: zadrža- stra reški res preplavila svet. toda ideje liberalizma, individualizma. med (krščansko) Evropo in islamskim svetom: "Evidentno je. da je glavni razlc^ za strah in sovražnost Evrope (in ZDA) do muslimanskih ljudstev, strah in položaj majhne p^^tiln'S"^ 'A^ZTLT^^^^^ ne^allzlrati Iran ter maksil ^^^^^^^ Bližnjem Vzhodu, dm bolj ^ avilizaajah, Celo več: svobode m sekuianzaaie ^^^^^^^ y. ^^^ ^ imajo le malo odziva v dru- Muslimani so namreč sodelovali pri formadji Evrope, in sicer ne le kot analizo Številnih dejavnikov, stranka CDU CSU aktivno 1 • 777. VAIAV. on S najnižja prauizija universe of fun Marjana Novak odstotkov, lAStniki nreosh^n- čilu. ii ka delnic so zaposleni. S ph- Skupaj imajo sedaj 265 jemu na ravni lanskoletne, pojitvijo hotelov Kompas se zaposlenih. "Lastnik je oblju- torej slabša od zastavljenih je lastniški kapital poveča) za bü, da tehnoloških presežkov 73 odstotkov in znaša 4,2 ne bo, bodo pa spremembe v milijarde tolarjev, prav tako so se za okoli 80 odstotkov povečale zmogljivost: na približno dljev. Deloma gre to pripisati veliko deževnim in hlad-organizaciji. Združuje se nim dnem, pozna se tudi nekaj vodstvenih funkcij, recesija na njihovih klasičnih Sposobneljudi usmerjamov trgih v Nemčiji, Italiji in 1300 postelj. Hit oddelke, kd j-ih želimo okrepi- Angliji. Zato bodo vse moči Alpinea ima tako v Kranjski ti, to pa je predvsem proda- zastavili za povečanje obsega Gori več kot 90-0dst0tni ja." S polletnimi poslovnimi seminarskega tn športnega \ Iržni delež v hotelirstvu, rezultati so zadovoljni, sa) so turizma v jeseni, dolgoročno nekaj manj pa v kranjskogor- za okoli 3 odstotke nad nači- pa odpiranje novih trgov, kot ski občini, saj je skoraj še tovanimi. Že sedaj pa je vide- so Skandinavija, Francija in enkrat toliko zmogljivosti pri ti, da bo poletna sezona kveč- Avstrija. K sodelovanju vabimo študente, k) jih zanima tečaj za igro s kartami - blackjack - za delo v igralniško zabaviščnem centru Korona v Kranjski Gori. Od kandidatov pričakujemo V. stopnjo izobrazbe, status Študenta vsaj Še dve leti ter pogovorno znanje italijanskega oz. nemškega Jezika. V mesecu avgustu 2005 se bomo s kandidati pogovorili« testirali njihove psihomotorične sposobnosti in preizkusili znanje tujih jezikov. Praktični del tečaja se bo predvidoma začel meseca septembra 2005, kandidati bodo morali opraviti tudi zdravniški pregled. Pisne prijave z življenjepisom, fotokopijo zaključnega spričevala, potrdilom o vpisu za Šolsko leto 2005/2006, potrdilom o državljaristvu, rojstnim listom in potrdilom, da niste v kazenskem postopku (lahko dostavite naknadno) pošljite do vključno 10. avgusta 2005 na naslovr Hit, d. d„ Nova Gorica, Razvoj kadrov, Oelpinova 7a, 5000 Nova Gorica. 20 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik (gig-glas.si GORENISKl GLAS petek. 20. julija 2005 Gozdna cesta, ki to ni Spodnja Bela • Gozdarji delijo gozdne ceste na takšne, ki jih lastniki uporabljajo predvsem za dostop do svojih gozdov, za spravilo gozdnega drevja in za druga gozdna opravila, in na tiste, ki imajo tudi javni pomen in vodijo do zaselkov, kmetij in drugih objektov. Tema dvema vrstama se je očitno pridružila še tretja: javne ceste, ki zaradi Številnih lukenj bolj spominjajo na gozdne ceste ali so vsaj primernejše za vožnjo s kmetijsko gozdarsko mehanizacijo kot z osebnim vozili. V takšnem stanju je trenutno tudi makadamska cesta od Spodnje Bele do Žabelj, natančneje - do mostu čez potok oz. do občinske meje» kjer je nekdo pribif na drevo opozoril- no tablo z napisom "gozdna cesta, uporaba na lastno odgovornost". Ko smo v zavodu za gozdove in na občini Preddvor preverjali, ali je to morebiti res gozdna cesta» so nam povedali, da še naprej ostaja javna, lokalna cesta, za katero skrbi občina. Nekdo je le tablo prestavil z bližnje gozdne ceste in bržkone hotel opozoriti na stanje lokalne ceste. C. 2. K RAN) Manjši odkup mleka Po podatkih Gospodarskega interesnega združenja mlekarstva Slovenije so slovenske mlekarne v letošnji prvi polovici leta odkupile od posestev in kmetij nekaj manj kot 245 milijonov litrov mleka, kar je 7,4 milijona litrov manj kot v enakem lanskem obdobju. Odkup je bil v primerjavi z lanskim manjši v vseh mesecih, najbolj pa februarja. Zmanjšanje je posledica prodaje dela mleka v italijanske mlekarne in uvedbe sistema mlečnih kvot. letošnjem mlečnem letu za preseganje nacionalne kvote že predvideva plačilo dajatve (kazni). C. Z. Vrnili 500 Agrarna skupnost Kranjska Gora - Log je v denacionalizacijskem postopku dobila nazaj večino od 1.500 hektarjev zemljišč na območju Vršiča, v Karavankah in v okolici Kranjske Gore. Cvrro Zaplotnik §im zahtevkom» Šele potem ....................................... so prišli na vrsto težji in Kranjska Gora - Agrarna večji» med njimi tudi zalite-skupnost Kranjska Gora - vek njihove agrarne skupno- Log je doživela podobno usodo kot vse ostale Sloveniji. Povojna oblast ji je z odločbo na treh straneh in sti. Upravna enota jim je s tremi delnimi odločbami vrnila skoraj vse premoženje, pri tem pa se je na odloč- v vs^a dveh dneh podržavi- bo o vračilu okoli devetsto ia celotno premoženje» ki je hektarjev zemljišč na Vršiču potem postalo "splošno Ijud- oz. v Triglavskem narodnem sko premoženje". Ko je nova parku v imenu sklada kme- oblastvzačetku devetdesetih tijskih zemljišč in gozdo let sprejela zakon o ponovni' pritožilo. državBO pravobra- vzpostavitvi agrarnih skup- nilstvo. Sklad je ob koncu nosti ter vrnitvi njihovega letošnjega aprüa pritožbo Na Malem Tamarju obnavljajo senik, premoženja in pravic, so §e umaknil, ministrstvo za živeči člani nekdanje agrar- kmetijstvo, gozdarstvo in gospodarjenje, Od 96 vse ostalo je neplodni svet. ne skupnosti in njihovi dedi- prehrano kot drugostopenj- ä "stopili skupaj", ustanovili ski organ je pritožbeni postopek ustavilo, s tem pa je tudi odločba postala pravnomočna. "V naravi smo novo agrarno skupnost in vložili zahtevek za vračilo premoženja. Kot je povedal Božidar Taiman, ki je na dobili nazaj približno 95 nekdanjih članov agrame Na vršiških planinah, na skupnosti je §e približno Starem in Malem Tamarju deset živih, za vse ostale pasejo okrog petdeset goved vrnjene deleže bo treba spe- In 250 ovc, obnavljajo pa Ijati dedni postopek, ki bo bržkone traial več let. tudi hleva. Za pašo so lani prvič od države prejeli sub- predsedniškem mestu agrar- odstotkov zemljišč, za zem- Približno dvajset članov oz. vencije, družba za ceste jih je ne skupnosti nasledil Jožeta Ijišča, ki so že pozidana ali njihovih dedičev se še ukvar- že pozvala k ureditvi lastni- Ferjančiča in Vida Čemeta, iz drugih razlogov ni je država pri denadonaliza» mogoče vrniti v naravi, pa ja s kmetijstvom, okoli Šestdeset jih živi v občini §kih razmerij za pas ob vrši-1 cesti. Angleži so za sne- dji oätno dala prednost laž- bomo zahtevali odikodni- Kranjska Gora, ostali zunaj manje fJma Heidi izbrali jim in (po površini) manj- no," je napovedal Božidar občine ali celo države. Vsi prav njihove planine, dobro Tarman in dodal, da ostaja deleži niso enaid, na podlagi pa sodelujejo tudi z družbo Božidar Tarman odprto tudi vprašanje odškodnine za vodno elektrarno, ki naj bi jo nekdanja agrama skupnost leta 1019 s pomoč- pogodbe, s katero je agrama Sednjek, ki na njihovem skupnost leta 1936 planino zemljišču izvaja program Drevesriica na južni strani Vršiča prodala bovškim Kekčeve dežele. In kaj bodo glavne naloge agrame skup- posojilnice zgradila na kmetom, so ugotovili, da so nosti v prihodnosti? "Pripra- svojem zemljišču v )asni- bili razdeljeni v šest vred- Medtem ko je bila nekdaj nostnih razredov. va gospodarskega načrta, odškodninskih formalna lastnica premože Od 1.500 hektarjev zem- nja agrarna skupnost, solasl- Ijišč je okrog devetsto hektar- zahtevkov in sprejetje statuta. s katerim bi določili tudi ninske deleže pa so določala jev na Vršiču, ostala so v prednosmo pravico Članov notranja pravila, bodo zdaj Karavankah in na območju do nakupa deležev," je dejal deleži poimensko vpisani v od Kranjske Gore do hotela Božidar Tarman in izrazil zemljiško knjigo, kar bo po Erika. Na Vršiču je od 200 željo, da bi v agrarni skupno- besedah predsednika Božidarja Ta rma na oteževa lo do 300 hektarjev gozda in sti tudi v prihodnje prevlado-okrog 80 hektarjev pašnika, val kmetijski interes. SLOVENICA vabi k sodelovanju Želi t« postati uspešni? Želite dinamične In zaupanja vredno službo' Želite zaslotek, m bo odvi9an samo od vašaga dala? Se želite zaposliti v drugi največji slovenski zavarovalniški hiši? s 1«januaijem 2006 bomo z Adriatteom združeni v dru^o največjo slovansko zavfirovafmco ADRIATIC SLOVENICA. Odločite se tudi vi in postanite naš osebni svetovalec za vse vrste zavarovani. Rajpisuiemo prosto delovno mesto Podružnice Kranj. L > > Zavarovalni zastopnik (m/ž) 2a območja Kranja» Jesen?ei Kranjske Gore^ ftohtnja, Bloda« Železnikov In 2in z okoHco* Od kandidatov pričakujemo, da bodo polag ?akonsko določanih izpolnjevali št naslednje pogoja: > sredn|elolfikA tzobtuzUn. > vozniikl tzptt B kaio^ofije, > komunike H vnost In urei^ost> > dinamrčno^ti > sposobnost Mn&kega dela. > nekaznovanost /arAdi kaznivih de|anj v gospodocsfvu» Z ^/briir>im knndrdaloni/kondidatko homo tkleiilll rodno delovno fa^fntrje 24 doloton čas ireh me%ecQV • polnim delovtiim časom In i moćf^osljo /aposlhvs ?a nedoločen čas. V#( hf^mindl o pfcsdh ds^ovnlh mtitin nildMt m ww^i^.slovsAlca.tJ. VsM^ vas. 4t M f^pm lA osm 22 sv^gics 200S »oil^ls plM^ prijavo f kralk^m In dokat^N na nsilov: SLOVENICA, iavarovalrllka d d., KADROVSKO SPLOSNA SLUŽBA C^iovlki tti% ?oe. 1000 LHibljer^i. a prtoHoir ra^pli*. SLOVENICA KRAN) Pomoč mladim za prevzem kmetij Vlada e s spremembo uredbe o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja pode* želja za letoSnje In prihodnje leto tudi za leto 2006 predvidela ukrep pomoč mladim kmetom za prevzem kmetij. Za spremembo se je odloČila zato, ker se le na anski razpis pomoč mladim kmetom prijavilo veliko mladih, ki so se odločili prevzeti kmetijo. Ker je bilo razpisanih sarr^o sto milijonov tolarjev, je pomoč prejela le desetina Kran) Na potovanje s psom ali z mačko Če potujete po državah Evropske untje in vas pri tem "spremlja" mačka ali pes, je pogoj, da je označena z mlkro-Čipom ali s tetovirano številko in da ima potni list, iz kate* rega je tudi razvidno, da je bila cepljena proti steklini. Za potovanje v Anglijo, na Irsko, v Malto ali na Švedsko je treba opraviti §e test titracije z nevtralizacijo protiteles. Države, ki so si pridobile status proste (določenih) bolezni, postavljajo Še dodatne zahteve. Če mačka ali pes ni cepljen proti steklini in je mlajši od treh mesecev, države dovolijo "premik" živali le, če jo spremlja potni list in je bila na kraju rojstva brez stikov z divjimi živalmi, ki bi bile lahko izpostavljene okužbi, ali Če potuje v spremstvu matere, od katere je Še odvisna. Pri potovanjih v tJ. tretje driave je treba spoštovati njihovo nacionalno zakonodajo. Da bi se izognili morebitnim nevšečnostim, se je pred potovanjem pametno pozanimati, kakšna je ta zakonodaja. C. Z. vlagateljev s popotno m vsebinsko ustrezno vlogo. LjUBgANA Ministrstvo izpolnilo vladni sklep Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v S spremembo uredbe bodo sredo poslalo vladi poročilo o (ponovni) vzpostavitvi evi- omogočili vsem, ki so izpol- dene o prejemnikih in višini dodeljenih državnih subvencij njevall pogoje, a niso dobili v obdobju 1991 - 2000 ter o ureditvi dokumentarnega gra- denarja, da bodo lahko diva za obdobje 1996 * 2000 v skladu z uredbo o upravnem ponovno kandidirali na raz- poslovanju. Kot je znano, je ureditev evidenc in dokumen* pis. Ukrep je za kmetijstvo tarnega gradiva na predlog upravne inšpekcije zahtevala pomemben zato, da bi vlada, ker se je izkazalo, da nekaterih evidenc ni veČ ali da izboljšali starostno sestavo so neurejene. Vlada bo poročilo ministrstva obravnavala na kmečkih gospodarjev. C. Z. eni od prihodnjih sej. C. Z. r GORENJSKI GLAS petek, 29. julija 2005 FIN i M NCE cveto .zapi otn ife @g'gias, si 21 kot // minus // v banki je bolje najeti posojilo, kot se "zadolžiti" z minusom na osebnem računu. cvfto Zaplotnik mera in za nedovoljeno i$,5-odstotna. V Raiffeisen Kreko- Ijeno pa 15,5-od5totne. V De- vloge na vpogled, V Abanki, želni banki Slovenije zaraču- Gorenjski banki, Banki Koper Kranj • Obrestne mere pri po- vi banki je obrestna mera ena- najo za dovoljeno negativno in Novi Ljubljanski banki ob-sojilih so namreč občutno ka za dovoljeno ali nedovolje- stanje na računu i2-odstotne restujejo tolarska vpogledna nižje kot pri dovoljeni ali ne- no prekcraätev na transakdj- dovoljeni prekoraätvi na računu, tudi pri tem pa so med skem računu in znaša 15 odstotkov. V Bank Austria Cre- obresti in za dovoljeni "minus" na mladinskem računu sredstva po 0,3-odsotni (nominalni) letni obrestni meri. lo-odsotne obresti» za nedo- v Raiffeisen Krekovi banki po bankami razlßce. V Gorenjski ditanstalt zaračunavajo za do- voljeno negativno stanje pa 0,48 odstotka, v Bank Austria banld» na primer, zaračunajo za dovoljeno negativno tolar- voljeno negativno stanje 12,7-odstotno nominalno obrestno sko stanje n-odstotne (letne) mero in za preseganje limita velja 15,5-odstotna Jetna obre- Creditanstalt po 0,5 oz. 0,6 stna mera. odstotka, v SKB po 0,5 odstot-In Še dnagi nasvet: denar je ka» v Deželni banki Slovenije obresti in za nedovoljeno 15,5-. 15,5-odstotno. V SKB banki je bolje vezati za določeno ob- po 0,3 oz. 0,6 odstotka, odstotne. V Abanki velja za dovoljeno prekoračitev 14,5-odstotna nominalna obrestna za dovoljeno prekoračitev na računu treba plačati 13.5-odstotne obresti, za nedovo- dobje, kot ga pustiti na raču- Probanki po 0,6 odstotka, v nu, saj so obrestne mere za Hranilnici Lon po 0.7 odstot-depozite občutno viSje kot za ka (linearno) - in tako dalje. Škofja Loka Ustanovili bodo sklad lastnih delnic Kranj Magnetne kartice zamenjujejo s pametnimi Delničarji Gorenjske predilnice Škofja Loka bodo na Deželna banka Slovenija je do konca maja komitentom že skupSČini 23. avgusta sklepali tudi o uporabi bilančnega do- zamenjala kartice MasterCard z magnetno stezo z novimi, bička in o ustanovitvi sklada lastnih delnic. Družba je ob pametnimi karticami, med prvimi pa je začela tudt z menja-koncu lanskega leta imela 190 milijonov tolarjev bilančnega vo debetnih kartic Activa Maestro. Banka jih je zamenjala že dobička. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi ga 12,8 vsem zaposlenim, dobivajo pa jih tudi novi komitenti ter vsi, milijona tolarjev namenili za pokrivanje predlanske izgube, ki potrebujejo novo kartico, ker jim je stara potekla ali so jo ves preostali dobiček pa naj bi ostal nerazporejen. Nadzorni izgubili. Prehod na čipno tehnologijo zagotavlja strankam Svet naj bi iz tekočega poslovanja nagradili z milijonom večjo varnost poslovanja in številne izboljšave. Imetniki pa- tolarjev. Na skupščini naj bi tudi pooblastili upravo, da bi metnih kartic so tudi bolje zaščiteni pred morebitnimi zlora-poldrugo leto lahko pridobivala delnice po ceni od ^70 do bami ali ob izgubi. V tem primeru odgovornosti ne prevze- 425 tolarjev, pri tem pa nominalni znesek pridobljenih mata rmetnik ali banka, temveč organizacija ali podjetje, k delnic ne bo smel preseči desetine osnovnega kapitala. C. Z. ni opremljeno s pametno tehnologijo. C. Z. l|ubl|ana Dovoljenje za trženje tujih skladov Agencija za trg vrednostnih papirjev je dvajset podskladov krovnega investicijskega sklada SCAM Fund uvrstila na seznam investicijskih skladov iz drŽav, Članic Evropske unije, ki Izpolnjujejo pogoje za trženje in prodajo v Sloveniji. Z investicijskim skladom upravlja Societe Generale Asset Management S.A., to je družba iz finančne skupine, katere del je tudi SK8 banka. Banka je v imenu sklada vložila pr agenciji predlog o notifikaciji Se za 54 dodatnih podskladov. |es£MC6 Večina dobička za dividende Družba T8j, tehnični biro jesenice, je ob koncu lanskega leta imela 8,7 milijona tolarjev bilančnega dobička. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi ga 7,9 milijona tolarjev namenili za izplačilo dividend, 784 tisoč tolarjev pa za udeležbo uprave na dobičku. Delničarji bodo o predlogu odločali na skupščini 23. avgusta. C.Z. Bled Soško gozdno gospodarstvo solastnik blejskega CC-ja Soško gozdno gospodarstvo Tolmin je postalo pomemben solastnik Gozdnega gospodarstva Bled. Kot so sporočili z Bleda, so prejšnji petek prejeli obvestilo, da je tolminski GG pridobil 96.249 delnic in tako postal i5,73-odstotni lastnik blejskega GG-ja. C.Z. Opravičilo V 58. številki Gorenjskega glasa, ki je izšla v petek, 22. julija, smo pomotoma objavili dve Isti strani Uradnega vestnika Gorenjske, V celoti ga objavljamo danes, Za napako se opravičujemo. Corenjski glas LS at to & 0> cn O C9 tn A O . s K> S- 7 2 go," 3 ft - S ?8 I a i! Ul o C 1 I O ce •O 3 (V ä ž: u a o a a? » Ä ft B ® B 3 CT 8 ? ^ i i S 'S So S S 2r 3 3 0 ^ CT O 1 ^ ä O s "o ^ s. § O S i s A II h i o A t B ^ O & o 7 ^ 2 ^ o s » ? O fV i- ^ ^ S 5 P g § 3 o s ^ ^ o 3 CO ^ Cf 5 i . o Sf y - t) "O 3 » Sgl i I I- N g o s CL Ifi o 3 o ^ II (D S a s a. 5 C6 3 2- O a s o iz 1 ^ n CL O* a (h tA i C T U 3 rs fi •B-g N CP 3 3 cn O 5 » 9: 3 Ü © a. I _ O © o- tB 9 n o 'S V) e A 2 " 53 9 3 ^ O ft ^ 3. 3 S 3 S. ti t? S ^ a 2 j d ai tg a. § o - "V I •o 22 <6 ? s S f 6* » • a TP a o v a: 5 s o O a A tt O a ft i I g ^ Ä a a § 5 S-i i o z o. 5" O O S iilj CT &2 S 3 3 fo A S g- 2Š is CL ft S a s ro O o o 0 ff 1 p . 9 Si % z la « 21 o- o o* »f 9 CT ^ O S S o. R 3 3 ft ft o ft « ft- N t> (I kf S , 3 ? •lit! O Ö. a b S" a ^ _ - I- I S ? G. ^ 3 I- O o o ^ s 5 ft 3 II 7 TS' ^ O ^ CT S (O 5 C. 3 ft ^ ft ^ o 3 C» a: ^ CO I 0. 3 CA> ä ä s C» CD T5 a T ? 3 « O g C ft 3 o a 3 O tf! 3 ft 3 ft a R 3 o CT t s f (A CP a 9 o o* o X s a •o O a 9 a o CT N CT S' fi i' o < S. i 3 o 's: S g B =-•0 o CT 3 O s cp 9 ? ^ ^ Ch I S ? o. g o st o • £1 ft s o o« » SI S o o 2 z: O ft CD ft SI Cd I. o o ii ft CO a (D B N V 5 O 3 ^ ft ^ <0 ^ to as s a ^ o g 7 o o g 3 2 0 1 s (O o TT CO C» ft lä ff i » O O s a > 3 "P O S 39 O rt) ■s/ o J 9 a o — o N 3 a 3 a % m I CA O ft TS O (O O. a i a ■o m I ić i i ^ sili 3 I g o sit^ ■ lil cl 5 o s t-o 8. n st Ö B f-Š- 3D CO & S es J g Š s s 5' 5' ■D ft ^ a (n S 8- to C <0 ž. o. i a o TJ 3 i 3 i i' •o -o i ^ ft ft O ^ a e s 3 fV 3 o I 3 fCi O S ^ So ■1 ft CO fD I a 3 o S 9 C o ft 5 ft- o. CX ft ? p« s: g CO 'P ^ » TD 5 "D O < I & 3 Ci> o CL ft ? ft 3 ft iS 3 ^ § » D O. •B a. o 0 C a S 3 M S I ft Js ' ft o CT 3 0 s ft 1 3 i S ^ < O ft S « 3 0 Q> 1 " I o I? S I 3 o U O s o. ft 3 ft 3 o ft a (P 3 S C ■C CO O ^ 3 S. CD C C o 03 O > o o N< 0) fl) s 3 2 5: 3 o % C "O s. o ® i •a O S " V 3 o A 3 3 ft s 5 e B Z 2) S a C ai o "O o "O 3 m 33 o s o O o O g^g S > S "O (/) T srn» TJ TJ o -o Co s s o D > o V o- CO -o o s > z > m S z > o ■o •si > > n o cn m B O TJ rri 2 m O« O > u o u CD CD A BJ 3 o rv o 1.1 I ft a ft s 0> TJ & a ft •O 8 ta ft A CP o CT < CA (/) rri cn z S ^ 0 0 z r 0 5 S S g 0 0 0 cn b. CO cn S Z 2 z Z > > > tv O- s s 33 Ii aS a 2 o CT ft i& •= 3 2 a 3 f a ft 0 1 o o* ft i X o 0 o » § 5 ft A £ CT ft 3 ft w 3 ft o ft' o K ft 3 ft b C 5 I o 3 «g a. u o O a Oi z C S ft ft a s M 5 s>. flj 9 I? 3 & 3 o 4 4 X X X M ► ro cn Si fo s Ifi cc o o g s O) O 5 o> Cs/ I O •5) ? £ I c E S E 3 A i 9 v •e o. Ii II H 11 Is a C 2 A N 9 Q o "O "O .N I a> « C £ fi ® > > £ a> c I s o c € J o o g a i lA 8 Q> M ^ ft * • g O II C 1 n - 1 f Sfsl g £ f 1 11 S J i I? O Ž a ft A E I Ižfi z CD C ^ E i CD v T V CM sIjži o •o c & o 2 3 u O 3 o H S E 9 O D) 0 :: S E •o S Š 1 ^ 9 v i. o A a a c •o s 2 5 ^ S I 8 I A O •a 3 O. ? q '6 q S I £ i o Q. fl Z £ la S •O !r: Jž o o s ^ Ll E o £ N a 15 ft O f ? 8 e CM 'S r fl> C 5 o CS iS '3 i E O 3 E o 2 § O c O O a z (D i E c s 2 £ O 'O •C a c A E o a O o «O C o S o s Z d) S s o g e 4) c •O •O 2 o 8 S o 9i c to O ^ C d 3 E a> <9 o 3 e ^ z «3 ti; - 03 9S S a *^ o •o n .S O C C 3 e ® O n ^ 3 <9 c e £ o e 0) _ C g v •o a % s F CA G T« « $ 3 > O E Is I? M o e E f 2 > O) dj S i ^ o « __ i c S. £ II O. O o c 1 2 N E 0 e a> 'O h- V * CO Tf < > 3 <0 s .a a A 1 •v 0 CM & E 'C a 3 £ N I O KI 5 A ž C o S E lili S C s a CO hI iS o si s š o ffl A o A •Ni II C ^ •C f c s A g a S: h & o C ® -o ® O) Ä D « -o ^ 9 V a 0 CO C C « C a £ O A S o S to II 2 r 9 s A a O) v> ^ ^ Š a« a ö s Sz (O en (D c O O ^ O SI ft C iS o o. i a g 0) N - O X a Si o. o 9) C - 2 'I a> e U3 O CA O • 7 s O a a <0 o dj ^ ik <9 o £ 5 o .5. 11 5« t5 ,(5 O đ> C 1 ^ ä 2 ß Ü? T) ns 09 KI $ 2 D) als N o ^ c i « £ 3 O ž M n Jc s N a s s g a $ v <8 o s Ti U 9 N O a J 4SJ N J U C n Q t? g ^ o ra O Ä «& » c ^ e Ä C Q> s a> N đ> ^ •s s 3 E a >o o E A o o 9 ž •o 9 O e "5 O 3 '5> ffi' S 2 - ä -o i ^ I tsl A 4> SL If-^ N A O N O 22 GORENjSKI GLAS petek, 29. julija ^005 o 0 5 a> CJ 1 CO CSJ ■55 s (/y UJ cc O O S LU O Ž CVJ I C/) 3 t S O £ o fsj £ iO ^ § s E Z a o «e XJ N O a s a ll? Iss 2 I s S OJ s a o o fl> • A 0) 2 i S ^ o o c •D O f ä 2 o (/> s i gr ^ (O o •B ? o o c i ! •O O 5 Is 0) w s i o £ i? & £ 2 a > N s •c 3 E c n v c « o e n Ž o -O S C 9 o s E Z 2 o a o 5 a « Ä O • ^ "O C 3 S u E co o v £ & 2 i d & Ž 0 S E . T3 e ® D i ft» o U s « CO a ^ lu rr c ® . ^ O 5 « a Q s □: o C I 0} o S w ^ ^ o II I •d ^ O Q> (B » § -g « ^ . o a r : o -o "O « 4 -o S £ c s .Si v. . 5 5 E E s o n E c ^ CS 4 s .55 -N S 5 u -D s|i ^ S a o « p u •o 5 •O e Q. A O <0 k uj S" a E 'S I Kk •C a (O O E S c •o N I ? O & x ii a O o o «ß f CM So C K £ O. ^ S S 3 «> e s O o a o a £ o š A> 1 e S "O o a g o XI o a E (O (A o II O tS 'S S e u O •B I s £ z CO uj CO f .i £ «a a n3 S 5 S « o g» a . a I S S S m a ^ O) .5 I 3 C o •fi o ® s: o ^ ^ o Ji d I o .M ^ 3S E 'I I J s § 5 s -e o kS M S t U 8 c a S 0 1 .a. I d 0 0 ä C 4 ^ 9 9 Š a a a & E A 9 m ml a 0 r g 0 <0 C c 0 6 a 11 tü <0 rt si? o 5 .2 asa As o s 5 ž CO a> •o Ž £ E a O) I'« ^ TE N a 3 e i e a o. a a ^ E ^ 5 o o^ T? S A a rS 0) ^ V 0 1 E CA 5 v «11 a X a Si ^^ O a £ s« o ® r? E F |1 •g « i I I« s a 'ffi o •o o M a i I s? o E S E O 1 £3 g* 3 ov w c a> 1 £ O C o a 3 a v ca E flf fl 0 E a t) 1 •C a a - d> II r; O o a S u c ce c C s iS o 'O o ^ C KO ^ § n - N i Cl^ 2 ® o E ■o — v ^ « 5 t S 11 e TB O .32. O «3 2 a £ z 0. 2 B.Ä 8 a S = s 11 o e n 2 a o X c c L^ CL tf> o) tl> ^ i) S ^ o • 5 ft CA g 9 0 ce S 3 a t Ä TD 0) i C • i s E as to •s 2 = o e E • 2 O a > 2 ^ s . G) u Q> CU M -O itf O iS ■M I § S Q Ii S E a 1 •g g Q> £ I .S a ; CI a « s «n a o C o o « § C3 « 1; as II cts E GORENJSKI GLAS petek« 29. julija 2005 RADOSTI ŽIVLJENJA info@g'glas.si 23 Smokve Boris Bergant Smokve operite in vsako ....................................... narežite pet krhljev, Na Prve smokve pri nas obro- vsako leseno palČko nabodite dijo Že v začetku julija, druge pa od konca avg^jsta .^kampove repke in mednje krhlje s moke v tako, da do oktobra, [ulijske smokve zaćnete in končate s škam- so velike, zelene, zelo sočne, sladke in okusne. Konec avgusta zorijo prve belice in nato §e čniice. Z odličnimi rjavimi smokvami, ki zorijo med belicami in Čmicami pa se izbira smokev pri nas konča. Ko smokve kupuje- povi m repkom. Nabodala naložite na krožnik, jih posolite. posujte z nasekljanim rožmarinom in natrite z marinado, ki jo napravite tako, da zmešate skupaj med, limonin sok, sojino omako in oljčno olje. mo na trgu» izbiramo sad^- Nabodala pustite v hladilni-že, ki so še nedavno viseli na ku marinirati vsaj pol ure, drevesu, so lepi na oko, nato pa jih na žaru z obeh ogreti pečici približno eno in na kocke narezane smokve. Vse skupaj zmešajte v testo in ga vsujte v s peki pa p i r j em obl o žen pe kač. Pecite v na 1 limoniiio lupino ter vse skupaj zmeSajte. Dodajte še jajce, stopljeno maslo in jogurt ter zmešajte v gladko testo. Poljubno velike modelčke za mafme namastite z nimajo nobenih svetlejših strani opedte. Postrezite jih uro. Ohladite, posujte s maslom, obsujte z ostro vodenih peg in pri muhi še skupaj s pečenim krompir- sladkorjem v prahu in nare- moko in jih do dveh tretjin ne gnijejo. Obrane smokve jem in kakšno od osvežilnih žite na poljubne rezine, napolnite s testom ter jih v se ohranijo le kakšne tri dni poletnih solat, ki vsebujejo Kolač bo Se boljši, če ga še na 200 stopinj C ogreti peči- v hladilniku in že kažejo kumare in paradižnik, prve znake kvarjenja, zato vse presežke smokev posuši- Korenčkov kolač jo, predelajo v marmelade, 5 smckvami sadne paste, žganje, pone- kod jih tudi pražijo v okusen Za I pekač velikosti 30-40 kavni nadomestek, iz mleČ- centimetr&v potrebujemo: )0 ka mJadih smokev pa pride- dag moke, 40 dag sladkorja, 2 lujejo zelo posebno vrsto ilUki sod& hlkarbone, 2 ilički vročega v pekaču prelijete z d pecite dvajset minut. Ko se 20 dag stopljene Čokolade, malo ohladijo, jih previdno i ji primešate i dJ sladke stresite iz modelčkov in jih smetane. posujte s sladkorjem v prall u. Mafini z mandlji in smokvami sira. Za u mafinov potrebujemo: 5 pršutom Na žaru pečene smokve peälnegQ pralka. j zliČko mk- 4 sueie šmokve ali pet čet noč u tega ingi^na, 5 srednje velikih vodi z dodatkom ruma namo- Za J osebe potrebujemo: Skampova nabodala s smokvami, rožmarinom in medom jajc, 2 di rastlinskega olja, 60 čenih suhih smok^, dag svežih smokeu, jo rezin pršuta, dag naribanega korenčka. 30 moke, $ dag sladkona, 5 dag dag svežih ali 15 dag čez noč v rumu namočenih sufiih smo- masla, t jajce 2 di navadnega Smokve dobro operite, Za } osebo potrebujemo: 12 k^. očiičenih Škampovih repkov, 2 sveži sfnolcvi, i žlico medu. sok V večji posodi zmešajte Jogurta, G dag sesekljanih vsako narežite na Šest krhljev mandljei', 1 zavitek pecilnega in vsak krhelj posebej ovijte z praika, limonino lupino. rezino pršuta. Tako priprav- jene smokve z vseh strani Smokve operite in jih hnistljavo zapecite in postre- pol limone, j žlico svetle sojine moko, sladkor, sodo bikar-omake, j žlico oljčnega olja, bono, pecilni prašek, cimet narežite na kocke, dodajte zite kot samostojno jed ali pa vejico rožmarina, sol, j lesene in ingver. Dodajte stepena moko, sesekljane mandlje, zraven ponudite krompirjev palčke za nabadanje. jajca, olje, naribano korenje pecilni prašek, sladkor in pire in olive. ZELENO CVETOCE Icoft Pavlič kot drevo zraste ali pa se zija pa je najbolj razširjena vzpenja. Imajo enostavne in grmovnica naših vrtov tudi nedeljene liste, ki se koniča- iz razloga, ker nima škodljiv- sto končajo. Cveti v končnih cev, dobro raste tudi, če jo Hortenzija socvetjih, nekatere sorte imajo povečane in barvite čašne cvetove. Belo sorto cvetov ima listopadni grm, ki lahko zraste do dveh malo zapustimo in dobro prenaša mrzle gorenjske zime. Druge sorte rade pomrznejo in jim je spomladi treba skrajšati poganjke. metrov visoko Ln je tudi pre- Pa še nasvet za tiste, ki reČe- zimno trdna, vendar raje uspeva v senčnih predelih. jo: meni pa hortenzija ne cveti. Cvetove moramo te zelo razširjena grmov- evropskih deželah. Znanih Poznamo dlakavo različico, pustiti do pomladi in šele niča slovenskih vrtov, pred je okrog 25 različnih vrst. V ki ima kobuJasta socvetja, preden odženejo novi listi, nekaj leti so jo slovenski vrt- naravi je razširjena v vseh ploščate m modrikaste cve- porežemo suhe cvetove, in narji razglasili za najbolj zmerno toplih območjih- tove. Modro barvo doseže- cvetovi so zagotovljeni. Poznamo tudi hortenzije, id uspevajo kot posodovke. Cvetovi so vseh barv: od belih, vseh odtenkov rožna-tili, do bordo rdečih in mod- je na Gorenjskem treba pred zimo preseliti v notranje prostore, ali pa jih zavarujemo z zastir-ko, da jim najhujši mraz ne modno rastlino ne samo pri Nekateri grmi so listopadni, mo s povečanjem kislosti tal. nas, ampak tudi v drugih nekateri zimzeleni, pa tudi Navadna, samorasla horten- ' • «p, I ✓ I Ir v * r Ji % * Äj^H;. «T».. « I f'-A h pride do živega. Poznamo pa Še metličasto hortenzijo, ki ima stožčaste kobulaste cvetove in vzpcnjavo hortenzijo, ki jo sadimo tam, kjer želimo prekriti zidove ali pa da obra-ste stara debla. Sadijno jo spomladi ali jeseni, tako na gredice, v vrt, kot v posode na terasah. Vse sorte imajo raje senco, kot sonce, pa obilno zalivanje in cvetele bodo celo poletje. KUHARSKI RECEPTI Za vas (zsjfta Dan;ca Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: hladna kumarrčna juha, sesekljani masleni zrezki, pečen krompirček s peteršiljem, radiČ s koruzo in jajcem v solati, skutna torta z marelicami; Večerja: piščan-Čje perutnice na žaru, zelenjavni rlž, paradižnik v solati. Ponedeljek * Kosilo: mesno-zelenjavna enolončnica. Široki rezanci z orehi, sadna kupa z breskvami in sladoledom; Večerja: hrenovke na žaru, radič s krompirjem v solati, kruh. Torek • Kosilo: ocvrte sardeiice, kumarice s krompirjem in ctslo smetano, kruh; Večerja: frtalja iz špinače» blitve in zelišč z jajci, paradižnikova solata. Sreda • Kosilo: rižota z bučkami in piščančjimt kosci, mešana solata, nektarine; Večerja: tuna iz konzerve z mlado Čebulo, stročji fižol v solati, polnozrnat kruh. Četrtek • Kosilo: goveji golaž s stročjim fižolom, polenta, zelena solata z zefiŠČi, lubenica; Večerja: por z jajci in šunko, polnozrnat kruh, rezine sveže paprike. Petek • Kosilo: fileji osliča rn Škarpene v alu foliji, pire iz crompirja in kumar, zelena solata s paradižnikom, jagodna cupa s sladoledom; Večerja: jabolčna pita, kompot. Sobota' Kosilo: kremna juha iz bučk, svinjski kareji na žaru, pečen mlad krompir s kumino in poprom, kumarice v solati s kislo smetano, sadni biskvit; Večerja: kuhan stroČjl fižol z jajci, zelena solata, zeliščni kruh. Kuhan stročji fižol z jajci Za 4 osebe potrebujemo: t kg stročjega ßiola, sol. 7 čebulo, 4 žlice olja, 2 stroko česna, 2 jajci, 1 d! kisle smetane, sol, zelen peteriilj. Fižol očistimo nitk, operemo in narežemo na 3 do 5 cm dolge kosce ter skuhamo v slani vodi. V večji ponvi na olju stekleno opražimo čebulo, nato dodamo strt Česen in dobro odcejen fižol; premešamo in dušimo še kakšnih 10 minut, nato pa fižol prelijemo s stepenimi, osoljenimi jajci. Premešamo, pustimo, da jajca zakrknejo, potresemo s sesekljanim zelenim peterSiljem in ponudimo s poljubno STIMULATIVIVO IVAGltlJKVANJE, DOHATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE i m i } i MOZIS'OST ^'APRKDOVAXJA PrUmfiMWnil Will P6*ew Wniill PI 9(frtpfwl|M M ptwm tim? s TA dSMMfeO UOse^SKA VOJSKA V 24 KAŽIPOT, PISMA GORENJSKI GLAS petek, 29. julija 2005 HALO • HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 ROZMAN BUS, Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica MAOŽARSKC TOPUCE 4.8-7.S., iO.S-l6.S, PELJEŠAC 24.90.10.2005. CARDALAND • AQUAUND (nočni) 29.S.. Tel.: 531.52.49 METEOR, CERKLJE, d. o. o., Stara c. 1, 4207 Cerklje Tel.; 04/25 26 210,041/660 65S CARDALAND 15. 8. 2005 Obvestila o dogodkih osiavliamo v äusriki GLASOV kažfpot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Na Roblek bo CKlšel BegunjŠčica • PD Radovljica, gostilna-restavracija Avsenik, Klub Avsenik in hišni ansambel Avsenik vabijo na glasbeno* aninsko prireditev Na Roblek bom odšel, ki bo v soboto, Roblekovem domu na Be- 6. avgusta, od 12. ure dalje gunjščid. Igral bo hišni ansambel Avsenik. Spominski srečanji Radovljica • Združenje borcev in udeležencev NOB območja Radovljica vabi na vsakoletno spominsko srečanje na Vodiški planini (pri Partizanskem domu), ki bo 6. avgusta ob n. uri. 5 kratkim kulturnim programom bodo počastil ustanovitev Cankarievega bata iona. občinski praznik Cankarjevega bata jona, občin občine Radovljica ter borčevski praznik. Kran) • Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kranj vabi na srečanje na Vodiški planini 6. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 8-30 izpred hotela Creina. Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni združenja ob torkih in Četrtkih med 9. in 14. uro aH po tel.: 237-35-56- Zadnji dan za prijavo je 4. avgust. Prireditve v Tržiču Tržič • Danes, v petek, 29. julija, ob 20. uri se bo v atriju Občine Tržič začeia prireditev večer najlepših opernih arij. G orenlska'^ BAnka K sodelovanju vabimo kandidate (m//) /a delo iia področju w 1. ZAKLADNISTVA 2. TRŽENJA 3. PRAVNIH POSLOV Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod te. 1 in 2) • univerzitetna ali visokošolska strokovna izobrazba ekonomske smeri, • tri leta ustreznih delovnih izkušenj. • zaželena znanja na področju mednarodnih kreditnih odnosov in izkušnje na področju trženja bančnih storitev (samo za tČ.l), pod tč. 3) univerzitetna izobrazba pravne smeri, opravljen pravosodni izpit, dve leti ustreznih delovnih izkušenj. Pričakujemo, da imajo kandidati aktivno znanje enega tujega jezika in znanja za delo z računalnikom v okolju Windows (Word in Excel) ter smisel za samostojno, zahtevno in kvalitetno delo. Z izbranimi kandidati bomo delovno razmeije sklenili za nedoločen čas, s petmesečnim poskusnim delom. Vašo prijavo s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh na naslovu: Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweis ova cesta 1« Kranj, Sektor splošnih poslov. Goren|ska^ Banka Banka txsfittifom Demanti na članke v Gorenjskem glasu Najprej je potrebno zelo jaS' njen član zagovana njena sta- Namen in te vlad- no povedati, da minister dr. iiŠČa. Očilke v Člankih Corenj- ne koalicije in nenazadnje Ivan Žagar, ni sodeloval na skega glasa razumemo kot očit- Službe Vladf RS za nobeni novinarski konferenci ke na račm jieksibilnosti slo- Slovenske ljudske stranke na venske Vlade. Le-ta se je na- Urno re^naim razdelitve Slo- mreč na nezaključena finanč- ne- samoupravo in regionalno po- (itilu ho mogofe nu^riti in jo tudi oceniti nied mandatom in njem, le po jasno t venije in zato ni mogoče, da bi na pogajanja konec j na njih podajal kakršnekoli iZ' m udonui odzvala z verodosloj- ukn^pih i n učink ih na podro^u V sklad u s 26. in 27. členom jave, Se pa je večk rat srečal z nim predlogam regionalizadje, regionalnega razvoja. Doseda- Zakona o medijih, vas prosi' župani, poslanci in predstavni' kot edinim fnožnim izhodom nje stanje na področju lokalne mo. da objavite demanti na ki Regionalnega razvojnega Slovenije pred izjemno negativ- samouprave in regionalnega vaše članke, ki so bili objavlje- sveta G orenjske, kjer seje nave- nim i fina nčn f m i posledica m i razvoja, na ka k rinega smo na- ni v Gorenjskem 22. ju- dena problematika dodatno prestopa praga 75% BD P. lija 2005, v zvezi s Predlogom razjasnjevala in kjer so se obli- Pra v tako se je zdaj, ko so že leteli ob prevzemu mandata, tudi za območje Gorenjske, pa zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. V Gorenjskem giasu je i;ow2ii tudi skupni zaključki in nekoliko bolj poznana izhodiŠ- je verjetno vsem. kijih resnično nakazale rešitve probletna ča za nadaljevanje pogajanj o zadeva, dobro poznana., vk^učitve Gorenjske v t.i, "rez- novi finančni perspektivi in so Glede ixavedbe, da naj bi mi- objavljenih več prispevkov, vito" kohezijsko regijo. na razpolago dopolnjeni stati- nister "Goret\jcem očital fi>uši- p redvsem komen ta rjev, n a Predlog zakona o spodbuja- stii*i\ podatki EV. o", kot je zapisala novinarka temo Členitve Slovenije na dve nju skladnega regionalnega kuje vseh 25 ČJantc in so zato Marjeta Smolnikar v svojem kokezijski regiji, h katerim je razvoja prav tako ni nobena zelo spremenljivi (Slovenija se članku, o njej sploh ne more biti govora. Predlagani zakon namreč v smislu potrebno, zaradi objektivne norost ministra brez listnice ves čas giblje na robu 75 % obveščenosti bralk in bralcev, Ivana Žagctrja.-ampak uskla- BD P), znova pokazala kot podati nekatera dejstva. V jen predlog Vlade Republike Jleksibilna struktura in ustrez- razvoja prinaša optimalne omenjen ih prispei^kih so nam- Slovenije, ka te rega n a men je no reagi ra la. Nova dejstva so učin ke celotn i Sloveniji. torej reč v ospredju žaljivi toni, v njih je zapisanih veČ neresnic. skladen regionalni razvoj celotne slovenske države. Minister namreč omogočila nekoliko več tudi Gorenjski in razlogov za zato se poraja vprašanje o na- Ivan Žagar zato v javnosti namenu takšnega obveščanja jav- stopa in ravna v skladu z nosti. usmeritvami Vlade RS in kot Časa za sprejem zakona, kije še vedno osnova za enakomeren razvoj naše države in njeno decent ralizaäjo. nevošdjivost r\e more biti. Služba Viade RS LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNO POLITIKO V primeru slabega vremena bo prireditev v Dvorani trži5-klh oiimpijcev, jutri ob 10. uri se bo v atriju Občine TrŽiČ začela Pikina sobotna otroSka matineja. Ob koncu tedna, med 11. in iS. uro, je v Razstavno izobraževalnem srediSČu v Dolini na ogled stalna zbirka kamnin in okamnin. Večer na vasi Selo pri Bledu • KO Rudija jedretiča Ribno vabi jutri ob 20. uri na prireditev Večer na vasi. Ženitovanje in praznik žetve Žirovski vrh - TD ŽIrovski vrh v soboto, 6. avgusta, ob 20, uri pripravlja zanimiv igran prizor ženitovanja. Prikazal" bodo kako je bilo včasih, ko je nevesta prišla na novi dom ir kako izgleda poroka po starih običajih. Igral bo ansambe Pogum. V nedeljo, 7. avgusta, pa se bo ob 13. uri začel 8. tradicionalni Praznik žetve. Gasilska veselica Trebija • PGD Trebija vabi na gasilsko veselico s skupino Mlade frajle in bogatim srečetovom, ki bo jutri, v soboto, 30. julija, ob 20. uri na županovem travniku na Trebiji. Dogajanja na Bledu Bled - Danes, jutri in v nedeljo od 10. ure dalje bo v Zdravil' tškem parku sejem domače in umetnostne obrti. Danes ob 21. uri se bo v hotelu Golf (dvorana Jupiter) začel koncert Alenke Zupan» flavta ler Danijele Masliuk, klavir; v trgovskem centru Bled pa bo nastopil Boris SursaČ s kitaro, jutri bo na Bledu potekalo Evropsko mladinsko prvenstvo v daljinskem plavanju (5km). Start tekmovanja pa ob 16. uri. Otroški program se bo začel ob 10. uri na zgornji terasi trgovskega centra. V cerkvi sv. Martina bo ob 20.30 koncert harmonikarja Gašperja Primožiča z Bleda. V vasi Selo se bo ob 20. uri začela prireditev Večer na vasi. Ob 21. uri bo v hotelu Golf zaključni koncert udeleženk Z. glasbene delavnice Pikolo; vTrgovskem centru Bled pa bo koncert Ane Šimenc jazz quarteta. Petkovi popoldnevi v parku Pokljuka • V sklopu petkovih popoldnevov v parku Triglavski narodni park organizira drugo izobraževalno delavnico, ki bo danes ob 16. uri (zbor pred penzionom Jelka). Predstav- iena bodo pokljuška barja in življenje na njih. insko društvo Jesenice vabi v nedeljo, 7. avgus- IZLETI Na Dobrač Jesenice • ta, na planinski izlet na Dobrač. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z AP na Koroški Beli. Skupne nenaporne hoje bo za 3 ure. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva. DU Tržič vabi Tržič • DU Tržič vabi na naslednje izlete: 25. avgusta • Debeli rtič, kopalni izlet in zaključek kopalne sezone z zabavno; 27. KRČNE ŽILE» ODPRTE RANE? 05/640 02 33 avgusta - izlet po avstrijski Koroški; i. septembra • srečanje upokojencev v Škofji Loki; 8. septembra - izlet na Veliki in 17. septembra - kopalni izlet v Rogaško s Slatino ter ogled Steklarne Rogaška. PREDSTAVE Žen itn a me $ et arka studenec pri Domžalah • KD Miran Jarc Škocjan vabi na ogted komedije Ženitna mešetarka, in sicer 29,, 30. in 31. julija, ob 21. uri na poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah. domplan utMnwn n tn^rQsWd^ đ^. MMmm t4 t9U 041/947-499 20 68 700 STANOVANjE PftODAMO Krinji Ptanlnd trisobno ^ II nadstropjCi v izmen 105,7 ^^ p«lnica obnovljena let« 2004. lete izgradnje 1979, 26,5 mlo SIT; TrM, Uisobno, nadstropje^ 753s leto i2gfddn|e 1962, cena mio SIT; Bled^ alpski bloki, garsonjera^ IV, nadstf., izme^ opremlje^ rta^ I, i^. cena 12^5 mio SIT, HISE« PRODAMO Bližirt* Cvk«)j na Gorenjskem^ pri* ibčna, tlorrsa 12x11 mi. ni parceli 572 m2. staro M t«T, 37 tmo SIT; Visoko^ pfitli^na, tlorisa cca m2, na parcdi velikosti 725 m2. starost 8c obnovljena soot, centralno ogrevanje, cena 25,s niio 5iT; Kr9n)«Stražiiće • polovica K^Se, bi* valn« površine 100 ma, na parceli velikosti cca 170 mt. leto i2gradnfe 1923, obnovljena 1980, cena 26,5 fviio SlT; teniiift visokoprillična, ilonsa 10 x (m. na parceli velikosti730mleto i2gradnj« 1972^ c«na 52 mio SIT; enonadnropna. potrebna obnove, tlorisa 11 X 6 m. na parceli v^ i cca T70 mz, leto tz%r 1910, Oirti 16 SfT: Cdniki visokopritliCna. tlonsa 10 x 8 m; delno podkletenai dve garažr. na parceli, velikosti 827 mz^ leto iz* gradnje 1960. obnovljeno cena 39 mlo SIT, nrmsnCf40 REKREATIVNI KOMPLEKS * PRODAMO Poljanska Minae 1 km od Gorenje vasi • gostike s kuhin]o, apartmaji, bazeni, igrli^a, na io,S47 celoti 2a2id]|iva, mož* nost dodatr>e ugradnje), starost iz* gradnje od leta 1975 dalje postopo* ma, certa 87 mio, SlT; POSLOVNI PROSTOR • PRODAMO Planina lllp v trgovskem cen* tru Spar, L nadswpjei 147^30 ma {lastna novogradnja) 1 starost 3 leta^ cena 31 mio SIT;. $ko^a loka; bližina hotela Transto* nst; v III. m IV nadstropju * posa* mezna etaža 324 m2, dvigalo, centralno ogrevanje^ leto izgradnje 197 J, cena 132.500 S IT/m 2: Kranje bhzu Zavarovalnice Triglav, primerne za trgovrno^ banko 9U podobno v skupnr izmeri ^52 m2, leto izgradnje 19781 87 mio SIT; Kranj, Planina 11, priiliC|e, izmere 47.2S ms^ s celotno opremoi klima, primerno za trgovino 2I1 p!* samo, feto izgradnje 1993. cena mio SIT; POSLOVNI PftOSTOR-ODOAMO V NA}EM: Kranju, CesU Staneta Žagarja^ mere cca 40 m2,116.500 SIT me- Podnart^ ob glavni cestr, pritličje, izmere 179 mz, leto izgradnje 1904, prenovljeno leta 2002. pri* memo za trgovmo alr mirno obrt. najemnina 1800 SIT/m2 * stroške Kran)| Plamna IK prrtliije. izmere 43 mz, za mesnico, leto izgradnje >992, cena 135 000 SIT mesečno ♦ stroSki; SKLADIŠĆM PROSTORI^ PROfZVOONE HAL£ ^ PRODAMO Stegne pri Ljubljani^ velikosti 600 m2< starost 30 let, cena ii2i5 mio SIT; PARCeU' ZA POSLOVNO-SKLADIŠČNE PROSTORE PRODA-MO: Tržič • v izmen cca 3000 mj, ko^ munaino opremljena^ cena 24.000 5lT/m2; PARCELA ' PRODAMO Kranjska Gora« Podkoren, izmere 2500 m 2, cena 14.000 SIT/m 2; Kranj Primskovo; izmere 4.300 m2: za rekreacijske center: cena ma (možnost iz* gniči s sprem • in gradnje Ijajo^imi trika na parceli). Vifmaie pri Škof]! izmere m cena 25.300 SlT/mz; PARCELA ZA VIKEND'PRODAMO; Palovjće«6irtrica nadTržičem, viz* meri 1097 m2i cena 6,000 SIT/m2; ZA ZNANE KUPCE KUPIMO MA-NJ^A STANOVAN(A V KRANJU Z OKOlICOi CENA D016 mio SIL GORENJSKI GL\S petek, 29. julija 2005 MALI OGLASI 25 CftADNJA ZA T(?Ci UPRAVLJANJE IN V2Dft2CVANJt, ENERGETIKA. VPIS V ZEULt^ŠKO KN|lCO, POSREDOVANJE NlPklM\ČUlt4 AL P DOM. d.d , RddoviMCt, čankdricvd i, 4240 Radovljica Tek: 04 53? fax. 04 4211 ^poiti: dlpd^rn^ilpd&rn.si CTANOVANfA PRODAMO gUSLJANA • BEŽIGRAD: 59 m2, dvoinpolsobno v tr«i|cm nad* stropju. lo ♦ stroSki * 3*mesečno predplačilo. KUMMO KUPIMO: Za 2nane stranke kupr* mo vei manjih stanovanj na ob* močju občir>e Radovljica In 6led. POSLOVNE PROSTORE PRODAMO LESCE: V pritličju novega dela tr« govsko^postovnega centra v Lescah prodamo po$lovni prostor veiiko&t) 177 ma, k\ je namenjen trgovskf, storitveni, izobraževalni m servisni dejavnosti. Vseljivo konec septem* bra. Lastna novogradnja. Cena: 00.000,00 SIT (cena ne vključuje DD V) www.tpclesce.si. LESCEf V pritličju novega dela tn govskch poslovnega ctntra v Lescah prodamo poslovni proiior velikosti 97,21 m2, ki je namenjen trgovski, storitveni, izobraževalni in servisni dejavnostK Vseljlvo korw septembra. Lastna novogradnja. Cena: 29.163.000,00 SIT (cena ne vključuje ODV), wNvw.tpc^lesce.si. LSSCE: V prftiičju novega dela tr* govsk^poslovnega cerrtra v Lesca>^ prodamo poslovni prostor velikosti 78,96 m2, kj je namenjen trgovski, stontvenj, irobraiwaini in seivisnj i ivo konec septem* bra. Lastna novogradnja. Cena: 2).6SS.oeo,oo SIT (cena ne DDV), vvv^.tpc lesce.si. V prit^^čju novega dela Tr^ govsko'po$iovr>ega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti namenjen trgovski, storrtvenf, Izobraževalni in servisna dejavnosti. Vseljivo konec septembra. Lastna novogradnja. Cena: 13.1Ss.ooo.oo SIT (cena ne vkijuču* ODV), VAMW.ipc lesce.si. : v medetafi novega dela tr* govs ko* poslovnega centra v Lescah pfodamo jMsIovni prostor velikosti 77,70 mi, kije namenjen ti^ovski, storitveni, izobraževalna m servisni dejavnosti. Vseljrvo konec septem* bra. Lastna novogradnja. Cena: 21 445 200,00 SIT (cena ne vključuje DDV). vAVM.tpc^lesce.si. LESCE: V medetaži novega dela tf* govsko-poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 24S*10 ki je namenjen trgovski storitveni, izobraževalni in servisni dejavrtosti Vseljivo konec septem* bra. Lastna novogradnja. Cena: 67,647.600,00 SiT (cena ne vključuje DOV), www.tpc*lesce si. LESCE: V medetaži novega dela ir* govsko^poslovnega centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti 107.85 mie ki je namenjen trgovski, storitveni» izobraževalni in sen/isni dejavnosti. Vseljrvo konec septem^ bra. Lastna novogradnja. Cena: 29.766.600,00 SIT {cena ne vključuje DDV), w^,tpc*iesce si. LESCE: V medetaži novega dela tr« govsko*poslovrttga centra v Lescah prodamo poslovni prostor velikosti ^,05 ms, kr je namenjen trgovskr. storitveni, izobraževalni In sen,rlsni dejavnostt. Vseljivo konec septem* bra. Lastna novogradnja. Cena: Z3.473.S0O1OO SIT (cena ne je ODV), wv^wtpc le«e sk LESCE: V pnthčju vhoda z Alpske novega de a trgovsko* pos ovnega centra v Lescah, pro« damo gostinski lokal velikosti ISV4S Vseljivo konec septem-bra Lastna novogradnja. Cena; 46.63s 0^1 M SIT {cena ne vključuje DDV), www.tpc*lesce.si. LE5CE: V msniardi novega dela tr-govsk>poslevnega centra v Lescah prodamo pisarniški prostor v ve* likpsti 104.05 mz Vseljivo konec septembra, lastna novogradnja. Cena: 28.7^7 800,00 SIT (cena ne vključuje DDV), wmav tpc^lesce.sl POSLOVNE PROSTORE ODDAMO Rftkivljka' V I. nadstropje stanovanjske stavbe oddamo poslovni provtor • prsarnovizTnen 24m3 (predprostof, sanitarije, pisarna)r leto izgradnje 1993. Certa: 48.000,00 siH-slroSki • mesečno predplačilo. VIKEND PRODAMO SPODNJA UPNICA: Prodamo vikend v izmeri 30 mz na parcel m2* Leto izgradnje 197;«lese^ na brunarica na betonskih temeljih (predsoba, kuhinja, soba, ca). Cena: 5.000.000,00 SI Nudimo ugodno tn kvalitetno posredovanje pH nakupui prodaji In najemu rMremičnin. www.alpd0m.5i NCPfiCMIČrflNe »CAL £»TAri kaan j NA^P^IJ^M vlicft I a 4000 Hmami 000 Email: kranj®svet* http//www .svet-n ne SI ne.si STANOVA N| A kupimo tO^nj: za nam znane stranke Kupi« me stanovanja različnih velikosti, prodamo lenčurr 40 m2, letos popolnoma obnovljeno, v kletni etaži 6« stanovanjske hrie. Pred prostor 3,76 m2. kopalnica s.oo mi, bivaU na kuhinja 12.26 mz In spalnica 20.38 ms. Cena 11,3 mio SIT. HI^E PRODAMO Kranj»Primskovo: na lokaciji ob Za* družni in jelenčevi uhd bo do jese* ni do y podjljiane faze zgrajenih 14 stanovanjskih h^i 6 dvojčkov in dve samostojni enoti. Parcele sove* like od 23g do 600 m2* Cene od 33.2 do 6ie9 mio SiT« Kupec ne pla* Č4 provizije. ^nčur: 160 ma, L ^972. Dobro vsdrievana enonadstropna dvosta* novanjska hiia, na 706 m 2 veli k r parceli. Car&ža :a dva avtomobila rn urejen vrt. Cena $2 mio SIT. Z£Mgi$^E PRODAMO Senčun 921 m2, zazidljiva parcela, ravna in pravilnih oblik. Za stano* vanjsko ali poslovno stanovanjsko gradnjo BliSma poslovne cone. Cena 31^270 SlT/m2. twiur. cea 1400 ms, zemljlSČe v poslovni coni, z gradbenim dovoljenjem za zobozdravstveno ambu* lanio. Cena 36.081 POSLOVNI PROCTORI Oddamo Šenčur - poslovna cona: 600 ma, lahko po delih, novogradn/a. pri* merno za mirno nost. skladiSče, fitness, pisarne. Neopremljene, možne prilagodrtve najemniku, parkirišča za^tovljena. Na;«mnina: 2.400 SiT/ma. www.svet •nepremičnine.si i Novo na <. Časopis za prosti čas www.goreni$x1g1đ$,$1 Tavča^eva ulfca 22, P.E. StriUrjeva ul. 4,4000 tel.r 04/2380 -450,04/1365^60 •^poita: infe(9^agefrtkrenj3l CARSON] ERE: KRAN) * okolica, kupimo več garsonjer različnih velikosti, ra nam že znane ENOSOBNA STANOVANJ KUPIMO enosobna stanovanja za nam 2e znane kupce. ' KRAN/ • PUNIt^A I, prodamo enosobno stanovanje z lastnim vhodom, 32,10 ms, klet ^ro 6^ let, kbsično ogrevanje, ivsi pnkjučkj^ vseljKro po dogovoru. CENA;n.ooo.ooo.co SIT. ! DVOSOBNA STANOVANjA: i KRANj ^TAVČARJEVA UU v prenovi Ijeni stari meSČanski hiii prodamo v izmen 46 ma, nad73, CK «olje. vsi priključki, kompletno prenovljeno L 2005, prazno, prevzem takoj. CENA: 15 .$00.000,00; SIT^ KRANJ»PLANINA III, v 2. nadstropju prodamo lepo enosobno stanovanjes kabinetom v rzmeri ^1,8 m2, staro lete zastekljen balkon, vsi priključkf, CK, vseljivo po 18500.000.00 SIT, TRh AU VEČSOBNA STANOVANJA; TRŽlC^CENTERi v prenovljenem tiis^ tanovanjskem objektu prodamo trisobno stanovanje. 84.76 ma. CK« pljn, i%t pnkl)u^b, balkon, vsel|rvopod> govoru. CENA: 19 900 oco.oo SfT, C STANETA 2ACARJA, predamo tnsobrio stanovanje v fazi adaptacije. 87,46 rrn. 1. nadstropie. balkon, garaža, vsi priUj^CU. nova okna ttr dektnčne in vodovodr« initalaoje, prevrem možen takoj. CENA: 25.000.000,00 SIT, POSUDVN t PROSTOR KRANJ ^CANKARJEVA UU v poslovna J stanovanjski hüi prodamo ' prosto^v temen 39 mi, PR73, ogrevanje na trda goriva, te), priključek, možna : preureditev v stanovanje, prazno, pre* ^ vsem lakoj. CENA; ^vosooco,oo SITs ^DRULOVKA, v pritličju prodamo gostinski lokal 240. sediiči ^ terasa 20 sedrSi 139 m2, staro 18 let CK • lastna, ločeni priključki, san^tarij^ vsi prlključ^ ki. prevzem možen takoj. CENA' 60.864000,00 SIT. HISE: STISKA VAS POO KRVAVCEM, pro- damo bfvaln^ vikend, ki stoj! na 4J0 mz zemij^iča^ 80 mz bivalne površine, staro i let, tel prfkijuček* ogrevanje na l^oSelezni kamin, zelo lep razgled na Julijce, LJ. kotlino ter det primorske. Prevzem po dogovoru. CENA: 31.200 ooo.ooSiT. PODNART ♦ DOBRAVICA, prodamo enodružinsko hiio v 2^ podaljšam gr. fazi, k) stoji na 701 mi zemljišča. 177 m2 stanovanjske povrSine podkletena ^araža^ kuninica, pralnica; ter večnamenski prostor),vzg. etaži se nahajajo večji prostori (kuhinja z jedi^ nico, dnevni prostor, spalnica s k^aJ* nico In WC) ler spalni prostori v mansardi (3xs^a ter kopalnica z WC* jem). Hi^alm dva balkona ter rzhod na atnj, prekrita je s streSno kritino Bra* mac. znotraj je ometana z grobimi ometi, zunaj pa se nahaja trlprekatna pretočna greznica V bližini je osnovna iola, železniška postaja, poita in tr« govina. CENA: 2^.000 000,00 SfT^ KRAN( • OKOUCA, kupimo hiie ra* zllčnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000000.00 SfT in 40.000.000,00 SIT. PARCEllr BRrrOF* VOC& prodamo več parcel ra^ dičnih velikosb od 817 mz do 44) m2. namenjena za gradnjo eno* al dvodružfnske hiie ali hiie v nczu, pre* vzem po dogovoru. CENA: j^.200,00 srr/ma. KRANJ * BU2IKA BAZENA, prodamo lepo in ravno zemljiiče. ki edelnostavb-no delno kmetijsko zem i^e v izmen 1103 m2, nahaja se nad kanjonom reke Kokre, prwzem po dogovoru. CENA: srr. POSAVEC, prodamo sazidano rtavbno zem niče, v izmeri 1421 mz, na njem požgani objekti, vsi priklju&i v mirovanju, kanalizacija na robu zemljišča, prevzem po dogovoru. CENA: 27.000 ooo,cc S(T. V ^OUCI KRAN|A kupimo več parcel različnih veflko^ a nam znane kupce. KUPIMO: KRANJ * okotica, različnih velikosti, za nam že znane stranke. NA RELACIJI KRANJ * Šk Loka nujno kupimo večje trisobno ali Stirisobno e ali zamenjamo manjSe za oplačibm, po dogovoru V poitev pnde tudi nakup manjSe en^ odružinske hiSe na isti relaciii do 3tooaooo.oo srr. 'Jij^a. HiSa stanova n v i 4 t V d NEPREMIČNINSKA DRUŽBA PE StriUrjeva s/l I. Kranj Tel.: 04/236 73 73 e^poita: info^ftKSt.sf Za r^a^em in a nakup Üteno več man)^ stanovar^ b MS v Kran^ in ofeo6d| za ram znane fftnnke. HI^E PRODAMO: dOHINiSKA BEiA enostanc^anjska hiSa, velik balkon, i pražo, parking čem, brez vrta. (dvoriSče 58 mz), vsi prikljufkii popolnoma obnovljena v letu 1994, mirna lokacija. Cena 3}ooaooo,oo SIT oziroma po dogovoru. BOHINJSKA BISTRICA: enostanovan^ ska hi&a. potrebna »daptaaje. (slika na f^stsi), cena 25000 OCO,00 SIT. TR2IĆ • BISTRICA: atnjska vrstni eno* družinska hiSa^ bivairie po vri ine 120 m2, zemlji $84 m2^ L vredna ogleda. Cena 48.000.000,00 srr. KRANJ • oicoka: 1 /z dvostanovanjske hi!e * prHirČje, (v naravi dva dvosobna sianovanja)j (očena vhoda, obnovljeno leta 2004 dve garaži, vsi pHkliučb. Cena 25,000000,00 SIT, STANOVANJA PRODAMa KRANJ«DRULOVKA; dvosobno stanovanje v izmeri 60,00 m2, deJno man* sardno,vhiSi lfrorzgradnje\99i,vsipri> ključki. vseljr^ po dogovoru, parigniče, cena z opremo ig.occ.ooo,00 Srr KRANJ • MUarjevi tilcv in&obno s» rtCNif^fi v izmen 74,30 mz, pririiQe. leto izgradnje Cena 22.000.000.00 sn. KRANJ * Val^vem ülkx dvosobno ttarwanje v izmen 49.00 mz, fV./4 nadstrc^ st^novarrjskega bloka, ieto Vgradnje ^962^ certa 17.900.000,00 srr, KRAN) ♦ OREHEK: dvoinpolsobno stanovanje z vso opremo po meri, v rzmer) 5&00 mz. pritličje sUnovan|-skega obf^Aa, ^rajer^ega v letu 20^ vsi pr)kljufl(i, dva parkiniča, cena za stanovanje 16.000000.00 Srr, opr^ ma po meri, cena 4.00aOOO^o SfT. Takoj vseljivo. KRANJ * v bBž^ne zdravstvenega doma dvosobno stanovanje v czmen 59rti2, ill. rudstropje, balkon, leto izgradnje 1965, cena 16.900000,00 StT. RADOVLJICA • Co«^ cesb; thsob-no stanovanje v izmeri iiMm^ I. nad-^opje stanovanjskega bloka, leto cz* gradnje 1961, cena 22.000000,00 SfT oziroma po d(^ovoru. KRANj«COfU^daga odruia: flsrisob^ no stanovanje, IIL nadstropje star» vanjskega bloka v ^men 89^00 m2. teto izgradnje 1978. vsi ^tdjučki, vpi* sano v zk, cen» 23 8oo.occ.cq SfT, KRANJ ^ m Ležeta Hmvtk dvosob-r>o rzredno lepo starvovanje^ M. nad< stropje star)ovan)skeg8 bloka, v izmeri 6&20 m2, vsr priUjučki. leto izgradnje 1982^ cena 18.800.000.00 Srr. KRANI • OKOUCA: zazidljiva 400 m2, komunalno urejena, cena po dogovonj. 6REC PRI ŽIROVNIG: zazidljiva par« ce^a na sončni lokaoji v /zmeri 5S4 ma. Cena 24000^00 SfT. PLANINSKA KOCA NA VOCARJU: s pripadajočim zemljiSčem 11000 mi prodamo • cer^a to.oco.000,00 srr w ww.fess t.si INF-ING 9 d.0.0.. nepremičnin^a agencija Soriijcva Kranj, pisama za stranke: jezerska c. 41, Kranj tel.. 04/236*2730, mobjiel * 041/429*530 Prodamo stMvan^B Kranjr ioriljevo naselje, dvosobno sta* novanje vveiikosts $7 mz v 1. rwi. niz« kega bloka. Stanovanje je potrebno popolne renovadje. je star ^4 let. Cena: i&s m^lj. SIT. ieece, dvosobno stanovanje v velrk» sti 68 m2 v pntiičju ö'stanovanjske 100 let stare hiše^ Stanovanje je bilo pred 10leti adaptirano. Ima pripadajo če kletne prostore, garažo, kabelsko tv in internet Cer«: 15 mil}. SIT. Prodamo parcrie Šenčur pri Kr«n)u, zazidljiva parcela 989 mz Cena: 28.800.OO Srt/mz, Pofica pri N^don^ zaz^ljiva parcela v s^bkosti 3S00 ma z možnostjo pan» ladje. Cena na m2 je 24000,00 srr^ Z^ 8mi% prodamo zazidljivo pan;elo v veJlkosH 6000 m2 z možnostjo par* celadjt Cwia: 264CO.CO Srr/mz. Dor&Oe, prodamo zazDdljri« parcelo v velikosti 800 mz« Cwa: 2^.^,00 SIT/mz. www.inf^ine.si KsKERN NEPREMIČNINE Marstrov trg 12, 4000 Krjr^j Tel. 04/2021) 202 2S 66 CSM TOOp t^aiJ. info®k3 ketn.si POSLOVNJ PROSTORI: OddaiTK): KAMNIK (bližine}: 10 let staro pizzen ijo 2 opremo v velikosti 82 mz jn 40 ma letnega vrta, parkiri!ča, cena « ^33.0 mio SIT^ KRANJ« pisarne v 1. nadstropju, ra* ^zlične velikosti od >2 do 40 možen najem posameznih 02. skupaj. obnovljen« (eta 2000, cena m 1.920.00 SiT/meSs Prodamo: KRANJ: bližina poslovno stanovanjs* kr objekt, klet. pritličje in neizdelana mansarda, v pr^ličju gostilna v izmen 172 mz^ nadstropje I5 m2, Isto rnansarda. v prizidku dve sobi 26 mZt staro 40 let< cena ■ 29,0 mio srr. hise «prodamo Pro^mo: KRANJ«smer Ško^a Loka: hiio v III. gr. fiazi, v pritličju m2, mansarda m2, podstr^a ms, parcela S70 ma. cena • jE.5 mio SIT, KRANJ • smer Krvavec. hi$a v po* daljiani III. gr. fazi, 13 x 9,5 m, parcela 939 mz, možnost d voštano va rajske hiie, cena ■ iZ.S mio Sa. BESNfCA * hiia v IIL gr. I^i, 35 m2 v eni etaž^ klet pritličje in nadstropje^ parcela 363 mz^ mirna lokacija s pogledom na hribe, cena ■ 31,$ mfo SIT, TRŽIĆ«14 1et stara pritlična atrijska hifa • dvojček na parceli 5S4 mz. na zelenem pasu. mima lokacija z nz* gledom, v eni etaži 123 mz, cena« 47,8 mio SIT. TRŽIČ ♦ stan. bi S a vel. ZtS m, prizidana je garaža, obnovljena leta 19S8, parcela 600 mz, cena « 35.0 mro SlT^ iJTRAŽliĆC • na parceN ^.200 ma, I leta 1937 narejeno, obnovlteno leta < T970, 62 mi v pritličju, 6$ mz v nad^ stropju m tolrko v mansardi: poleg garaža 2 drvarnico 34 mz. na raz* igledni točki nad Kranjem, cena » 42.0 mio SiT. KRANJ (biiSina) * kmečka hiia z gospodarskim poslopjem, staro okoli 90 let, s parcelo g.goo mz, od lega 2.500 ma stavbno, cena » 51,6 mio S^T, TfiZiC {bližina) ^ na parceli 2^ ma pred 6 leti prenovljena hiSa, dve stanovanji po 100 mz, ugodna cena 28,$ mio SIT 2a celoto. ZEMLJIŠČA: Predamo: Bled « stavbna parcela 757 mz za stan. bi^o ali apartmajsko KISo. cena «42.000^00 Srr/m2, možnost ^kupa ie 810 m2 po 34.800,00 SiT/mz. , BHnje • stavbna parcela 3.4^8 mz^ i možnost delitve, cena 24.000^00 srr/m2. Bitnje«stavbna parcela 1.926 ms^ za nadomestnD gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, cena » 38.4 mio SIT. 6ritof Voge ^ stavbna parcela 950 m2 po 30.000,00 SfT/ma. VIKENDI: Proda rvK): Bohinj: apartma 39 m2 v pritličju ob- jekta^ obnovljert pred 2 letoma, msih* na terasa, lastna CK, ločena spalnica, kletni prostor, cena m 14^9 mio SIT. STANOVANJA: Predamo: Novogridi^a v KRANfU • 1 stanovan* jska enota last K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg iz, Kranj • T enota trisobno z atrijem vel. 86 mz za 31,62 mio SfT. V ceno je že vključen DDV 8,5 svoj parkirno mesto pred hiio< ki je vraču* n&no v ceni in lastno CK na plin. takoj^nj^ volitve KRANJi Vodovodni stolp: trisobno 7> ieno leta 2K m2 v 3. nad./4 nad , 2000. za 23.0 mle SIT. KRANJ, Sato polje: dvosobno 70 m2 v 3. nad./mansarda, jeno leta 20031 lastna CK na plin, za 21.0 mio SIT, KRANJ, PUnina SS 4 zK 103 m2 v 3. nad78 nad, obnovljeno leta 2003, dva balkona, za 28^0 mio SIT. KRANJ^ Zlato polje: itir^sobno 94 mz v 1. nad./4 nad., obnova I, 200> In 2002. ietnik 1964. [astna CK na plin, za 22^9 mio SIT. KRANJi pri avtobusni postaji: dvosobno 45 mz V4. nad./4 nad., ob« nova 2004, letnik 9964, lastna CK na plin, za 16.0 mio SI www k^'korn.s NEPRBMIČNIMK stanovanja_ PRODAM ENOSOBNO RADOVUlCA, 031/420-423 iO'i74 DVOSOBNO, Si rr>2, cena po dogov- oru, Lastno pa/i32 ODDAM SOBA. oddala bi star>ov3ini« ženski. 9 04/2 57-2 &-87, 040-332-Sae SOBA, 990uporabo sanitari). zaposleni i ali štiKfentu« pogoj • poätenost, 04/513-42-28 SOTMO OARSONJERO. 1 09dbi< Lesc« z oKohco, • 041/688-908 ur7u DVOSOBNO RADOVUlCA- CE^fTER. S 1 9.. opremlieno. tndivi r>e yaf^ia, ostalo po dogovoru. 031/eV24-d8 M705» DVOSOBNO ZLATO POUE - KRA^iJ. cena: 300 eur, pdtstno predDlaäilo, po 15. uri. ceria: 74,700.00 srr. 9 031/442-086 NAJAMiM STANOVANJE, mlad par. za dstjš« obdobje in sprolno plaćilo. Nina, 9 040/634-574 mM STANOVANJ£ KRANJ • UUBUANA. 4d^ gostifno 9 stanovanji in parkirišče na dobri . uff^: GORENJSKA sc7?«6 NAJAMEM GOSTINSKI LOKAL, v obratovanju, sofsas MOTORNA VOZILA avtomobili PRODAM ALFA ROMEO 76. I. 1993. 1.6 rdeče barv«, klima, odifčno ohranjena« cena: 1&0.000.00 SIT, B 040/396- 034 s073s2 26 MALI OGLASI info(S>g-^s.si GORENISKl GUS petek, 29. julija 2005 iZDePI-Si Mali oglasi posle] tudi na spletnem portalu Izberusil Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi i v Kranju irt telefonsko od ponedeljka do pe^ka od 7. do tJ^e. Mate oglas« za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30. za torkovo itevilko pa do petka do i4.ure* Oglase lahko oddat« po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 4a 49, po faksu 04/201 42 13. po e^poSli malioelasi^g^glas.si^ ali na spletnem rnestu Izberi «si. »3 oglasi» označeni s to ikono, so objavljeni spletnem mestu www,izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi in dal)$t opis oglaievanega predmeta ali storitve. na Cef n^ 0 , f9odal, re. do 9/09. srBbm, lepo ohranjen, i Ooüalno ODremo. 6 vral, cena: 60.00 SIT, « 041/451-477 MT28Ä DAEWOO N£XI0, I. 1997, redno servisiran, leoo ohranren kn ^aražvan, 04/S33-31-43 »07»« .PjHOlVDA ŽIBERT Srečke Žibe/1, s.p. Britof 17^ 4000 Kranj, Tei: 04/2^4^100 Prodam: Nissan pnfn«n ^fi CX. I. 1997. vsa oprema razen klimei prvi h sini k Hortda pral ude 2^21» 1 mi^ AB$4 redr)0 servisiran Renauh twingo i|2 16V, kfima, odprla streha. L 200} Honda CfV^ sedan ^ 1999» ABS» eL paket, s^rvjsnd knjiga RENAULT 4, I 1990, voz«n, ner«9* istnran. • 04/53*1^1ie f^ENAULT 9.1 1993, neregistriran, 04/256-01-39 RENAULT ClIO. I 1995. 123.000 km, 1,2. b«)9 b&r^. 3vra1a, portfe 6 U epo otiranjen, proda voznica^ 041/556-325 RENAULT CÜO, 1,4 RT, 55 KW 031/804^47 . 1998.46.000 Krn. sre&rna barv^, 9 Miov Prapruv^k 10 PE ^mrjUh ecM 42Q1 Nniki PRODAJA IN MONTAŽA • amtyii^ei^i «IONOOCT ruin servis vezi •aviooptikfl vse 23 po0vo2;e voji) • izpuinisi^eini hdiahzatorii SEAT TOLEDO 1.9 TDi. I 04, 14,000 km. 110 KS, sr9bm, neftaramtwHran, 93ra2rran,« 031/225-870 WMW VOLKSWAGf N GOLF 1.1. 1970. pro-dam naibol;$emu ponudniku, lepo ohranjen. »031/742-207 VOLKSWAQEN GOLF II. I. 1991. & vrat 5 prasiav, dlesel, oena; 280.000,00 SfT. VOLKSWAGEN GOLF. 140.000 km. 1.8GT, po 16. Uli, « 040/427-071 VOLKSWAGEN GOLF, I. 1997, OteSdl, 1.9, 8 03l/d22>390 scrao DRUGA VOZILA_ PftOOAM PEUGEOT BOXER. I. T997, 2.5 d«9el, «noOel 1998. Ooltina kaeona 4 m In sinna 2,1 m, kot nw. vreOon ogle- da, cena po ala, 1S0I. 9 04t/d7B-4d4 »7351 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 220 I. ■ 041/597.933 507173 OGREVANJE, HUJBNJE PRODAH dOJL£A. 60 L visac. star 1 C«ne«. «04/574-4049 iarsin OSTALO PRODAH HLADILNO OMARO, In pomivalno mizo, vsak dan po 19 uri, 9 04/56^ 29-73 9CfM ZAKONSKO POSTEUO. ziogiji, mul-tkDraktlK Morine, eleKtr^ni reduktorji, 031/858-838 ŠPORT, REKREACIJA PRODAH PLASTIČNE PLANINSKE ČEVLJE. Ika 40, 9 04/201-26-31 tcrjio TURIZEM ODDAM, već aparimaj^ v Umagu, POĆITKICE V PReKMURJU « OORIĆKO, nudimo S^a^vnt booni paket 11900 SIT ali sobo z zattrKwn 3.600 srT/os*bo^ terrna • oMI) ^ kolo • • Oa/54-Ol-3r8, 031/695- 000. vvvAv.goslisce-ajda^gote.»! 50^223 TROGIR, oddam 4 apvtmaje, 0Ö morja, k irna, 00585/9d9-83 4^750 889-361 30 m t «0U90 ODDAH APARTMA Psgu - 21.8.2005 2a leini dopust na otoKu , od lO.a, do 041/223-789 OTROŠKA OPREMA PRODAM OTROŠKI VOZIČEK, PEREQO, kožara za dojenčka rn iporina koša/e, rabljen eno lelo. zelo lepo ohranjen, cena po dogovoru, 9 031 /836^50 OTROŠKO POSTEUlCO. In vzmatni. CO, cena po dogovoru. 9 031/604» 622 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAH MANJŠO KOBILO, staro 4 leta, rjave barve, ufahano, 9 031/528-917 sornr, SKOBČEVKE. Agaoomise. kanarčke In galebčke. zelo ugodno. 9 041/640-792 60'36$ VEČ RAZLIČNiH BONSAJ EV, ugodno, 9 04/204-65-72, 031/854^52 407M7 VSAK DAN SVEŽE, rezano cvelre • r>ove aorte. SmoleJ. Luže 22 04/253-65-65, 041/789-808 PODARIH 3 MESECE STARO MUCKO. Ooigod- ako, ćlato, zdravo, rojeno v boraiM DVA MLADA MUCKA. dol. pnbližrko UU6ITELJEM ŽIVALI, mlade ljubke mucke. flor?3 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAH CIRKULAR. mamlk in siroj za butare, 9 01/632-31-19 60727« ENOOSNO KIPER PRiKOLICO, lak- oznica. Iristrani kiper, rvositnoati 1,5 tor>e. 9 04/252-16-85 IZRUVAČ ZA KROMPIR, dobro Vil ti h KOMBAJN, za oranje krompioa, preb» rainiK in v^go, cena oo dogovoru, 9 041/662*919 S07CS6 PRE8IRALNIK KOZAKA, KROMPIRJA •196 607373 SAMONAKLADALNO SIP 17 ^moeler. PRIKOLICO. KUPIM OBRAČALNIK, za kosifnico Bücher, širina 150 cm. 9 04/572-5^63 607W6 PAJKA, 2- a 041/271-294 4ocar d.o.o., bnsde 20. Skorja Loka, 9 04/51-64. 100 607 TAKOJ ZAPOSUMO. veije šlevUo KV aJi PKV sobocrieskar)ev, JR Krani d.o.o., Trgoi^ prf Juretu, Golnik 13. ^Oan/. 9 04/20-19-630.040/624<>78 50734« VOZNIK, C all E kategorije, s mednarodnem tran$04»iu • Z VfOa d.o.o., Stfüzevo A. 041 /814-722 607376 ZAPOSLIMO MONTERJA OKEN, 12 Kranja, po^oji: sta rosi 30 do 40 tet, vozniški fzpil B kategorije, LA. d.o.o.. Uubliar^ka 34 a, Kranj, 9 041/663-203 ZAPOSLITEV ZA NEDOLOČEN ČAS, mjdimo sposobnem In komunikativnim zastopnikom ter vodje zagotovljeni rka)Dcljš> pogoji, d.0,0.. Žirovnica 87, Žiro 040/666^45 rovniCB, SLVŽBA, dobra druž&a, odlična plaća, Posredništvo Zderw Bnsvć a.p„ Virmase 170, 4220 Skofja Loka. 9 040/304-270 M'jei V ŽMLSKI TRGOVINI, na Logu pn Poljani, nudimo delo delavki. Mant -Co, d.o.o,, 2>ri, Ob Potoku 19, Žifl, 9 041/721-635 «7370 liČCH INŠTRUKTOR MATEMATIKE, išće delo: pomoć pri ućanju za izpite In maturo. 9 040/381-295 «woe« DUO TWIX, Igranje na oncelin, oDlet-nicah in drugih prireditvah. 9 041/039-456 Wt9>« NEGA STAREJŠIH IN BOLNIH, ter vsa gospodinjska dela. 9 04/232-59-49,040/75^409 »'»s ONE MAN 8AND, ali duo Isće delo. igranje na porokah, obletnicah, zabavah. 9 04/25-21-498.031/595-163 «on» ZA IGRANJE, Duo Roto, 9 041/224- 907 M73»» POSLOVNE PRILOŽNOSTI lićEM POSOJILO, 300,000,00 sit za dobo 3 meseca, vrnem 3 x po 130,000,00 alt, garariciia 1 ha gozda v Bohmju. Srednja vas, 9 031/874-643 &07307 PODJETNO PARTNERKO, stara od 30 Oo 46 let, z nekaj osnovne^ kapitala cca 900.000 Sit - 1,5 mk) elt za eotoalikaraka ter prevozniška dela na obmoćju Gorenjske, Ivan, 9 031/674^3 SW3» FESST d.0,1,, PE StrHarjm 5. Kranj Nudimo vse vrsle posojil ugodne obre^. 04/236-73-73 1. Ugodni avtomobii in gotovinski krediti 7 let, za v$e zaposlene in upokojence tudi 09. do 50 % obremenitve, star kredit nI dvirs. Če niste kreditno spoiobni, nudimo kredite na osnovi vaSega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Telefonske številke: 02/452.4^-16, 041/750-560, 041/331-991. hr. 02/252.4&.23 XyÄeben ^ p., MliniH iaI zt STORITVE NUDIM ADAPTIRAMO. Starejs« nepf«mi6' nine. Pravočasno rezarvir&jld svo] ler« mini MsgamaUlx, Starotovs 39, Krv^. V 041/570^57 ALI ŽEUTE NA NOVO POBARVATI FASADO, m Isavn napušć? Ugodno in hltrol Megamairu:, d.o.o.t Stamtova 39. KrvL • 041/570-967 vmm OEUMO 00 TEMCUEV DO STRC- HE. notranji ocnati, aciaptacii«, orneti fasadi predelna at«na, urejanja in llaKovanjo ler iKarpa* BylyQi B«ne in ostali d^n.o.. Struzevo 38. Kran^, • 041/561-633 wr?JO ĐIMNIKf, • sanirajo In isdoluiamo dlninika 12 narjavac« ploiavina Uuđr povrlavamo. "KAM* Kač Albin s.p., Malka 7. Prebold, • 041/536-813. svww.karrvdimniKj.eom Ma^^i ELEKTROINŠTAUOUE. Janez VaHar Nov9 VAS PrM4v&r - rzđeia-va vaah vrst olakiro inaiaiacij v novogradnjah ki adafiiaoijah. • 04i/7$0 516 MMM^ INŠTALACIJE, ogrwalnih naprav. vodovoda (er adaptaow Kopalnic* Gr«^ gor Kozamarnik a.p., Hra&e 30 a, Snv ledmk. • 040/373^44 to^Tv IZVAJAMOi sanacije dimnikov, vriaiv zidava, morrlaža novth, popravila fiar>n, nudimo dimne obloge, dinine kape. Novak &Co, d n.o.i Ljubljanska Domžale, 9 031/422*600 506026 tZVAJAMO VSA. lesarska da a. Pooblaščeni Gerard GramaC Tor>dach. $vetölj e.p.. Qrn>ičeva 31i 041/642 424 m krovec Marko NOVO V BEGRADU, poleg betonov in granulatov vam po ugodnih cenah nudimo ves ostaN gradt»m matsrial, vrijmo Izkope In maienala. Be-grad Kran^ Prečna 24, Kranj, 9 04/236-40-30 K7SZ7 NUDIMO, vam MAFKIZE oz. TENDE 2 montažo, do 20 % popusta, brez stroskov prevoza, na izbiro več Kot 200 platen. Rotelarstvo Serčan, Mala vas 3 a. Ljubliana, • 01/565-32-32. 041/630*700 S079M NUDIMO VAM UAmZt. oz. ter^je 2 montažo, do 20% popusta, brez str. prevoza, na izbira već kot 200 platen. Beroan Matiai a.p.i Mala v9s 3a jana^ 9 01/585-32-32, 041/630- 700 50^790 PREVZAMEM, vsa gradbena dela z malerlallom ali brez. GIB, d.o.o,, T. Odrove 3. Krani, • 031425*610 PRONrr td.Q.Oo Ceata Talcev 39, Krai^J. nudi eelosine rešitve s področja računovodstva in financ: infor. reiftve, vodenje računovodstva, stontve izračuna plač, svetovanje pri »7376 SENČI U ASTERms, Rozman Peter Se nično 7. Krize, tel: 170, 04^733-709: mar^cize, tende. rolete, žaluzine, lamelne zavese, plise , komamikj. STROJNI OMETI, nolranjiK sten m stropov, hitro In po ugodni ceni. Urmar. d.o.o., Zakelj 15, Stahovica, 9 • 097 ricorsi VSA GRADBENA DELA. ometi, fasade^ adaptaoije^ novogradnjo. httro in pocenr. Byt^i oče in sin, d. n. o., Cegelnica 48 B. Naklo, 9 051 /354^Dd9, 04^ /593-492 S0Md4 ZA VAS PRIPRAVIMO, projektno dokurpentacijo in vam organczirvno in vcHdimo gradnio. PAN.THE.REA. ArKektumo projektiranje Jerneja Tičar s p., Pante5, Kran), • 040/519*928 ^tMP iZDePi.!ii Mali oglas spletnem tudi na u IzberLSil Male oglase sprejernamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranfu in telefonske 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do petka do Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 42 13. po e^pošti malioglasi^^g'^glas.si. ali na spletnem mestu Izberi. ponedeljka do petka od za torkovo Številko pa do 42 49, po faksu 04/20^ oglasi, oznaienr s to ikono, so obiavijeni ludi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljSi opi$ oglaševanesa predmeta ali storitve^ C^^ll^i |CM >. iCrini GORENJSKI GL\S petek, 29. julija 2005 MALI OGLASI i nfo , Resnik Rodio Tfigiciv® f(TI 9I0/GortAj/ht^ frrf ^loMkfior*«)/'^ fM« Taouv Meiae», de o, Trft Cufta i, )ö, Mirjana Trbič S.D., Žaaova 34. Kfanj. 9 031/635-445 . $i ludi ti osd^Jrena In «I iefi trajriega pfiisteljstva? iSćd re moški, star 47 i«t. 187/90, « 041/669-506 POMLADNI VETER, vabimo dekleta In gosp«. ki si ielijo spoznali novega moSkega. 0a poklićete tel. 031/612- 541 Qć 15. uro dalja ali oišite SMS. pnODAV KAKOVOSTNO BELO VINO, 03/582'17-14, 041/84400S KUP nam.'Ni nobenega razloga, • saj nismo vpleteni v zadeve - v Iraku." pasjem hotelu Edini pasji hotel na Gorenjskem Perun na Blejski Dobravi je poln, sprejemajo samo stalne goste Ljubljanska študentka pa j^ našla tržno nišo in postala osebna varuška psov. UbSa Pfternel Kranj • Med poletnimi počitnicami se mnogi, ki se odpravljajo na dopust, znajdejo v težavah, kam naj v tem (asu dajo kužka, muco, papagaja, hićka, zajäca. Velika večina hišne ljubljenčke zaupa sorodnikom ali sosedom, nekateri pa živali vzamejo kar s seboj na dopust. Kužke pa je mogoče pustiti tudi v pasjem hotelu, na Gorenjskem deluje le eden, Pe- run na Blejski Dobravi, ki pa je poleti povsem poln. Tako sprejemajo le stalne goste, novih ne jemljejo več, je povedal lastnik hotela Branko Pire. Na voljo imajo namreč deset boksov za pse, ki pa so ves Čas zasedeni. Cena bivanja v pasjem hotelu je th tisočake na dan, pasji gostje pa v povprečju osta- Kužke Iz boksov spustijo zjutraj in popoldne po eno uro. nejo pri njih kakšen teden dni, Kot pravi Piic, so v pet- ru, pogosto jih Češejo. Pred kužek, ki ji ga zaupajo lastni- bovlje o dopustovanju in ži-najstih letih delovanja hotela kratkim so odprli tudi veteri- ki, ko odidejo na dopust biva valskih prijateljih pravi: "Če pridobili stalne stranke, veči- narsko ambulanto, tako da je pri njej v stanovanju in Kaja je le mogoče • vzemite jih s no iz Ljubljane. Prednost pomoč vedno pri roki. se ukvarja 2 njim kot s svo- sebojl" Kot dodaja, sam svoj edinega gorenjskega pasjega V pasji hotel, kjer bi bil jim psom. Kol pravi, vedno dopust vedno preživlja s svo- hotela pred drugimi je v tem, večino dneva zaprt v boksu, varuje le enega kužka (poleg jimi živalmi. Vendar pa last- pravi Pirc^daje v naravi, kuž- pa svojega kužka ne bi nikoli svojca), cena pa je 3500 to- niki morajo vedeti, opozarja, ke zjutraj in popoldne za eno dala ljubljanska študentka larjev na dan. Kaja dela tudi da žival na počitnicah pome- uro spustijo v velik ograjen podjetništva Kaja Škoflek. kot "sprehajalka" psov, nudi ni tudi obveznost, zato naj prostor, da se razgibajo in Kot ljubiteljica živali je našla pa tudi dopoldansko varstvo, vedno pravočasno pretehtajo opravijo potrebo, lahko se zanimivo tržno nišo in posta Sicer pa Roman Tumšek iz razloge za in proti dopustova- tudi okopajo v bližnjem jeze- la osebna varuška psov. Tako Društva za zaščito živaii Tr- nju s svojim ljubljenčkom. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes, v petek in jutri, v soboto bo sončno in vroče. V nedeljo bo spremenljivo, občasno s plohami In nevihtami, ctjj fiS ti ol>«l|« , Urc«v $ ovftnljol ObilćK« wwwJzMri*sl. oddajt* svo^ mah oglu. oglafio SI popolr>ejić ogln«, spr^tiodrte se po rum»nii-i «troneh m mj vat navduiijo kadrovski oglasit Brskanj« po malih OQlaalh ia nikoli nI Ulc lake udotmo. RADIO KRANJ d.0.0. StfUaneva uU KRANJ kLkKON^ (04) 2S12* 404) 2ei2* ikiLftJb (04) 2022-222 »^mu^MM 409t) 303-909 Mguitei FAX: (04> sata (04) 2d i 2 npfišMfMA rmf^up^ mnmi mmm s fX>^'n ra dio krn n J(¥rad< sr)i«lno strnn* WW w. Amor Bohinj • CO-GO Show in zabava z D|-em. 31.7.« Bled, Pred kavarno hotela Park ob 20.30: svečana podelitev odličij In nastop NuŠe Derenda. V soboto so se v Ljubljani pred Cltyparkom zbrati mišičnjaki, ki so dokazovali, da so pač najmočnejši. Dominik Frelih presenečenja je bila prenašanje 115-kilogra mskih Krpa- Ijub močnemu kovčkov. Od vsega pa soncu se je nad ^^ ^^ namučili s pre- poligonom, kjer je bilo tekmovanje, naredila kajti mišičaste gore teles so prišle pokazat svoje sposobnosti. Orjaki, da se jih ustra-Dvig stokilogramske vreče je za njih mala malica. Zbralo se je enajst tekmovalcev iz Litve, Latvije, našanjem težke in ogromne zračnice, ki je bila le delno napolnjena z vodo. Zračnica se je zvijala in bik tako nesta* bilna. da jo je bilo težko dvigniti. Najbolj spretnim je uspelo zračnico oviti okrog vratu in jo odnesti do viličarja. Nato so jo morali dvigniti na poli- Slovenije, Avstrije, Nemäje, co v višini komolca, kar je Nizozemske. Ukrajine, predstavljao največji napor. To disciplino je uspelo zaključiti le redkim. Tudi naš Martin MatjaŠič ni uspel Rusije, Češke, Srbije in Čme gore ter Madžarske. V organizaciji podjetja Martin Krpan so morali najprej vleči zračnice dvigniti na polico. 13,5 tone težak tovornjak, Imeli smo še drugega pred- nato so vlekli dva volkswag stavnika, Olivena Gašpanča. nova cadya v klanec, kasneje Oba sta se odrezala kar je sledilo prenašanje težkih dobro. MatjaŠič se je prebil vsem tem opazovanju teka in bejbi od red bulla, ki sta deli- tovorov. Nosili so vreče s soljo, kovčke, gume. zračnice z vodo in še kaj. Disciplina na tretie mesto, GaŠpanČ pa je bil šesti. Tokrat je zmagal Madžar Darazs Adam. Po prenašanja težkih tovorov sem se kar utnidil tudi sam. li svoje zaloge. Dobri so ti orjaki. Meni ne bi uspelo Na srečo sta bili v bližini dvigniti niti enega kovčka- KA) )E LEP§eCA"OT VZET» DOPUST IN VEČINO PROSTIH DNI PRELEŽATI NA BRISAČI. S PRiirrNiM SRANJCM V f^OKAH .. V Gorenjskem glasu vam poleg časopisa, ki vam ga lahko prinesemo v katerikoli kraj v Sloveniji ali na Hn/a^kem, za poletno sprostitev ponujamo naslednji poletni dvojček: KOPALNO BRISAČO -h ROMANTIČNO KRIMINALKO Mi Cena knjige: 1.750 tolarjev, za naročnike Gorenjskega glasa: 1.401/ tolarjev Cena brisače; 2.900 tolarjev, za naročnike Gorenjskega glasa: 3.$00 tolarjev Cena brisače in knjige: 4.000 tolarjev, za naročnike Corenjskegii glasa: ^.000 tolaqev i. Po poŠti: osnovna cena + poštnina Nepreklicno naročam: krtini dvojiek G. knjigo Monty G, bmaćo G Ifiv rn M^mdc ™ Ikstön^ liAomy iuka ^tirtottetm •e ii_ji_J ll_J L^ L^ L_l i_J LJ L_J I l_JI_ ll—iLJUJI II^Jl ^ NofoOrtlL U «i U ik Nofoiptfka iUvilka I 1, Darilni ^^ck. tli v&»k J7ddck posebq. UMto Vupite na pod)Ct>a Gorenjski gUk V Z9 Darko Brlek razumeti priznanje Rikovi in slovenski poslovni kulturi, ki v tesni navezi z umetnostjo goji Si- riji CD, kjer je te dni na ogled posthumna razstava Zorana Antona Mušiča (1909 -2005} z naslovom Drobna dela na papirju, je podjetje Riko spletlo prav to, kultuj o in posel. Družba je namreč prejela mednarodni standard kakovosti ISO 9001 in pripravljena "kulisa" je bila kot nalašč za prijazen poslovno družaben in kulturni večer. Minister za gospodarstvo, magister elektronike Andrej Vizjak, pred tem župan občine Brežice, se je skoraj moral veseliti poslovne uspešnosti Janeza Škrabca, direktorja Rika in njegovih zaposlenih. Tokrat je nagovor prvega moža nagrajenega podjetja Mikkhail V. Vanin m,... izziva m ponuja nove slike. Prej so biii levi in desnih ni bilo, zdaj je obratno. Škoda. Kot da jim je nerod- Čer na papirnatih prtičkih v majhnih restavracijah. Skicirani na pamet, ..." piše pod izjemnimi portreti in avtoportreti umetnika Mušiča, ki še kar buri duhove "kam sodi in Čigav da je". Dopust? " Ja, greva v Črno goro, zatem še na otok Mljet,"' je bila videti dobre volje dr. Purgova. In se je začelo drugo dejanih vfij^fim i tfiivi' ifat rnvn I i; 1 I 1 L 0MOMSfT koledarju starih Mi Simfonija n n rr r O^&SI Rahmaninova . Allegro mol K hiD ostala bi Izjemen občutek, nekaj nenavadnega, nepozabnega. Zvezdnik VaJeriJ Gergijev, rojen v Moskvi, mladost je preživel na Kavkazu, je Šef simfonikom od leta 198S in osvajali so najpomembnejše J F: sw.om sit J 9ftl in 44Č.00Č UJ Najhitreje da neverjetnih popustov. Hf m MI^ ^^M 20C odre zaslu Nekater Tanja Pak m jožef Školč večera, dmgi "pomembnejši" pa so kramljali v prilož« AvtohJöa VVtač. d.0.0. Kranj Motfvko c»ite 4,4000 KAAKJ M.: 04 37 00 200, Mu: 04 37 00 232 WW w cMd h i MvrM £. iJ 06 PETEK 29.7.2005 KRATEK TISOČ UGANK ZA ODRASLE Fra n C An kerst va m zastav-ja novo uganko. VaSa naloga je. da ugotovite pravi- odgovor in nam ga pošljite najkasneje do torka v prihodnjem tednu na SMS pod Šifro uganka, pripiiite rešitev + ime in priimek na Številko 031/69-11-11, ali po poiti na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom Tisoč ugank za^drasle". Na delo prihaja kol k vislicam tat. bolj pozno rad vstaja, bolj zgodaj gre spat Aviericj >atikj\w'e le Vat«tttin« Tomtn Tudi vas, drage bralke in bralci, vabimo k sodelovanju. Med prispelimi vici, karikaturami, aforizmi, stripi in drugimi smeSnicami bomo enkrat na mesec izbrali najboljšega in ga nagradili z lepim darilom. Vaše prispevke za rubriko HUMOR pošljite na naslov: Valerija Povšnar Kavčič, Gorenjski muzej, Tomšičeva 44, 4000 Kranj. Izžrebali in nagradili bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS in drugega, ki ga bomo prejeli po pošti). Podarili bomo po dve vstopnici za Terme Snovik. Pravilna rešitev uganke iz prejšnjega tedna se g]asi: lenoba. Žal tokrat pravilnega odgovora nismo prejeli in vam zastavljamo novo uganko. TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Močna volja'' Zopet ti piUrrt. ker sem no koncu z duio in telesom. Ne besede ne zdijo grobe, a hkrati naivni» drugič pa zato, tivnih sprememb. Ker se ti bo povem vam Čisto naravnost. ker ste to dovolili in se preveč v pozitivnem smislu spreme« Začeli se boste boriti za tisto, prilagajali. V naslednjem letu nila sama zaposlitev oziroma ^m od kod ie iemlltm ^ to ^^ ^^^ ^^ zakonu pripada, preidete pod svojo osebno poslovna pot, lahko pričaku- energijo in voljo, da ne obupam. Zo sedoj me najbolj zanima Po pokojni sestri vam pripada dediščina in vsi sorodniki številko oziroma simbol 5, kar pomeni, da se vam obeta zelo fnončna plot, če pa to prebro- ^^^^ ^^ ^^^^ ^^^ dim. te bom vpro^h Se kdoj o ^^lej se niste, zato sImalnO izkoristite. Takoj ta čem drugem Prosim če mi ^^ trenutek, pa se končno le lahko kaj svetujel tudi če je kaj rnonte poiska- začnite boriti - za pravico, za Ze dalj časa si namreč pre- .. i^^i! J_________ ^^^ tt odvetnika, dokler ne bo ore- svoie interese in za svoi vsak- obremeniena in normalno ie. ješ same dobre spremembe. Ravno iz tega ti tudi izhajajo težave, ki so se ti potem nakopičile tudi drugod, na primer v samem odnosu v družini. še bolj hudega, soj sam navajeno no vse in mi prosim odpili. svoje interese m za svoj danii kruh. Srečno! odvetnika, dokler ne bo prepozno. Ne govorim na pamet, saj se vam obeta večji uradni Denar ni vse, o tem se obe denar. Glede vašega brata pa strinjava, vendar na žalost je takole, res da kri nI voda, a "Vodnar 76" tega sveta denar odpira marši- iz vas se že kar nekaj časa dela katera vrata. Kako je, če denar- norca. Zakaj^ Zato, ker mu to ja manjka, vemo le tisti, ki dovolite.Tudi pri njem sevam smo to kdaj doživeli. Drugi, ki odpira rešitev preko uradne pa take vrste tesnobe ne zadeve. Druge poti ni, razen poznajo, o tem niti ne razmi- tožbe, pa Čeprav nimate urad- šljajo. V vašem primeru bi vas nega dokumenta. Marsikdo En lep pozdrav. P/?em vam. ker me zanima glede moje zaposlitve, zdravja, financ ter odnosa v družini. Iskreno se zahvaljujem z upanjem, mi bol lahko pomagala. da obremenjena in normalno je, da se zato zdravstveno nisi počutila najboljše. Glede otrok ti ne vidim nič slabega. Malo strahu si delaš zaradi njune Šole. a kot je videti bosta oba uspešna. V pn/i vrsti se moraš zamisliti sama nad seboj, saj tx>Š s tem dobila veliko jasnejši fn svetlejš pogled za naprej. Vztrajaj pri svojih prepričanjih in maio denar gotovo rešil in vas tudi vas je v življenju vodil za nos. Do naslednjega rojstnega bolj prisluhni svojemu notra-bo. Nikar naj se vam moje Prvič zato, ker ste dobn in dneva te čaka kar nekaj pozi- njemu glasu. Lepo se imej. HOROSKOP TANJA in MARICA H r: Hig A Oven (21.3. • 214.) Reševali boste službene naloge, za katere veste, da se morate maksimalno potruditi. Misel o skorajšnjem dopustu vam bo dala Še kako ^trebnega elana. V svoj Čustveni svet boste odprli okno in presenečeni boste nad lastnimi občutki. Bik {224. - 20.5.) Rezultat prejšnjega tedna bo izčrpanost in čeprav se boste v tem tednu ne vem kako borili za uspešnost, vam ne more uspeti. Uspelo pa vam bo pri samo-obviadanju in končno boste sami prišli do resnice. Zaupali boste Šestemu Čutu, ki vas bo vodil citju naproti. Dvojčka (21.5» • 21.6.) Ponovno se boste presenetili, pa ne tako sebe kot druge, ki so o vas že malo dvomili. Iz nič vam bo uspelo vse, oziroma največ, kar se bo dalo in občutek zmage bo nepopisno lep. Ste ravno v obdobju, ko vam bo ta potrditev veliko pomenila. Rak (22.6. • 227.) Pestro dogajanje na čustvenem področju bo močno vplivalo na vaš način razmišljanja. Bilanca, ki jo boste izračunali, vas bo v istem hipu razočarala in tud presenetila. Končno se boste začeli zavedati napak, ki ste jih vedno znova po Lev {237. • 23»8.) Ker sebe poznate bolje, kot vas poznajo prijatelji, se morate pri odločitvah zanesti samo na sebe in tisto, kar vam govori razum in srce. Do konca se boste držali svojega prepričevanja, saj boste tudi verjeli v svoj prav. Na zamere se pa nikar ne ozirajte. Devica (24.S. - 23.9.) v tem tednu se vam obeta resnično nekaj lepega. Od notranje sreče, ki vas bo napoirula. boste dobili pogum, In naredili boste korak, ki si ga že dolgo časa želite, a niste imeli zaupanja vase in v svoje odločitve. Tehtnica (24.9« • 23.10.) Na delovnem mestu se vam obeta zelo pomemben pogovor, {zid pogovora bo odvisen od vašega pristopa. Od vas bodo pričakovali samozavesten pristop In glejte, da boste dali vse od sebe. S tem se boste končno naučili, da si ceno postavljate sami. Škorpijon (24.10. - 22.11«) Nehote se boste zapletli v brezizhoden spor. Čeprav si boste Še tako želeli, se vmešavanju ne boste mogli zogniti. Najbolje bo, da se naredite čisto nevednega, pa Čeprav se lim boste zato zdeli neumni. Strelec (23.11.-21.12.) Res imate še veliko dela, a družina bo od vas pričakovala. da se ji maksimalno posvetite. Roko na srce, komaj čakate, da vas partner postavi pred dejstvo, ker zato ne boste imeli slabe vesti. No ja. kakorkoli ... Obeta se vam prijeten dopust. Kozorog (22.12. - 20.1«) Konec tega tedna boste namenili nabiranju novih moči v kombinaciji veliko počitka in zefo malo razmišljanja. Zsvest, dd vam je še ostalo nekaj dnf dopusta, vam bo dobro dela, a kaj, ko Še niste pripravljeni na intenzivno delo. Vodnar (21.1. -19.2.} Nasprotna stran vam je že nekaj časa nazaj pokazala svojo zainteresiranost in Čaka na vašo potezo. A je ni od nikoder. Brez nič je nič, to ve vsak. Zato se morate začeti zavedati, da je treba za srečo tudi kaj narediti. Ribi (20.2. • 20.3.) Na vse načine se boste izogibali različnim skrajnostim in se skušali obdržati v zlati sredini. Večinoma vam bo to uspevalo, zato boste Še kar zadovoljni sami s sabo. Ob neki priložnosti pa boste spoznali, da ni nikoli prepozno za spremembe. 7 PETEK 29.7.2005 NAGRADNA KRIZANKy k Darilni dvojček ab vsak izdelek posebej lahko kupite na sedežu podjetja Gorenjski glas, na Zoisovi 1 v Kranju, vsak delavnik od 7. do 15. ure, naroČite po telefonu 04/201 42 41 ali z naročilnico, objavljeno v današnjem Časopisu. MED KPANFESTOM SOL} UGODNO Darilni dvojček je po ekskluzivnih cenah, samo v Času festivala Kranfest, na voljo Še do sobote, KRIŽANKA z DARILI IZ CORENISKEGA GLASA 30. j.f na stojnici Gorenjskega glasa pred Kranjsko HiSo v centru Kranja a\\ pa na sedežu pod* jetja Gorenjski glas, danes do 15. ure. Kaj je lepšega» kot vzeti dopust in veČino prostih dni preležati na brisači, s prijetnim branjem knjfge: 1.500 tolarjev v rokah ... Ali pa ostati doma in si za kratek Čas zavrteti dober film. KOPALNA BRISAČA m ROMANTIČNA KRIMINALKA MONTY Cena brisače: 2.300 tolarjev Cena brisače in knjige: 3.000 tolarjev KINO ZA DRUŽINO V Gorenjskem gfasu vam poleg časopisa, ki vam ga lahko prinesemo v katerikoli kraj v Ob nakupu časopisa Gorenjski glas lahko po izjemno ugodni ceni izbirate med filmi in Sloveniji ali na Hn/a§kem, za poletno sprostitev ponujamo simpatični poletni dvojček: brisačo risankami iz NOVEGA POLETNEGA PAKETA DVD-jev: in knjigo. Cena knjige: 1.750 tolarjev Cena brisače: 2.900 tolarjev Cena brisače In knjige; 4-000 tolarjev Po poŠti: osnovna cena + poštnina Za naročnike Gorenjskega glasa: 1.400 tolarjev 2.500 tolarjev 3.000 tolarjev 3 PILMi NAi OVD-juZASAMO MOO totar^^ Vsak petek nov DVD, na prodajnih mestih Dela prodaje in Pošte Slovenija. Vsi dosedanji DVD-ji so na voljo v Gorenjskem glasu na Zoisovi 1 v Kranju. Naročniki Gorenjskega glasa lahko DVD*je kupite za t.ooo tolarjev, na sedežu podjetja Gorenjski glas, na Zoisovi 1 v Kranju, vsak delovnik od 7. do 15. ure. rwiuMVKT 9L0VÖJSK) ffftWCP DUET NUOANJ) AVSITUStO saiuČM (HikM) BOUZSi PRf KATERI POSTMEJO usnozM 27 MA^aO SAMO* ODKXK ^KIAHA ztäsnu NOnE«A ĆimVJA ANAUNfiL' 11 mičEK £aswk COft&NJM 6US 10 TRKOIQ TOM MEMMEN AORCOJJ^ SADtRDC RAZDtRAČ AMGLE FQKM UATEUiTlK NEWTON KALOftJA TV ffoomuvM KML IMUEAMAN MESrOV 12 5 OeiUTZA PfUDO&b VAWE ELEKTRia nUVHK oevool 14 1 &HICA KSftL NOCM UFTUU, GOSEMCA 24 REKAV M£L 4 9VARD KOCBCK SfTJA DOUNI 7 STA« EK OgJWT QUVICU tS^ n.o20f osm faSOKA ItOTDftSKA NAHEX 13 TWSK, mmH 2 Tl PlLUSHk OffGAMZA CUAV AlilRU DAU&A OBUKA ISTE&A KUCAJ KOHJENK VZDA 6LEMEKTA SUKANCA TOPOV «KT iiktOHALSC J^STL HIAMH SREDOZQL vncR USNATA RASTW HMfiSj UARUI TOUfUN HRV.PCTEC BAAUiJA 26 vSSH [ZAST.l 3 POJAVNA VOOl GEMSIULM SEKRETAJt OZNIKOn niOtŠFTUt ŽAfiKO PeTAN HESTQV BOSNt 30 HOTMr ETUfSia MKUCTOVf STRAHKS] KDORCBA PULXIW3 STARAVTO NatAMh VSTOP JACK H)CML»M 16 HOZOJA-VUT NEZAKONSKI »OäHO RAZSTRgLJ VO (SaOVA TVA JOtWftl WEUJtGTOM 22 «QUJM «UÜNA HIHAMJ 21 zwx TAR GEfMM 29 POJAVNA »£BLI 31 MOM PtSATCU HMttCN OSCBNt ZAHEK BEfilAMm IPAVEC 23 «(£KAV MAKE* OONUl AFRAKA AVTLOPA Med re^evaki križanke bomo izžrebali prejemnike S nagrad Gorenjskega glasa: 1. nagrada: avgustov paket 5 dvd filmov 2. nagrada: julijski paket 4 dvd filmov nagrada: darilni dvojček brisača in knjiga Monty 4 nagrada: brisača Gorenjski glas nagrada: kr^jiga Monty 6. nagrada: dvd film AL£i uicnosT OATJ • miSKA iGiUUU SAVMA SADÖ 1 2 3 4 5 e 7 6 9 KJHAA oceT WFTÄ DAWS 33 34 I10 11 12 13 14 15 lie 17 118 ATQäKA MŽAVA 1 1 1 |l9 20 21 22 23 24 25 26 27 TOVAMA AVTOHO- 8A.0V SARAJEVO ^vesTO ?TARE ftAftLONUe ITB 29 30 J 31 j32 33 34 2005. Dobitniki nagradne križanke AH Vrtač, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu Št. 36,15. julija 77b, 4203 Duplje, 3. nagrado • paket obvezne opreme prejme Špela Volk, Glavni trg 3, 4000 Kranj. Nagrade Gorenjskega glasa prejmejo: Cvetka Ambrožič, Zasip - Stegne 28, 4260 5led. fože Platiša, Grosova ulica 4000 Kranj, Andreja Hafner, Hafnerjevo naselje 97a, 4220 Škofja Geslo se glasi: Najboljše odločitve $0 tiste, v katerih uživate. Nova Škoda Octavia Combi! Komisija je med pravilnimi rešitvami izžrebala sledeče nagrajence: 1. nagrado • enodnevno uporabo novega Go[fa+ prejme Danica Kern, Čadovlje 9, 4204 Loka. Golnik, 2. nagrado • enodnevno uporabo Škode Octavie prejme Marija Boštar, Zgornje Duplje Vsem dobitnikom nagrad iskreno čestitamo! 292 PETEK 29.7.2005 DRUZ ^BN k KRONIK; brali so Miss Jadrana 2005, v kamniškem koncu pa so okronali Miss mivke 2005. Začeli so se tudi regionalni izbori za Miss Modrega Kaska, na katerih morajo udeleženke pokazati nekaj prometnega znanja, spretnost pri upravljanju avtomobilčka na daljinsko vodenje in poznavanju avtomobila • nekaj pa iteje tudi simpatičnost. Alenka Brun Hit pa dopustujc tako, da gka Trubak*. Žiiiji na izboni za Od pa k igri |ane Ta kon« tedna se je modra karavana ustavila na Primsko- med dru^m organizira izbore Miss Jadrana 2005 (kar je zani- Mirt, ki smo jo sredi tedna za Miss mivke 2005. Med mivo) je predsedoval Slove- lahko videli in slišali v Ijub-zmagovalnimi 'mivkaricami' v nec Igor Prelog, med 'ocenje- Ijanski galeriji škuc. Predsta- vempriMercatorju,kjeTievso- Kamnßcu pred časom ni bilo boto in nedeljo potekal sedmi Gorenjk, po pričakcA^ju pa so valkami' pa se je znašla tudi Miss Slovaške Andrea Vere» vila je dvajsetminutni monolog predstave, ki jo drugače regionalni izbor za Miss Modri Sle lente v Črnomelj, Mursko Sova, ki je'znana tudi po svo- izvaja Mladinsko ^edaliŠČe Kasko. Fantje, možje in prijate- Soboto in Radeče. Vsa tri ddde- jem delu kot model, §e bolj pa Tržič in je del projekta 2 na-l)i so spremljali bitko Kranj-čank 2 avtomobilčkom na ds- neposredno uvrstila finala i> poznajo kot deWe hokejista slovom ONE St ON. Monolog avgustavDom- svetovnega formata Čeha Ja- N. N. moški, Alda Nicolaja je romlra |agra. O tem, da se je z igralko Jano Mirt že pred Slovenija je imela svojo pred- v Času tekmovanja zasidrala leti priredil Niko Kranjc Kus. predpisih in sodelovali pri pre- stavnico tudi na tekmovanju za na Hvaru jahta Gaddafijevega Jana Mirt je do danes uspeš- poznavanju razstavljene^. 20- Miss Jadrana 2005. Tekmova- sina Mohammeda, ne bi raz- no sodelovala v Številnih gle- kina Nina Zorko iz Kranja pa lo je 17 deklet iz Hrvaške, Će- pravIjaÜ. Dragica tokrat ni sta- daliških skupinah, 2a ome- liinsko vodenje, z njimi reševa- Žalah li vpraSanja o cestnoprometnih je bila tista, ki je na vsa vpraša- Ske, Avstrije, Slovenije, Luk- la na stopničkah, smo pa njeno odigrano vlogo pa je na nja odgovorila pravilno in zav- semburga, Nemčije, Italije, preteklosti Gorenjci imelinaj- 8. festivalu gorenjskih kome- tomobilčkom najhitreje prišla Bosne in Hercegovine, Mad-do olja. E)ruga je bila Man ca žarske in Armenije, Slovenijo višje uvrščeni kar dve predstavnici: LeoTufek in Renato Krajne, tretja pa Saša Ziheri je zastopala Mariborčanka Dra* Bohinc dijantov dobila prvo nagrado J S KD in naziv komedijantka leia 2005. Z avtomobilčki so osvajale krono Modrega Kaska, i fo» T,r»oeu Modra Miss Nina Zorko (levo) in drugouvričena Manca Krajne. / f»«», T,na o«iii Miss Jadrana 2005 Eva Jurišič z Reke, Miss Jadrana Interna- Slovakinja Andrea VereŠova (desno) je bila vesela zmage tional Čehinja Katarina Sedlakova In Dragica TrubaiČ. Češke lepotice Katarine Sedlakove./F»io «'h>vergaA>»Toria i fow arhiM e'nnt7aterja Miss mivke 2005 i8*letna leonela Levak (sredina)» prva |ana Mirt je doslej uspešno sodelovala v različnih gledaliških spremljevalka Blanka Gomboc (desno) in druga spremlje* skupinah, letos pa sodeluje tudi z Mladinskim gledališčem valka Nada Naumoska (levo), ki so se neposredno uvrstile v Tržič in sicer z monologom "N. N. Moški" Alda Nicolaja v finale 28. avgusta v Domžalah, if^ arhivor^amijioi* predstavi "One In on". /Feto.AWR«* VRTIMO GLOBUS Angelina ne zna kuhati Angelina Jolie se )e vpisala v kuharski tečaj, saj so ji prijatelji med pokušanjem njenih jedi svetovali, naj poišče pomoč. Hollywoodska lepotica v kuhinji ni pre« več spretna, ker pa je dobra igralka, seje doslej uspešno pretvarjala, da zna kuhati. Končno )e priznala, da je njeno kuhanje katastrofalno. Na tečaju zaenkrat pripravlja enostavnejše jedi in upa, da bo kmalu lahko povabila prijatelje na večerjo in jim sama skuhala okusen obrok. Chelsea za 40 koz in 20 krav BiH Clinton je dobil zanimivo ponudbo od kenijskega funkcionarja, ki se je zaljubil v hčer nekdanjega ameriškega predsednika. Godwin Kipkemoi Chepkurgor je ponudil 40 koz in 20 krav za roko Chelsea, kar je za tamkajšnje razmere visoka dota. Afričan je Clintonu obljubil, da bo lepo skrbel zanjo, veliko poročno slavje naj bi vodil sam južno* afnSki nadikof Desmond Tutu. Poslal je tudi priporočila nekdanjega kenijskega predsednika Daniela Arapa Moia in dveh sodelavcev, ki so o snubcu povedali le najboljše. Kylie na kemoterapiji Kylie Minogue nadaljuje zdravljenje raka v enem največjih centrov v Evropi, na inštitutu Custave-Roussy. Po operaciji v avstralskem Melbournu je kemoterapijo odložila za nekaj tednov, saj je najprej Šla na operacijo jajčnikov, v kateri so ji zamrznili det tkiva, da bo po končanem zdravljenju lahko imela otroka. Trenutno živi v Parizu pri svojem fantu Oliverju Martlnezu, ki ji je v veliko pomoč. Mediji že ugibajo, ali bo avstralska pop pevka lahko nadaljevala kariero, saj je bolezen očitno mnogo hujša, kot je znano javnosti. Tony skrbi za lep videz Vedno urejeni britanski premier Tony Blair je v zadnjih šestih letih za zunanji videz namenil kar 1.800 funtov, za kozmetiko je zapravil 1.050 funtov davko-plačevalskega denarja, za vizažlste pa zadnji dve leti Še dodatnih 791 funtov. Britankam Slairov račun za ličenje ni v ponos, za primerjavo velja omeniti, da povprečna Britanka za make-up letno nameni 195 funtov. Polona Plešec je 22*letna študentka Filozofske fakultete na smeri andragogika. Doma je i? Medvod. Kot dobra plesalka vodi tečaj aerobike, drugače dela kot hostesa, letos pa tudi kot pomoć v gostinstvu. /