URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 26 . Ljubljana, 25. julija 1973	Cena 15 dinarjev	Leto XXX
234.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI. k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dobodka in za delitev sredstev za osebne dohodke
Razglaša se zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, ki ga je'sprejela skupščina Soci'dietične republike Slovenije na seji republiškega zbo:a in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 18. julija 1973.
St. 420-32/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke
I.	SPLOŠNE DOLOČBE •	1. člen
(1)	Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela usklajujejo medsebojna razmerja in svoje posebne interese s skupnimi interesi na področju razporejanja dohodka s tem, da določijo s samoupravninrii sporazumi osnove in merila za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. Z njimi-morajo zagotavljati takšno delitev, ki uresničuje enakopravnost delavcev pri uporabi načela delitve po delu in načela, da pripada za enako dplo in za enak delovni prispevek sorazmerno enak osebni dohodek.
(2)	S samoupravnim sporazumom o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v đelovn'o organizacijo ali o združevanju v skupnosti temeljnih organizacij združenega dela lahko delavci sprejmejo skupna načela o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, ki jih upoštevajo, ko sklepajo samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke v okviru svoje dejavnosti.
(3)	Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v sestavi delovne organizacije lahko sklenejo sa-nnoupravni sporazum z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s področja enake ali sorodne delavnosti na območju druge republike oziroma pokrajine, v ^kladu s samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo.
2.	člen
Delavci v delovni organizaciji, ki nimajo v svoji sestavi temeljnih organizacij združenega dela, jmajo glede sklepanja samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke po tem zakonu enak položaj kot delavci v temeljnih organizacijah združenega dela.
3.	člen
(1)	S samoupravnimi sporazumi določajo delavci osnove in merila za razporejanje dohodka na sredstva za razširitev materialne osnove združenega dela, za rezerve, za dvig delovne storilnosti ter za svojo osebno in skupno porabo, tako da se z razporejanjem zlasti;
—	omogoča doseganje dogovorjene stopnje akumulacije,
—	krepi akumulativnost in reproduktivna sposobnost dela, razširja materialna osnova združenega dela in dvig delovne sposobnosti,
—	ustvarjajo ekonomski in drugi pogoji, ki spodbujajo interes za dobro gospodarjenje, za racionalna vlaganja, za povečanje produktivnosti dela,
—	uresničujejo materialni pogoji za socialno varnost in stabilnost delavcev.
(2)	Dohodek za razporejanje iz prejšnjega odstavka se določa v skladu z zakonom.
•	*	*	.	.	t
4.	člen
Pri razporejanju dohodka po prvem odstavku prejšnjega člena, morajo delavci v organizacijah združenega dela na področjih družbenih dejavnosti, ki si pridobivajo dohodek s svobodno menjavo svojega dela z delom delovnih ijudi. katerih potrebe zadovoljujejo, ravnati v skladu s pogoji, zahtevami in delovnim programom ter z osnovami, ki so dogovorjene za menjavo dela; pri tem morajo upoštevati gibanje družbene produktivnosti dela.
5.	člen
♦
(1)	Z določanjem in usklajevanjem osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke v samoupravnih sporazumih si delavci v skladu z načelom delitve po delu zagotavljajo osebne dohodke, ki so sorazmerni z uspehi njihovega dela in z njihovimi osebnimi prispevki k uspehu in razvoju organizacije, ki so jih dali s svojim skupnim, živim in mirtulim delom.
(2)	V ta namen se delavci sporazumejo zlasti:
—	o poklicih ali o skupinah poklicev, ki so značilni za temeljne organizacije združenega dela določenih dejavnosti, o tistih njihovih sestavinah, ki so skupne in pomembne za poenoteno vrednotenje poklicev oziroma skupin poklicev, ter o kalkulativnih osebnih dohodkih kot o izhodiščnih vrednostnih postavkah za njihovo poenoteno vrednotenje;
—	o merilih za uspešnost dela- in gospodarjenja, ki je rezultat skupnega živega in minulega dela delavcev temeljne organizacije združenega dela, ter o merilih.
ki povezujejo osebne dohodke z gibanji produktivnosti dela in poslovne uspešnosti, pri čemer morajo biti merila za poslovno uspešnost enaka pri enakih pogojih pridobivanja dohodka;
— o višini tistega osebnega dohodka ter o vrsti in obsegu drugih pravic, ki zagotavljajo delavčevo socialno varnost in stabilnost, pri čemer je treba upoštevati splošno stopnjo produktivnosti skupnega družbenega dela in splošne razmere okolja, v katerem delavec dela in živi.
6.	člen
(1)	Pri določanju in uporabi osnov in meril za raz-
porejanje dohodka je treba upoštevati splošna razmerja v delitvi družbenega proizvoda, ki so predvidena v družbenem planu SR Slovenije in določena v vsakoletni resoluciji o družbeno-ekonomski politiki in o razvoju SR Slovenije. ,	'	,
(2)	V ta namen je treba določiti v samoupravnih sporazumih ukrepe, da zagotovijo takšno uporabo osnov in meril za razporejanje dohodka, da bodo doseženi planirani cilji glede razmerij v delitvi.
7.	člen
(1)	V samoupravnih sporazumih določajo delavci po načelih vzajemnosti in solidarnosti osnove in merila za delitev in uporabo sredstev za skupno porabo. Te osnove morajo biti v skladu z osnovami in z merili za delitev sredstev za osebne dohodke. '
(2)	S samoupravnimi sporazumi je treba določiti namene, za katere se lahko uporabljajo sredstva za skupno porabo in višino zneskov, ki se lahko uporabljajo za posamezne namene.
8.	člen
S samoupravnimi sporazumi določijo delavci v skladu z zakonom vrsto in višino osebnih prejemkov, ki štejejo med poslovne stroške.
9.	člen
(1)	Samoupravne sporazume o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za “delitev sredstev za osebne dohodke sklepajo temeljne organizacije združenega dela v okviru dejavnosti, v katero spadajo po predmetu svojega poslovanja, lahko pa tudi za območja, kjer imajo svoj sedež; takšno območje zajema eno ali več občin.
(2)	Temeljna organizacija združenega dela je lahko v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo oziroma v skupnost temeljnih organizacij združenega dela udeleženec samoupravnega sporazuma po svoji dejavnosti vn samoupravnega sporazuma, sklenjenega za določeno območje.
10.	člen
(1)	S samoupravnimi sporazumi, ki jih sklenejc temeljne organizacije združenega dela v okviru svoje dejavnosti, določajo in usklajujejo delavci predvsem tiste osnove in merila za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, na katere odločilno vplivajo gospodarski oziroma splošni družbeni položaj In druge okoliščine, značilne za opravljanje posameznih dejavnosti, ki jih je mogoče določiti in usklajeno urejati le v okviru te dejavnosti.
(2)	S temi sporazumi se določajo izhodiščne vrednostne postavke (kalkulativni osebni dohodki) za po-
samezne poklice oziroma skupine poklicev, ki so značilni in skupni posameznim dejavnostim.
11.	člen
S samoupravnimi sporazumi za območje ene ali več občin temeljne organizacije združenega dela s tega območja določajo zlasti:
—	osnove in merila za določanje tiste višine osebnega dohodka in tistega obsega drugih pravic, s katerim se zagotavlja socialna varnost in stabilnost delavcev, ki je odvisna od splošnih razmer okolja, v katerem delavci delajo in živijo, in ki odločilno vplivajo na njihovo socialno varnost in na socialno varnost njihovih družin,
—	ojsnove in merila za oblikovanje, uporabo in delitev sredstev za skupne potrebe,
—	osnove za zagotavljanje sredstev za uresničevanje politike življenjske ravni določenega obmpčja v skladu s programom družbenega razvoja tega območja.
12.	člen
(1)	Sindikati dajejo pobude in predloge za sklepanje, dopolnjevanje In spreminjanje samoupravnih sporazumov ter neposredno sodelujejo pri njihovem sklepanju, spreminjanju in dopolnjevanju kot tudi pri njihovem izvajanju. Svoje člane — delavce v temeljnih organizacijah združenega dela organizirajo tako, da ne posredno sodelujejo v postopku samoupravnega sporazumevanja ter pri spremljanju in nadziranju njihovega izvajanja.
(2)	Udeleženci samoupravnega sporazumevanja morajo obravnavati pobude in predloge sindikatov in jim o tem sporočati svoja stališča in odločitve.
II. POSTOPEK SKLEPANJA IN SPREJEMANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
13.	člen
(1)	Postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma se začne na pismeni predlog, ki ga lahko da katerakoli zainteresirana temeljna organizacija združenega dela ali sindikat, za sklenitev samoupravnega sporazuma za posamezna območja pa tudi občinska skupščina.
,	(2) Predlog z načrtom samoupravnega sporazuma
ali z navedbo njegove vsebine pošlje predlagatelj vsem temeljnim organizacijam združenega dela določene dejavnosti ali določenega območja, sindikatu ter republiškemu sekretariatu za delo zaradi vpisa v razvid.
(3)	Temeljne organizacije združenega dela morajo predlog za sklenitev sporazuma obravnavati in najpozneje v 30 dneh od dneva, ko so predlog sprejele, sporočiti predlagatelju’, sindikatu in republiškemu sekretariatu za delo svojo odločitev, ali se vključujejo v postopek. Pismenemu sporočilu o svoji odločitvi priložijo svoje mnenje ali svoje predloge k načrtu sporazuma oziroma k orisu njegove vsebine.
(4)	Odločitev o vključitvi v postopek za sklenitev samoupravnega sporazurrja zavezuje temeljno organizacijo združenega dela, da sodeluje v postopku kot udeleženec postopka samoupravnega sporazumevanja do sklepanja o sprejemu sporazuma.
14.	člen
(1)	Po izteku 30 dni skliče predlagatelj ali sindikat delegate temeljnih organizacij združenega dela, ki so se odločile, da se vključijo v postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma, na zbor udeležencev. Zbor je sklepčen in se konstituira kot zbor udeležencev samoupravnega sporazumevanja, če so na njem prisotni delegati večine organizacij, ki so se odločile za vključitev v postopek.
(2)	Temeljne organizacije združenega dela, ki se Vključijo v postopek za sklenitev istega sporazuma, lahko izberejo skupne delegate za zbor udeležencev-
(3)	Zbora udeležencev se udeležujejo in sodelujejo v razpravi tudi delegati sindikata.
(4)	Zbora udeležencev samoupravnega sporazuma za določeno območje se udeležujejo in sodelujejo v razpravi tudi delegati občinskih skupščin s tega območja.
15.	člen
(1)	Na svojem zboru delegati udeležencev izvolijo
skupno komisijo za samoupravni sporazum (v nadaljnjem besedilu: skupna komisija). Skupna komisija skrbi za organiziran in usklajen potek sporazumevanja in opravlja druge naloge za udeležence, ki se določijo s sklepi zbora udeležencev, s samoupravnim sporazumom in s teni zakonom. Skupna komisija skrbi tudi po sklenitvi sporazuma za njegovo izvrševanje, če se s samoupravnim sporazumom takšna skrb ne poveri komu drugemu.	'
(2)	Udeleženci na zboru lahko pooblastijo skupno komisijo, da odloči o posameznih sporih, ki nastanejo med sprejemanjem samoupravnega sporazuma in pri njegovem izvajanju: Lahko pa izvolijo arbitražo za reševanje takšnih sporov. Po pooblastilu zbora so njene odločitve dokončne in obvezne za udeležence.
(3)	Skupne komisije in arbitraže za svoje delo od-, govarjajo zborom udeležencev, ki jim redno poročajo o poteku postopka.
16.	člen
(1)	Člani skupnih komisij na območju SR Slovenije izvolijo izmed sebe komisijo udeležencev samoupravnega sporazumevanja (v nadaljnjem besedilu: komisija za presojo). Komisija za presojo že med postopkom sporazumevanja sproti presoja, ali *so predlogi sporazumov skladni z drugimi samoupravnimi spora-?umi zlasti glede.poenotenega vrednotenja poklicev (2. Odstavek 5. člena tega zakona), s postavkami in s cilji družbenega plana, zlasti o odnosih med družbenim proizvodom ter sredstvi za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb, z družbenimi dogovori, z ustavo in z zakoni. Prav tako ugotavlja, v kolikšnem obsegu je dosežena usklajenost pri uporabi samoupravnih sporazumov in daje ustrezne predloge prizadetim udeležencem.
(2)	Volitve članov komisije za presojo organizira in izpelje republiški svet Zveze sindikatov Slovenije.
(3)	Člani skupne komisije določijo sredstva za delo komisije za presojo, pa tudi organizacijo, ki bo opravljala administrativna opravila za komisijo.
17.	člen
(1) Na podlagi stališč zbora udeležencev in na podžgi pripomb in predlogov posameznih udeležencev in
t 3
sindikata pripravi skupna komisija predlog samoupravnega sporazuma in ga pošlje v razpravo in v odločanje vsem udeležencem sarhoupravnega sporazumevanja ter v mnenje sindikatu, predlog samoupravnega sporazuma za posamezna območja pa tudi pristojnim občinskim skupščinah!.
(2) Morebitne pripombe in predloge k predlogu sporazuma pošljejo udeleženci in drugi organi iz prejšnjega odstavka skupni komisiji najpozneje v 45 dneh od dneva, ko so sprejeli predlog. Šteje se, da udeleženec samoupravnega sporazumevanja in drugi organi,, ki jim je bil poslan predlog, nimajo pripomb, če v omenjenem roku komisiji ne odgovorijo.
18.	člen
(1)	Skupna komisija pošlje predlog samoupravnega sporazuma tudi komisiji za presojo. Komisija za presojo obravnava svoje pripombe in predloge z delegati prizadetih udeležencev. Če se ne doseže soglasje, pošlje komisija za presojo sporna vprašanja vsem udeležencem, da jih obravnavajo in o njih odlpčajp neposredno delavci oziroma njihovi pristojni organi.
.	(2) Zaradi rešitve spornega vprašanja lahko pri-
zadeti udeleženci ustanovijo arbitražo s pooblastilom, da je njena odločitev dokončna in obvezna.
19.	člen
Če sindikat sodi, da v predlaganem samoupravnem sporazumu niso upoštevana njegova stališča o ureditvi posameznih vprašanj v samoupravnem sporazumu, ki se neposredno tičejo položaja delavcev in njihovih pravic, sproži usklajevalni postopek za sporazumno ureditev spornih vprašanj in v njem sodeluje.
20.	člen
• (1) Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina vseh delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in ga podpiše za podpis pooblaščeni delavec. Podpisani sporazum s sklepom o sporazumu se pošlje skupni komisiji, ki ugotovi, ali je sprejet v .enakem besedilu, o čemer obvesti ostale udeležence.
f2) Če med udeleženci samoupravnega sporazumevanja ne pride do soglasja o besedilu samoupravnega sporazuma, skuša skupna komisija neposredno s prizadetimi udeleženci uskladiti besedilo. Če do soglasja o besedilu kljub usklajevalnemu postopku v 30 dneh od dneva, ko so udeleženci prejeli predlog samoupravnega sporazuma, ne pride, velja sporazum za udeležence, ki so ga podpisali v enakem besedilu, kar ugotovi skupna komisija s sklepom. Ta sklep pošlje vsem udeležencem samoupravnega sporazumevanja, pristojnemu sindikatu in republiškemu sekretariatu za delo.
21.	člen
(1)	Sprejeti in podpisani samoupravni sporazum pošlje skupna komisija republiškemu sekretariatu za delo, da ga vpiše v razvid samoupravnih sporazumov. O vpisu "izda sekretariat komisiji pismeno potrdilo.
(2)	Sprejeti in podpisani samoupravni sporazumi se’ objavijo na način, ki ga določijo udeleženci v samoupravnih sporazumih.
22.	člen
Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke se lahko spremeni in dopolni samo po postopku, kot je predpisan za njegov sprejem.
23.	člen
(1)	Udeleženci uskladijo določbe svojih samoupravnih splošnih aktov o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke z določbami samoupravnega sporazuma po tem zakonu v roku, določenem v samoupravnem sporazumu.
(2)	Ce so določbe samoupravnih splošnih aktov iz prejšnjega odstavka v nasprptju s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke po tem zakonu, se uporabljajo določbe samoupravnega sporazuma.
24.	člen
(1)	Temeljna organizacija združenega dela lahko pristopi k samoupravnemu sporazumu po njegovi sklenitvi s tem, da sporoči svojo pristopno izjavo, ki jo je sprejela večina vseh njenih delavcev, skupni komisiji in republiškemu sekretariatu za delo zaradi vpisa v razvid.
(2)	Z dnem, ko sprejme skupna komisija pristopno izjavo, prevzame temeljna organizacija združenega dela vse pravice in obveznosti kot udeleženec, samoupravnega sporazuma.
,	25. člen
(1)	Udeleženec samoupravnega sporazuma lahko odstopi od samoupravnega sporazuma s pismenim in z obrazloženim sklepom, ki ga sprejme večina vseh delavcev temeljne organizacije združenega dela. Sklep mora poslati skupni komisiji in republiškemu sekretariatu za delo.
(2)	Odstop začne veljati s prvim januarjem leta, ki sledi letu, v katerem je bil priglašen odstop; s tem dnem nastopijo za temeljno organizacijo združenega dela, ki odstopa, posledice po 27. členu tega zakona.
26. člen
(1)	Temeljna organizacija združenega dela, ki meni, da sprejeti in registrirani samoupravni sporazum drugih organizacij prizadeva njene interese ali da določbe kršijo načelo delitve po delu oziroma enakopravnost delavcev pri uporabi tega načela, lahko vloži pri komisiji za presojo samoupravnih sporazumov obrazloženi zahtevek, za ponovni preizkus samoupravnega sporazuma. Zahtevek lahko vložijo tudi sindikat, prizadete samoupravne interesne skupnosti ali občinska skupščina.
(2)	Komisija z zahtevkom takoj seznani udeležence samoupravnega sporazuma, zoper katerega je vložen zahtevek za ponovni preizkus in jih pozove, da se v določenem roku o njem izjavijo. Ko komisija sprejme odgovore udeležencev, ponovno preizkusi samoupravni sporazum, in če meni, da je zahtevek utemeljen, predlaga spremembo in dopolnitev spornih določb samoupravnega sporazuma. Pri ponovnem preizkusu sodelujeta po svojih delegatih sindikat in temeljna organizacija združenega dela, ki je vložila zahtevek.
(3)	Ce se udeleženci samoupravnega sporazuma ne strinjajo z oceno i/n s predlogi komisije, predložijo
sporna vprašanja v odločitev v ta namen izbranemu arbitražnemu svetu. Odločitev arbitražnega sveta je dokončna in obvezna.
-	27. člen
(1)	Temeljna organizacija združenega dela, ki ne sklene samoupravnega sporazuma, ali ki od njega odstopi, ne da bi pristopila k drugemu, ne sme izplačevati sredstev za osebno in skupno porabo, ki bi bila večja od poprečno na pogojno nekvalificiranega delavca preračunana izplačana sredstva v preteklem letu. Ce bi bil tako izračunan poprečni znesek večji od poprečnega, na pogojno nekvalificiranega delavca preračunanega in izplačanega zneska v republiki, ne sme izplačevati sredstev za osebno in skupno porabo, ki bi bila večja od tega republiškega poprečja. Ta omejitev velja, dokler temeljna organizacija združenega dela ne sklene samoupravnega sporazuma.
(2)	Republiški sekretar za delo za vsako leto ugotovi republiško poprečje iz prejšnjega odstavka.
III.	DRUŽBENI DOGOVOR
28.	člen
(1)	Izvršni svet skupščine SR Slovenije, gospodarska zbornica SR Slovenije, republiški svet zveze sin-diktov Slovenije in republiške samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti sklenejo družbeni dogovor, s katerim sporazumno določijo temeljna izhodišča in osnove skupnega pomena, po katerih se bodo ravrtali pri izpolnjevanju svojih pristojnosti in svojih naltog, ki jih imajo pri uresničevanju postavk in smernic družbenega plana ter postavk sprejete ekonomske politike, ki zadevajo odnose in razvojne cilje na področju razporejanja dohodka, gibanja in delitve sredstev za osebne dohodke ter splošne in skupne porabe.
(2)	Z družbenim dogovorom udeleženci določijo tudi postopek, po katerem bodo usklajevali s_yoja stališča za sporazumno reševanje morebitnih spornih vprašanj splošnega pomena za izvajanje politike na področju razporejanja dohodka, gibanja in delitve sredstev za osebne dohodke, splošne in skupne porabe in urejanja tega področja s samoupravnimi sporazumi. Dogovorijo se tudi o primerih, ko bodo udeleženci družbenega dogovora zaradi uresničevanja skupnih stališč po svojih pooblaščenih predstavnikih sodelovali bodisi na zborih delavcev prizadetih temeljnih organizacij združenega dela bodisi na sejah njihovih skupnih komisij, če bi se udeleženci samoupravnih sporazumov glede bistvenih vprašanj ne mogli sporazumeti.
29.	člen
(1)	Občinske skupščine, sindikati, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije za ta območja, sklenejo družbeni dogovor, s katerim se dogovorijo o skupnih izhodiščih, o merilih in o postopkih, po katerih se bodo ravnali pri izpolnjevanju svojih pristojnosti in svojih nalog, ki jih imajo pf* uresničevanju postavk in smernic občinskega (regionalnega) družbenega plana, ki zadevajo splošno in skupno potrošnjo, politiko socialne varnosti in življenjske ravni delavcev.
(2)	Z družbenim dogovorom za določeno območje udeleženci določijo tudi postopek, po katerem bodo
usklajevali svoja stališča in sporazumno reševali sporna vprašanja splošnega pomena za izvajanje politike razvoja svojega območja ter politike socialne varnosti, skupne potrošnje in življenjske ravni delavcev.
(3)	Ge se vključijo v sklepanje družbenega dogovora, po določbah prvega in drugega odstavka tega člena temeljne in druge organizacije združenega dela z območja teh občin, lahko družbeni dogovor zajame tudi zadeve, ki so praviloma predmet samoupravnega sporazuma po 11. členu tega zakona. ,
(4)	Določbe o postopku za sklepanje samoupravnih sporazumov se primerno upodabljajo tudi za sklepanje družbenega dogovora.
30.	člen
Za pripravo predloga družbenega dogovora, za organiziran potek dogovarjanja im za opravljanje drugih strokovnih opravil v zvezi z izvajanjem družbenega dogovora in s spremljanjem delovanja samoupravnih sporazumov, udeleženci družbenega dogovora s sklepom ustanovijo skupne strokovne komišije, določijo njihov sestav, njihove poglavitne naloge in imenujejo člane komisije ter določijo, kdo bo opravljal za komisije administrativna opravila.
IV.	UKREPI ZA IZVAJANJE SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV
31.	člen
(1)	Da zagotovijo nadelo javnosti pri izvajanju samoupravnih sporazumov, delavci v njih določijo, katere zadeve, v kakšnih rokih' in na kakšen način jih bodo javno obravnavali v svojih organizacijah in na zborih udeležencev sporazumevanja.
(2)	V samoupravnih sporazumih določijo tudi, kdaj mora skupna komisija za sporazumevanje obveščati Udeležence sporazuma s poročili in z ocenami gibanja osebnih dohodkov po značilnih poklicih, o vzrokih za razlike med njimi, o izplačilih iž sredstev skupne porabe, o morebitnih kršitvah sporazuma in o drugih značilnostih uporabe samoupravnega sporazuma.
32.	člen
(1)	Komisija za presojo obvesti skupne komisije o Pojavih neusklajenosti pri uporabi samoupravnih sporazumov, o vzrokih zanje in da predloge za odpravo vzrokov. Skupne komisije so dolžne takšna obvestila obravnavati in svoja, stališča • sporočati udeležencem sporazuma, sindikatu in komisiji za presojo.
(2)	Arbitraža iz drugega odstavka 15. člena tega
2akona in za izvajanje samoupravnih sporazumov pooblaščene arbitraže morajo sporočiti svoje odločitve skupnim komisijam za sporazumevanje in komisiji za Presojo.	v
33.	člen
(1)	S samoupravnim sporazumom udeleženci dolo-®'3o, kaj se šteje za kršitev samoupravnega sporazuma, Postopek, kako se te kršitve ugotavljajo, javnost obravnavanja teh kršitev, ukrep« za uveljavljanje ma-lerialne in družbene odgovornosti udeležencev samo-uPravnega sporazuma za njihovo kršitev ter organe, ki Postopek vodijo.
(2)	Ce je med dogovorjenimi ukrepi predvideno čr-f,nio iz kroga udeležencev .sarpoupravnega sporazuma, Se Šteje, da takšna temeljna organizacija združenega
dela po pravnomočno izrečenem črtanju nima sklenjenega samoupravnega sporazuma.
(3)	Pristojni enoti službe družbenega knjigovodstva se pošlje vsak ukrep, izrečen temeljni organizaciji združenega dela zaradi kršitve določbe samoupravnega sporazuma.
(4)	Sklep o črtanju se pošlje republiškemu sekretariatu za delo, da. ga vpiše v razvid samoupravnih sporazumov.
34.	člen
(1)	Za reševanje spornih vprašanj, ki nastanejo zaradi kslizije pri uporabi določb samoupravnih sporazumov po 10. in H. členu tega zakona lahko izvolijo člani skupnih komisij izmed kandidatov, ki jih na njihovo zahtevo predloži republiški svet zveze sindikatov Slovenije arbitražni svet za dobo dveh let.
(2)	Arbitražni svet odloča o kohezijskem sporu na predlog prizadete temeljne organizacije združenega dela, sindikata, občinske skupščine ali gospodarske zbornice.
(3)	Odločitev arbitražnega sveta se vpiše v razvid samoupravnih sporazumov in je obvezna za predlagatelje in za udeležence samoupravnih sporazumov, ki so bili predmet spora.
(4)	Arbitražni svet lahko v svoji rešitvi predloži zaradi odprave kolizije ustrezne spremembe in d0-polnitve samoupravnih sporazumov. V tem primeru velja odločitev arbitražnega sveta, dokler niso uveljavljene spremembe in dopolnitve.
'35. člen
(1)	Ko delavci v temeljnih organizacijah združenega dela z zaključnimi računi odločajo p razporejanju dohodka, svojo razporeditev primerjajo z razporeditvijo, izračunano po merilih, dogovorjenih s samoupravnim sporazumom.
(2)	Rezultate primerjanja sporočijo temeljne organizacije združenega dela svojim skupnim komisijam in pristojnim enotam službe družbenega knjigovodstva.
36.	člen
(1)	Skupna komisija udeležencev samoupravnega sporazumevanja obravnava vsak primer, ko pri razporeditvi dohodka temeljna organizacija združenega dela preseže obseg sredstev za osebno in skupno porabo delavcev in odloči, ali so podani razlogi za uporabo ukrepov po samoupravnem sporazumu (33. člen),
(2)	Ce skupna komisija ugotovi, da so podani razlogi za uporabo ukrepov po samoupravnem sporazumu, obvesti o tem temeljno organizacijo združenega dela in službo družbenega knjigovodstva. V tem primeru je taka organizacija dolžna plačati prispevek od presežnih sredstev po 37. členu tega zakona.
37.	člen
(1)	Temeljna organizacija združenega dela, ki razporedi dohodek tako, da preseže ’ obseg sredstev za osebno in skupno porabo delavcev, izračunanih po merilih samoupravnega sporazuma, mora v primeru te drugega odstavka prejšnjega člena odvesti v republiški sklad skupnih rezerv prispevek na presežna sredstva po naslednjih stopnjah:
Ce presegajo sredstva izločena za zadovoljevanje . potreb delavcev dogovorjeni obseg (“/• preseganja)
se odvede na Usti del redstev, ki presega gornji obseg, prispevek, ki znaša
do 10% nad 10 do 20 %> nad 20 do 30°/o nad 30 do 40°/o nad 40 do 50 °/o nad 50 %
5% za vsak V® preseganja 50°/#+ 7% za vsak % preseganja nad 10 Vo 120 «/o + 9 Vo	za	vsak	Vo	preseganja	nad	20 Vo
210 Vo + 11 Vo	za	vsak	Vo	preseganja	nad	30 Vo
320 Vo + 13 Vo	za	vsak	“/o	preseganja	nad	40 Vo
450 Vo + 25 Vo	za	vsak	Vo	preseganja	nad	50 Vo
(2)	Če razporejena sredstva presegajo obseg sredstev za osebno in skupno porabo, izračunanih po merilih samoupravnega sporazuma, mbra temeljna organizacija združenega dela hkrati predložiti službi družbenega knjigovodstva obračun prispevka in nalog za plačilo prispevka po določbah prejšnjega odstavka.
38.	člen
(1)	Služba družbenega knjigovodstva med letom tekoče spremlja, ali in .kako temeljne organizacije združenega dela razporejajo dohodek in delijo sredstva za osebne in skupne potrebe delavcev in kako pri tem upoštevajo osnove in merila samoupravnih sporazumov (23. člen zakona o službi družbenega knjigovodstva — Uradni list SRS, št. 3/73); ob zaključku leta opravi o tem kontrolo.
(2)	O. svojih ugotovitvah in morebitnih ukrepih služba družbenega knjigovodstva Seznanja skupne komisije udeležencev samoupravnih sporazumov, sindikata, podpisnike družbenih dogovorov in skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
39.	člen
(1)	Kadar izvršni svet skupščine SR Slovenije, republiški svet zveze sindikatov Slovenije in gospodarska zbornica SR Slovenije ugotovijo, da so osnove in merila posameznih samoupravnih sporazumov, ki so bistvenega pomena za uresničevanje načela delitve po delu in enakopravnosti delavcev tako neusklajene, da to ovira uresničevanje teh načel ali poenoteno vrednotenje značilnih poklicev ali skupin poklicev, dajo skupen predlog ustreznim skupnim komisijam za odpravo neusklajenosti.
(2)	Skupne komisije so dolžne v 30 dneh po prejemu predloga seznaniti udeležence sporazumov s predlogom in začeti postopek za ustrezne spremembe in dopolnitve samoupravnih sporazumov.
(3)	Ce v tem roku skupne komisije ne začnejo postopka, skličejo predlagatelji iz prvega odstavka tega člena zbore udeležencev, ki so sklenili te samoupravne sporazumCr-da jih seznanijo s predlogom in začno postopek.
40.	člen
(1)	Da bi se zagotovila enakopravnost delavcev v skladu z načelom delitve po delu, da bi se preprečila nesorazmerja med osebnimi dohodki delavcev enakih ozirbma sorodnih poklicev in da ne bi bila prizadeta razmerja, ki ustrezajo temu načelu, oziroma da bi se zagotovila družbena reprodukcija, določena s planom in z drugimi splošnimi akti skupščine SR Slovenije o politiki družbenega razvoja SR Slovenije in o tekoči ekonomski politiki, se lahko določi najvišja raven sredstev za osebne dohodke, do katere smejo temeljne or-
ganizacije združenega, dela ali posamezne organizacije oziroma panoge organizacij združenega dela iž dohodka izdvajati in izplačevati sredstva za osebne dohodke, ter predpišejo še drugi ukrepi, s katerimi se zagotavlja enakopravnost delavcev pri uporabi' načela delitve po delu.
(2)	Način izračunavanja najvišje dopustne ravni sredstev za osebne dohodke in izvršilne ukrepe predpiše izvršni svet skupščine SR Slovenije z odlokom, s katerim upošteva zlasti naslednje osnove: porast produktivnosti dela, doseženi dohodek na zaposlenega v temeljni organizaciji združenega dela kot rezultat živega in minulega dela, uresničevanje planiranih postavk razvojne oziroma ekonomske politike in gibanje cen življenjskih potrebščin. Izračun mora upoštevati tudi razmerje, v kakršnem je poprečni osebni dohodek na zaposlenega v temeljni organizaciji združenega dela do poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v republiki v preteklem letu.
41.	člen
(1)	Udeleženci družbenih dogovorov in služba družbenega knjigovodstva morajo vsako leto do 31. maja predložiti skupščinam družbenopolitičnih skupnosti poročila o učinkovitosti delovanja samoupravnih sporazumov po tem zakonu.
(2)	Skupne komisije za sporazumevanje morajo v enem mesecu po sprejemu zaključnih računov predložiti poročilo o izvajanju samoupravnih sporazumov vsem udeležencev sporazumov.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
42.	člen
(1)	Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek temeljna organizacija združenega dela, ki rezultatov primerjanja ne sporoči svoji skupni komisiji in pristojni enoti službe družbenega knjigovodstva.
(2)	Z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba temeljne organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
43.	člen
(1)	Temeljna organizacija združenega dela, ki izda nalog za izplačilo sredstev za* zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev, ki presegajo obseg, izračunan po merilih samoupravnega enorazuma in ki hkrati ne predloži v skladu z drugim odstavkom tf-člena obračuna prispevka in naloga za plačilo prispevka, se kaznuje z denarno kaznijo do 50.000 din za g®" spodarski prestopek ne glede ha posledice iz 37. člena-^2) Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuj* odgovorna oseba temeljne organizacije združenega de-TaV Rf šTori "gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka.	,
VI.	POSEBNE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44.	člen
Delavci v delovnih skupnostih v organizacijah poslovnega združevanja, v gospodarski zbornici, in v drugih splošnih asociacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih -skupnostih in njihovih asociacijah, v družbenopolitičnih organizacijah, v društvih in v drugih organizacijah in skupnostih, morajo pri sklepanju samoupravnih sporazumov o delitvi sredstev za osebne dohodke in o delitvi sredstev za skupno porabo ravnati v skladu s smotri in z nalogami omenjenih organizacij in skupnosti ter z naravo-dela, ki ga opravljajo v delovnih skupnostih.
45.	člen
Delavci v delovnih skupnostih, ustanovljenih v delovnih organizacijah za opravljanje zadev skupnega interesa za več temeljnih organizacij združenega dela v sestavu delovne organizacije, sklepajo samoupravni sporazum o delitvi sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo v skladu z osnovami in z merili, ki veljajo za delitev v temeljnih organizacijah združenega dela delovne organizacije, ter v skladu z določbami samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo.
• .	46. člen
Delavci upravnih, pravosodnih in drugih državnih organov sklepajo samoupravne sporazume o osnovah m merilih za delitčv sredstev za osebno in skupno porabo primerno določbam tega zakona in v skladu s oredpiai o sredstvih za delo teh organov.
49.	člen
Udeleženci družbenega dogovora po 28. členu tega’ zakona morajo v roku iz prejšnjega člena začeti postopek za sklenitev družbenega dogovora po tem za-1 konu.
50.	člen
Republiški sekretar za delo v soglasju z republiškim sekretarjem za finance predpiše metodologijo s podatki za izkazovanje, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov. Ti podatki morajo biti mesečno na voljo iz knjigovodstva temeljnih organizacij združenega dela, ki so kot udeleženci samoupravnih sporazumov dolžni izkazovati podatke po predpisani metodologiji.
51.	člen
Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov (Uradni list SRS, št. 4/71).
52.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	-	i
235.
■4 /li.c&uT,
Jr ^ X. •*-Te ca- 'SU
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi obrtnega zakona
47.	ČJen
Osnove in merila za določanje osebnih dohodkov 'n drugih osebnih prejemkov voljenih in imenovanih funkcionarjev organov družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, zbornice, združenj, družbenopolitičnih organizacij, društev, pravosodnih °rganov in drugih organizacij se določijo z enim &li voč družbenimi dogovori ki jih sklenejo organi, ki vo-1'jo oziroma imenujejo te osebe in zahje zagotavljajo Ustrezna sredstva ter po delegatskem načelu izvoljeni Predstavniki teh kategorij funkcionarjev.
48.	člen
(1)	Udeleženci registriranih samoupravnih spora-
zumov o osnovah' in merilih za delitev dohodka in °sebnih dohodkov morajo v 120 dneh od dneva, .m začne veljati ta zakon, začeti postopek za uskladitev toh sporazumov s tem zakonom.	7
(2)	Skupne komisije podpisnikov registriranih samoupravnih sporazumov začnejo skupaj s sindikati po-stopek po prvem odstavku tega člena in nadaljujejo Sv°je delo do izvolitve novih komisij po 15. členu tega Zakona.
(3)	Posebna komisija po 13. členu zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju ® merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih jfokodkov (Uradni list SRS. št. 4/71) opravlja naloge
Ohiisije za presojo samoupravnih sporazumov po 16. er>u tega zakona, dokler ne bo izvoljena nova korrji-i Sliu po določbi tega člena.	^
Razglaša se obrtni zakon, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne
18.	julija 1973.	.	•
St. 313r9/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
OBRTNI ZAKON
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Občani lahko z osebnim delom in s svojimi sredstvi samostojno opravljajo obrtno, gostinsko, avtopre-vozniško in brodarsko dejavnost ter prodajo na drobno (v nadaljnjem besedilu: obrtne in druge gospodarske dejavnosti) pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
2.	člen
(1)	Občani, ki z osebnim delom in s svojimi sredstvi samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: samostojni obrtniki), lahko z ustanavljanjem pogodbenih organizacij združenega dela združujejo svoje delo in sredstva z delom drugih delavcev na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon
(2)	Samostojni obrtniki lahko na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon združujejo svoje delo in . sredstva v zadruge, se povezujejo z organizacijami združenega dela v razne oblike kooperacije in sklepajo pogodbe o poslovnem sodelovanju.
3.	člen
(1)	Izjemoma lahko samostojni obrtniki uporabljajo dopolnilno delo omejenega števila drugih delavcev, kadar to opravičuje narava dejavnosti, ki jo opravljajo, če obstoje za to družbene potrebe in če so izpolnjeni še drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.
(2)	Dopolnilnega dela drugih delavcev ni mogoče uporabljati na način in pod pogoji, ki bi Omogočali prilaščanje presežka dela teh delavcev.
4.	člen
Samostojni obrtniki imajo na podlagi svojega dela načeloma enak družbenoekonomski položaj in v Osnovi enake pravice in obveznosti, kot jih imajo delovni ljudje v organizacijah združenega dela.
5.	člen
(1)	Samostojnim obrtnikom je zajamčena lastninska pravica na delovnih sredstvih in poslovnih prostorih v mejah, ki ustrezajo ekonomski in tehnični naravi samostojnega opravljanja njihove dejavnosti z osebnim delom in z dopolnilnim delom drugih oseb.
(2)	Meje lastninske pravice občanov na poslovnih prostorih, ki ustrezajo opravljanju dejavnosti s samostojnim. osebnim delom in z dopolnilnim delom drugih oseb ter način razpolaganja' s temi prostori, določa zakon.
(3)	Promet s poslovnimi prostori se ureja s posebnim zakonom.
(4)	Samostojni obrtniki, ki ustanovijo pogodbeno organizacijo združenega dela ali na drug, s tem zakonom določen način, združujejo svoje delo, sredstva in delovne prostore, obdržijo na takb vloženih sredstvih in delovnih prostorih lastninsko pravico in druge pravice v mejah in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.,
6.	člen
V vseh oblikah združevanja dela in sredstev po tem zakonu se primerno uporabljajo predpiši o upravljanju. poslovanju in odgovornosti organizacij združenega dela. če s posebnimi predpisi ni drugače določeno.
7.	člen
Kot obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost po tem zakonu ni mogoče opravljati naslednjih dejavnosti:
—	izdelava zdravil, mamil in strupov- razen zbiranja in predelave zdravilnih zelišč;
—	izdelava eksplozivnih snovi;
—	izdelava strelnega orožja, razen športnega in lovskega orožja;
—	izdelava kemičnih sredstev za zaščito rastlin in sredstev za dezinfekcijo in deratizacijo;
—	klanje živine in obdelava mesa v klavnicah;
—	rudarska dela, razen pridobivanja gline, kamna, peska in gramoza;
—	prevoz z zračnimi plovili;
—	prevoz oseb z žičnicami,, razen vleke z vlečnicami;
—	tiskarstvo, razen tiskanja not in izdelkov sitotiska ter tiska, ki je potreben za izdelavo embalaže in predmetov papirne, plastične in druge galanterije;
—	javno predvajanje filmov;
—	dejavnost igralnic in iger na srečo; ter
—	trgovinska dejavnost — razen prodaje na
drobno.	\
8.	člen
(1)	V okviru obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti lahko opravljajcj samostojni obrtniki v skladu s tem zakonom vsa storitvena in proizvodna dela, ki sodijo v obseg posamezne dejavnosti, če ni zaradi varstva splošnih družbenih interesov za posamezno dejavnost ali za posamezna dela z zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi drugače določeno.
(2)	Mnenje o tem, ali opravljanje določenih storitev. oziroma izdelave določenih proizvodov spada med obrtne ali druge gospodarske dejavnosti po tem zakonu, daje republiški sekretariat za gospodarstvo po poprejšnjem zaslišanju gospodarske zbornice SR Slovenije.
(3)	Poleg osnovne dejavnosti, za katero je izdano obrtno dovoljenje, lahko samostojni Obrtnik opravlja druge sorodne in dopolnilne dejavnosti, s katerimi se dopolnjuje osnovna dejavnost, če izpolnjuje predpisane pogoje.
9.	člen
(1)	Za opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti lahko ustanovijo samostojni obrtniki obratovalnice in sicer:
—	obrtne delavnice.
—	gostinske obrate,
—	poslovalnice za opravljanje prevozov z majhnimi plovnimi sredstvi v pomorskem obalnem prometu ter v jezerskem in rečnem prometu,
—	poslovalnice za opravljanje prevozov z motornimi vozili v cestnem prometu,
—	prodajalne za prodajo na drobno.
(2)	Obratovalnico lahko ustanovi, kdor ima predpisano strokovno izobrazbo oziroma usposobljenost ter potrebna delovna sredstva, če je to predpisano kot pogoj za opravljanje posamezne dejavnosti, in če izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje.
(3)	Samostojni obrtnik lahko ima samo eno obratovalnico. •
10.	člen
(1)	Obratovalnica mora imeti poslovni sedež in poslovne prostore. Poslovni prostori niso potrebni, kadar jih narava dela ne terja.
(2)	Poslovni sedež je v kraju oziroma v občini, kjer
so poslovni prostori, v katerih se opravlja dejavnost, za katero je izdano dovoljenje.	,
(3)	Ce narava dela ne terja poslovnih prostorov, je poslovni sedež obratovalnice v kraju, kjer ima samostojni obrtnik svoje stalno prebivališče.
(4)	Samostojni obrtnik lahko opravlja svojo dejavnost tudi v najetih poslovnih prostorih.
11.	člen
Tehnični predpisi in predpisi o varstvu pri delu, sanitarni predpisi ter predpisi o uporabi poslovnih prostorov in delovnih sredstev kot so zgradbe, stroji, naprave in podobno, ki veljajo za opravljanje dejavnosti v organizacijah združenega dela, še smiselno uporabljajo tudi za poslovne prostore in delovna sredstva ter opremo, ki služi za opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po tem zakonu.
12.	člen
(1)	Obratovalnico, v kateri bo trajno, sezonsko ali občasno opravljal svojo dejavnost, lahko ustanovi samostojni obrtnik na podlagi dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa.
(2)	Dovoljenje za ustanovitev obratovalnice in za opravljanje obrtne ali druge gospodarske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: obrtno dovoljenje) izda pristojni upravni organ občine, v kateri bo poslovni prostor oziroma sedež obratovalnice.-
(3)	Ce namerava samostojni obrtnik ustanoviti obratovalnico zunaj območja občine svojega stalnega prebivališča, mora k prošnji za izdajo obrtnega do-
' voljenja priložiti potrdilo občine, v kateri stalno prebiva, da nima obratovalnice. V takem primeru pristojni občinski upravni organ obvesti o izdaji obrtnega dovoljenja občino, v kateri samostojni obrtnik stalno prebiva.
13.	člen
(1)	Obrtno dovoljenje se izda, če prosilec izpolnjuje predpisane pogoje.
(2)	Obrtno dovoljenje za opravljanje obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti, ki so naštete v 14. členu tega zakona, izda občinski upravni organ le, če občinska skupščina ugotovi, da je za tako dejavnost elan družbeni interes.
(3)	Obrtnega dovoljenja ni mogoče prenesti na drugega.
14.	člen
(1)	Družbeni interes po 2. odstavku prejšnjega člena je občinska skupščina dolžna ugotavljati za naslednje dejavnosti:
a)	opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko, z viličarji ter z vlečnicami;
b)	izdelovanje umetnih mineralnih vod, brezalkoholnih in alkoholnih pijač ter izdelava, predelava in prodaja živilskih proizvodov in začimb;
c)	dimnikarstvo;
č) izdelava in popravila športnega in lovskega orožja;
d)	opravljanje prevozov oseb in blaga s plovnimi sredstvi in avtotaksiji;
e)	prodaja na drobno;
f)	gostinska dejavnost v bifejih in nočnih barih;
g)	pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza.
(2)	Z družbenim dogovorom, ki zajema celotno območje Socialistične republike Slovenije se lahko določi, da občinska skupščina ugotavlja družbeni interes tudi za dejavnosti, ki niso naštete v prejšnjem odstavku.
(3)	Družbeni interes za dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena ugotavlja občinska skupščina z odlokom glede na srednjeročni in dolgoročni Program gospodarskega in družbenega razvoja krajevnih skupnosti, občine in republike.
15.	člen
Obratovalnico mora voditi in v njej osebno delati tisti, ki mu je bilo izdano obrtno dovoljenje.
16.	člen
(I)	Obratovalnica posluje s polnim imenom samostojnega obrtnika in z navedbo predmeta poslovanja (firma). Firmi je lahko dodano simbolično ime.
- (2) Iz navedbe predmeta poslovanja mora biti raz-vidno, s kakšnimi deli se samostojni obrtnik ukvarja
oziroma v katero vrsto dejavnosti spada njegov predmet poslovanja.
(3)	Poslovni prostor oziroma poslovni sedež ter motorno vozilo in plovno sredstvo moraj 6 biti vidno označeni s firmo.
(4)	Ce se gostinska dejavnost ali prodaja na drobno opravlja zunaj stalnih poslovnih prostorov, mora biti prodajno mesto vidno označeno s firmo.
(5)	Določba prejšnjega odstavka velja tudi za obrtne dejavnosti gradbenih strok, če se dejavnost opravlja na istem delovišču zunaj poslovnih prostorov dalj kot en delovni dan.
17.	člen
Samos'tojni obrtnik lahko organizacijam združenega dela in drugim družbenim pravnim osebam prodaja izdelke in storitve ter sklepa z njimi pogodbe o poslovnem sodelovanju, kooperaciji in o opravljanju dejavnosti za določene njihove potrebe.
18.	člen
Samostojni obrtnik, ki svoje delo in sredstva združi z organizacijo združenega dela ali z njo trajno proizvodno sodeluje in sklene o tem pismeno pogodbo, upravlja v okviru tega sodelovanja enakopravno z delavci organizacije združenega dela' skupne zadeve in soodloča o delitvi skupno ustvarjenega dohodka.
19.	člen
Z namenom, da pospešujejo napredek proizvodnje in storitev obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki jih opravljajo samostojni obrtniki ter da prek svojih delegacij ugotavljajo in usklajujejo svoje interese s skupnimi interesi pri usmerjanju in vključevanju teh dejavnosti v tokove družbenoekonomskega razvoja malega gospodarstva in da v tem okviru dajejo pobudo za sklenitev samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, kot tudi za obravnavanje in reševanje drugih vprašanj skupnega pomena se samostojni obrtniki, obrtne zadruge in pogodbene organizacije združenega dela združujejo v obrtna združenja za posamezna področja dela in druga. podobna splošna združenja oziroma v gospodarsko zbornico, ob pogojih, ki jih v skladu z zakonom določi statut zbornice.
II.	POGODBENE ORGANIZACIJE „ZDRUŽENEGA DELA
20.	člen
(1)	Občan lahko za svobodno uveljavljanje svoje ustvarjalne sposobnosti in krepitev materialne osnove za opravljanje gospodarske dejavnosti v svojem in splošnem družbenem interesu združuje svoje delo in sredstva z delom drugih delavcev v pogodbeno organizacijo združenega dela, v kateri veljajo v skladu s splošnimi določbami o združevanju dela in družbenih sredstev v načelu enaki samoupravni družbenoekonomski odnosi in splošni pogoji poslovanja kot v organizacijah združenega dela.
* (2) Občan (v nadaljnjem besedilu; . ustanovitelj) sme združiti svoje delo in sredstva z delom drugih delavcev samo v eni pogodbeni organizaciji združenega dela.
(3)	Pogodbene organizacije združenega dela ni mogoče ustanoviti za opravljanje prodaje na drobno in avtoprevozniške dejavnosti.
21.	člen
O združitvi dela in sredstev ustanovitelja z delom drugih delavcev sklenejo ustanovitelj in delavci posebno pogodbo (v nadaljnjem besedilu: ustanovitvena pogodba).
22.	člen
(1)	Svoje dalo in sredstva lahko združi z delom drugih delavcev v pogodbeni organizaciji združenega dela tudi več soustanoviteljev, pri čemer' pa delež vrednosti vloženih sredstev posameznika ne more biti manjši od 10 % vrednosti vseh vloženih sredstev.
(2)	Soustanovitelj lahko združi svoje delo in sredstva v pogodbeni organizaciji združenega dela po prejšnjem odstavku le, če sam s polnim delovnim časom dela v tej organizaciji.
(3)	Medsebojna razmerja urede soustanovitelji s posebno pogodbo, ki je sestavni del ustanovitvene pogodbe.
23.	člen
(1)	Ustanovitvena pogodba mora vsebovati zlasti:
1.	firmo pogodbene organizacije združenega dela;
2.	sedež pogodbene organizacije združenega dela;
3.	dejavnost, ki je predmet poslovanja pogodbene organizacije združenega dela;
4.	navedbo in vrednost sredstev, ki jih ustanovitelj vloži v pogodbeno organizacijo združenega dela;
5.	pravice in dolžnosti ustanovitelja na podlagi združevanja dela in sredstev v pogodbeni organizaciji združenega dela;
6.	pravice in dolžnosti združenih delavcev na podlagi združevanja dela v pogodbeni organizaciji združenega dela;
7.	način in roki odplačevanja sredstev, ki jih je ustanovitelj vložil v pogodbeno organizacijo združenega dela;
8.	osnove in merila ter način izplačevanja deleža ustanovitelja iz dohodka pogodbene organizacije združenega dela, ki mu pripada na podlagi vloženih sredstev;
9.	odgovornost pogodbene organizacije združenega dela za obveznosti do tretjih oseb.
(2)	K ustanovitveni pogodbi, ki jo podpišejo ustanovitelji in delavci, da soglasje pristojni občinski sindikalni organ.
24.	člen
(1)	Ustanovitveno pogodbo je treba predložiti v potrditev pristojnemu upravnemu organu občine, v kateri bo sedež pogodbene organizacije združenega dela.
(2)	Pri potrjevanju ustanovitvene pogodbe presoja pristojni občinski upravni organ poleg skladnosti pogodbe s tem zakonom tudi to, ali obrtnik izpolnjuje pogoje za vodenje pogodbene organizacije združenega dela in ali sredstva, ki jih vloži ustanovitelj v pogodbeno organizacijo združenega dela, ter delavci po strokovnosti in številu zagotavljajo, da bo organizacija lahko opravljala svojo dejavnost.
(3)	Pogodbeno organizacijo združenega dela lahko vodi, kdor izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 4., 5., 6. in 7. točke 70. člena tega zakona.
(4)	Zoper odločbo organa iz prvega odstavka tega člena se lahko pritožijo pogodbene stranke ter občinski sindikalni svet. O pritožbi odloča republiški sekretariat za gospodarstvo.
(5)	Dokler odločba organa iz prvega odstavka tega člena o potrditvi ustanovitvene pogodbe ni pravno-
močna, pogodbena organizacija združenega dela ne more začeti s poslovanjem.
25.	člen
(1)	Pogodbeno organizacijo združenega dela je treba priglasiti za vpis v register pri-okrožnem gospodarskem sodišču najpozneje v 30 dneh od pravnomočnosti odločbe o potrditvi ustanovitvene pogodbe.
(2)	Za vpis pogodbene organizacije združenega dela v register po prejšnjem odstavku se primerno uporabljajo predpisi za vpis organizacij združenega dela v sodni register.
(3)	Z vpisom v register postane pogodbena organizacija združenega dela pravna oseba.'
26.	člen
(1)	Če v pogodbeni organizaciji združenega dela združuje svoje delo več kot 15 delavcev, sprejme ustanovitelj in delavci statut pogodbene organizacije združenega dela statut mora biti v skladu z ustanovitveno pogodbo.
(2)	Statut pogodbene organizacije združenega dela je treba predložiti v potrditev občinski skupščini.
27.	člen
(1)	Osnovna in druga delovna sredstva, ki jih za začetek dela pogodbene organizacije združenega dela zagotovi ustanovitelj, morajo biti vložena v pogodbeno organizacijo združenega dela najmanj za pet let.
(2)	Prometna vrednost sredstev, ki jih ustanovitelj vloži v pogodbeno organizacijo združenega dela se uradno oceni.
(3)	Del sredstev za ustanovitev in začetek dela pogodbene organizacije združenega dela lahko zagotovijo tudi organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne Osebe po načelih, ki veljajo za združevanje sredstev v organizacijah združenega dela.
28.	člen
(1)	Pravice in dolžnosti ustanovitelja, ki so v skladu z zakonom določene v ustanovitveni pogodbi ali v statutu pogodbene organizacije združenega dela, se lahko spremenijo samo s soglasjem pogodbenih strank.
(2)	Dokler ima ustanovitelj vložena sredstva v pogodbeni organizaciji združenega dela, je poslovni vodja te organizacije, razen če delež njegovih sredstev pade pod najmanjši obseg, določen s tem zakonom.
(3)	Ce se pogodbena organizacija združenega dela ustanovi po 22. členu tega zakona, se soustanovitelji dogovore, kdo izmed njih bo poslovni vodja.
(4)	če ustanovitelj zaradi bolezni, daljše odsotnosti ali iz drugih razlogov določen čas ne more opravljati svojih nalog, lahko določi namestnika, ki bo v tepi času vodil pogodbeno organizacijo združenega dela. Za določitev namestnika, ki nadomešča ustanovitelja dalj kot eno leto je potrebno soglasje delavcev.
(5)	Namestnik mora izpolnjevati pogoje za vodenje pogodbene organizacije združenega dela po tem za' konu. O odločitvi namestnika je treba v osmih dneh obvestiti pristojni občinski upravni organ.
(6)	Če obrtnik odsvoji sredstva, ki jih je vložil v pogodbeno organizacijo združenega dela, lahko prevzame pravice in dolžnosti iz prejšnjih odstavkov tega člena novi lastnik sredstev, če izpolnjuje pogoje za vo-
(Jenje pogodbene organizacije združenega dela in če s tem prevzemom soglaša večina delavcev v tej organizaciji.
29.	člen
(1)	Poslovne odločitve, ki se nanašajo na tekoče poslovanje pogodbene organizacije združenega dela, sprejema ustanovitelj kot poslovni vodja v skladu z ustanovitveno pogodbo samostojno.
(2)	O pomembnejših zadevah poslovanja pogodbene organizacije združenega dela odloča ustanovitelj v soglasju z delavci. Te zadeve so zlasti:
—	razrešitev delavcev ter sprejemanje in razrešitev delavcev na vodilnih delovnih mestih,
—	določanje osnovnih načel za poslovno politiko in notranjo organizacijo,
—	odločanje o gospodarskih programih in načrtih ter o ukrepih za njihovo izvajanje,
—	najetje kreditov,
—	združevanje sredstev oziroma skupno vlaganje s sredstvi drugih družbenih pravnih osei,
—	odločanje o programih investicij in investicijskega vzdrževanja.
(3)	Ce pri odločitvah iz prejšnjega odstavka, ki niso premoženjskopravnega značaja, ne pride do soglasja med ustanoviteljem in dehavci, se sporna vprašanja, ki zadevajo medsebojna razmerja delavcev v združenem delu ali status pogodbene organizacije združenega dela, predložijo v odločitev svetu za spore iz samoupravnih razmerij, preostala vprašanja pa mešani arbitraži.
'(4) V mešano arbitražo iz prejšnjega odstavka imenujejo-po enega člana: ustanovitelj, delavci, pristojni občinski sindikalni organ in gospodarska zbornica. Predsednika arbitraže Imenujejo sporazumno njeni člani; če se ne morejo zediniti, pa ga imenuje predsednik okrožnega gospodarskega sodišča. Odločba mešane arbitraže je dokončna.
30.	člen
(1)	Na sredstvih, ki jih vloži v pogodbeno organizacijo združenega dela in ki so materialna podlaga njegovih pravic do udeležbe pri dohodku pogodbene organizacije združenega dela, je ustanovitelju zagotovljena lastninska pravica v skladu s tem zakonom in z ustanovitveno pogodbo.
(2)	Vložena sredstva se ustanovitelju odplačujejo iz celotnega dohodka pogodbene organizacije združenega dela na način in v rokih, ki jih v skladu s tem zakonom določa ustanovitvena pogodba. S tem odplačevanjem se postopoma zmanjšujejo pravice ustanovitelja na podlagi lastnine. Te pravice prenehajo, ko so vložena sredstva v celoM odplačana.
(3)	Odplačilo po drugem odstavku tega člena se lahko izvrši potem, ko so delavcem in ustanovitelju izplačani s samoupravnim sporazumom oziroma z družbenim dogovorom dogovorjeni osebni dohodki.
(4)	Ce se cene za delovna sredstva in gradbene sto-fitve na trgu v tekočem letu povečajo povprečno za več kot 5 °/o, se vrednost osnovnih sredstev, ki jih je vložil ustanovitelj^ poveča za odstotek, ki je za posamezno vrsto osnovnih sredstev ugotovljen po urad-hih statističnih podatkih.
31.	člen
Odplačila vloženih sredstev po 30. členu tega zakona se ne morejo obdavčiti kot dohodek ustanovitelja.
32.	člen
Ce je v ustanovitveni pogodbi tako določeno, lahko ustanovitelj po preteku roka iz 1. odstavka 27. člena tega zakona vzame vložena sredstva iz pogodbene organizacije združenega dela, vendar ima pravico le do neodplačanega dela oziroma do tistega fizičnega dela osnovnih sredstev (gradbenih objektov in delovnih naprav), ki ustreza vrednosti še neodplačanih vloženih sredstev.
33.	člen
(1)	Ne glede na določbe 27. člena tega zakona lahko da ustanovitelj pogodbeni organizaciji združenega dela izjemoma samo v najem zemljišča in zgradbe ali njihove posamezne dele.
(2)	Sredstva iz prejšnjega odstavka ne dajejo ustanovitelju pravice do udeležbe pri delitvi dohodka pogodbene organizacije združenega dela.
(3)	Ce se v času najema sredstev iz prvega odstavka tega člena vrednost teh sredstev poveča zaradi adaptacij, dozidav ali drugih investicijskih posegov, ki se financirajo iz družbenih sredstev, je tako povečana vrednost teh nepremičnin družbena lastnina. S pogodbo se določijo pogoji ia način, kako se na teh sredstvih razmejijo lastninski deleži, tako da po prenehanju najema preidejo v celoti v last ustanovitelja ali pogodbene organizacije združenega dela. To pogodbo potrdi pristojni občinski upravni organ.
34.	člen
(1)	Za svoje obveznosti je pogodbena organizacija
združenega dela odgovorna z vsemi svojimi sredstvi v skladu s- predpisi, ki veljajo za organizacije združenega dela.	’	.	.
(2)	Ustanovitelj jamči za obveznosti pogodbene organizacije združenega dela do višine vrednosti sredstev, ki jih ima v organizaciji.
(3)	Za obveznosti pogodbene organizacije združenega dela jamčijo v skladu z ustanovitveno pogodbo tudi druge osebe in organizacije, ki so vanjo vložile svoja sredstva po 27. členu tega zakona, in sicer do višine vloženih sredstev.
35.	člen
(1)	Ustanovitelj in delavci pogodbene organizacije združenega dela imajo pravico do dela dohodka, ki jim pripada v skladu s splošnimi načeli o delitvi dohodka kot osebni dohodek in kot sredstva za skupno porabo in ki je sorazmeren z uspehom njihovega dela in z njihovim osebnim prispevkom k uspehu in razvoju organizacije, ki so ga dali s svojim skupnim, živim in minulim delom.
(2)	Osebni dohodki po prejšnjem odstavku se ugotavljajo po načelih in merilih samoupravnega sporazuma, ki so ga sklenile organizacije združenega dela ustrezne dejavnosti.
(3)	Z ustanovitveno pogodbo ali s splošnim aktom pogodbene organizacije združenega dela se lahko na podlagi družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma za ustanovitelja določijo posebna dodatna merila za ugotavljanje dela dohodka, ki mu pripada kot njegov osebni dohodek zaradi narave njegovega dela, povezanega z vodenjem organizacije, kot je: delo preko rednega delovnega časa, priprava delovnega procesa, njegova obvezna prisotnost na delovnem mestu in drugi njegovi posebni prispevki k rezultatom skupnega dela.
36.	člen
(1)	Ko se od celotnega dohodka pogodbene organizacije združenega dela odbijejo materialni stroivi po-slovnja, amortizacija, pogodbene m zakonske obveznosti, obveznosti po 30. členu tega zakona ter osebni dohodki, se Ostanek celotnega dohodka (v nadaljnjem besedilu: dohodek oi’ganizacije) razdeli na del, ki pripada ustanovitelju na podlagi vloženih sredstev, in na del, ki ga upravljajo delavci skupaj z ustanoviteljem na osnovi skupnega dela.
(2)	Del dohodka, ki pripada ustanovitelju na podlagi vloženih sredstev, se obračunava v odstotkih od vrednosti neodplačanega dela vloženih sredstev. Odstotki, način in roki odplačevanja se določijo z ustanovitveno pogodbo.
(3)	Del dohodka, ki pripada ustanovitelju po prejšnjem odstavku, mora biti v ustanovitveni pogodbi določen tako, da njegova letna višina ne preseže 60 % dohodka organizacije. Izjemoma je lahko odstotek višji, če 50 °/o doseženega dohodka ne dosega dvakratne višine obresti, ki bi jih na vrednost sredstev iz prejšnjega odstavka priznale banke za dolgoročno vezane hranilne vloge; v tem primeru odplačilo ne more preseči dvakratne višine tako določenih obresti.
(4)	Če je ustanovilo pogodbeno organizacijo združenega dela več soustanoviteljev, se njihov skupni delež na dohodku organizacije, ki jim pripada na podlagi vloženih sredstev, oblikuje enako kot, če je en sam ustanovitelj. Nadaljnja delitev tega dohodka se opravi po določbah posebne pogodbe (3. odstavek 22. člena).
(5)	Z družbenim dogovorom, ki zajema celotno območje Socialistične republike Slovenije, se lahko določijo posamezne dejavnosti, kjer del dohodka, ki pripada ustanovitelju po prešnjih dveh odstavkih, lahko presega 50 °/o dohodka organizacije.
37.	člen
Za gospodarjenje z delom dohodka, ki ga upravljajo delavci skupaj z ustanoviteljem na podlagi Skupnega dela, veljajo ista načela kot za organizacije združenega dela; ta dohodek je družbena last in se razporeja za razširitev materialne podlage njihovega dela in za dvig njihove delovne sposobnosti za krepitev materialne osnove družbenega standarda ter za potrebne rezerve.
38.	člen
(1)	Sredstva iz odplačil po 30. členu tega zakona, sredstva, ki mu pripadajo iz dela dohodka pogodbene organizacije združenega dela ter druga svoja sredstva, ki mu gredo iz poslovanja te organizacije, lahko ustanovitelj ponovno vlaga v pogodbeno organizacijo združenega dela. *
(2)	Sredstva, ki pripadajo ustanovitelju pogodbene organizacije združenega dela po 36. členu tega zakona so oproščena davščin, če jih ustanovitelj vloži v pogodbeno organizacijo združenega dela za dobo najmanj petih let. Ce so sredstva vložena za krajšo dobo, vendar ne za manj kot eno leto, se zanje določijo davčne olajšave v sorazmerju s trajanjem naložbe.
(3)	Ustanovitelj lahko vloži y pogodbeno organizacijo združenega dela po njeni ustanovitvi tudi druga svoja sredstva.
(4)	O vsakokratni vložitvi sredstev ustanovitelja v pogodbeno organizacijo združenega dela sklenejo usta-
novitelj in delavci pogodbo kot dodatek k ustanovitveni pogodbi; to pogodbo potrdi' pristojni občinski upravni organ.
39.	člen
(1)	Če delež vrednosti sredstev ustanovitelja v pogodbeni organizaciji združenega dela pade pod 10 °/o vrednosti skupnega poslovnega sklada, organizacije, pogodbena organizacija združenega dela izgubi svoj dotedanji status in postane organizacija združenega dela.
(2)	Sklep o spremembi statusa pogodbene organizacije združenega dela sprejmejo delavci ob potrditvi zaključnega računa, s katerim se ugotovi stanje iz prvega odstavka tega člena, ter ga predložijo v 30 dneh okrožnemu gospodarskemu sodišču za vpis v register.
- Ce delavci tega sklepa ne sprejmejo v 60 dneh po po-* trditvi. zaključnega računa, izda občinska skupščina odločbo o spremembi statusa.
(3)	Z vpisom sklepa ozirom odločbe po prejšnjem odstavku v register ugasnejo pravice ustanovitelja, ki mu gredo na podlagi vloženih sredstev po tem zgkonu; pravico pa ima, da je brez razpisa imenovan za individualnega poslovodnega organa te organizacije združenega dela za dobo štirih let.
(4)	Se neodplačana vrednost vloženih sredstev ustanovitelja se odplača po določbah 30. člena tega za-
'kona.
40.	člen
(1)	V primeru trajne delovne nesposobnosti ali smrti ustanovitelja lahko pravice in dolžnosti, ki mu gredo po tem zakonu' in po ustanovitveni pogodbi iz naslova vloženih sredstev, prevzame oseba, ki jo sam določi oziroma eden izmed dedičev, ki izpolnjuje pogoje. za poslovno vodstvo pogodbene organizacije združenega dela.
(2)	Če nobeden od upravičencev iz prejšnjega odstavka ne izpolnjuje pogojev za poslovno vodstvo oziroma če nobeden ne prevzame pravic in dolžnosti ustanovitelja kot poslovnega vodje, lahko delavci imenujejo poslovodjo, ki vodi poslovanje pogodbene organizacije združenega dela, dokler niso izplačana vložena sredstva ustanovitelja oziroma dokler ne nastopi primer iz 39. člena tega zakona.
(3)	Če delavci ne imenujejo poslovodje po prejšnjem odstavku v 60 dneh, imenujejo poslovodjo upravičenci iz prvega odstavka tega člena.
(4)	Dokler poslovodja vodi poslovanje pogodbene organizacije združenega dela, gredo osebam iz prvega odstavka tega člena vse pravice, ki bi jih imel ustanovitelj na podlagi vloženih sredstev.
(5)	Ce poslovodja ni imenovan v 90 dneh od dne, ko je nastopila trajna delovna nesposobnost ali smrt ustanovitelja, sprejmejo delavci pogodbene organizacije združenega dela v soglasju z občinsko skupščino-sklep, da se ta organizacija preoblikuje v organizacijo združenega dela ali pa da se opravi postopek redne likvidacije. Ce se pogodbena organizacija združenega dela preoblikuje v organizacijo združenega dela, se ustanoviteljeva neodplačana sredstva izplačujejo njegovim dedičem po določbah 30. člena tega zakona.
41.	člen	'
(1) O zadevah upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi in o drugih zadevah, za katere v tem zakonu ali v ustanovitveni pogodbi ni drugače določeno, odločajo delavci in ustanovitelj kot celota skladno z načeli, ki veljajo za samoupravljanje v organizacijah združenega dela.	'
(2)	Ce ustanovitelj meni, da sklep, ki je bil sprejet po prejšnjem odstavku, nasprotuje ustanovitveni pogodbi oziroma poslovnim interesom pogodbene organizacije združenega dela, lahko njegovo izvršitev začasno zadrži, vendar mora sklep v 15 dneh predložiti v odločitev pristojnemu organu iz 3. odstavka 29. člena tega zakona v presojo.
42.	člen '
Republiški sekretar za finance izda v soglasju z republiškim sekretarjem za gospodarstvo predpise za poenostavljeno vodenje poslovnih knjig, blagajne in skladiščne evidence pogodbene organizacije združenega dela.
III.	OBRTNE ZADRUGE
1.	Splošne določbe o obrtnih zadrugah
43.	člen
Za trajno organiziranje skupne obrtne proizvodnje, skupnega opravljanja obrtnih storitev oziroma Skupne prodaje izdelkov lahko samostojni obrtniki in drugi delovni ljudje združujejo svoje delo in sredstva v skladu s tem zakonom v obrtne proizvodne ih storitvene zadruge ter v obrtne nabavno-prodajne zadruge.
44.	člen
(1)	Obrtne proizvodne in storitvene zadruge in obrtne nabavno-prodajne zadruge (v nadaljnjem besedilu: obrtne zadruge) so lahko splošne ali specializirane za opravljanje posameznih dejavnosti.
(2)	Dejavnosti zadruge določa v skladu z zakonom njen statut.
45.	člen
(1)	Za racionalnejše opravljanje dejavnosti in za Večje možnosti ustvarjanja dohodka lahko obrtne zadruge združujejo svoje delo in svoja delovna sredstva z družbenimi sredstvi in z združenim delom v organizacijah združenega dela.
(2)	Sredstva, ki jih člani obrtne zadruge združijo z družbenimi sredstvi po prejšnjem odstavku, ostanejo V njihovi lastnini, če ni s pogodbo drugače določeno.
(3)	Medsebojna razmerja v zvezi z združevanjem dela in sredstev po prvem odstavku' tega člena se določijo s pogodbo v skladu z zakonom. -
46.	člen
O ustanovitvi obrtne zadruge se sporazumejo usta-ho vi tel ji na ustanovnem zboru s sklenitvijo ustanovitvene pogodbe, s katero se določijo medsebojna razmerja, ki izvirajo iž združevanja njihovega dela • in sredstev.
47.	člen
Ustanovni zbor sprejme začasni statut obrtne zadruge, izvoli začasne organe zadruge ter določi rok za izvolitev oziroma imenovanje rednih organov upravljanja in za sprejetje statuta obrtne zadruge.
48.	člen
(i, obrtna zadruga postane pravna oseba in prič-dč s poslovanjem z dnem, ko je vpisana v register dri okrožnem gospodarskem sodišču.
(2) Dokler obrtna zadruga ni vpisana v register, so djeni ustanovitelji nerazdelno odgovorni za vse obvez-dosti, nastale v zvezi z ustanovitvijo zadruge.
49.	člen
Če so za opravljanje določene dejavnosti predpisani posebni pogoji, okrožno gospodarsko sodišče vpiše obrtno zadrugo v register, ko obrtna zadruga predloži dokaz, da so izpolnjeni ti pogoji.
50., člen
(1)	Članstvo v obrtni zadrugi je prostovoljno.
(2)	Ustanovitvena pogodba oziroma statut obrtne zadruge določa pogoje za članstvo v zadrugi.
51.	člen
Ustanovitveno pogodbo in statut obrtne zadruge potrjuje skupščina občine, na katere območju ima zadruga svoj sedež.
52.	člen
(1)	Sredstva za ustanovitev in za začetek dela obrtne. zadruge zagotove njeni ustanovitelji v obliki deležev.
(2)	Sredstva za ustanovitev in za začetek dela obrtne zadruge lahko zagotovi tudi organizacija združenega dela ali družbenopolitična skupnost v skladu z načeli, ki veljajo za združevanje sredstev v organizacijah združenega dela.
53.	člen
(1)	Za obveznosti obrtne zadruge, ki jih ni mogoče poravnati iz njenih sredstev, so odgovorni člani zadruge v skladu z določbami ustanovitvene pogodbe in statuta.
(2)	Z ustanovitveno pogodbo in s statutom zadruge je določeno, do katere višine so odgovorni člani za obveznosti zadruge, nastale do prenehanja članstva, še določeno dobo po prenehanju članstva (jamstvena doba); višina jamstva se določi z mnogokratnikom vpisanega deleža. '
(3)	Po poteku jamstvene dobe se članom zadruge delež vrne.
(4)	Ce je v obrtni zadrugi uvedeno -jamstvo, mora biti to razvidno iz firme zadruge.
, 54. člen
(1)	Premoženjska razmerja med obrtno zadrugo in njenimi člani se urejajo s pogodbo, ki jo v skladu z ustanovtiveno pogodbo in statutom zadruge skleneta zadruga in njen član.
(2)	Če se statut po sklenitvi pogodbe spremeni ali dopolni, se razmerja, ki so bila urejena s pogodbo pred spremembo statuta, lahko spremenijo le s. soglasjem članov, ki so sklenili ustanovitveno pogodbo.
55.	člen.
Najvišji organ obrtne zadruge je zbor njenih članov.
56.	člen
(1)	Za pripojitev oziroma spojitev obrtne zadruge k drugi zadrugi ali drugi organizaciji združenega dela, za spojitev zadruge z drugo zadrugo oziroma drugo organizacijo združenega dela, za razdelitev zadruge in za izločitev dela zadruge je potrebna privolitev večine članov zadruge.
(2)	Obrtna zadruga preneha v primerih in na način kot druge organizacije združenega dela.
(2) Obrtna zadruga preneha tudi, če tako sklene zbor njenih članov s tričetrtinsko večino ali če se
J
s
žtevilo njenih članov zniža tako, da jih ostane manj, kot je po tem zakonu določeno za ustanovitev zadruge in ostane na tej višini več kot eno leto. V tem primeru se opravi redna likvidacija zadruge.
57.	člen
Premoženje v družbeni lastnini, ki preostane po redni likvidaeiji obrtne zadruge, prevzame občina, na katere območju je imela likvidirana zadruga svoj sedež. OJočina ctodeli to premoženje drugi obrtni zadrugi ali organizaciji združenega dela, ki prevzame dejavnosti likvidirane obrtne zadruge.
2.	Obrtne proizvodne in storitvene zadruge
58.	člen
Obrtne proizvodne in storitvene zadruge se ukvarjajo z obrtno proizvodnjo oziroma z Opravljanjem Obrtnih storitev v ustreznih obrtnih dejavnostih.
59.	člen
Obrtno proizvodno in storitveno zadrugo lahko ustanovi najmanj deset ustanoviteljev.
60.	člen
Člani obrtne proizvodne in storitvene zadruge so tudi njeni delavci, ki opravljajo osnovno dejavnost zadruge in ki imajo lastnost delavca v združenem delu.
61.	člen	•
(1)	Člani obrtno proizvodne in storitvene zadruge in delavci, ki opravljajo dopolnilno delo v delovnem procesu obrtne proizvodne in storitvene zadruge (v nadaljnjem besedilu: delavci) enakopravno odločajo o razporejanju skupno ustvarjenega dohodka za svojo osebno ih skupno porabo, za razširitev materialne osnove* združenega dela in za dvig delovne sposobnosti ter za potrebne rezerve.
'	(2) Za osebno in skupno porabo pripada Članom
obrtne proizvodne in storitvene zadruge del ustvarjenega dohodka v sorazmerju z njihovim deležem pri poslovnem uspehu zadruge in sicer glede na njihovo delo in sredstva, ki so jih vložili v zadrugo.
(3)	Za določitev dela dohodka, ki pripada delavcem zadruge za osebno in skupno porabo glede na njihovo vloženo delo, veljajo enaka načela kot v drugih organizacijah združenega dela.
(4)	Splošni akt obrtne proizvodne in storitvene zadruge določa v skladu s samoupravnim sporazumom, z ustanovitveno pogodbo in s statutom zadruge merila za delitev dohodka zadruge na del za osebno in skupno porabo članov in delavcev zadruge, na del za razširitev materialne osnove združenega dela in na del za dvig delovne sposobnosti ter za potrebne rezerve.
3.	Obrtne nabavno-prodajne zadruge
62.	člen
Obrtne nabavno-prodajne zadruge se ukvarjajo s tem, da:
1.	nabavljajo za svoje člane reprodukcijski in po--možni material za obrtne 'storitve in za Izdelavo obrtnih Izdelkov ter jih oskrbujejo z opremo, stroji, delovnimi pripravami in orodji;
2.	prodajajo izdelke in storitve svojih članov, izdelke in storitve iz kooperacije ter izdelke in storitve enot zadruge;
3.	kupujejo reprodukcijski material in ga dajejo svojim članom in delovnim enotam v predelavo, dodelavo, izdelavo in vgrajevanje;
4.	organizirajo proizvodnjo in storitve za svoje člane;
5.	prevzemajo naročila od posameznih naročnikov ter organizirajo izvršitev naročenih del;
6.	organizirajo kooperacijo med svojimi člani in z drugimi organizacijami združenega dela;
7.	opravljajo izvozne in uvozne posle za svoje člane;
8.	organizirajo skupno nastopanje svOjih članov na sejmih in razstavah;
9.	skrbijo za strokovno usposabljanje svojih članov;
10.	opravljajo za svoje člane "druge zadeve, ki so v skladu z zakonom določene s statutom zadruge.
63.	člen
(1)	Obrtne nabavno-prodajne zadruge lahko ustanavljajo proizvodne oziroma storitvene obrate kot delovne enote zadruge.
(2)	Za prodajo reprodukcijskega materiala in delovnih sredstev svojim članom in za prodajo njihovih proizvodov lahko obrtne nabavno-prodajne zadruge ustanavljajo prodajalne kot svoje delovne enote.
(3)	Za uvajanje boljše tehnologije v obrtne delavnice svojih članov lahko obrtne nabavno-prodajne zadruge ustanavljajo tehnične in ekonomske biroje kot svoje delovne enote. .
(4)	Obrtne nabavno-prodajne zadruge lahko ustanavljajo delovne enote tudi za izdelavo in popravila strojev, delovnih naprav in orodij svojim članom.
64.	člen
Obrtno nabavno-prodajne zadruge poslujejo v skladu z ustanovitveno pogodbo in s statutom zadrug® v svojem imenu in za Svoj račun, v svojem imenu in za račun svojih članov ali v imenu in za račun svojih članov.
65.	člen
Obrtno nabavno-prodajno zadrugo lahko ustanovi najmanj petnajst samostojnih obrtnikov.
06.	člen
Člani obrtne nabavno-prodajne zadruge so lahko poleg samostojnih obrtnikov tudi organizacije združenega dela in pogodbene organizacije združenega dela-
67.	člen
(1)	Obrtno nabavno-prodajno zadrugo upravljal0 skupaj člani zadruge in delavci, zaposleni v zadrugi-
(2)	Statut zadruge določa, o katerih vprašanjih odločajo člani zadruge in delavci sami, katera pa P°' verjajo organom upravljanja.
68.	člen
(1)	Člani in delavci obrtne nabavno-prodajne *8' druge imajo pravico, da organizirajo kot temeljno ot' ganlzacljo zadružnega dela vsak del zadruge, ki P°' meni delovno celoto, v kateri se uspeji skupnega del3
članov in delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v zadrugi in je lahko na tef podlagi samostojno izražen.
69.	člen
(1)	Iz dohodka obrtne nabavno-prodajne zadruge se izloči del za osebno in skupno porabo delavcev zadruge po enakih načeljh kot v drugih organizacijah združenega dela.
(2)	O nadaljnji delitvi dela dohodka iz prejšnjega odstavka odločajo delavci zadruge samostojno.
(3)	Splošni akt obrtne nabavno-prodajne zadruge določa v skladu z ustanovitveno pogodbo in statutom merila za delitev dohodka zadruge na del za razširitev materialne osnove združenega dela in na del za osebno in skupno porabo delavcev zadruge in dviganje njihove delovne sposobnosti ter za potrebne rezerve.
(4)	Sredstva, ki se iz dohodka obrtne nabavno-prodajne zadruge ali iz drugih virov vlagajo v razširitev materialne osnove zadruge, za dvig delovne sposobnosti delavcev in za potrebne rezerve, so družbena lastnina.
IV.	USTANOVITEV. POSLOVANJE IN PRENEHANJE OBRATOVALNICE SAMOSTOJNEGA OBRTNIKA
70.	člen
Obratovalnico lahko ustanovi, kdor izpolnjuje tele Pogoje:
1.	da je opravilno sposoben;
2.	da ni v delovnem razmerju;
3.	da ima strokovno izobrazbo oziroma strokovno Usposobljenost, ki je določena za opravljanje dejavnosti;
4.	da mu ni s pravnomočno odločbo sodišča prepovedano samostojno opravljanje ustrezne dejavnosti oziroma poklica;
5.	da ima poslovni prostor, razen v primerih, ko la ni potreben;
6.	da je poravnaval vse zapadle davčne in druge družbene obveznosti;
7.	da izpolnjuje morebitne druge, s posebnimi Predpisi določene pogoje.
71.	člen
Obrtno dovoljenje mora vsebovati zlasti:
1.	ime in priimek samostojnega obrtnika, ki se mu izda obrtno dovoljenje;
2.	dejavnost, naziv stroke in predmet poslovanja;
3.	poslovni sedež in poslovni prostor;
4.	firmo, pod katero posluje.
*	72. člen
(1)	Obratovalnica mora biti vpisana v register obratovalnic, ki ga vodi pristojni občinski upravni
°rgan.
(2)	Vpis v register se opravi po uradni dolžnosti v °smih dneh od izdaje obrtnega dovoljenja.
(3)	Z vpisom v register obratovalnic velja obratovalnica za ustanovljeno in sme pričeti z delom.
73.	člen
v tl) Ob preselitvi sedeža obratovalnice v isti ob-0* ni potrebno novo obrtno dovoljenje. Z delom na °vem sedežu pa sme obratovalnica pričeti šele, ko
pristojni občinski upravni organ izda odločbo o tem, da poslovni prostor z opremo ustreza predpisom.
(2)	Spremembe zaradi preselitve se vpišejo v register obratovalnic na podlagi priglasitve samostojnega •obrtnika o preselitvi sedeža. Priglasitvi je treba priložiti obrtno dovoljenje in odločbo iz prvega odstavka tega člena.
74.	člen-
(1)	Samostojni obrtnik lahko začasno ustavi obratovanje zaradi bolezni, vojaške dolžnosti ali iz drugega utemeljenega razloga, ki traja dalj kot 30 dni.
(2)	Začasno ustavitev obratovanja iz prejšnjega odstavka dovoli pristojni občinski upravni organ največ za dobo enega leta, v primeru opravljanja vojaške obveznosti pa dokler traja ta obveznost.
(3)	Ponovni pričetek obratovanja mora samostojni obrtnik priglasiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
75.	člen
(1)	Obratovalnica preneha:
1.	če jo samostojni obrtnik odjavi;
2.	po samem zakonu;
3.	če pristojni upravni organ samostojnemu obrtniku z odločbo prepove opravljati obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost.
(2)	Prenehanje obratovalnice ugotovi pristojni občinski upravni organ z odločbo o prenehanju. Po pravnomočnosti odločbe se prenehanje obratovalnice po uradnj dolžnosti vpiše v register obratovalnic.
76.	člen
Obratovalnica preneha po samem zakonu:
1.	če samostojni obrtnik pridobi lastnost delavca v združenem delu v organizaciji združenega dela;
2.	če samostojni obrtnik umre;	<
3.	če samostojni obrtnik trajno izgubi opravilno sposobnost;
4.	če je samostojnemu obrtniku s pravnomočno odločbo sodišča prepovedano samostojno opravljanje ustrezne dejavnosti oziroma poklica za dobo, daljšo od enega leta;
5.	če samostojni obrtnik ne prične z delom v enem letu po izdaji obrtnega dovoljenja;
6.	če samostojni obrtnik vstopi v skupno obratovalnico ali v pogodbeno organizacijo združenega dela.
'	77. člen
Pristojni občinski upravni organ lahko odloči, da obratovalnica preneha:
.1. če brez dovoljenja po 2. odstavku 74. člena tega zakona preneha z delom za več kot 60 dni;
2.	če ne prične z delom po poteku roka, ki je bil določen za začasno ustavitev obratovanja (74. člen);
3.	če je samostojni obrtnik obsojen na kazen strogega zapora ali na kazen zapora, daljšo od enega leta;
4.	če se pozneje ugotovi, da je samostojni obrtnik za ustanovitev obratovalnice dobil dovoljenje na podlagi lažnih listin;
5.	če pristojno častno sodišče predlaga odvzem obrtnega dovoljenja zaradi hujših kršitev dobrih poslovnih običajev; •
6.	če samostojni obrtnik ne vodi sam obratovalnice in če osebno ne dela v njej;
7.	če samostojni obrtnik dalj kot eno leto ne poravna zapadlih davčnih ali drugih družbenih obveznosti ;
8.	če je samostojni obrtnik pravnomočno obsojen za prekršek po 3., 4., 6. in 7. točki 1. odstavka 163. člena tega zakona.
78.	člen
(1)	Z namenom, da skupaj opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, lahko več samostojnih obrtnikov, ki opravljajo iste ali sorodne dejavnosti, združi svoje delo in sredstva ter ustanovi skupno obratovalnico v skladu z določbami tega zakona.
(2)	Skupne obratovalnice ni mogoče ustanoviti za opravljanje prodaje na drobno in avtoprevbzhiške dejavnosti.
(3)	Samostojni obrtnik, ki združuje svoje delo in sredstva z drugimi v skupni obratovalnici, mora vložiti najmanj 10 odstotni delež od skupnih sredstev obratovalnice.
(4)	Medsebojna razmerja med samostojnimi obrtniki v skupni obratovalnici se urejajo s pogodbo, ki jo potrdi pristojni občinski upravni organ.
79.	člen
Pogodba o ustanovitvi skupne obratovalnice mora vsebovati zlasti:
1.	imena ustanoviteljev;
2.	predmet poslovanja;
3.	poslovni sedež in poslovni prostor;
4.	način vodstva obratovalnice;
5.	določbe o materialni odgovornosti nasproti tretjim osebam;
6.	način ugotavljanja in delitve dohodka;
7.	način in pogoje za izstop posameznih ustanoviteljev iz skupne obratovalnice in za vstop novih so-pogodbenikov;
8.	določbe o načinu prenehanja skupne obratovalnice.
80.	člen
(1)	Ce se ustanovi skupna obratovalnica, ki opravlja več dejavnosti, mora jmeti za vsako dejavnost vsaj eden izmed ustanoviteljev predpisano usposobljenost.
(2)	Za ustanovitev skupne obratovalnice se izda samo eno obrtno dovoljenje, ki ga izda pristojni občinski upravni organ po potrditvi pogodbe iz 78. člena tega zakona.
81.	člen
(1)	Izstop samostojnega obrtnika iz skupne obratovalnice in vstop novega samostojnega obrtnika v skupno obratovalnico mora skupna obratovalnica priglasiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu, ki vpiše spremembo v obrtno dovoljenje.
(2)	Ce vstopi v skupno obratovalnico sopogodbenik, ki ima strokovno usposobljenost za dejavnost, ki jo skupna obratovalnica ne opravlja, se lahko razširi poslovanje skupne obratovalnice tudi na to dejavnost. Če izstopi iz skupne obratovalnice soustanovitelj, ki je edini imel strokovno usposobljenost za določeno dejavnost, mora skupna obratovalnica prenehati s takp dejavnostjo.
(3)	Za razširitev oziroma zožitev dejavnost} po prejšnjem odstavku je potrebna sprememba obrtnega dovoljenja.
82.	člen
Za obveznosti skupne obratovalnice jamčijo nerazdelno z vsem svojim premoženjem ustanovitelji.
83.	člen
Za poslovanje ter začasno ustanovitev ali trajno prenehanje obratovanja skupne obratovalnice se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za poslovanje in prenehanje obratovalnic.
V.	OPRAVLJANJE OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
1.	Obrtna dejavnost
84.	člen
Za obrtno dejavnost po tem zakonu se šteje izdelovanje vsakovrstnih proizvodov, ki nastanejo z obdelavo, dodelavo, in preoblikovanjem materiala in polizdelkov ali z njihovim sestavljanjem oziroma vgrajevanjem, vzdrževanje in popravilo predmetov ter opravljanje osebnih in drugih storitev z osebnim delom.
85.	člen
(1)	Obrtna delavnica ima lahko več krajevno ločenih poslovnih prostorov na območju občine oziroma mesta, ki je razdeljeno na občine, kjer je njen poslovni sedež, če to zahteva narava dela.
(2)	. Obrtna delavnica sme svoje izdelke razstaviti naprodaj in jih prodajati v svojih poslovnih prostorih.
(3)	Obrtna delavnica sme prodajati svoje izdelke
tudi na drugih krajih pod pogoji, ki jih predpiše pristojna občinska skupščina. ,	„
86.	člen
(1)	Za izdelke obrtne delavnice se po tem zakonu ne štejejo izdelki, ki nastanejo tako, da se brez kakršnekoli predelave, obdelave oziroma dodelave ali posebnega kombiniranja sestavijo tuji izdelki.
(2)	Obrtna delavnica sme prodajati tudi tuje izdelke, kj služijo ža uporabo njenih izdelkov, ter tiste tuje izdelke, ki se v kraju navadno prodajajo v obrtni delavnici. O tem, ali posamezne vrste tujih izdelkov služijo za uporabo izdelkov obrtne delavnice oziroma ali se v nekem kraju določeni predmeti navadno prodajajo v obrtni delavnici, daje mnenje gospodarska zbornica SR Slovenije.
(3)	Obrtna delavnica, ki se ukvarja z dejavnostmi
živilskih strok, sme za dopolnitev izbire svojih izdelkov v svojem poslovnem prostoru prodajati tuje izdelke le na podlagi posebnega dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa.	'
87.	člen
(1)	Šteje se, da ima strokovno izobrazbo za določeno obrt, komur prizna strokovno izobrazbo ustrezna strokovna izobraževalna ustanova. Strokovno izobrazbo za določeno obrt ima tudi, kdor je končal najmanj delovodsko. tehnično ali njej ustrezno strokovno šolo v ustrezni stroki.
(2)	Obrtno delavnico lahko ustanovi tudi, kdor nima priznane strokovne izobrazbe iz prejšnjega odstavka, če dokaže, da je usposobljen za opravljanje obrti določene stroke oziroma poklica ali za posamezna dela.
88.	člen
Ne glede na določbo drugega odstavka prejšnjeg3 člena lahko ustanovi obrtno delavnico le tisti, ki ima
strokovno izobrazbo po 1. odstavku prejšnjega člena in najmanj dveletno prakso v opravljanju dejavnosti v naslednjih strokah:
—	puškarstvo;
—	finomehaničarstvo (za merilne naprave, biro-tehnične stroje, medicinske aparate, regulatorje za plinska in tekoča goriva);
—	ključavničarstvo;
—	strojno ključavničarstvo;
—	orodjarstvo (izdelovanje orodij za sekanja ali plastično deformacijo materialov);
—	avtomehanika;
—	avtokleparstvo;
—	elektroinštalaterstvo;
—	elektromehanika (previjanje motorjev, popravljanje in vzdrževanje električnih strojev, aparatov in drugo);
—	mehanika elektronskih strojev, aparatov in programator j ev;
—	elektromehanika za dvigala;
—	izdelovanje kozmetičnih sredstev in dišav;
—	optika (montiranje in popravljanje vseh vrst očal);
—	mesarstvo in izdelovanje mesnih izdelkov;
•— pekarstvo;
—	slaščičarstvo;
—	izdelovanje oblatov, kornetov in suhega vlečenega testa za zavitke;
—	instalaterstvo za vodovod, plinske napeljave in kanalizacijo;
—	instalaterstvo za centralne kurjave in klimatske naprave;
—	zidarstvo in fasaderstvo;
—	mizarstvo — pohištveno, stavbno in modelno;
—	tesarstvo;	*
—	pečarstvo (keramičarstvo) za postavljanje peči;
—	dimnikarstvo;
—	frizerstvo;
—	kozmetika obraza in telesa;	i
t — pedikerstvo.
89.	člen
(1)	Šteje se, da ima prosilec usposobljenost za opravljanje obrti iz določene stroke oziroma poklica ali za posamezna dela, če s potrdilom organizacije združenega dela ali obrtne delavnice dokaže, da je pri njej najmanj tri leta uspešno opravljal dela, ki so značilna za opravljanje ustrezne obrtne dejavnosti, in če uspešno opravi preizkus.
(2)	Za potrdilo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi listina, ki jo izda delodajalec v tujini, če je potrjena od zbornične ali druge ustrezne organizacije v tujini.
(3)	Republiški sekretar za gospodarstvo predpiše, Za katera dela iz posameznih dejavnosti se ne zahteva Posebna usposobljenost.
90.	člen
(1)	Preizkus usposobljenosti po prejšnjem členu Se opravlja pred strokovno komisijo, ki jo imenuje. Gospodarska zbornica SR Slovenije izmed strokovnjakov za ustrezno dejavnost.
(2)	Preizkus usposobljenosti opravlja prosilec po Programu, ki ga sprejme strokovna izobraževalna ^stanova oziroma gospodarska zbornica SR Slovenije h ki obsega praktično nalogo, ki je značilna za ustrezno obrtno dejavnost, ter osnove higiehsko-tehničnega varstva in osnove pravne ureditve osebnega dela v °0rtnih in drugih gospodarskih dejavnostih.
(3)	Ce prosilec z odločitvijo strokovne komisije ni zadovoljen, lahko zahteva, da se opravi preizkus usposobljenosti pred komisijo, ki jo imenuje ustrezna strokovna izobraževalna ustanova iz 1. odstavka 87. člena tega zakona.
(4)	Na podlagi mnenja komisije izda gospodarska zbornica SR Slovenije potrdilo o opravljenem preizkusu usposobljenosti.
(5)	V potrdilu mora biti navedeno, za katero obrtno stroko oziroma za kateri poklic ali posamezna dela je opravljen preizkus.
(6)	Ce je opravljen preizkus samo za določen poklic ali samo za posamezna dela, se v obrtnem dovoljenju določi predmet poslovanja samo za dela, ki jih pokriva ta poklic oziroma samo za posamezna dela iz stroke ali poklica.
91.	člen
Kdor je opravil preizkus usposobljenosti po prejšnjem odstavku, nima pa dokaza o zaposlitvi po 89. njem členu, nima pa dokaza o zaposlitvi po 89. v naslednjih dejavnostih:
—	pihanje stekla;
—	rezanje stekla;
—	izdelovanje predmetov iz gline, kaolina in drugih podobnih materialov;
—	umetno kovaštvo;
—	izdelovanje predmetov kovinske, lesne, tekstilne, papirne in usnjene galanterije ter galanterijskih izdelkov iz naravnih in umetnih materialov;
—	izdelovanje okrasnih predmetov;
—	izdelovanje raznih kovinskih predmetov z navedbo predmeta;
—	izdelovanje raznih elektrotehničnih predmetov oziroma elementov — z navedbo predmeta;
—	izdelovanje raznih predmetov iz lesa — z navedbo predmeta;
—	rezbarstvo;
—	tkalstvo;
—	vrvarstvo;
—	izdelovanje sladoleda z avtomati;
—	izdelovanje kisa;
—	svečarstvo in medičarstvo;
—	tiskanje tkanin;
—	ščetarstvo;
—	plastificiranje raznih predmetov;
—	izdelovanje ribiških palic in pribora;
—	asfaltiranje in tlakovanje;
—	montiranje rolet;
—	snaženje oken;
—	čiščenje in mazanje vozil;
—	vlečenje z vlečnicami;
—	opravljanje potapljaških storitev.
(2) Ce nastane spor o tem, ali opravljanje posameznih del spada v okvir dejavnosti iz prejšnjega odstavka ali v okvir dejavnosti iz 88. člena tega zakona, daje obvezno mnenje republiški sekretariat za gospodarstvo po zaslišanju gospodarske zbornice SR Slovenije.
Opravljanje obrti kot postranski poklic
92.	člen
(I)	Z odlokom občinske skupščine se lahko določi, da smejo delovni ljudje opravljati določene obrtne dejavnosti kot postranski poklic v skladu s tem za-
konom, če imajo strokovno izobrazbo oziroma usposobljenost za opravljanje take obrtne dejavnosti po 87. do 91. členu tega zakona.
(2) Z odlokom občinske skupščine se lahko določi, da se osebe, ki imajo lastnost delavca v združenem delu smejo v smislu prejšnjega odstavka ukvarjati le z obrtnimi storitvami za posameznike.
93.	člen
(1)	Osebe, ki se želijo ukvarjati z opravljanjem obrtnih dejavnosti kot s postranskim poklicem, morajo to pismeno priglasiti pristojnemu upravnemu organu občine, v kateri imajo stalno prebivališče.
(2)	V priglasitvi iz prejšnjega odstavka mora biti naveden prostor, v katerem se bo opravljala taka dejavnost.
(3)	Ce pristojni občinski upravni organ ugotovi, da so za opravljanje obrtnih dejavnosti kot postranskega poklica izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem zakonom, izda potrdilo o priglasitvi.
94.	člen
Osebe, ki imajo lastnost delavca v združenem delu ali ki so zaposlene pri samostojnih obrtnikih, smejo opravljati obrtne dejavnosti kot postranski poklic le s soglasjem organa upravljanja svoje organizacije združenega dela oziroma druge družbene pravne osebe ali samostojnega obrtnika, pri katerem so zaposleni.
95.	člen
Oseba, ki opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic, mora označiti prostor, v katerem opravlja to dejavnost, v smislu 16. člena tega zakona s svojim imenom in vrsto dejavnosti ter inšpekcijskim in drugim organom, ki opravljajo nadzor, omogočiti pregled svojega delovnega prostora.
96.	člen
Oseba, ki opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic, ne sme uporabljati dopolnilnega dela drugih oseb in ne sme imeti učencev v gospodarstvu.
Domača in umetna obrt
97.	člen
(1)	Opravljanje domače obrti je gospodarska dejavnost, ki jo opravlja občan na domu ali s člani skupnega gospodinjstva.
(2)	Za domačo obrt oziroma za predmete domače obrti se štejejo izdelki, ki glede na uporabo strojev in tehnologijo dela nimajo značaja serijske proizvodnje in ki se izdelujejo na tradicionalen način, značilen za določeno etnografsko območje oziroma ki ohranjajo značilnost ročnega dela.
98.	člen
(1)	Oseba, ki želi opravljati domačo obrt, mora to priglasiti pristojnemu upravnemu organu občine, v kateri ima stalno prebivališče.
(2)	Ce organ iz prejšnjega odstavka ugotovi, da so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem zakonom, izda potrdilo o priglasitvi.
(3)	Ce se oseba, ki ima priglašeno domačo obrt, preneha ukvarjati z njo, jo mora odjaviti.
99.	člen
(1)	Oseba, ki opravlja domačo obrt, lahko izdeluje svoje izdelke po pogodbi z organizacijo združenega dela ali za neznanega kupca.
(2)	Oseba, ki opravlja domačo obrt, lahko prodaja izdelke organizacijam združenega dela in neposredno potrošnikom tudi izven svojega delovnega prostora.
100.	člen
Oseba, ki opravlja domačo obrt, mora inšpekcijskim in drugim organom, ki opravljajo nadzor, omogočiti pregled prostora, v katerem dela.
101.	člen
Določbe tega zakona o ustanovitvi, poslovanju in prenehanju obratovalnice se ne uporabljajo za opravljanje domače obrti.
102.	člen
Za umetno obrt oziroma za predmete umetne obrti se štejejo izdelki, katerih oblikovanje zahteva umetniško ustvarjanje in posebne ročne oziroma oblikovalne spretnosti in izdelki, ki so izdelani po izvirnih umetninah ali po zgodovinskih modelih.
103.	člen
Določbe tega zakona o ustanovitvi, poslovanju in prenehanju obratovalnic, o dopolnilnem delu drugih oseb in o sprejemanju učencev v gospodarstvu se uporabljajo tudi za opravljanje umetne obrti.
104.	člen
Mnenje o tem, ali se določeni izdelki štejejo za predmete domače oziroma umetne obrti, daje gospodarska zbornica SR Slovenije in sicer za predmete domače obrti po mnenju ustrezne institucije etnografov, za predmete umetne obrti pa po mnenju ustrezne institucije likovnih umetnikov, zgodovinarjev ali etnografov.
2.	Gostinska dejavnost
105.	člen
Za gostinsko dejavnost po tem zakonu se šteje priprava hrane in pijače, postrežba s hrano in pijačo, sprejemanje gostov na prenočevanje in opravljanje s tem povezanih dopolnilnih dejavnosti.
106.	člen
(1)	Gostinski obrat lahko opravlja za svoje goste brez posebnega dovoljenja tudi dopolnilne dejavnosti, ki so povezane z osnovno dejavnostjo in so običajne v gostinstvu, in sicer: prevoz z motornimi vozili in plovnimi sredstvi ter prevoz z motornimi sanmi in vlečnicami na smučiščih; proizvodnja živil in pijač; organiziranje in neposredno opravljanje zabavnih in dru-.gih dejavnosti za razvedrilo in rekreacijo gostov ih druge podobne dejavnosti,
(2)	Za opravljanje dopolnilnih dejavnosti iz prejšnjega odstavka mora gostinski obrat izpolnjevati P°' goje, ki so predpisani za opravljanje teh dejavnosti.
107.	člen
Gostinska dejavnost se opravlja v skladu z P°' slovnimi običaji in posebnimi uzancami, ki veljajo za ustrezne gostinske storitve.
108.	člen
Gospodarska zbornica SR Slovenije daje mnenje o tem, ali določena vrsta gostinskih storitev sodi v posamezno vrsto gostinskega obrata 'oziroma ali je določena vrsta, dopolnilne dejavnosti običajna v gostinstvu.
109.	člen
Gostinski obrat lahko opravlja svojo dejavnost v skladu z dovoljenjem vse leto ali samo v sezoni, ali določene dni v tednu.
110.	člen
(1)	Gostinski obrat lahko opravlja svojo dejavnost Priložnostno tudi zunaj stalnega poslovnega prostora v premičnem obratu, na prireditvah in podobno, in sicer ob pogojih, ki jih za opravljanje take dejavnosti Predpiše pristojni upravni organ občine, v kateri je sedež gostinskega obrata.
(2)	Gostinski obrat lahko opravlja storitve iz prejšnjega odstavka tudi zunaj občine, v kateri je sedež obrata, ob pogojih, ki jih predpiše krajevno pristojna občinska skupščina.
111.	člen
(1)	Šteje se, da ima strokovno izobrazbo za gostinsko dejavnost, komur prizna- strokovno izobrazbo strokovna izobraževalna ustanova za poklice gostinske ali živilskih strok. Strokovno izobrazbo za gostinsko dejavnost ima tudi,, kdor je končal najmanj srednjo ekonomsko šolo.
(2)	Gostinski obrat lahko ustanovi tudi, kdor nima Priznane strokovne izobrazbe iz prejšnjega odstavka, če dokaže, da je usposobljen za opravljanje gostinske dejavnosti.
(3)	Za preizkus usposobljenosti po prejšnjem odstavku veljajo določbe 90. člena tega zakona.
(4)	Za ustanovitev gostinskega obrata je poleg strokovne izobrazbe iz prvega odstavka oziroma usposobljenosti iz drugega odstavka tega člena potrebna tudi dvoletna praksa v opravljanju gostinske dejavnosti.
112.	člen
Za ustanovitev gostinskega obrata v kraju, ki je turistično manj razvit, lahko da pristojni občinski upravni organ obrtno dovoljenje tudi občanu, ki ne izpolnjuje pogojev po prejšnjem členu.
Sprejemanje na prenočišče in hrano pri zasebnih gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih
113.	člen
Občani lahko v svojih zasebnih gospodinjstvih oziroma kmečkih gospodarstvih sprejemajo na prenočevanje goste ter dajejo gostom in abonentom hrano tu pijačo.
114.	člen
(1)	Občani lahko sprejemajo na prenočevanje go-ste le v svojih stanovanjskih prostorih In v počitniških hišicah, kmečko gospodarstvo pa v svojih stanovanj-skih in gospodarskih poslopjih.
(2)	Sobe, ki so namenjene gostom, sq razvrstijo v kategorije. Razvrstitev sob v kategorije opravi prisojni občinski upravni organ.
115.	člen
(1)	Občani, ki v svojih gospodinjstvih, počitniških hišicah in kmečkih gospodarstvih oddajajo sobe za prenočevanje, lahko sklepajo z organizacijami združenega dela s področja gostinstva ali turizma pogodbe o poslovnem sodelovanju.
(2)	Občinska skupščina lahko predpiše, da smejo občani v svojih gospodinjstvih oddajati sobe za prenočevanje samo preko organizacij združenega dela s področja gostinstva ali turizma oziroma preko drugih družbenih pravnih oseb.
!
116.	člen
(1)	Občan lahko oddaja v zasebnem gospodinjstvu oziroma v počitniški hišici skupno največ 20 ležišč. Ta omejitev ne velja za kmečko gospodarstvo.
(2)	Kmečko gospodarstvo lahko v svoji neposredni bližini uredi tudi prostor za kampiranje, ki mora izpolnjevati predpisane sanitarne pogoje.
117.	člen
(1)	Občan, ki opravlja dejavnost po določbah 113.
do 116. člena tega zakona, ne sme imeti učencev v gospodarstvu.	,
(2)	Občan, ki oddaja sobe za prenočevanje v svojem gospodinjstvu, ne sme uporabljati dopolnilnega dela drugih delavcev po tem zakonu.
118.	člen
(1)	Občan, ki želi goste sprejemati na prenočevanje oziroma jim dajati hrano in pijačo, mora svojo dejavnost priglasiti pristojnemu upravnemu organu občine, kjer so prostori. Ko ta organ ugotovi, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ta zakon, izda potrdilo o. priglasitvi in o tem obvesti občino, v kateri ima občan stalno bivališče.
(2)	Ce se občan preneha ukvarjati z dejavnostjo iz prejšnjega odstavka, mora to sporočiti občinskemu organu, ki je izdal potrdilo o priglasitvi.
3.	Dejavnost avtoprevoznikov
119.	člen
Samostojni avtoprevoznik sme opravljati dejavnost javnega prevoza oseb in stvari z motornim vozilom v prostem cestnem prometu, in sicer:
—	prevoz oseb z avtotaksijem ali z drugimi motornimi vozili, ki imajo z voznikovim sedežem vred največ 9 sedežev;
—	prevoz stvari s tovornim motornim vozilom s prikolico, ki je lahko opremljeno z napravami za nakladanje in razkladanje tovora.
120.	člen
Samostojni avtoprevoznik opravlja javni prevoz samo s svojim vozilom, ki ga upravlja sam.
121.	člen
(1)	Dovoljenje za opravljanje javnega prevoza lahko dobi oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 70. člena tega zakona, in ki ima vozniško dovoljenje ustrezne kategorije.
(2)	Dovoljenje za opravljanje javnega prevoza izda pristojni upravni organ občine, v kateri ima prosilec stalno prebivališče.
122.	člen
(1)	Samostojni avtoprevoznik lahko sklene z občino pogodbo za opravljanje prevoza šolskih otrok, delavcev in potnikov v krajih, kjer ni organiziranega rednega linijskega prometa ali če ta promet ne ustreza krajevnim potrebam.
(2)	Prevoze iz prejšnjega odstavka lahko opravlja samostojni avtoprevoznik tudi z avtobusom.
(3)	Samostojni avtoprevoznik lahko sklene tudf pogodbo z organizacijo združenega dela (gostinska ali turistična organizacija) za lokalni prevoz njenih gostov tudi z avtobusom.
123.	člen
Prevoze iz prejšnjega člena lahko opira vi j a na podlagi pogodbe tudi občan, ki ni samostojni avtoprevoznik; če opravlja prevoze po 1. odstavku prejšnjega člena, mora pogodbo predložiti v potrditev pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
4.	Brodarska dejavnost
124.	člen
(1)	Samostojni brodar lahko opravlja v pomorskem obalnem prometu ter v rečnem in jezerskem prometu naslednje brodarske dejavnosti:
1)	prevoz oseb in stvari v pomorskem obalnem prometu:
—■ z eno potniško ladjo, ki ima največ 50 BRT,
—	z enim motornim čolnom ali s čolni na vesla;
2)	prevoz turistov v pomorskem obalnem prometu:
—	z eno izletniško motorno jahto za obalno križarjenje, ki ima največ dvanajst ležišč, z vštetimi tremi ležišči za posadko,
—	z eno motorno jadrnico, ki ima motor za glavni, jadra pa za pomožni pogon ali obratno in kj ima največ deset ležišč, z vštetimi tremi ležišči za posadko;
3)	prevoz razsutega tovora ali kosovnega blaga v pomorskem obalnem prometu z enim čolnom, ki ima do; 10 BRT, ali z eno ladjo, ki ima največ 150 BRT;
4)	prevoz oseb in stvari na rekah ali jezerih z motornim čolnom ali s čolnom na vesla, ki ima največ 25 sedežev;
5)	prevoz s splavi ali čolni z brega na breg;
6)	da v turističnih krajih posoja za rekreacijo majhne čolne, jadrnice in druga plovila, ki imajo največ 50 sedežev.
(2)	Samostojni brodar lahko opravlja le eno dejavnost iz prejšnjega odstavka, razen dejavnosti iz 6. točke, ki jo lahko opravlja skupaj z eno od dejavnosti iz druge alinee 1. točke oziroma iz 4. ali 5. točke prejšnjega odstavka.
125.	člen
Dovoljenje za ustanovitev poslovalnice samostojnega brodarja, ki opravlja dejavnost v pomorskem obalnem prometu, izda pristojni upravni organ občine, v kateri je sedež luške kapitanije oziroma luške izpostave, pri kateri je registrirano plovno sredstvo, dovoljenje za ustanovitev poslovalnice samostojnega brodarja, ki opravlja druge brodarske dejavnosti, pa izda pristojni upravni organ občine, v kateri se opravlja dejavnost.
126.	člen
Dovoljenje za ustanovitev poslovalnice samostojnega brodarja mora poleg podatkov, ki' jih vsebuje dovoljenje za ustanovitev obratovalnice, vsebovati še naslednje podatke:
—	označbo, ki jo ima plovno sredstvo;
—	vrsto brodarske dejavnosti, za katero se izdaja dovoljenje;
—	domovinsko luko (kraj sidrišča plovnega sredstva) in meje obalnega morja, do katerih sme pluti;
—	ime luške kapitanije oziroma luške izpostave, pri kateri je registrirano plovno sredstvo;
—	strokovno izobrazbo oziroma usposobljenost samostojnega brodarja za plovbo z določenim plovnim sredstvom.
127.	člen
(1)	Samostojno brodarsko dejavnost lahko opravlja, kdor ima višjo ali srednjo pomorsko šolo (navtični odsek).
(2)	Brodarsko dejavnost lahko opravlja tudi, kdor nima strokovne izobrazbe iz prejšnjega odstavka, ima pa usposobljenost za opravljanje določene dejavnosti.
(3)	Šteje se, da ima usposobljenost po prejšnjem odstavku, kdor opravi poseben izpit pred strokovno komisijo, ki jo imenuje luška kapitanija.
128.	člen
Luška kapitanija oziroma luška izpostava, pri kateri je registrirano plovno sredstvo, določi v skladu s posebnimi predpisi ob izdaji dovoljenja za ustanovitev poslovalnice strokovno sestavo posadke za obalno plovbo in naloge, ki jih mora posadka opravljati.
129.	člen
Samostojni brodar, ki opravlja prevoz turistov v pomorskem obalnem prometu, in član posadke, ki streže izletnikom in drugim članom posadke, morata izpolnjevati zdravstvene pogoje, ki jih predpiše republiški seki-etar za zdravstvo in socialno varstvo.
5.	Prodaja na drobno
130.	člen
(1)	Za prodajo na drobno po tem zakonu se šteje prodaja:
—	kmetijskih in industrijskih živilskih proizvodov in gozdnih sadežev;
—	galanterijskih in drogerijskih proizvodov, sredstev za osebno in gospodinjsko rabo ter čistilnih gospodinjskih potrebščin za vsakodnevno rabo;
—	šolskih potrebščin;
—	tobačnih proizvodov in vžigalic;
—	razglednic, papirja, znamk in časopisov;
—	kmetijskega orodja;
—	tekočih goriv in maziv;
—	izdelkov domače obrti in spominkov.
(2)	Proizvodi iz prejšnjega odstavka se lahko prodajajo samo neposredno potrošnikom.
131.	člen
(1) Za ustanovitev, poslovanje in prenehapje prodajalne se smiselno uporabljajo določbe IV. poglavja tega zakona, razen določb 78. do 83. člena tega zakona.
(2) V dovoljenju za ustanovitev prodajalne se pri predmetu poslovanja vpišejo proizvodi, ki jih bo prodajalna prodajala.
132.	člen
(1)	Prodajalno lahko ustanovi, komur prizna strokovno izobrazbo strokovna izobraževalna ustanova, ki je verificirana za vzgojo in izobraževanje kadrov za poklice v trgovini.
(2)	Za opravljanje prodaje na drobno — razen za proizvode, naštete v drugi in sedmi alinei 130. člena tega zakona — lahko občinski upravni organ izda dovoljenje tudi osebi, ki nima strokovne izobrazbe po prejšnjem odstavku.
133.	člen
(1)	Prodajalna kupuje proizvode za prodajo pri proizvajalnih organizacijah združenega dela ali v trgovinah na debelo.
(2)	Kmetijske živilske proizvode in gozdne sadeže ter obrtne proizvode lahko kupuje prodajalna tudi pri individualnih kmetijskih proizvajalcih oziroma samostojnih obrtnikih in pogodbenih organizacijah združenega dela.
134.	člen
(1)	Prodajalna lahko prodaja proizvode priložnostno tudi zunaj stalnega poslovnega prostora (na sejmih, prireditvah in ob drugih podobnih priložnostih), če dobi za to dovoljenje pristojnega občinskega upravnega. organa, in sicer pod pogoji, ki jih ta organ določi v dovoljenju.
(2)	Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se lahko izda samo za priložnostno prodajo proizvodov na območju občine, v katqri je sedež prodajalne.
;	135. člen
Republiški sekretar za gospodarstvo daje mnenje o tem, kaj se šteje za prodajo na drobno v prodajalnah.
VI.	SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
Z DOPOLNILNIM DELOM DRUGIH OSEB
136.	člen
Za samostojno opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti samostojnega obrtnika se šteje:
—	če samostojni obrtnik opravlja dejavnost sam ali s pomočjo ožjih družinskih članov;
—	če opravlja dejavnosti z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb, ob pogojih in v obsegu, kot to določa zakon.
137.	člen
Samostojni obrtnik, ki uporablja dopolnilno delo drugih delavcev, sklene z delavci pogodbo o zaposlitvi. Ta pogodba mora biti v skladu s kolektivno pogodbo, ki jo sklenejo ustrezna sindikalna organizacija in delegati samostojnih obrtnikov, združeni v gospodarski zbornici oziroma drugi splošni asociaciji.
138.	člen
(1) Delavcu, ki opravlja dopolnilno delo v obratovalnici samostojnega obrtnika, pripadajo v skladu z načelom delitve po delu in po merilih pogodbe o zaposlitvi, sklenjene na podlagi kolektivne pogodbe, osebni dohodki in druga nadomestila, ki so sorazmer-
na z uspehom njihovega dela in z njegovim osebnim prispevkom k uspehu in razvoju obratovalnice, ki ga je dal s svojim skupnim živim in minulim delom v njej.
(2) Sredstva za skupno porabo, ki sicer pripadajo delavcem v organizacijah združenega dela, se zagotavljajo delavcem iz prejšnjega odstavka po določbah kolektivne pogodbe.
139.	člen
Samostojnemu obrtniku, ki pri opravljanju obrtne ali' druge gospodarske dejavnosti uporablja dopolnilno delo drugih, delavcev, pripada osebni dohodek po merilih, določenih v ustreznem družbenem dogovoru.
140.	člen
Ko se od dohodka obratovalnice odbijejo materialni stroški poslovanja, amortizacija, zakonske in pogodbene obveznosti, osebni dohodek delavcev in samostojnega obrtnika, sredstva za skupno porabo (138. in 139. člen tega zakona), sredstva, ki jih je samostojni obrtnik vložil v razširitev materialne osnove svoje dejavnosti, če je zanje priznana posebna davčna olajšava, ter davek iz dohodka od obrtne ’ dejavnosti, pripada ostanek dohodka samostojnemu obrtniku kot dobiček v obsegu in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
141.	člen
Ce celotni dohodek, dosežen s poslovanjem obratovalnice, ni dovolj visok, da bi pokril v celoti obvezanosti določene v 138. in 139. členu tega zakona, ima izplačilo osebnih dohodkov delavcev v višini, ki je določena s kolektivno pogodbo, prednost pred izplačilom osebnega dohodka samostojnega obrtnika.
142.	člen
(1)	Ce letni dobiček samostojnega obrtnika (140. člen tega zakona), zmanjšan za znesek davka od skupnega dohodka občanov, preseže trikratni povprečni letni neto osebni dohodek zaposlenega v gospodarstvu Socialistične republike Slovenije, se del tega presežka po posebni progresivni lestvici izloči in se kot sredstva družbene akumulacije namensko uporabi za kreditiranje razvoja obrti ter komunalnih in podobnih gospodarskih dejavnosti v občini.
(2)	Stopnje za izločitev presežnega dela dobička po prejšnjem odstavku in način upravljanja tako oblikovanih sredstev družbene akumulacije se določijo s posebnim zakonom.
(3)	Povprečni letni neto osebni dohodek zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije se ugotavlja po uradnih statističnih podatkih.
143.	člen
(1)	Samostojni obrtnik ni dolžan izločiti presežnega dela dobička po 1. odstavku 142. člena tega zakona, če ustanovi pogodbeno organizacijo združenega dela in ta del presežnega dobička vloži v to organizacijo.
(2)	Ce samostojni obrtnik ustanovi pogodbeno organizacijo združenega dela, pa je del presežnega dobička iz prejšnjega člena že vplačal, ima pravico do povračila vplačanega zneska, če je pogodbeno organizacijo združenega dela ustanovil v enem letu bd dne-, va vplačila presežnega dela dobička in če vrnjeni znesek uporabi kot svojo naložbo v pogodbeno organizacijo združenega dela.
144.	člen
(1)	Samostojni obrtnik, ki cyravlja obrtno dejavnost (84. člen tega zakona) in se ukvarja z opravljanjem storitev s popravili, vzdrževalnimi deli in z izdelavo izdelkov, p»ri svojem delu pa ne uporablja avtomatov ali drugih visokoprodukcijskih strojev, lahko na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposli pet delavcev.
(2)	Ce se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika) ali v tem okviru opravlja dejavnosti po fkogodbi z organizacijo združenega dela, mu lahko občinski upravni organ na podlagi sklepa občinske skupžčine dovoli, da sme zaposliti tudi več kot pet delavcev, toda največ sedem delavcev.
145.	člen
(1)	Ne glede na določbe prejšnjega člena lahko samostojni obrtnik zaposli največ:
a)	enega delavca:
—	če opravlja storitve z gradbeno ali kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko, z viličarji ali z vlečnicami;
b)	tri delavce:
—	če se ukvarja s tako proizvodnjo ali storitvami, ko z uporabo avtomatov in drugih visoko produkcijskih strojev opravlja storitve ali proizvaja za tržišče v linij-skokontinuiranem tehnološkem procesu, z enostavno predelavo surovin,
—	če se ukvarja z izdelovanjem umetnih mine-realnih vod, brezalkoholnih in alkoholnih pijač ter z izdelavo drugih živilskih izdelkov, ki se izdelujejo z avtomati in se prodajajo na mestu izdelave,
—	če se obrtna delavnica ukvarja s predelavo in izdelavo ter s prodajo živil (v mesarstvu, mlinarstvu, predelavi sadja ipd.) — razen pekarstva in slaščičarstva.
(2)	Mnenje o tem, ali spada opravljanje določene dejavnosti po načinu dela in glede na uporabo avtomatov ali drugih visoko produkcijskih strojev pod dejavnosti, naštete v 144. členu tega zakona, ali med dejavnosti naštete v tem členu,.daje republiški sekretariat za gospodarstvo po prejšnjem zaslišanju gospodarske zbornice SR Slovenije.
146.	člen
(1)	Samostojni gostinec lahko zaposli:
a)	v bifeju dva delavca,
b)	v drugih gostinskih obratih pet delavcev.
(2)	Pristojni občinski upravni organ lahko izjemoma dovoli, da lahko gostinski obrat v sezoni ali v posebnih primerih (ob sobotah, nedeljah in praznikih, ob prireditvah in podobno) uporablja dodatno delo drugih oseb po pogodbi o delu.
147.	člen
Kmečko gospodarstvo lahko za opravljanje dejavnosti po 113. členu tega zakona uporablja dopolnilno delo največ treh delavcev.
148.	člen
Samostojni avtoprevoznik sme zaposliti največ enega delavca.
149.	člen
Samostojni brodar sme zaposliti največ tri delavce kot posadko.
150.	člen
Samostojni obrtnik, ki opravlja prodajo na drobno, sme zaposliti največ dva delavca.
151.	člen
(1)	Dovoljenje za uporabo dopolnilnega dela drugih delavcev izda pristojni občinski upravni organ.
(2)	V dovoljenju iz prejšnjega odstavka se vpiše število delavcev, ki jih samostojni obrtnik lahko za-p«sli na podlagi 144. do 150. člena tega zakona.
152.	člen
(1)	Ce samostojni obrtnik, ki opravlja dejavnost po 144. členu tega zakona, tako spremeni način in obseg dela, da je izpolnjen katerikoli izmed pogojev, naštetih v 145. členu tega zakona, mora to priglasiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
(2)	V primeru iz prejšnjega odstavka izda pristojni občinski upravni organ novo dovoljenje za uporabo dopolnilnega dela drugih delavcev glede na novi način in obseg opravljanja dejavnosti samostojnega obrtnika.
153.	člen
V skupni obratovalnici je lahko ne glede na število ustanoviteljev (78. člen tega zakona) zaposlenih največ toliko delavcev, kot je določeno za eno obratovalnico.
154.	člen
• (1) Za dopolnilno delo drugih delavcev po tem zakonu se šteje tudi delo družinskih članov samostojnega obrtnika, če jim je to edina ali glavna zaposlitev in če so na tej podlagi zavarovanci zdravstvenega ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(2)	Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za dopolnilno delo drugih delavcev ne šteje delo zakonca samostojnega obrtnika.
(3)	Delo učencev v gospodarstvu se ne šteje za dopolnilno delo drugih delavcev.
(4)	Za dopolnilno delo drugih delavcev se tudi ne šteje delo učenca v gospodarstvu, ki je že opravil strokovni izpit, in sicer za čas, ki je obrtni delavnici potreben za uskladitev števila zaposlenih delavcev, vendar najdalj šest mesecev po opravljenem izpitu oziroma najdalj eno leto, če mora taka oseba v tem času na odslužitev vojaškega roka.
155.	člen
Pristojni občinski upravni organ lahko zavrne izdajo dovoljenja za uporabo dopolnilnega dela drugih delavcev, če v poslovnem prostoru prosilca samostojno opravlja isto ali podobno dejavnost že drug samostojen obrtnik ter bi se z uporabo dopolnilnega dela drugih delavcev lahko prekoračili okviri in pogoji, ki jih za uporabo dopolnilnega dela določa ta zakon.
156.	člen
Ce samostojni obrtnik, ki uporablja dopolnilno delo drugih delavcev, združuje svoje delo in delovna sredstva z organizacijo združenega dela po 18. členu tega zakona, morajo biti v okviru tega združevanja delavcem, ki opravljajo dopolnilno, delo, zagotovljene v načelu enake pravice kot gredo samostojnemu obrtniku na podlagi združevanja njegovega dela.
157.	člen
(1)	Ce je samostojni obrtnik začasno ali trajno* nesposoben za opravljanje dejavnosti, lahko vodi obratovalnico po poslovodji.
(2)	Ce samostojni obrtnik umre, lahko njegov za-
konec oziroma mladoletni otroci, ki nimajo drugih dohodkov za preživljanje, vodijo obratovalnico po poslovodji.	i,
(3)	Šteje se, da preostali zakonec oziroma mladoletni otroci nimajo potrebnih dohodkov za preživljanje, če dohodek na družinskega člana ne presega zneska, ki daje delavcu v združenem delu pravico do otroškega dodatka.
(4)	Osebe iz drugega odstavka tega člena morajo v treh mesecih pp smrti imetnika dovoljenja o tem obvestiti pristojni občinski upravni organ, ki izda ustrezno odločbo.
(5)	Vodstvo poslovanja po poslovodji se dovoli za čas, dokler trajajo razlogi po prvem oziroma drugem odstavku tega člena.
(6)	Poslovodja je lahko samo oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 70. člena tega zakona.
VII.	NADZORSTVO IN UKREPI
158.	člen
(1)	Delo obratovalnic, skupnih obratovalnic, pogodbenih organizacij združenega dela, obrtnih zadrug in občanov iz 92., 97. in 113. člena tega zakona nadzorujejo pristojni občinski upravni organi in ustrezne inšpekcije.
(2)	Delo samostojnih brodarjev po tem zakonu nadzoruje pristojna luška kapitanija ali luška izpostava oziroma pristojni občinski upravni organ.
(3)	Za nadzor nad delom pogodbenih organizacij združenega dela in obrtnih zadrug se smiselno uporabljajo predpisi o nadzorstvu nad delom organizacij združenega dela, če ni s tem zakonom drugače določeno.
159.	člen
(1)	Če poslovni prostori, oprema in naprave, motorna vozila in plovna sredstva (v nadaljnjem besedilu: delovna sredstva) ne ustrezajo predpisom o varstvu pri delu oziroma predpisom zdravstveno-tehnič-nim pogojem dela, izda pristojni inšpektor odločbo, s katero odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma .odredi druge predpisane ukrepe.
(2)	če se ugotovljene pomanjkljivosti v določenem roku ne odpravijo, izda pristojni občinski upravni organ odločbo, da se delovna sredstva, za katera so Ugotovljene pomanjkljivosti, ne smejo uporabljati za opravljanje dejavnosti ali da se obratovanje začasno ustavi ter določi ponoven rok za odpravo pomanjkljivosti.
(3)	Če tudi v ponovnem roku pomanjkljivost ni odpravljena, pristojni občinski organ prepove samostojnemu obrtniku opravljati obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost (3. točka 1. odstavka 75. člena tega zakona).
(4)	Pritožba zoper odločbo občinskega upravnega ojgaria oziroma pristojne občinske inšpekcije ne zadrži izvršitev odločbe'.
160.	člen
Če opravlja občan iz 92., 97. in 113. člena tega zakona svojo dejavnost v nasprotju z določbami tega
zakona oziroma določbami posebnih predpisov, mu pristojni občinski upravni organ prepove opravljanje te dejavnosti.
VIII.	KAZENSKE DOLOČBE
161.	člen
(1)	Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek pogodbena organizacija združenega dela, če se ukvarja z dejavnostjo, ki ni vpisana v register kot njen predmet poslovanja (3. točka 1. odstavka 23. člena).
(2)	Z denarno kaznijo od 1.000 do-10.000 dinarjev se kaznuje odgovorna oseba pogodbene organizacije ■združenega dela, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.
162.	člen
(1)	Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pogodbena organizacija združenega dela, če v določenem roku ne priglasi za vpis v register sprememb glede podatkov, ki so vpisani v njem (2. odstavek 25. člena).
(2)	Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pogodbene organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
163.	člen
(1)	Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1)	kdor opravlja obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost brez obrtnega dovoljenja;
2)	kdor opravlja dejavnost domače obrti ali obrtno dejavnost kot postranski poklic ali kdor sprejema goste na prenočišče in hrano, ne da bi to priglasil pristojnemu občinskemu upravnemu organu, ali kdor opravlja to dejavnost v nasprotju s tem zakonom;
3)	kdor pri opravljanju svoje dejavnosti uporablja dopolnilno delo drugih oseb, kadar to s tem zakonom ni dovoljeno, ali ga uporablja v nasprotju s tem zakonom;
4)	kdor opravlja v okviru obratovalnice dejavnosti, ki niso registrirane oziroma navedene v dovoljenju;
5)	kdor ustanovi skupne obratovalnice v nasprotju s tem zakonom;
6)	kdor prodaja v obrtni delavnici tuje izdelke v nasprotju s tem zakonom;
7)	kdor ne priglasi v predpisanem roku registrskemu organu sprememb, ki so nastale glede podatkov, vpisanih v register.
(2)	V primerih 1. do 7. točke prejšnjega odstavka se lahko poleg kazni izreče tudi varnostni ukrep odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi..
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
164.	člen	,
(1)	Obstoječe obrtne delavnice, skupne obrtne delavnice, gostinski obrati ter obrtne zadruge morajo svojo organizacija in poslovanje uskladiti z določbami tega zakona v enem letu od njegove uveljavitve; v tem roku lahko še uporabljajo dopolnilno delo drugih delavcev po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
(2)	V roku iz prejšnjega odstavka morajo samostojni obrtniki, ki uporabljajo dopolnilno delo drugih
delavcev, zaprositi za dovoljenje po 151. členu tega zakona.
(3)	Osebe, ki opravljajo obrt kot postranski poklic ali domačo obrt, ter osebe ki sprejemajo goste na prenočišče ali hrano, morajo svojo dejavnost uskladiti z določbami tega zakona v 6. mesecih od njegove uveljavitve.
165.	člen
Za samostojno opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki so naštete v 14. členu tega zakona, velja, da je dan družbeni interes, če je za opravljanje teh dejavnosti občan pridobil pravico po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona.
166.	člen
Šteje se, da ima ustrezno strokovno izobrazbo oziroma usposobljenost za opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po tem zakonu, kdor je po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, pridobil dovoljenje za opravljanje teh dejavnosti.
167.	člen
Določbe 142. in 143. člena tega zakona se začenjajo uporabljati od 1. januarja 1974.
168.	člen
Dokler ne bodo ustanovljeni sveti za spore iz samoupravnih razmerij, bodo spbre, ki sč po '*em zakonu v pristojnosti teh svetov, reševale mešane arbitraže (29. člen tega zakona).
169.	člen
Obstoječe obrtne delavnice, ki opravljajo katero izmed dejavnosti, naštetih v 7. členu tega zakoiia, lahko to dejavnost opravljajo največ še dve leti po uveljavitvi tega zakona.
170.	člen
Republiški sekretar za finance izda v soglasju z republiškim sekretarjem za gospodarštvo predpise iz
42.	člena tega zakona v roku 6. mesecev po uveljavitvi tega zakona.
171.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:
1)	zakon o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov (Uradni list SRS, št. 5/64 in 12/70);
2)	zakon o zasebnem gostinstvu (Uradni list SRS, št. 11/65);
3)	zakon o opravljanju javnega prevoza z motornimi vozili v lasti zasebnikov (Uradni list SRS, št. 7/64);
4)	zakon o obrtnih nabavno-prodajnih zadrugah (Uradni list SRS, št. 44/69).
172.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se v skladu s prvim odstavkom 13. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51-287/71) na območju SR Slovenije preneha uporabljati temeljni zakon o obrtnih in drugih določenih vrstah zadrug (Uradni list SFRJ, št. 16/65) in na njegovi podlagi izdani izvršilni predpisi.
173.	Člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
236
' Na podlagi 2. točke amandmaja L1 k ustavi Socialistične republike Slovc.ifie izdaja predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o kmetijskih zemljiščih
Razglaša se zakon o kmetijskih zemljiščih, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 18. julija 1973.
št. 435-5/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o kmetijskih zemljiščih
I.	TEMEIUNA NAČELA IN SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta zakon ureja varstvo, promet, zakup ter maksimum kmetijskih zemljišč, pravni položaj skladov kmetijskih zemljišč v občini (v nadaljnjem besedilu: kmetijski zemljiški sklad), kmetijske prostorsko-ure-ditvene operacije in skupne pašnike ter omogoča obdelovalcem kmetijskih zemljišč, da po skupnosti obdelovalcev kmetijskih zemljišč v občini (v nadaljnjem besedilu:	kmetijska zemljiška skupnost) usmerjajo
kmetijsko zemljiško politiko v občini.
2.	člen
Kmetijska zemljišča so vsa obdelovalna in neob-delovalna zemljišča, ki so v skladu z 10. členom tega zakona namenjena za kmetijsko proizvodnjo.
3.	člen
(1)	Kmetijska obdelovalna zemljišča so ne glede na rabo: njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča in travniki, razen barijanskih.
(2)	Za določanje kulture zemljišč veljajo podatki i* zemljiškega katastra dokler se ne dokaže nasprotno.
4.	člen
(1)	Občan, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, stalno živi' v kraju, kjer je to kmetijsko zemljišče ali njegov del in s kmetijsko dejavnostjo rednO ustvarja pomemben dohodek, ne glede na to, če ima še druge vire dohodkov (npr. iz delovnega razmerja-pokojnine, obrti in podobno) se šteje no tem zakonu za kmeta. Za kmeta se šteje tudi občan, katerega družinski član izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka.
(2)	Občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, lahko z odločbo ugotovi, da se šteje za kmeta tudi občan, ki ne živi stalno v kraju, kjer ima kmetijsko zemljišče ali njegov del, če izpolnjuje druge P°' goje iz prejšnjega odstavka.
(3)	Pri določanju, kaj se šteje za pomemben dohodek iz prvega odstavka tega člena, se upošteva dobo-
dek iz takšnega osebnega dela v kmetijstvu, ki ima značaj gospodarske dejavnosti
(4)	Za presojo, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjih odstavkov, je merodajno stanje ob nameravanem prevzemu kmetijskih zemljišč oziroma v času iz 115. člena tega zakona.
(5)	Kmetijske organizacije združenega dela so po tem zakonu delovne organizacije, temeljne organizacije združenega dela, posebne organizacije združenega dela iz 39. ali 40. člena zakona o združevanju kmetov (Uradni list SRS, št. 22-2G'9/72), kazenski poboljševalni zavodi in njihove gospodarske enote ter šole in društva, če se vse te organizacije ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo, ali če jim je kmetijsko zemljišče sicer potrebno za opravljanje njihove dejavnosti.
(6)	O zadevah iz prejšnjih odstavkov odloča v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, potem ko dobi mnenje kmetijske zemljiške skupnosti.
5.	člen
(1)	Kmetijska zemljiška skupnost je samoupravna skupnost kmetijskih in gozdnogospodarskih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in občinske skupščine. Ustanovi se Z družbenim dogovorom za območje občine.
(2)	Družbenopolitične skupnosti in organizacije združenega dela iz prejšnjega odstavka določijo z družbenim dogovorom razmerja, ki nastajajo med njimi v zvezi z izvajanjem tega zakona in drugih nalog s področja zemljiške politike.
(3)	Notranjo organizacijo si določa skupnost s statutom, ki ga potrdi občinska skupščina.
(4)	Kmetijska zemljiška skupnost je pravna oseba.
6.	čfen
(1)	V skladu s prostorskimi plani in načrti za razvoj kmetijstva je nosilec kmetijske zemljiške politike v občini kmetijska zemljiška skupnost. Kmetijska zemljiška skupnost zlasti:
—	skrbi za pravilno rabo kmetijskih zemljišč v občini;
—	sodeluje pri izdelavi osnutkov občinskih prostorskih planov in drugih prostorskih načrtov ter po svojih delegatih pri njihovem sprejemanju;
—	spodbuja razvoj različnih oblik proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami združenega dela;
—	gospodari s »skladom kmetijskih zemljišč v občini (VI. poglavje tega zakona);
—	sodeluje pri pripravah in izvedbi arondacij in komasacij ter pri drugih posegih v urejanje in rabo kmetijskih zemljišč;
—	sodeluje pri določanju in dodeljevanju skupnih pašnikov;
—	opravlja druge naloge po določbah zakona, občinskih predpisov in svojega statuta.
(2)	Zadeve iz prejšnjega odstavka, ki imajo regionalni pomen, skupno rešujejo prizadete kmetijske zemljiške skupnosti, ki lahko ustanavljajo v ta namen skupne službe.
7.	člen
(1) Za sporazumno odpravo sporov iz civilno-prav-nih razmerij, ki jih ureja ta zakon, ustanovi kmetijska zemljiška skupnost poravnalni sT'et.
cjlDoločbe zakona o poravnalnih svetih (Uradni list SRS. št." 52/72) veljajo tudi za poravnalni svet kmetijske zemljiške skupnosti. •
8.	člen
Tuji državljani ne morejo dobiti kmetijskega zemljišča, niti ga vzeti v zakup, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.
9.	člen
(1)	Določbe tega zakona o rabi in obdelovanju, o nadomestilu iz 12. člena, o posebnem prispevku in o prispevku zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč (13. in 55. člen), se uporabljajo tudi za nezazidana stavbna zemljišča (2. člen zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem — Uradni list SRS, št. 27-254/72), dokler ni izdano lokacijsko dovoljenje.
(2)	Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za gozdove in gozdna zemljišča, če ni z zakonom drugače določeno.
II.	VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
10.	člen
(1)	V skladu z regionalnim prostorskim planom za območje SR Slovenije in v skladu z naravnimi razmerami ter družbenimi potrebami v občini se z občinskim prostorskim planom namenijo zemljišča za potrebe kmetijstva. Zemljišča, ki so namenjena za potrebe kmetijstva, se razvrstijo v območja:
—	ki so trajno namenjena za kmetijsko uporabo in katerih namembnost se praviloma ne sme spreminjati;
—	v katerih se lahko zemljišča uporabijo za nekmetijske namene le na način in po postopku, določenim s tem zakonom;
—	v katerih se smejo zemljišča uporabljati tudi za druge, s kmetijstvom povezane namene (kmečki turizem in turizem, vodni rezervati, naravno-varstvena območja in pod.).
(2)	Občinski prostorski plan je lahko tudi urbanistični program občine, če v skladu z naravnimi razmerami in družbenimi potrebami z namensko razvrstitvijo površin in zavarovanih območij (4. točka 4. člena zakona o urbanističnem planiranju. Uradni list SRS, št. 16-119/67) določa zemljišča za potrebe kmetijstva in gozdarstva. V teih primeru je razvrstitev kmetijskih zemljišč v območja iz prejšnjega odstavka sestavni del urbanističnega programa občine.
(3)	Pri izdelavi osnutka občinskega prostorskega plana oziroma urbanističnega programa občine in pri njegovem 'sprejemanju se upoštevajo določbe druge alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona.
(4)	Tehnična navodila za razvrstitev zemljišč iz prvega odstavka izda v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona republiški sekretar za urbanizem v soglasju z republiškim sekretarjem za kmetijstvo in gozdarstva
(5)	Osnutek občinskega prostorskega plana oziroma urbanističnega programa občine se pošlje v mnenje republiškemu sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo.
11.	člen
(1)	Sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč
iz druge in tretje alinee prvega odstavka prejšnjega člena je dopustna, če je v skladu z občinskim prostorskim planom.	f
(2)	Občinska skupščina ne more odločati o spremembi namembnosti kmetijskega zemljišča, dokler ne dobi mnenja kmetijske zemljiške skupnosti.
(3)	Za izdajo lokacijskih dovoljenj rta območjih, ki niso zajeta z ustreznimi urbanističnimi akti občinske
skupščine, je potrebno soglasje kmetijske zemljiške skupnosti.
(4)	Mnenje iz drugega odstavka oziroma soglasje iz tretjega odstavka izda kmetijska zemljiška skupnost najpozneje v dveh mesecih po prejetem zaprosilu. Ce skupnost v tem roku ne da mnenja oziroma soglasja, se šteje, da se s predlogom strinja.
'	12. člen
Ne glede na posebne predpise o odškodnini pripada kmetu oziroma kmetijski organizaciji združenega dela za odvzeto zemljišče poleg odškodnine o razlastitvi še nadomestilo za zmanjšano možnost pridobivanja na preostalem zemljišču. Nadomestilo mora biti tolikšno, da skupaj z odškodnino zadošča po izbiri kmeta oziroma kmetijske organizacije združenega dela bodisi za tolikšno izboljšanje preostalega zemljišča, da nista prikrajšana na svojem dohodku bodisi da si lahko pridobita drugo enakovredno zemljišče.
13.	člen
(1)	Ce na podlagi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja fizična ali pravna oseba spremeni namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča oziroma zemljišča iz prvega odstavka 9. člena, tako da se to zemljišče ne bo več uporabljalo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača poseben prispevek.
(2)	Poseben prispevek se ne plačuje v primerih,
kadar gre za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča za potrebe	za namene v ok-
viru programa splošnega ljudskega odpora in kadar se na zemljišču gradijo objekti za zboljšanje vodnega režima.
(3)	Poseben prispevek iz prvega odstavka tega člena je dohodek samoupravne vodne skupnosti SR Slovenije in se sme uporabljati v skladu s programom te skupnosti izključno le za urejanje kmetijskih zemljišč zaradi povečanja njihove rodovitnosti (hidromelioracije, agromelioracije, komasacije).
(4)	Poseben prispevek znaša 2,00 din od kvadratnega metra zemljišča, iz prvega odstavka tega člena.
(5)	Brez potrdila o plačanem posebnem prispevku ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja.
14.	člen
(1)	Lastnik, uporabnik oziroma imetnik kmetijskega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: obdelovalec) mora v splošnem družbenem interesu obdelovati zemljišče tako, da se trajno ohranja njegova rodovitnost.
(2)	Ce kmetijska zemljiška skupnost Ugotovi, da obdelovalec ne uporablja zemljišča v skladu z določbo prejšnjega odstavka, razišče vzroke za tako stanje, V skladu z ugotovljenim stanjem predlaga skupnost ob- ^ delovalcu primerne ukrepe in mu pri tem daje ustrezno pomoč. Ce obdelovalec teh predlogov ne upošteva, predlaga kmetijska zemljiška skupnost za kmetijstvo pristojnemu občinskemu upravnemu organu, da odloči
o njenem predlogu.
(3)	Organ iz prejšnjega odstavka odredi izvedbo potrebnih ukrepov na stroške obdelovalca, ki ne izvede določenih ukrepov v danem roku.
15.	člen
Ce se pri melioracijah, arondacijah, komasacijah ali pri drugačnem urejanju in Izboljševanju kmetij-
skih zemljišč uporabljajo družbena sredstva, se kulture na teh zemljiščih in način njihove obdelave določijo s pogodbami o združevanju dela in sredstev med obdelovalci, med njimi ter kmetijsko zemljiško skupnostjo oziroma na način iz 91. člena.
III.	PROMET S KMETIJSKIMI ZEMLJIŠČI
16.	člen
S prometom s kmetijskimi zemljišči po tem zakonu je mišljen prenos lastninske pravice* oziroma pravice uporabe s pravnimi posli med živimi.
*	17. člen
(1)	Nihče ne more pridobiti več kmetijskega zemljišča kot ga sme imeti po zakonu.
(2)	Kdor pridobi v last kmetijsko zemljišče, ki presega z zakonom določeni maksimumi mora to naznaniti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za premoženjskopravne zadeve v tridesetih dneh, odkar je za to zvedel.
(3)	Presežek kmetijskega zemljišča nad z zakonom določenim maksimumom postane družbena lastnina in se prenese v kmetijski zemljiški sklad. Za presežek, ki je pridobljen s pravnimi posli med živimi, se ne plača odškodnina.
18.	člen
(1)	Kdor podeduje kmetijsko zemljišče, ki skupaj z zemljiščem, ki ga že ima v lasti, presega z. zakonom določeni maksimum, ima v okviru tega maksimuma pravico izbrati tisto od vseh teh kmetijskih zentljišč, na katerem namerava obdržati lastninsko pravico.
(2)	Izjavo, s katero izbere zemljišče po prejšnjem odstavku, da dedič v 60 dneh po pridobitvi zemljišča občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za premoženjskopravne zadeve. Ta organ ugotovi z odločbo, da je drugo zemljišče, ki presega z zakonom določeni maksimum, postalo družbena lastnina.
(3)	Ce dedič zemljišča ne izbere, določi občinski upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve, katero kmetijsko zemljišče iz podedovanega pre-zežka postane družbena lastnina.
(4)	Za kmetijsko zemljišče, ki postane po prejšnjih odstavkih družbena lastnina, ima dedič pravico do odškodnine, ki se odmeri po predpisih o razlastitvi.
19.	člen
(1)	Kmetijska organizacija združenega dela In kmet, katerih zemljišče meji na zemljišče, ki ga prodaja kmet ali drug občan, imata prednostno pravico do nakupa tega zemljišča.
(2)	Ce kmetijska organizacija združenega dela oziroma kmet ne uveljavlja prednostne pravice nakupa Iz prejšnjega odstavka, ima. prednostno pravico kmetijska zemljiška skupnost, nato druga kmetijska organizacija združenega dela ali drug kmet, ki ima zemljišče v primerni oddaljenosti. -
(3)	Ob enakih- pogojih ima kmetijska organizacija združenega dela prednostno pravico pred kmetom, med kmeti pa tisti, ki se izključno ukvarja-s kmetijsko dejavnostjo.
(4)	Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov inta prednostno pravico nakupa zakupnik kmetijskega zemljišča, ki je kmet ali kmetijska organizacija združenega dela, razen če gre za zakup iz 43. člena- tega zakona.
(5)	Kadar je naprodaj gozdno zemljišče oziroma gozd, ima prednostno pravico nakupa organizacija, ki gospodari z gozdovi v tem območju, v gorskih in hribovitih predehh pa tudi kmet, ki mu je kmetijstvo oziroma gozdarstvo pretežni vir dohodka.
20.	člen
(1)	Kmet ali občan, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, je dolžan ponudbo v treh izvodih izročiti pristojnemu krajevnemu uradu oziroma, kjer krajevnega urada ni, občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za premoženjskopravne zadeve, na območju občine, kjer je to zemljišče. Ponudba mora vsebovati označbo in ceno zemljišča ter druge prodajne pogoje.
(2)	Ponudbo je potrebno za petnajst dni nabiti na razglasni deski krajevnega urada oziroma občine ter jo hkrati z vročilnico poslati kmetijski zemljiški skupnosti.
(3)	Rok za uveljavitev prednostne pravice nakupa iz prejšnjega člena znaša trideset dni od dneva, ko je ponudbo prejela kmetijska zemljiška skupnost.
21.	8len
Zemljiškoknjižni prenos kmetijskega zemljišča, na katerem je lastninska pravica, je mogoč samo na podlagi potrdila pristojnega krajevnega urada oziroma kjer krajevnega urada ni, občinskega upravnega organa, pristojnega za premoženjskopravne zadeve, da so bile upoštevane določbe 20. člena tega zakona.
22.	člen
(1)	Upravičenec iz 19. čleha tega zakona, ki je bil prikrajšan za prednostno pravico nakupa, lahko s tožbo zahteva, da se pogodba o prodaji razveljavi in da mu lastnik proda kmetijsko zemljišče ob enakih pogojih, po katerih je bilo prodano drugemu.
(2)	Tožbo iz prejšnjega odstavka lahko vloži upravičenec v 30 dneh od dneva, ko je zvedel za prodajo oziroma/za vpis, najpozneje pa v enem letu od dneva prodaje.
23.	člen
(1)	Kmetijska organizacija združenega dela lahko proda kmetijsko zemljišče šele, ko dobi mnenje kmetijske zemljiške skupnosti o nameravani prodaji. Šteje se, da kmetijska zemljiška skupnost soglaša s prodajo, če v tridesetih dneh ne sporoči svojega mnenja.
(2)	Kmetijska organizacija združenega dela sme uporabiti denarni znesek, ki ga dobi za prodano kmetijsko zemljišče ali za pogodbeni oziroma prisilni prenos pravice uporabe na takem zemljišču na drugo organizacijo združenega dela, samo za nakup drugega kmetijskega zemljišča in za zboljšanje ter ureditev svojih kmetijskih zemljišč.
24.	člen
(1)	Ce posestnik kmetijskega zemljišča ne more dokazati svoje lastninske pravice z izpiskom iz zemljiške knjige ali s pravnomočno sodbo ali upravno odločbo, lahko tako zemljišče proda ali se po 25. členu tega zakona odpove lastninski pravici, če 'se izkaže s Potrdilom, ki ga izda za premoženjsko pravne zadeve Pristojni občinski upravni organ.
(2)	Da bi mogel dobiti potrdilo iz prejšnjega odstavka, mora posestnik zemljišča dokazati:
—	da je pridobil posest na zemljišču na takšni pravni podlagi, po kateri se pridobiva lastniška pravica na nepremičninah;
—	da imajo on ali njegovi pravni predniki zemljišče v posesti najmanj že od 6. aprila 1941;
—	da ne teče o lastnini na tem zemljišču sodni spor.
(3)	Kdor po prodaji zemljišča po prejšnjem odstavku dokaže svojo lastninsko pravico na prodanem kmetijskem zemljišču, ne more zahtevati od kupca, da mu izroči zemljišče v posest, preden mu ne povrne neamortiziranega dela vloženih sredstev za investicije na njem.
(4)	Potrdilo kz prvega odstavka tega člena je veljavna listina za vpis v zemljiško knjigo.
25.	člen
(1)	Kmet, drug občan ali civilno-pravna oseba se lahko z enostransko izjavo odpove lastninski pravici na svojem kmetijskem zemljišču v korist kmetijske zemljiške skupnosti,'če na zemljišču ni bremen ali so na njem samo stvarne služnosti.
(2)	Izjavo o odpovedi lastninski pravici po prejšnjem odstavku se da za premoženjskopravne zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu, in sicer ustno na zapisnik ali pa v obliki sodno overjene listine.
(3)	Določbe 24. člena tega zakona o izdajanju potrdila o lastninski pravici, o pravicah drugih in o vpisu v zemljiško knjigo veljajo smiselno tudi za odpoved lastninski pravici po prvem odstavku tega člena.
(4)	Za pravna dejanja v postopku v zvezi s prenosom lastninske pravice po tem členu se ne plačujejo takse in ne davek od ‘prometa nepremičnin.
26.	člen
(1)	Kmetijsko zemljišče, katerega lastnik najmanj 10 let ne stori ničesar, s čemer bi kakorkoli izvrševal svojo lastniško pravico na tem zemljišču, postane družbena lastnina in preide v kmetijski zemljiški sklad.
(2)	Prav tako se prenese pravica uporabe, ki jo ima na kmetijskem zemljišču kmetijska organizacija združenega dela, na kmetijsko zemljiško skupnost, če zemljišče dve leti zaporedoma ni bilo obdelano.
(3)	Dejstvo iz prvega odstavka ugotovi občinski upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve, iz drugega odstavka pa občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, z odločbo.
27.	člen
Na kmetijskem zemljišču, kk je družbena lastnina, ni mogoče s priposestvovanjem pridobiti lastninske pravice.	i
28.	člen
(1)	Pogodbo o prodaji kmetijskega zemljišča v družbeni lastnini občanu oziroma civilni pravni osebi je treba predložiti najkasneje trideset dni po sklenitvi pristojnemu občinskemu javnemu pravobranilstvu.
(2)	Pogodbe, s katerimi 'je uporabnik prodal kmetijsko zemljišče občanu ali civilni pravni osebi oziroma ga kupil za ceno, ki je manjša oziroma večja kot prometna vrednost, izpodbija občinsko javno pravobranilstvo najkasneje v treh mesecih od prejema pogodbe.
(3)	Sodišče ne sme izvesti zemljiškoknjižnega prenosa brez potrdila javnega pravobranilstva o prejemu pogodbe iz prvega odstavka tega člena.
IV.	ZAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
29.	člen
(1)	Predmet zakupa je kmetijsko zemljišče s pripadajočimi objekti, napravami in dolgoletnimi nasadi.
(2)	Pogodba o zakupu kmetijskega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: zakupna pogodba) mora vsebovati zlasti Zemljiškoknjižne podatke, opis in vrednost objektov,, naprav in nasadov iz prejšnjega odstavka, višino zakupnine ter dobo in namen zakupa.
30.	člen
Zakupna pogodba mora biti sklenjena v pismeni obliki. Zakupna pogodba* ki ni sklenjena v pismeni obliki, nima pravnega učinka.
31.	člen
(1)	Zakupodajalec mora ponuditi kmetijsko zemljišče v zakup najprej kmetijski zemljiški skupnosti ali kmetijski organizaciji združenega dela. Ce ga ta ne sprejme, lahko ponudi zemljišče v zakup kmetu oziroma drugemu občanu, če zemljišče ne sprejme v zakup kmet.
(2)	Določbe 20. do 22. člena tega zakona se ustrezno uporabljajo tudi v primerih iz prejšnjega odstavka.
32.	člen
(1)	Kmetijska zemljiška skupnost ali kmetijska organizacija združenega dela sme dati kmetijsko zemljišče kmetu v zakup samo v primeru, če ni hnogoče s tem zemljiščem organizirati proizvodnega sodelovanja med kmetom in kmetijsko organizacijo združenega dela.
(2)	V podzakup lahko daje pod pogojem iz prejšnjega odstavka kmetijsko zemljišče le kmetijska zemljiška skupnost in kmetijska organizacija združenega
dela.
(3)	Kmetijska organizacija združenega dela sme uporabiti znesek, ki ga dobi po prejšnjih odstavkih, le za namene iz drugega odstavka 23. člena tega zakona.
33.	člen
(1)	Doba zakupa mora ustrezati namenu uporabe
zakupnega zemljišča.	'
(2)	Doba zakupa ne more biti krajša kot:
—	25 let, če naj rabi zemljišče osnovanju vinogradov, sadovnjakov ali hmeljišča;
—	15 let, če naj rabi zemljišče osnovanju nasadov hitrorastočih listavcev;
—	10 let, če naj rabi zemljišče za druge namene.
(3)	Ce trajni nasadi na zakupnem zemljišču že obstajajo, se zakupno razmerje lahko sklene tudi za dobo, dokler nasadi ne bodo, amortizirani.
34.	člen
(1)	Ce zakupodajalec ne more skleniti zakupne pogodbe za dobo iz prejšnjega člena tega zakona, objavi ponudbo o zakupu na način iz 20. člena tega zakona.
(2)	Ce se v 30 dneh od dneva_ objave ne sklene zakupna pogodba po ponujenih pogojih, lahko da zakupodajalec kmetijsko zemljišče v zakup tudi za krajši rok.
35.	člen
Zakupna pogodba se podaljša za prvotno dogovorjeno dobo, če najmanj v trimesečnem ali v daljšem do-
govorjenem odpovednem roku nobena pogodbena stranka pismeno ne odpove pogodbe.
36.	člen
(1)	Zakupna pogodba lahko vsak čas sporazumno preneha.
(2)	Zakupna pogodba preneha tudi, če zakupno zemljišče v skladu z zakonom preneha biti kmetijsko zemljišče.
>	37. člen
Zakupodajalec sme od pogodbe odstopiti, če zakupnik:
—	ne rabi zemljišča kot dober gospodar;
—	obdeluje zakupno zemljišče v nasprotju s sklenjeno pogodbo;
—	daje zakupno zemljišče v podzakup, razen v primerih Iz drugega odstavka 32. člena tega zakona.
38.	člen
(1)	Ce bi zaradi dogodkov, ki jih ob času sklepanja zakupne pogodbe ni bilo mogoče pričakovati, izpolnitev obveznosti postala za eno od strank očitno pretežka ali bi ji povzročila preveliko izgubo, lahko prizadeta stranka zahteva, da se pogodba spremeni ali razveljavi.
(2)	Pri presoji, ali je zahteva za spremembo ali razveljavitev zakupne pogodbe utemeljena je treba upoštevati koristi obeh strank kakor npr. onemogočanje uvedbe prostorsko-ureditvenih operacij ter bolezen, onemoglost ali drugačno delovno nezmožnost zakupnika.
39.	člen
Zakupna pogodba, s katero se zakupnina določi v obliki dela na kmetiji zakupodajalca ali v obliki deleža od pričakovanega pridelka oziroma predvidenega dohodka, nima pravnega učinka.
40.	člen
(1)	Zakupnik ima pravico in dolžnost, da obnavlja trajne nasade ha zakupnem zemljišču v takem obsegu, da se amortizirajo do poteka zakupne dobe.
(2)	Zakupnik lahko zasadi trajne nasade tudi brez soglasja zakupodajalca, vendar v tem primeru nima pravic^ do povračila neamortizirane vrednosti nasadov ob prenehanju zakupne dobe.
\
41.	člen
Ce zakupna pogodba drugače ne določa, lahko postavi zakupnik na zakupnem zemljišču pomožne objekte za smotrno rabo Zemljišča'.
42.	člen
(1)	Po prenehanju zakupa ima zakupodajalec pravico do zasajenih trajnih nasadov in zgrajenih objektov ter naprav, zakupniku pa mora plačati njihovo še neamortizirano vrednost, če so bili nasadi oziroma objekti in naprave napravljeni z njegovim soglasjem.
(2)	Trajni nasadi, objekti, in naprave pripadajo za-kupodajalcu brez odškodnine, če so bili napravljeni brez njegovega soglasja. Zakupnik ima pravico, da odstrani paprave pri katerih je to mogoče brez škode.
43.	člen
(1) Določbe tega poglavja ne veljajo za zakupna razmerja med kmeti, če se sklepajo za čas do dveh let
zaradi posebnih razlogov, kot npr. zaradi odhoda k vojakom ali na krajše delo v tujino, zaradi bolezni in podobno.
(2) Ce obstajajo razlogi iz prejšnjega odstavka še po prenehanju zakupnega razmerja, se zakupna doba lahko podaljša največ še za dve leti.
V.	ZEMLJIŠKI MAKSIMUM
44.	člen
(1)	Kmetje imajo lahko lastninsko prdvico na kmetijskem obdelovalnem zemljišču v izmeri največ 10 ha na gospodarstvo.
(2)	V gorskih in hribovitih predelih imajo lahko kmetje po določbah tega zakona lastninsko pravico na kmetijskem obdelovalnem zemljišču v izmeri nhjveč 20 ha na kmečko gospodarstvo. V tem primeru morata biti najmanj dve tretjini kmetijskih obdelovalnih zemljišč travniki.
45.	člen
(1)	Gorski in hriboviti predeli se določajo na podlagi klimatskih in talnih razmer zemljišča, na podlagi njegove nadmorske višine in nagiba.
(2)	Ne glede na načela iz prejšnjega odstavka,'se štejejo za gorske in hribovite vsi tisti predeli, ki so nad 600 m nadmorske, višine.
*	.	*	j
46.	člen
Po načelih iz prejšnjega člena tega zakona se z zakonom razvrstijo vse katarstrske občine v SR Sloveniji v ravninske oziroma gorske in hribovite.
47.	člen
Kmečka gospodarstva, ki' ležijo z delom svojih obdelovalnih zemljišč v ravninskem predelu, lahko presežejo maksimum za to območje le, če površina njihovih obdelovalnih zemljišč v ravninskem predelu ne presega 10 ha. Pri tem se dovoljeni celotni obseg njihovih kmetijskih obdelovalnih površin določi tako, da se ugotovi računska razlika med 20 ha in z dve pomnoženo obdelovalno površino v ravninskem predelu, ta razlika pa se prišteje k obdelovalni površini v ravninskem predelu.
48.	člen
(1)	Nihče ne more imeti v zakupu kmetijskega obdelovalnega zemljišča, ki bi skupaj s kmetijskim obdelovalnim zemljiščem, ki ga ima v lasti, presegalo z zakonom določeni maksimum kmetijskega obdelovalnega zemljišča.
(2)	Kdor ima v lasti maksimum kmetijskih zemljišč lahko vzame v zakup tisto kmetijsko obdelovalno zemljišče, ki bi ostalo neobdelano, če ne bi bilo v zakupu. O tem, ali gre za zemljišče, ki bi ostalo neobdelano, če ne bi bilo v zakupu, odloči občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo, na 'predlog kmetijske zemljiške skupnosti.
(3)	Ne glede na določbe tega zakona o dobi in prenehanju zakupa, pa preneha zakupna pogodba na kmetijskem obdelovalnem zemljišču konec tistega koledarskega leta, v katerem je možno na zakupnem zemljišču uvesti trajnejše proizvodno sodelovanje z organizacijo združenega dela.
49.	člen
V zemljiški maksimum se ne všteva kmetijsko obdelovalno zemljišče, ki ga obdeluje kmet po pogodbi o
trajnejšem proizvodnem sodelovanju z organizacijo združenega dela, bodisi da obdeluje zemljišče sam bodisi kot član kmečke skupnosti iz tretjega odstavka 33. člena zakona o združevanju kmetov.
50.	člen
Skupna površina kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki jih ima lahko kmet, ne sme presegati 45 ha, razen v primerih, ko se po 5- točki 12. člena zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v LRS (Uradni list LRS, št. 10-’ 61/58, 17-80/58, 17-72/59 in 18-159/61) izda ustrezni upravni akt.
51.	člen
(1)	Občan, ki po’ določbah tega zakona ni kmet, sme imeti v lasti v ravninskih predelih največ 1 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč skupaj, od tega največ 0,5 ha gozda in 0,5 ha vinograda, v gorskih in hribovitih predelih pa največ, 3 ha skupnih površin, od tega največ 0,5 ha gozda in 0,5 ha vinograda.
(2)	V maksimum iz prejšnjega odstavka se všteva površina zemljišč vseh članov ožje družinske skupnosti.
(3)	Določbe 47. člena tega zakona se ustrezno uporabljajo tudi v primerih iz prvega odstavka tega člena.
VI.	KMETIJSKI ZEMLJIŠKI SKLAD V OBČINI
52.	člen
Kmetijski zemljiški sklad sestavljajo tista kmetijska zemljišča v družbeni lastnini, na katerih nimajo pravice uporabe kmetijske organizacije združenega dela.
53.	člen
(1)	Kmetijska zemljiška skupnost daje kmetijska zemljišča v skladu s tem zakonom v uporabo kmetijskim organizacijam združenega dela ali v dolgoročni zakup kmetom, gozdna zemljišča in gozdove pa organizacijam, ki gospodarijo z gozdovi na tem območju.
(2)	Cc kmetijska zemljiška skupnost ne more razpolagati s kmetijskimi zemljišči po prejšnjem odstavku, lahko tako zemljiščč proda ali zamenja. '
54.	člen
(1)	Kmetijska zemljiška skupnost pridobiva kmetijska zemljišča za kmetijski zemljiški sklad s pravnimi posli, prenosom pravice uporabe po določbah tega zakona in po določbah Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij).
(2)	Kmetijska zemljiška skupnost lahko vzame kmetijsko zemljišče tudi v dolgoročni zakup.
(3)	Kmetijska zemljiška skupnost lahko sklepa por godbe o dosmrtnem preživljanju po splošnih predpisih 0 dedovanju.
55.	člen
(1)	Sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost z zakupom, s prodajo ali s prenosom pravice uporabe kmetijskih zemljišč in sredstva, ki jih pridobi od družbenopolitičnih skupnosti ali kmetijskih oziroma drugih organizacij združenega dela, se smejo uporabiti samo za pridobitev kmetijskih zemljišč in za izpolnitev obveznosti po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Uradni list SRS, St. 26-237/73) ter za stroške njene dejavnosti.
(2)	Občinska skupščina predpiše v primeru ko se # spremeni namembnost kmetijskega ali gozdnega zem-
Ijišča iz prvega odstavka 13. člena tega zakona prispevek, ki se plača za potrebe kmetijske zemljiške skupnosti. Prispevek se določi v znesku za kvadratni meter zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zem-. Ijišča. Brez potrdila o vplačanem prispevku ni mogoče izdati • gradbenega dovoljenja.	»
(3)	Občine sklenejo o merilih za določanje prispevka iz prejšnjega odstavka družbeni dogovor.
(4)	Občina, kmetijske in gozdnogospodarske organizacije združenega dela ter kmetijska zemljiška skupnost sklenejo družbeni dogovor o virih in načinu financiranja programa kmetijske zemljiške skupnosti. Postopek' za sklenitev družbenega dogovora lahko začne tudi kmetijska zemljiška skupnost.
VII.	KMETIJSKE PROSTORSKO-UREDITVENE *-	OPERACIJE
-1. Skupne določbe
56.	člen
(1)	S kmetijskimi prostorsko-ureditvenimi operacijami (v nadaljnjem besedilu: agrarne operacije) urejajo obdelovalci kmetijskih zemljišč kmetijski prostor v svojem skupnem in družbenem interesu za racionalnejše gospodarjenje.
(2)	Agrarne operacije so medsebojna menjava kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije in drugi posegi v urejanje in rabo kmetijskih zemljišč.
57.	člen
Agrarne operacije morajo biti v skladu z načrti za razvoj kmetijstva in s prostorskimi plani.
58.	člen :
(1)	Pobudo za agrarne operacije dajejo kmetijska zemljiška skupnost, kmetijske organizacije združenega dela in kmetje.
(2)	Agrarne operacije se praviloma izvajajo sporazumno med lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč.
(3)	Agrarne operacije se lahko izvedejo tudi proti volji prizadetih, vendar samo ob pogojih in po postopku, ki jih določa ta zakon.
0
59.	člen
(1)	Za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ lahko odredi, da se v primernem roku odstranijo posamezni objekti v strjenem zemljiškem kompleksu, ki ovirajo agrarne operacije.
(2)	Odločba o odstranitvi se lahko izda šele, ko je odločba o agrarni operaciji dokončna. Odškodnina za odstranjene objekte iz prejšnjega odstavka, ki jo plačajo tisti, v katerih korist se izvaja agrarna operacija, se odmeri po predpisih o razlastitvi.
60.	člen
(1)	Za opravila, ki so v zvezi z agrarnimi operacijami, se ne plačujejo takse, za prenos lastništva ali pravice uporabe pa ne davek od prometa nepremičnin.
(2)	Vpisi y zemljiško kpjigo v zvezi z agrarnimi operacijami veljajo za nujne.
(3)	Pri izvajanju programa geodetskih del imajo prednost izmere v zvezi z agrarnimi operacijami.
2.	Medsebojna menjava kmetijskih zemljišč
61.	člen
Kot medsebojna menjava kmetijskih zemljišč po tem zakonu se šteje menjava, ki se izvaja zaradi racionalnejšega gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči obeh pogodbenih strank.
62.	člen
(1)	Potrdilo o tem, da gre za medsebojno menjavo Kmetijskih zemljišč po prejšnjem členu, izda občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
(2)	Akt, s katerim organ iz prejšnjega odstavka odkloni izdajo potrdila, je akt v upravnem postopku.
3.	Arondacija kmetijskih zemljišč
63.	člen
(1)	Arondacija kmetijskih zemljišč (zaokrožitev) se lahko izvede v korist kmetijske organizacije združenega dela, če bo zemljišče, ki se bo pripojilo, rabilo za kmetijsko proizvodnjo.
(2)	Ob pogoju iz prejšnjega odstavka se lahko arondacija izvede tudi v korist kmetov, ki prek kmečkih skupnosti ali sami trajneje gospodarsko sodelujejo z organizacijo združenega dela dela, in sicer:
—	če gre za združeno obnovo ali napravo trajnih nasadov,
—	če gre za združeno obdelovanje,
—	če se z arondacijo v gorskih in hribovitih predelih omogoča povečanje kmetijske proizvodnje, izboljšuje raba zemljišč in ohranja naseljenost prostora.
64.	člen
Arondacijski upravičehci iz prejšnjega člena lahko vložijo predlog za arondacijo:
—	če leži v strnjenem zemljiškem kompleksu tuje zemljišče in so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena,
—	če nudijo lastniku oziroma uporabniku zemljišča, ki naj se pripoji, drugo ustrezno zemljišče enake kulture in bonitete, če pa tega zemljišča nimajo, pa drugo zemljišče ustrezne vrednosti, pri čemer se glede kulture in bonitete upošteva stanje v naravi,
,	— če izkažejo, da razpolagajo z možnostmi za iz-
vedbo namena, za katerega predlagajo arondacijo.
65.	Člen
- d) Ne glede na določbe druge alinee prejšnjega člena se lahko izplača denarna odškodnina, če se dotedanji lastnik s tako odškodnino strinja.
(S)	Odškodnina za stavbe, druge objekte ali nasade se določa sporazumno. Ce do sporazuma ne pride, se odmeri odškodnina po predpisih, ki veljajo za odmero odškodnine po predpisih o razlastitvi.
66.	člen
(1)	Predlagatelj arondacije mora navesti namen arondacije, izkazati, da so izpolnjeni pogoji iz 63. in
64.	člena tega zakona, izjaviti, da prostovoljna medsebojna menjava kmetijskih zemljišč ni bila dosežena, priložiti predlogu seznam zemljišč v strnjenem zemljiškem kompleksu, ki naj se arondirajo, seznam zemljišč, ki naj se pripoje, in seznam zemljišč, ki jih predlagatelj arondacije daje v odškodnino za pripojena zemljišča.	,

(2)	Predlagatelj arondacije iz drugega odstavka 63. člena tega zakona priloži predlogu za arondacijo tudi potrdilo organizacije združenega dela, da z njo trajneje gospodarsko sodeluje.
(3)	Predlagatelj priloži predlogu tudi mnenje kmetijske zemljiške skupnosti o upravičenosti nameravane arondacije.
67.	člen
O predlogu za arondacijo odloča občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. S to odločbo odloči tudi o pripojitvi zemljišča k zemljišču, ki se arondira.
i t
68.	člen
Ko postane odločba b arondaciji pravnomočna, se odloči o odškodnini iz drugega odstavka 65. člena tega zakona po postopku, ki velja za razlastitev.
69.	člen
Stroške arondacijskega postopka trpi arondacijski upravičenec.
70.	člen
(1)	Zemljišče, ki se z arondacijo pripoji, se izroči arondacijskemu upravičencu po pravnomočnosti odločbe o arondaciji.
(2)	Prejšnji lastnik oziroma uporabnik ima pravico obdržati pripojeno kmetijsko zemljišče v posesti, dokler ne pospravi pridelkov, vendar najdlje do konca tekočega gospodarskega leta.
71.	člen
(1)	Hipoteke in druga stvarna bremena, ki so vpisana na pripojenem zemljišču arondacijskega upravičenca, razen zemljiških služnosti, izgubijo pravno ve-lavno§t in se izbrišejo iz zemljiške knjige.
(2)	Izbrisano breme se po uradni dolžnosti vknjiži na zemljišču, ki je bilo dano kot odškodnina za pripojeno zemljišče.
(3)	Če je priznana dotedanjemu lastniku pripojenega zemljišča, na katerem so bremena iz prvega odstavka tega člena, denarna odškodnina, jo mora vplačati arondacijski upravičenec pri banki na poseben račun. V takem primeru banka izplača odškodnino lastniku pripojenega zemljišča oziroma poravna terjatev tistemu, v čigar korist je bilo zemljišče obremenjeno, samo na podlagi njunega pismenega sporazuma, ki ga je overil pristojni organ, ali na podlagi sodne odločbe.
72.	člen
(1)	Prejšnji uporabnik oziroma lastnik pripojenega zemljišča lahko zahteva pri organu iz 67. člena tega zakona, da razveljavi dokončno odločbo o arondaciji, če arondacijski upravičenec najkasneje v dveh'letih ne začne urejati arondiranih zemljišč, če začete ureditve ne konča najkasneje v petih- letih ali če arondi-fanih zemljišč ne izkorišča za kmetijsko proizvodnjo, rnzen če na podlagi upravnega akta ali predpisa ni bila spremenjena namembnost zemljišča.
(2)	To zahtevo lahko vloži v treh mesecih od dneva ,ko je za. to zvedel, vendar najkasneje v enem letu Po poteku rokov iz prejšnjega odstavka.
(.3) Organ iz 67. člena tega zakona odstopi zahtevo Poravnalnemu svetu kmetijske zemljiške skupnosti, da spor sporazumno odpravi. Ta organ odloči o zahtevi, če ni prišlo do sporazumne odprave spora ali če poravnalni svet kmetijsko zemljiške skupnosti ni obrav-haval zahteve, v 30 dneh po prejemu.
4.	Komasacija kmetijskih zemljišč
73.	člen
Na območju dela katastrske občine oziroma ene ali več katastrskih občin se lahko zložijo kmetijske zemljišča in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike oziroma uporabnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča (v nadaljnjem besedilu: komasacija).
74.	člen
(1)	Komasacijo lahko predlagajo kmetijska zemlji-
ška skupnost, kmetijske organizacije združenega dela ali kmetje.	'	m|
(2)	Upravičenci iz prejšnjega odstavka vložijo predlog pri občinskem upravnem organu, pristojnem za kmetijstvo:
—	če znaša površina njihovih kmetijskih zemljišč več kot polovico vseh kmetijskih zemljišč na komasacijskem območju;
—	če je pobudo za komasacijo obravnavala kmetijska zemljiška skupnost iz predvidenega komasacijskega območja, razen če je sama predlagatelj komasacije;
—	če je izdelana idejna zasnova ureditve komasacijskega območja;
—	če je zagotovljeno kritje stroškov komasacije.
75.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, izda odločbo o uvedbi ‘komasacijskega postopka, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena, in hkrati odredi razgrnitev idejne zasnove ureditve komasacijsKega območja za dobo 30 dni na območju tistih krajevnih skupnosti, ki naj bi jih zajela komasacija.
76.	člen
(1)	Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči in njihovo parceliranje, prepovedana pa je š tem tudi graditev in spreminjanje kultur, in to do ponovne razdelitve zemljišč na tem območju.
(2)	Pogodba, sklenjena v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka, nima pravnega učinka, niti nima lastnik oziroma uporabnik pravice do odškodnine za sredstva, vložena v gradnjo in spremembo kulture v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
,	77. člen
(1)	Predmet komasacije so kmetijska zemljišča na komasacijskem območju (v nadaljnjem besedilu: komasacijski sklad).
(2)	V odločbi o uvedbi komasacije se lahko določi:
1.	' da se v komasacijski sklad vključijo tudi gozdna zemljišča, gozdovi ali njihovi deli, ki leže znotraj komasacijskega območja oziroma segajo vanj;
2.	da se ne vključijo v komasacijski sklad posamezni vinogradi, sadovnjaki in hmeljišča ali skupine takih zemljišč, če bi vključitev teh zemljišč ovirala ali zadrževala smotrno in hitro izvedbo komasacije.
78.	člen
(1)	Stranke v komasacijskem postopku so lastniki in uporabniki zemljišč, ki so zajeta v komasacijskem skladu (v nadaljnjem besedilu: komasacijski udeleženci), in drugi, ki imajo na teh zemljiščih stvarne pravice ali kakšen na zakon oprt pravni interes.
(2)	V komasacijskem postopku ni dovoljena vrnitev v prejšnje stanje in ne obnova postopka.
79.	člen
(1)	Komasacijski udeleženci izvolijo izmed sebe komasacijski odbor, ki zastopa njihove interese in pripravlja predloge.
(2)	Komasacijski odbor ne more odločati o pravicah komasacijskih udeležencev.
80.	člen
(1)	Pri vlaganju zemljišč v komasacijski sklad se upošteva glede lastnine in drugih stvarnih pravic stanje v zemljiški knjigi, glede drugih podatkov (o posesti, kulturi in pod.) pa dejansko stanje.
. (2) Ce se dejansko stanje glede lastninske pravice in drugih stvarnih pravic na zemljiščih, ki se vlagajo v komasacijski sklad, ne ujema s stanjem po zemljiški knjigi, se upošteva dejansko stanje, če to ni spomo. S tein pa niso prizadete pravice ki jih ima kdo na takem zemljišču.
81.	člen
(1)	O novi razdelitvi zemljišč, ki so v komasacijskem skladu, pdloči pristojni občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo po določbah 82. in 85. člena tega zakona.
(2)	Preden izda odločbo, razgrne načrt nove razdelitve za trideset dni na sedežih krajevnih skupnosti na komasacijskem območju. Načrt'obravnavajo tudi krajevne skupnosti na komasacijskem območju in kmetijska zemljiška skupnost.
82.	člen
(1)	Vsak uporabnik kmetijskega zemljišča in vsak lastnik kmetijskega zemljišča, ki je kmet, dobi praviloma iz komasacijskega sklada ustrezno zemljišče približno enake skupne vrednosti, če je mogoče pa tudi enake kulture in približno enake lege, kot jo ima zemljišče, ki ga je vložil v komasacijski sklad.
(2)	Pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada je treba gledati na to, da dobi vsak komasacijski udeleženec čimbolj zaokroženo zemljišče.
(3)	Občanom, ki niso kmetje, se dodelijo zemljišča v posebnem bloku parcel.
(4)	Ce dobi komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada zemljišče, ki je več vredno kot zemljišče, ki ga je vložil v komasacijski sklad, mora v denarju plačati komasacijskemu skladu razliko; če dobi zemljišče manjše vrednosti, pa se mu v denarju izplača razlika.
(5)	Pri ugotavljanju Vrednosti se zemljišča uvrščajo v razrede tako, da se pri tem upošteva le njihova boniteta.
83.	člen
Glede denarne odškodnine se uporabljajo smiselno določbe 65. člena tega zakona.
84.	člen
(1)	Ce se med komasacijskim postopkom zaradi zgraditve omrežja cest in prekopov ter drugih javnih objektov, ki jih je treba zgraditi na komasacijskem območja, da bi se omogočilo potrebno oblikovanje zemljišč in izvedla, s komasacijo predvidena ureditev prostora, zmanjša skupna površina zemljišč, ki naj se
razdeli med udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša površina zemljišč.
(2)	Ce se zaradi zrnanjšanja omrežja cest in prekopov ter drugih objektov poveča skupna površina zemljišč v komasacijskem skladu, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem večja površina zemljišč.
(3)	Določba prvega oziroma drugega odstavka tega člena se uporabi tudi, če se med komasacijskim postopkom zaradi višje sile (spremembe rečnega toka. odnašanja, nasipanja in pod.) zmanjša oziroma poveča skupna površina zemljišč v komasacijskem skladu.
85.	člen
Služnosti in lastninske omejitve, ki po razdelitvi komasacijskega sklada udeležencu niso več potrebne, prenehajo, ustanovijo pa se nove, če j.e to potrebno glede na novo razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada.
86.	člen
(1)	Komasacijski udeleženci prevzemajo zemljišča iz komasacijskega sklada v dejansko posest in last oziroma uporabo po pravnomočnosti odločbe o novi razdelitvi zemljišč, ki so v komasacijskem skladu; praviloma potem, ko so pospravljeni pridelki, najkasneje pa do konca koledarskega leta.
(2)	Po sporazumu med večino komasacijskih udeležencev se lahko začasno prevzamejo zemljišča, stavbe in drugi objekti iz komasacijskega sklada, še preden je odločba iz prejšnjega odstavka pravnomočna.
87.	člen
(1)	Stroške v zvezi s komasacijo krijejo SR Slove-venija, občina in komasacijski udeleženci.
(2)	SR Slovenija krije stroške v zvezi s postavitvijo mreže navezovalnih točk za potrebe katastrske izmere in stroške v zvezi z vrednotenjem zemljišč na komasacijskem območju. Ce je bila za komasacijsko območje s programom geodetskih del za območje SR Slovenije predvidena noVa zemljiško-katastrska izmera, krije SR Slovenija tudi stroške za to izmero na tem območju.
(3)	Občina, na katere območju se izvaja komasacija, krije stroške izdelave in razgrnitve idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, sestavitve seznamov zemljišč in lastnikov oziroma uporabnikov, stroške izdelave in razgrnitve korhasacijskega projekta z ustreznimi geodetskimi deli ter strpške za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi.
(4)	Komasacijski udeleženci krijejo v sorazmerju s površino iz komasacijskega sklada dobljenih zemljišč stroške za geodetski prenos komasacijskega projekta za razdelitev, komasacijskega sklada v naravo ter druge stroške za opravila, ki jih je treba opraviti izključno zaradi same komasacije zemljišč.
(5)	Operativna dela za izvedbo komasacije zemljišč opravljajo geodetske organizacije združenega dela. ki so v skladu z zakonom ustanovljene za opravljanje geodetskih del.
(6)	Za dela iz prejšnjega odstavka sklepa pogodbe kmetijska zemljiška skupnost, ki je tudi zavezana nasproti izvajalcem teh del- Ta skupnost ima prot) komasacijskim udeležencem regresno pravico v skladu z določbo četrtega odstavka tega člena.
88.	člen
Zemljišča, ki so bila komasirana, se lahko delijo le, če se z delitvijo ne poslabša stanje, ki je bilo doseženo s komasacijo.
89.	člen
Republiški sekretar za urbanizem predpiše v soglasju z republiškim sekretarjem za kmetijstvo in go-zdravstvo v enem letu po uveljavitvi tega zakona tehnična navodila za izvajanje komasacij.
5.	Drugi posegi v urejanje in rabo kmetijskih zemljišč
90.	člen
(1)	Drugi posegi v način izkoriščanja kmetijskih zemljišč so melioracije (hidro- in agromelioracije, naprava poti) in obnova ter naprava trajnih nasadov.
(2)	Hidromelioracije regionalnega pomena se lahko urejajo s posebnimi predpisi.
91.	člen
Ce je dana pobuda za poseg iz prvega odstavka prejšnjega člena, pa med obdelovalci kmetijskih zemljišč ni bil dosežen sporazum, lahko občinska skupščina na predlog kmetijske zemljiške skupnosti predpiše obseg in način izvedbe predlaganega posega, način združevanji sredstev in način rabe zemljišč po izvedbi posega, če se z nameravanim posegom strinjajo kmetijske organizacije združenega dela in kmetje, ki imajo več kot polovico površin na predlaganem območju.
»	92. člen
Pri izvajanju določb 90. Člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe tega poglavja.
VIII.	SKUPNI PAŠNIKI
93.	člen
(1)	Za pospeševanje živinoreje se ustanovijo skupni pašniki za skupno pašo živine pašnih interesentov na posameznem območju.
(2)	Pašni interesenti po tem zakonu so kmetijske organizacije združenega dela, pašne skupnosti, ustanovljene po 33. in naslednjih členih zakona o združevanju kmetov, in zasebna kmečka gospodarstva na območju, za katero je skupni pašnik namenjen, ki redijo živino in jim je skupna paša gospodarsko potrebna kot dopolnilo krmne osnove.
94.	člen
(1)	Skupni pašnik obsega pašnike, košenice, senožeti, ledine, planine,' gozdnate pašnike in nekultivirana zemljišča bivše agrarne skupnosti na določenem območju ter poslopja in naprave na teh zemljiščih.
(2)	V skupni pašnik se lahko vključijo tudi:
—	pašniki, senožeti, košenice in nekultivirana zemljišča iz kmetijskega zemljiškega sklada, ki niso bila last agrarne skupnosti;
—	posamezni gozdovi in gozdna zemljišča, za katera le gospodarsko bolj smotrno, da se spremenijo v pašnik, in manjši gozdovi sredi skupnega pašnika, ki so skupnemu pašniku neogibno potrebni;
— posamezna kultivirana zemljišča iz kmetijskega zemljiškega sklada, ki so sredi skupnega pašnika in so skupnemu pašniku potrebna.
(3)	Za vključitev zemljišč iz prejšnjega odstavka v skupni pašnik je potrebna privolitev kmetijske zemljiške skupnosti, če taka zemljišča upravlja skupnost; če so bila dana v uporabo kmetijski ali drugi organizaciji združenega dela, pa njena privolittev.
95.	člen
(1)	Pravica do paše in druge s pašo povezane pravice bivših agrarnih skupnosti (pravica do gonje živine, napajanja' in podobno) na tujem svetu pripadajo skupnemu pašniku, če so mu potrebne. Ce take pravice za skupni pašnik niso več potrebne, se odpravijo.
(2)	Ce je potrebno, se skupnemu pašniku lahko priznajo pravice do paše in druge s pašo povezane pravice tudi na drugih zemljiščih v družbeni lastnini. Privolitev po tretjem odstavku prejšnjega člena je po-potrebna tudi v teh primerih.
96.	člen
(1)	Pri določitvi skupnega pašnika je treba upoštevati:
1.	pašne potrebe tistega območja, s katerega se je doslej pasla živina na teh zemljiščih;
2.	njivsko in travniško krmno osnovo pašnih interesentov na območju, ki mu je skupni pašnik namenjen, lego, oblikovitost, in druge naravne lastnosti tal, predvideni razvoj živinoreje in gozdnega gospodarstva ter vodnogospodarske razmere.
(2)	Pred določitvijo skupnega pašnika je treba dobiti mnenje kmetijske zemljiške skupnosti in omogočiti pri tem sodelovanje pašnim interesentom.
97.	člen
Območje, za katero je skupni pašnik namenjen, in obseg skupnega pašnika določi za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ tiste občine, na katere območju ležijo zemljišča. Ce ležijo zemljišča na območju dveh ali več občin, določi območje in obseg skupnega pašnika za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ tiste občine, na katere območju leži pretežni del 'zemljišč, ko je poprej dobil mnenje za kmetijstvo pristojnega upravnega organa drugih občinskih skupščin.
98.	člen
Organ iz prejšnjega člena dodeli skupni pašnik na zahtevo pašnih interesentov v uporabo kmetijski organizaciji združenega dela ali pašni skupnosti (drugi odstavek 93. člena).
99.	člen
Odločba o dodelitvi skupnega pašnika se objavi ▼ občinskem uradnem glasilu.
100.	člen
(1)	Kmetijska organizacija združenega dela oziroma pašna skupnost mora v okviru zmogljivosti skupnega pašnika zagotoviti neogibno potrebno pašo vsem pašnim interesentom z območja, ki mu je skupni pašnik namenjen.
(2)	S skupnim pašnikom se mora gospodariti tako, da se prepreči spreminjanje okolja in uničevanje, izpiranje ter zakraševanje tal, da uporaba ne presega zmogljivosti zemljišč ter da se zemljišča in naprave na
skupnem pašniku redno vzdržujejo in zboljšujejo (gnojenje, čiščenje, trebljenje, vzdrževanje stavb in poti ter pod.).
(3)	Pašni interesenti prispevajo k stroškom gospodarjenja s skupnim pašnikom po sklepu kmetijske organizacije združenega dela oziroma po sklepu pašne skupnosti, ki gospodari s skupnim pašnikom, in sicer v sorazmerju z izkoriščanjem skupnega pašnika.
101.	člen
Sredstva, ki jih pridobi kmetijska organizacija združenega dela oziroma pašna skupnost pri gospodarjenju s skupnim pašnikom, sme uporabiti samo za potrebe skupnega pašnika.
v 102. člen
Kmetijski organizaciji združenega dela oziroma pašni skupnosti lahko odvzame organ iz 97. člena tega zakona skupni pašnik, če se ne ravna po določbah 100. oziroma 101. člena tega zakona in ga dodeli v uporabo drugi organizaciji oziroma pašni skupnosti.
103.	člen
(1)	Na zemljiščih skupnega pašnika je prepovedano postavljati nova poslopja za individualno uporabo, razen če je z urbanističnimi akti občinske skupščine drugače določeno in če da za postavitev novih poslopij pristanek uporabnik skupnega pašnika.
(2)	Poslopja in naprave (planinske staje, sirarne in podobno), ki so jih na teh zemljiščih doslej postavili bivši upravičenci za individualno uporabo, smejo le-ti uporabljati še naprej, če sami pasejo na skupnem pašniku.
104.	člen
(1)	Pravica dobivati tehnični les, drva in steljo v gozdovih bivših agrarnih skupnosti, ki so jo pridobili skupni pašniki za svoje gospodarske potrebe in kmečka gospodarstva za svoje neobhodne potrebe, ostane upravičencem kot pridobljena pravica.
(2)	Če glede na zmogljivost gozda ni mogoče kriti vseh potreb upravičencev, se dodeli les najprej skupnemu pašniku, zasebnim kmečkim gospodarstvom pa samo sorazmerni del lesa in stelje.
IX.	INSPEKCIJA
105.	člen
Izvajanje določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, nadzorujejo občinski upravni organi, ki so pristojni za kmetijsko inšpekcijo.
106.	člen
(1)	Če občinski upravni organ za kmetijsko inšpekcijo ne opravi kakšne zadeve iz svoje pristojnosti ali je ne opravi v določenem roku, lahko opravi tako zadevo republiški kmetijski inšpektorat na stroške organa, katerega inšpektor bi jo bil moral opraviti.
(2)	Za kmetijskega inšpektorja je lahko postavljena oseba, ki ima diplomo visoke šole agronomske smeri, pet let prakse v kmetijski stroki in , strokovni izpit ter izpolnjuje druge splošne pogoje. Kmetijski inšpektor mora imeti pri opravljanju nadzorstva službeno izkaznico, s katero dokazuje svojo uradno lastnost.
107.	člen
(1)	Kmetijski inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih o organih, pristojnih za kmetijsko inšpekcijo, tudi dolžnost in pravico:
1.	pregledovati zemljišča, kmetijske objekte, poslovne knjige in listine organizacij združenega dela, kmetijskih zemljiških skupnosti, drugih pravnih oseb, pašnih skupnosti, kmetov in drugih občanov, na katere se nanašajo določbe tega zakona;
2.	prepovedati izkoriščanje kmetijskega zemljišča v kakšen drug namen, ne pa za kmetijsko proizvodnjo, če tako izkoriščanje po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno;
3.	nadzirati izyajanje določb tega zakona o varstvu kmetijskih zemljišč, o prometu, o zakupu ter o maksimumu kmetijskih zemljišč, o kmetijskem zemljiškem skladu ter o agrarnih operacijah in skupnih pašnikih, kadar ni za to pristojen drug organ;
4.	zadržati izvršitev nezakonitih dejanj;
5.	odrediti v nujnih primerih, ko bi sicer nastala škoda za splošni interes, ukrepe, da se škoda prepreči;
(2)	Organizacija združenega dela, kmetijska zemljiška skupnost, druge pravne osebe, pašne skupnosti, kmetje in drugi občani morajo inšpektorju omogočiti nadzorstvo in mu dati vse potrebne podatke in pojasnila.
168. člen
(1)	Če inšpektor pri nadzorstvu ugotovi, da predpis sploh ni bil uresničen ali ni bil uresničen pravilno, naloži organizaciji združenega dela, kmetijski zemljiški skupnosti, kmetu ali drugemu občanu z odločbo, da mora ugotovljeno nepravilnost v danem roku odpraviti.
(2)	Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve.
(3)	Na obrazloženo zahtevo pritožitelja sme inšpektor odložiti izvršitev svoje odločbe, zoper katero je vložena pritožba, če bi izvršitev odločbe povzročila škodo, ki bi se težko dala popraviti.
109.	člen
(1)	Ce inšpektor ugotovi, da je bil s kršitvijo predpisa storjen prekršek, gospodarski prestopek ali kaznivo dejanje, mora brez odlašanja predlagati uvedbo postopka za prekršek oziroma prijaviti gospodarski prestopek ali kaznivo dejanje javnemu tožilcu.
(2)	Ce inšpektor ugotovi, da je bila sklenjena pogodba v nasprotju z določbami drugega odstavka 28. člena tega zakona ali da je bil kršen predpis v škodo družbenemu premoženju ali družbi, mora to brez odlašanja prijaviti pristojnemu javnemu pravobranilcu.
(3)	Organ, ki dobi predlog za uvedbo postopka za prekršek oziroma ovadbo zaradi gospodarskega prestopka ali kaznivega dejanja, mora o svojih ukrepih obvestiti organ, katerega inšpektor je vložil predlog oziroma ovadbo.
X.	KAZENSKE DOLOČBE
110.	člen
Z denarno kaznijo do 5000 din se kaznuje za prekršek:
1)	kdor ne naznani v 30 dneh. odkar je zvedel, da ima v lasti kmetijsko zemljišče ki presega z zakonom določeni maksimum (drugi odstavek 17. člena);
2)	kmet ali občan, ki pri prodaji ali zakupu kmetijskega zemljišča ne da ponudbe v smislu 20. člena;
3)	zakupodajalec, ki odda kmetijsko zemljišče v zakup v nasprotju s prvim odstavkom 31. člena;
4)	zakupodajalec, ki odda kmetijsko zemljišče v zakup v nasprotju z drugim odstavkom 33. člena;
5)	zakupodajalec, ki sklene zakupno pogodbo v nasprotju z 39. členom;
6)	zakupodajalec, ki sklene zakupno pogodbo v nasprotju z drugim odstavkom 43. člena;
7)	kdor v nasprotju s 103. členom gradi nova poslopja za individualno uporabo na zemljiščih skupnega pašnika;
8)	kdor v nasprotju s prepovedjo kmetijskega inšpektorja iz 2. točke prvega odstavka 107. člena izkorišča kmetijsko zemljišče.
111.	člen
(1)	Z denarno kaznijo do 50.000 din se kaznuje zn prekršek:
1)	kmetijska organizacija združenega dela, ki proda kmetijsko zemljišče brez mnenja kmetijske zemljiške skupnosti (prvi odstavek 23. člena);
2)	kmetijska organizacija združenega dela, ki uporabi denarni znesek, ki ga dobi za prodano kmetijsko zemljišče, v nasprotju z drugim odstavkom 23. člena.
3)	organizacija združenega dela, ki proda kmetijsko zemljišče v družbeni lastnini občanu ali zasebni pravni osebi, pa pogodbe o prodaji ne predloži v odrejenem roku občinskemu javnemu pravobranilstvu (prvi odstavek 28. člena);
4)	organizacija združenega dela — zakupodajalec, ki odda kmetijsko zemljišče v zakup v nasprotju s prvim odstavkom 31. člena;
5)	kmetijska organizacija združenega dela, ki uporabi znesek, ki ga dobi po prvem in drugem odstavku 32. člena v nasprotju z določbami drugega odstavka 23. člena); ■
6)	kmetijska organizacija združenega dela. ki sklene zakupno pogodbo v nasprotju s prepovedjo iz 39. člena;
7)	kmetijska organizacija združenega dela, ki ne dovoli kmetijskemu inšpektorju izvrševati pooblastila iz 1. točke prvega odstavka 107. člena;
8)	kmetijska organizacija združenega dela, ki v nasprotju s prepovedjo kmetijskega inšpektorja iz 2. točke prvega odstavka 107. člena izkorišča kmetijsko zemljišče;
9)	organizacije združenega dela, ki imajo pravico uporabe na kmetijskih zemljiščih, pa niso kmetijske, ki ne prijavijo v enem letu po uveljavitvi vseh kmetijskih zemljišč za premoženjsko pravne zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu;
,10) organizacije združenega dela, ki ne predlože občinskemu javnemu pravobranilstvu, pristojnemu po kraju v katerem je kmetijsko zemljišče, pogodb o prodaji kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini občanov, ki so bile sklenjene po 1/1-1970.
(2)	Za prekrške iz prejšnjega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo do 5000 din tudi odgovorna oseba kmetijske organizacije združenega dela oziroma druge organizacije združenega dela.
112.	člep
(1) Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za Prekršek:
1)	kmetijska organizacija združenega dela, ki odda kmetijsko zemljišče kmetu v zakup v nasprotju s prvim odstavkom 32, člena;
2)	kmetijska organizacija združenega dela oziroma pašna skupnost, ki ne zagotovi paše vsem pašnim interesentom z območja, ki mu je skupni pašnik namenjen (prvi odstavek 100. člena);
3)	kmetijska organizacija združenega dela oziroma pašna skupnost, ki gospodari s pašnikom v nasprotju z drugim odstavkom 100. člena;
4)	kmetijska organizacija združenega dela oziroma pašna skupnost, ki uporabi sredstva, pridobljena pri gospodarjenju s skupnim pašnikom v nasprotju s 101. členom.
(2) Za prekrške iz prejšnjega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo do 1000 din tudi odgovorna oseba kmetijske organizacije združenega dela ali pašne skupnosti.
• XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE .
113.	člen
(1)	Občinski prostorski plani morajo biti sprejeti v dveh letih po uveljavitvi tega zakona. Ce nadomešča po 10. členu tega zakona prostorski plan urbanistični program občine, mora biti ta usklajen z določbami 10. člena tega zakona v dveh letih po uveljavitvi tega zakona. Do sprejetja prostorskega plana oziroma uskladitve urbanističnega programa občine daje kmetijska zemljiška skupnost soglasje k vsaki nameravani spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč.
(2)	Do ustanovitve kmetijske zemljiške skupnosti ni dopustna sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča.
114.	člen
(1)	Dokler ne bo ustanovljena samoupravna vodna skupnost SR Slovenije, se posebni prispevek iz 13. člena tega zakona plačuje Vodnemu skladu SR Slovenije. Vodni sklad SR Slovenije vodi zbrana sredstva na posebnem računu.
(2)	Sredstva zbrana po določbah zakona o republiškem davku na promet kmetijskih zemljišč, ki se pridobivajo v nekmetijske namene (Uradni list SRS, št. 27-257/72 in 55-434/72) se v dveh mesecih pp uveljavitvi tega zakona prenesejo na Vodni sklad SR Slovenije.
115.	člen
• v
(1)	Občani morajo prilagoditi obseg svojih zemljišč določbam tega zakona v petih letih, odkar začne veljati ta zakon.
(2)	Pravica uporabe, ki jo imajo na kmetijskih zemljiščih organizacije združenega dela, ki po določbah tega zakona niso kmetijske (peti odstavek 4. člena), se prenese z dnem uveljavitve tega zakona na kmetijsko zemljiško skupnost in so sestavni del kmetijskega zemljiškega sklada. Pri določanju odškodnine za prenos pravice uporabe se uporabljajo določbe 5. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27-254/72).
(3)	Občani iz prvega in organizacije združenega dela Iz drugega odstavka tega člena, ki imajo lastninsko pravico oziroma pravico uporabe na kmetijskem zemljišču v večjem obsegu kakor določa ta zakon, so dolžni v enem letu po njegovi uveljavitvi za premoženjskopravne zadeve pristojnemu občinskemu uprav-
nemu organu v občini, na katere območju je to zemljišče, prijaviti vsa kmetijska in gozdna zemljišča.
(4)	Občani iz prvega odstavka tega člena, ki sami ne prilagodijo obsega kmetijskih zemljišč določbam tega zakona, so na Zahtevo kmetijske zemljiške skupnosti, kmetijske ali gozdnogospodarske organizacije združenega dela dolžni vsak čas prodati po svoji izbiri višek kmetijskega zemljišča in sicer po ceni, kakor jo določajo predpisi o razlastitvi.
116.	člen
Z denarno kaznijo do 5000 din se kaznuje za prekršek, kdor ima lastninsko pravico na kmetijskem zemljišču v večjem obsegu, kakor določa ta zakon, pa ne prijavi vseh kmetijskih zemljišč za premoženjskopravne zadeve pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
117.	člen
(1)	Kmetijska organizacija združenega dela pridobi z dnem uveljavitve tega zakona pravico uporabe na kmetijskih zemljiščih v družbeni lastnini, ki jih na dan uveljavitve tega zakona že uporablja, pa nima na njih pravice uporabe.
(2)	Stanje iz prejšnjega odstavka ugotovi v nepravdnem postopku občinsko sodišče, na katerega območju leži to zemljišče, na predlog kmetijske organizacije združenega dela. ki zemljišče uporablja. Predlog se lahko vloži do 31. decembra 1974.
(3)	Pravnomočna odločba sodišča je veljavna listina za vpis v zemljiško knjigo.
(4)	Taka pridobitev pravice uporabe je brezplačna.
118.	člen
(1)	Zakupne pogodbe, ki so bile sklenjene pred
uveljavitvijo tega zakona, veljajo do preteka dogovorjene zakupne dobe ter se zanje uporabljajo pravni predpisi, ki so veljali v času, ko so bile te pogodbe sklenjene.	»
(2)	Ne glede na določbo drugega odstavka 42. člena tega zakona ima zakupnik pri pogodbah iz prejšnjega odstavka pravico do odškodnine za trajne nasade, objekte in naprave, ki so bili narejeni brez soglasja za-kupodajalca, če je bil ta obogaten.
119.	člen
Za pogodbe, ki so bile predložene davčnim upravam zaradi odmere prometnega davka do uveljavitve zakona o začasni prepovedi prometa z zemljišči (Uradni-list SRS, št. 49-283/71), pa niso bile zemljiškoknjižno izvedene, ne veljajo določbe 19. do 21. člena tega zakona.
v 120. člen
(1)	Pogodbe o prodaji kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini občanom, ki šo bile sklenjene po 1. januarju 1970, so prodajalci dolžni v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona predložiti občinskemu javnemu pravobranilstvu, pristojnem po kraju, v katerem je kmetijsko zemljišče.
(2)	Ce občinsko javno pravobranilstvo ugotovi, da je bilo kmetijsko zemljišče v družbeni lastnini prodano občanu ali civilni pravni osebi oziroma kupljeno za ceno, ki je za tretjino manjša oziroma večja kot prometna vrednost, vloži v šestih mesecih po prejemu pogodbe tožbo na razveljavitev pogodbe in na vrnitev kmetijskega zemljišča v družbeno lastnino.
(3)	Ce občinsko javno pravobranilstvo tožbe iz prejšnjega odstavka ne vloži, jo lahko vloži republiško javno pravobranilstvo.
121.	člen
(1)	Z d,enarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, ki ne predloži občinskemu javnemu pravobranilstvu v predpisanem roku pogodbe iz prejšnjega člena.
(2)	Odgovorna oseba organizacije združenega dela se kaznuje z denarno kaznijo do 1000 dinarjev za prekršek iz prejšnjega odstavka,
122.	člen
(1)	Postopki o arondacijah in komasacijah, ki so v teku, pa do dneva uveljavitve tega zakona niso bili dokončani, se nadaljujejo po določbah, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
(2)	Ce je do 31. decembra 1974 predlagan postopek za arondacijo kmetijskih zemljišč v lastnini, ki jih ima v zakupu kmetijska organizacija združenega dela na dan uveljavitve tega zakona in ležijo v strnjenem zemljiškem kompleksu, se uporabljajo 'določbe tega zakona o odškodnini za pripojitev zemljišč k drugemu zemljišču (druga alinea 64. člena) samo v primeru, če so lastniki tega zemljišča tisti kmetje, ki se izključno ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, drugim pa se izplača denarna odškodnina po predpisih o razlastitvi.
(3)	Ce je bil do 1. januarja 1969 na zemljišču v lastnini zgrajen gradbeni objekt ali pa dolgotrajni nasad, v katerega so bila vložena znatna družbena sredstva in niso podani pogoji za arondacijo po tem zakonu, postane to zemljišče družbena lastnina v uporabi tiste kmetijske organizacije združenega dela, ki je vložila sredstva za izgradnjo objekta ali pa dolgotrajnega nasada.
(4)	Kmetijska organizacija združenega dela, ki dobi tako zemljišče v uporabo, je ne glede na drugi odstavek tega člena dolžna plačati odškodnino po predpisih o razlastitvi.
(5)	Predlog v smislu tretjega odstavka tega člena lahko poda kmetijska organizacija združenega dela najkasneje do 31. decembra 1973 pri občinskem sodišču, ki je pristojno glede na zemljišče. Občinsko sodišče odloči o zahtevi v nepravdnem postopku.
(6)	Določbe 72. člena tega zakona se uporabljajo tudi za že dokončane arondacije. Roki iz prvega odstavka 72. člena začno teči z dnem uveljavitve tega zakona.
123.	člen
(1)	Na zahtevo pašnih interesentov na območju skupnega pašnika ali organizacije, ki gospodari z gozdovi in gozdnimi zemljišči na območju skupnega pašnika, mora organ iz 97. člena tega zakona na novo določiti obseg skupnega pašnika, upoštevajoč določbe tega zakona.
(2)	Zahteva iz prejšnjega odstavka mora biti vložena v enem letu od dneva uveljavitve tega zakona.
124.	člen
Ce odločba o območju, za katero je skupni pašnik namenjen, o obsegu skupnega pašnika ali o njegovi dodelitvi od dneva, ko začne veljati ta zakon, ni bila izdana, je treba izdati ustrezno odločbo najpozneje v enem letu od dneva uveljavitve tega zakona.
125.	člen
Ce je bil skupni pašnik dodeljen kmetijski organizaciji združenega dela ali krajevni skupnosti, pa ga ta ne izkorišča ali ga ne izkorišča v skladu z določbami tega zakona, imajo pašni interesenti pravico, da zahtevajo v enem letu od dneva uveljavitve tega zakona, da se skupni pašnik dodeli drugi kmetijski organizaciji združenega dela ali pašni skupnosti.
126.	člen
(1)	Organizacija, ki je imela po prejšnjem členu pravico do uporabe skupnega pašnika, pa se ji ta pašnik odvzame, ima pravico do odškodnine za tista svoja sredstva, vložena v skupni pašnik, ki so za trajno povečala njegovo vrednost.
(2)	Odškodnino iz prejšnjega odstavka plača v skladu s predpisi o razlastitvi kmetijska organizacija združenega dela ali pašna skupnost, kateri se. skupni pašnik dodeli.
127.	člen
(1)	Skupni pašnik in kmečka gospodarstva, ki imajo po 104. členu tega zakona pravico dobivati tehnični les, drva in steljo v gozdovih bivših agrarnih skupnosti, s katerimi gospodari organizacija združenega dela, ali imajo pravico do paše in druge s pašo zvezane pravice v gozdovih v družbeni lastnini, ki ne pripadajo skupnemu pašniku, imajo pravico, da predlagajo organu iz 97. člena tega zakona, naj na novo uredi to služnostno pravico.
(2)	Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi organizacija združenega dela, ki gospodari z gozdovi, obremenjenimi s služnostjo.
(3)	Zahteva za novo ureditev mora biti vložena najpozneje v enem letu od dneva uveljavitve tega zakona.
(4)	Organ iz 97. člena tega zakona skuša 'dosegi med prizadetimi sporazum o odpravi služnosti in o odstopu ustreznega dela gozdov skupnemu pašniku kot odškodnino za odpravljeno služnostno pravico.
(5)	če v šestih mesecih po vloženi zahtevi sporazum ni dosežen, odloči o zadevi občinsko sodišče v nepravdnem postopku tako, da služnost odpravi, upravičencem pa prizna odškodnino po merilih, ki veljajo v razlastitvenem postopku. Za odpravo služnosti paše in s pašo zvezanih pravic pripada skupnemu pašniku odškodnina v naravi, če mu je paša potrebna.
128.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:
1)	zakon o agrarni reformi in kolonizaciji v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 10-61/48, 17-80/58, 17-72/59 in 18-159/61), razen določbe 9. člena in
5.	točke 12. člena;
2)	določbe 15. do 19. člena ter druge in četrte ali-hee 22. člena zakona o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč (Uradni list LRS, št. 40-171/57);
3)	v skladu z 2. točko prvega odstavka 11. člena Ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51-287/71) se prenehajo z dnem, ko začne veljati ta zakon, na območju SR Slovenije uporabljati naslednje določbe zakona o kmetijskem zemljiškem skladu druž-
bene lastnine in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam (Uradni list FLRJ, št. 22-150/53 in SFRJ, št. 10-150/65):
določbe 4. do 6. člena, 15. do 17. člena, 19. člena drugega in četrtega odstavka 21. člena in določbe 23., 24., 27. člena in 33. člena;
4)	zakon o hidromelioracijskih sistemih in o izkoriščanju kmetijskega zemljišča na območju hidromelioracijskih sistemov (Uradni list LRS, št. 17-102/60 in SRS, št. 10-91/65);
5)	v skladu s 1. točko drugega odstavka 13. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51-287/71) se prenehajo z dnem ko začne veljati ta zakon, na območju SR Slovenije uporabljati naslednje določbe temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 25-452/65, 12-177/67 in 14-152/70): določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 1. člena, 2. in 11. člena, 34. do 69. člena, 83. člena glede nakupa, 101. in 102. člena, 4. točke 105. člena, 110. in 113. člena;
6)	zakon o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7-46/65), razen določb členov 1. in 20. do 23;
7)	zakon o komasaciji kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 35-271/63);
8)	v skladu s 3. členom ustavnega zakona o spremembah in dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XX do XLI (Uradni list SFRJ, št. 71-719/72), se prenehajo z dnem ko začne veljati ta zakon, uporabljati vse določbe zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Uradni list SFRJ, št. 43/65, 57/65 in 17/67), na območju SR Slovenije, ki se nanašajo na kmetijska zemljišča, razen določb 33. člena za zvezne organe in členov 40 b, 40 c ter 41 do 45;
9)	določbe 19. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27-254/72);
10)	zakon o republiškem davku na promet kmetij-kih zemljišč, ki se pridobivajo v nekmetijske namene (Uradni list SRS, št. 27-257/72 in št. 55-434/72);
11)	uredba o postopku za komasacijo kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 30-176/64); '
12)	odlok o osnovnih načrtih ter o ekonomsko tehnični dokumentaciji za izkoriščanje kmetijskega zemljišča (Uradni list LRS, št. 17-104/60);
13)	odlok o določitvi odstotka zemljišč pri arondaciji (Uradni list LRS, št. 17-105/60);
14)	odredba o osnovnih načrtih ter o ekonomsko-tehnični dokumentaciji za izkoriščanje kmetijskega zemljišča (Uradni list LRS, št. 17-108/60).
129.	člen
Dokler ne bodo izdani predpisi po 89. členu tega zakona, se še uporabljata predpisa pod 7 in 11 prejšnjega člena, kolikor nista v nasprotju s tem zakonom.
130.	člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
237.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI. k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij)
Razglaša se zakon o delovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 18. julija 1973.
St. 711-1/73
Ljubljana, 18. julija 1973.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij)
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem zakonom se ureja dedovanje kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: kmetije), po katerem se omejuje prehod kmetijskega zemljišča v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo, se preprečujejo drobitev določenih kmetij kot kmetijskih gospodarskih enot ter se omogoča prevzem kmetij pod pogoji, ki dediča preveč ne obremenjujejo.
Z dedovanjem po tem zakonu se ustvarjajo možno-sti za smotrno uporabljanje kmetijskih~~zemljiSč in za krepitev proizvodnega sodelovanja med tistimi, ki jim kmetijsko zemljišče rabi za osebno delo ter organizacijami združenega dela.
2.	člen
Kmetijska zemljišča po tem zakonu so vsa obdelovalna, neobdelovalna in gozdna zemljišča ter gozdovi, ki so namenjeni za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo.
Niso kmetijska zemljišča po tem zakonu:
—	zemljišča na območjih, ki so zajeta z urbanističnim ali zazidalnim načrtom, razen če so po teh načrtih določena za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo;
—	zemljišča, ki so z urbanističnimi redi ali lokacijskimi dovoljenji namenjena za graditev;
—	zemljišča, na katerih so stavbe ter zemljišča, ki so potrebna ali namenjena za redno uporabo stavbe.
3.	člen
Kmetija po tem zakonu je tista kmetijska in gozdna gospodarska enota, ki zagotavlja lastniku s kmetijsko in drugo z njo povezano dejavnostjo primemo preživljanje ter jo je kot tako določila občinska skupščina z odlokom na predlog kmetijske zemljiške skupnosti (5. člen zakona o kmetijskih zemljiščih, Uradni list SRS, št. 26/73) in krajevne skupnosti.
Kmetijska zemljiška skupnost in krajevna skupnost dasta predlog iz prejšnjega odstavka po opravljeni javni razpravi, ki se izvede po krajevnih skupnostih s sodelovanjem družbenopolitičnih organizacij.
Pri določanju kmetij je treba upoštevati zlasti:
—	občinski prostorski plan (10. člen zakona o kmetijskih zemljiščih);
—	ogroženost smotrnega izkoriščanja kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki bi nastale zaradi drobitve kmetije;
—	možnosti proizvodnega sodelovanja z organizacijami združenega dela;
—	družbeni interes na ohranitvi določenih kmetijskih in gozdnogospodarskih enot, zlasti glede varstva krajine, njihove pomembnosti za splošni ljudski odpor, njihove ohranitve iz zgodovinskih in kulturnih razlogov ter podobno;
—	če je treba preprečevati drobitev kmetij iz drugih pomembnih razlogov.
Odlok iz prvega odstavka tega člena mora občinska skupščina po potrebi, najmanj pa vsakih pet let predlagati in uskladiti z občinskim prostorskim planom ter merili iz prejšnjih odstavkov. Uskladitev opravi občinska skupščina po postopku iz drugega odstavka tega člena.
4.	člen
Kmetija obsega vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in rabi za redno kmetijsko proizvodnjo ter z njo povezano dejavnost.
V	kmetijo spadajo poleg kmetijskih zemljišč zlasti gospodarska in stanovanjska poslopja skupaj z zem Ijišči, ki so potrebna ali namenjena za redno uporabo stavbe (funkcionalna zemljišča), s kmetijo povezane služnosti in njim podobne pravice, kmetijske priprave, orodja in živina, pravice in dolžnosti iz trajnega gospodarskega sodelovanja z zadrugo ali organizacijo združenega dela ter pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz kmečke skupnosti (36. člen zakona o združevanju kmetov, Uradni list SRS, št. 22/72), objekti kmečkega turizma ter terjatve in dolgovi, ki so nastali v zvezi s kmetijsko proizvodnjo ali z njo povezano dejavnostjo.
5.	člen
Kmetijo deduje praviloma samo en dedič. Samo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, lahko deduje kmetijo več dedičev.
6.	člen
Ce noben dedič ne izpolnjuje pogojev, ki jih za dedovanje kmetij določa ta zakon, se dedovanje odloži, dokler kmetijska zemljiška skupnost ne dobi prevzemnika v skladu z načeli 53. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, vendar najdalj za eno leto. V tem primeru plača prevzemnik prevzemno Ceno v višini in v rokih, za katere se dogovori z dediči. Ce se prevzemnik ih dediči ne sporazumejo o višini prevzemne cenq in o rokih, v katerih jo je treba plačati, odloči o tem sodišče po pravičnem preudarku glede na prevzemnikove možnosti, gospodarsko zmožnost kmetije in višino bremen, vendar pa rok za plačilo prevzemne cene ne sme biti daljši od petih let. Prevzemno ceno dedujejo dediči po splošnih predpisih o dedovanju.
V	primeru iz prejšnjega odstavka se lahko prevzemnik in dediči dogovorijo, da se iz kmetije izločijo stanovanjska im gospodarska poslopja, kmetijsko neob-delovalno zemljišče, kmetijske priprave, orodja in živina ter objekti kmečkega turizma.
7.	člen
Ce ne pride do prevzema kmetijskega zemljišča oziroma kmetije po prejšnjem členu, če se s tem strinja kmetijska zemljiška skupnost in če je to v skladu z občinskim prostorskim in drugimi plani občine, de-
dujejo dediči, ki ne izpolnjujejo pogojev za dedovanje kmetij, po splošnih predpisih o dedovanju:
—	stanovanjska in gospodarska poslopja skupaj z zemljiščem, ki je potrebno ali namenjeno za redno uporabo stavbe;
—	kmetijska neobdelovalna zemljišča, ki niso pomembna za kmetijsko proizvodnjo ter se nahajajo v takem območju, v katerem se lahko po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih spremeni namembnost kmetijskih zemljišč;
—	kmetijske priprave, orodja in živino ter objekte kmečkega turizma.
Izjemoma dedujejo dediči, ki ne izpolnjujejo pogojev za dedovanje kmetij po splošnih predpisih o dedovanju, tudi vse kar spada v kmetijo po 4. členu tega zakona, če tako v skladu z občinskim prostorskim planom in drugimi plani občine odloči občinska skupščina na predlog kmetijske zemljiške skupnosti.
Kmetijska zemljišča in predmeti iz 4. člena tega zakona, ki jih ne dedujejo dediči po prejšnjih odstavkih, postanejo družbena lastnina. Odškodnino, ki jo za ta kmetijska zemljišča in predmete plača kmetijska zemljiška skupnost po načelih prevzemne cene iz prejšnjega člena, dedujejo dediči po splošnih predpisih o dedovanju.
8.	člen
S sklepom, s katerim sodišče ugotovi pravice dedičev, ki ne izpolnjujejo pogojev za dedovanje kmetij, Pridobi prevzemnik iz 6. člena tega zakona tudi kmetijo, oziroma postane kmetija ali njen del v primeru iz zadnjega odstavka prejšnjega člena družbena lastnina.
Do izdaje sklepa iz prejšnjega odstavka upravlja kmetijo začasni upravitelj, ki ga imenuje na predlog kmetijske zemljiške skupnosti sodišče, pred katerim teče zapuščinski postopek.
9.	člen
Splošni predpisi o dedovanju se uporabljajo tudi Pri dedovanju kmetijskih zemljišč oziroma kmetij, če ta zakon ne določa drugače.
II.	DEDOVANJE NA PODLAGI ZAKONA
10.	člen
Kmetijska zemljišča dedujejo na podlagi zakona 0 dedičih po splošnih predpisih o dedovanju, če izpolnjujejo pogoje po zakonu o kmetijskih zemljiščih.
11.	člen
Kmetijo deduje tisti zakoniti dedič po splošnih Predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče z osebnim delom, pri tem ima prednost tisti, ki je ta svoj namen izkazal tako, da je bodisi na kmetiji delal oziroma se usposobil za obdelovanje kmetijskih zemljišč bodisi je s svojim trudom, zaslužkom •’ii kako drugače prispeval k ohranitvi oziroma zbolj-*anju proizvodnih zmogljivosti kmetije.
12.	člen
Če več dedičev izpolnjuje pogoje za dedovanje kmetije po prejšnjem členu (upravičeni dediči), deduje kmetijo zapustnikov zakonec.
Če zapustnikovega zakonca ni ali če se dedovanju 'kipove, deduje kmetijo tisti upravičeni dedič, ki ga s°glasno določijo vsi upravičeni dediči.
Če se upravičeni dediči v roku, ki ga določi sodišče in ki ne sme biti daljši od treh mesecev, ne sporazumejo, kdo izmed njih naj deduje kmetijo, jo deduje tisti izmed njih, ki ga določi sodišče. Pri svoji odločitvi upošteva sodišče vse okoliščine, ki so za to pomembne.
f
13.	člen
Če kmetije ne deduje zapustnikov zakonec in bi po splošnih predpisih o dedovanju dedovali kmetijo tudi mladoletni otroci in posvojenci zapustnika, se lahko določitev dediča kmetije odloži, dokler ne postanejo vsi otroci in posvojenci polnoletni. Odložitev določitve dediča kmetije lahko predlagajo zapustnikov zakonec, njegov otrok ali posvojenec ter skrbstveni organ.
Pri odločanju o odložitvi določitve dediča kmetije upošteva sodišče koristi mladoletnih in drugih dedičev ter druge okoliščine, ki so za to pomembne.
Kmetija, pri kateri je določitev dediča odložena, je skupna last vseh dedičev, ki bi dedovali po splošnih predpisih o dedovanju, dokler se po polnoletnosti najmlajšega med njimi ne določi dedič kmetije po določbah tega zakona (11. in 12. člen). Ko se v takem primeru določi dedič kmetije, se določijo tudi dedni deleži po prvem odstavku 15. člena tega zakona.
14.	člen
Če ni dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje kmetije po 11. členu tega zakona, lahko deduje kmetijo tudi tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki je kmet po zakonu o kmetijskih zemljiščih. Če je takih dedičev več, dedujejo kmetijo vsi v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju. V tem primeru se sme kmetija razdeliti po fizičnih delih.
15.	člen
Zakonec, zapustnikovi otroci in posvojenci ter zapustnikovi starši, ki ne dedujejo kmetije, dedujejo denarno vrednost nujnega deleža po splošnih predpisih o dedovanju (v nadaljnjem besedilu: dedni deleži. Tem dedičem se ne glede na zapustnikovo voljo všteje v dedni delež vse, kar se sicer vračuna, v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju, ki urejajo vraču-nanje daril in volil v dedni delež.
Dedni delež lahko sodišče na zahtevo dediča iz prejšnjega odstavka poveča, če ta nima potrebnih sredstev za življenje. Sodišče lahko dedni delež na zahtevo dediča, ki je dedoval kmetijo, tudi zmanjša, če bi dedni deleži in obveznosti iz 17. člena tega zakona prekoračili vrednost vseh dednih deležev po prejšnjem odstavku ali pa bi bila znatno ogrožena gospodarska zmožnost kmetije. Pri odločanju o povečanju ali zmanjšanju dednih deležev upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitno sposobnost dedičev ter gospodarsko zmožnost kmetije.
16.	člen
. Dedni delež izplača dedič, ki je dedoval kmetijo. Rok za izplačilo dednega deleža določi sodišče glede na gospodarsko zmožnost kmetije in socialne razmere dediča. Tn rirh lehkrr praviloma train »n j več pet let: v izjemnih primerih lahko sodišče na zahtevo dediča, ki je dedoval kmetijo, določi tudi daljši rok, in sicer največ do desetih let.
Izjemoma lahko iz upravičenih razlogov deduje dedič iz prvega odstavka prejšnjega člena tudi kmetijsko neobdelovalno zemljišče, ki ni pomembno za kmetijsko proizvodnjo ter leži v takem območju, v katerem se lahko po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih
spremeni namembnost kmetijskih zemljišč. Tako zemljišče lahko deduje dedič v višini vrednosti svojega dednega deleža.
17.	člen
Ce v primeru iz 13. člena tega zakona ne pride do odložitve določitve dediča, mora dedič, ki je dedoval kmetijo, zagotoviti mladoletnim dedičem, da se usposobijo za samostojno življenje, primerno gospodarski zmožnosti kmetije. Ti izdatki se vštejejo v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju.
18.	člen
Dedne nevrednosti ni mogoče odpustiti dediču iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, ki je dedno nevreden zato, ker se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, in tudi ne tistemu, ki ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči.
19.	člen
Ce dedič prostovoljno odtuji podedovano kmetijo ali njen znaten del v desetih letih potem, ko je kmetijo prevzel ter ne pridobi drugega kmetijskega zemljišča najkasneje v enem letu od odtujitve podedovane kmetije ali njenega znatnega dela, mora sodedičem na njihovo zahtevo doplačati razliko, tako da niso prikrajšani glede dednih deležev, ki bi jih dobili po splošnih predpisih o dedovanju.
20.	člen
Vrednost dela. ki se izloči iz zapuščine na zahtevo zapustnikovega zakonca in ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju vrednosti kmetije, ter vrednost dela. ki se izloči iz zapuščine na zahtevo zapustnikovih potomcev, ki so živeli skupaj z zapustnikom ter mu s svojim trudom, zaslužkom ali kako drugače pomagali k pridobivanju, se ne dodeli v naravi, temveč jo izplača dedič, ki je dedoval kmetijo. Rok za izplačilo te vrednosti, ki ne sme biti daljši od dveh let, določi sodišče.
Na zahtevo upravičencev iz prejšnjega odstavka ali dediča, ki je dedoval kmetijo, lahko sodišče zaradi zdravstvenih, socialnih in drugih razlogov (npr. gos,, i,-darska zmožnost kmetije in pod.) spremeni to pravico v pravico do dosmrtnega preživljanja na breme dediča, ki deduje kmetijo. Obseg pravice do dosmrtnega preživljanja se lahko spremeni zaradi okoliščin, ki so v zvezi s premoženjskim stanjem dediča, ki je dedoval kmetijo ali pa iz osebnih razlogov upravičencev iz prejšnjega odstavka.
III.	DEDOVANJE NA PODLAGI OPOROKE
21.	člen
Oporočvtelj lahko z oporoko razpolaga s kmetijskimi zemljišči po splošnih predpisih o dedovanju in v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
Oporočitelj lahko z oporoko zapusti kmetijo zakonitemu dediču, ki izpolnjuje pogoje iz 11. člena tega zakona.
Ce ni takega dediča, lahko oporočitelj z oporoko zapusti kmetijo tudi drugi osebi, ki je kmet po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih.
Kmetijo lahko oporočitelj z oporoko zapusti samo enemu dediču. Izjemoma sme oporočitelj zapustiti kmetijo več dedičem; če jo zapusti zakoncema, in v primeru iz 14. člena tega zakona. Kmetija, ki jo z oporoko Zapusti zapustnik zakoncema, se ne sme deliti po fizičnih delih.
Ce oporočitelj razpolaga s kmetijo v nasprotju z določbami prejšnjih odstavkov, pride do dedovanja na podlagi zakona.
22.	člen
Ce je predmet dedovanja kmetija, oporočitelj ne sme nakloniti volila, katerega predmet so kmetijska zemljišča, gospodarska in stanovanjska poslopja s pripadajočim zemljiščem, ki rabijo za redno kmetijsko proizvodnjo; druge predmete, ki se štejejo v kmetijo (4. člena tega zakona), pa lahko nakloni samo, če s tem znatno ne prizadene gospodarske zmožnosti kmetije.
Izjemoma sme oporočitelj iz upravičenih razlogov nakloniti tudi kmetijsko neobdelovalno zemljišče, ki ni pomembno za kmetijsko proizvodnjo ter leži v takem območju, v katerem se lahko po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih spremeni namembnost kmetijskih zemljišč.
Denarna in druga volila, ki bi dediča kmetije preveč obremenjevala, sme sodišče na njegovo zahtevo zmanjšati. Pri tem mora sodišče paziti na to, da dediči iz 15. člena tega zakona niso prikrajšani glede svojega dednega deleža po tem zakonu.
23.	člen
Zakonec, zapustnikovi otroci in posvojenci ter zapustnikovi starši, ki jih je oporočitelj v oporoki prezrl ali jim je naklonil manj, kot bi dobili, če bi prišlo do dedovanja na podlagi zakona, lahko zahtevajo, da se jim dodeli dedni delež po tem zakonu.
rX24>člen
S pogodbami o izročitvi in razdelitvi premoženja za 'živlienia. darilnimi pogodbami za primer smrti in pogodbami o dosmrtnem nreživlianiu ni mogoče raz-poiagaii s kmetijami v nasprotju z določbami tega za-~kona.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Ta zakon se uporablja za vse dediščine, katerih predmet je kmetijsko zemljišče oziroma kmetija, če dedovanje do dneva objave tega zakona še ni bilo uvedeno.
26.	člen
Oporoka, s katero je oporočitelj razpolagal s kmetijskim zemljiščem oziroma kmetijo v nasprotju z določbami tega zakona, ne velja, če dedovanje do dneva objave tega zakona še ni bilo uvedeno.
Nerealizirane pogodbe iz 24. člena tega zakona, ki so v nasprotju z določbami tega zakona, ne veljajo od dneva objave tega zakona.
Ce v razdružitvenem postopku, katerega predmet je kmetija, ni bila izdana pravnomočna odločba do dneva objave tega zakona, imajo osebe, ki ne morejo dedovati kmetije po tem zakonu, pravico do denarne vrednosti svojega solastniškega deleža. Pravico do deleža v naravi imajo te osebe samo, če med njimi ni nobenega, ki bi bil lahko dedič kmetije po tem zakonu, ali če je to v skladu z določbami tega zakona.
28.	člen
Dokler ne bodo občinske skupščine določile kmetij EK) 3. členu tega zakona, določi kmetijo kmetijska zemljiška skupnost, če je to potrebno zaradi zapuščinskega postopka.
29.	člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po obj'avi v Uradnem listu SRS.
238.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja , predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o vojaških invalidih
Razglaša se zakon o vojaških invalidih, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 5. julija 1973 in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 18. julija 1973.
St. 192-7/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
m
ZAKON
o vojaških invalidih
I.	SPLOŠNE DOLOČBE «	1. člen
(1) Pravice po tem zakonu imajo tisti vojaški invalidi (v nadaljnjem besedilu: invalidi, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje lastnosti vojaškega invalida po zveznem zakonu o vojaških invalidih (Uradni list SFRJ, št. 67-628/72).
2.	člen
Sredstva za uresničevanje pravic po tem zakonu se zagotavljajo v proračunu SR Slovenije.
II.	INVALIDSKE PRAVICE
1.	Invalidski dodatek
3.	člen
(1)	Pravico do invalidskega dodatka imajo invalidi
I.	do V. skupine ne glede na starost in zmožnost za delo ter drugi invalidi in uživalci družinske invalidnine, ki so stari več kot 65 let (moški) oziroma več kot 55 let (ženske) ali so popolnoma pridobitno nezmožni, če izpolnjujejo tele pogoje:
1.	da niso v delovnem razmerju in da ne opravljajo samostojne poklicne oziroma gospodarske dejavnosti;
2.	da nimajo sami in njihovi družinski člani takih rednih dohodkov, ki bi na upravičenca presegali določene zneske (v nadaljnjem besedilu: cenzus).
(2)	Otroci, ki uživajo družinsko invalidnino, imajo Pravico do invalidskega dodatka, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka in če glede starosti in šolanja izpolnjujejo pogoje po predpisih o otroškem dodatku.
(3)	Ce je imel invalid do smrti pravico do dodatka 2a postrežbo in tujo pomoč, ima njegpv zakonec, ki uživa družinsko invalidnino, pravico do invalidskega dodatka, če je star več kot 60 let (moški) oziroma več kot 45 let (ženske) in če izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena.
(4)	Cenzuse za redne dohodke od kmetijske dejavnosti in cenzuse za druge redne dohodke določa izvršni svet skupščine SR Slovenije; pri tem upošteva gibanje teh dohodkov.
4.	člen
(1)	Za popolno pridobitno nezmožnost po tem zakonu se šteje nezmožnost, ki ustreza I. kategoriji invalidnosti po predpisih o invalidskem zavarovanju.
(2)	Za popolno pridobitno nezmožnega po tem zakonu se šteje tudi zakonec, ki dobiva osebno ali družinsko invalidnino, če ima enega ali več otrok, ki še niso stari petnajst let, ali če ima starejšega otroka, ki je popolno pridobitno nezmožen po prejšnjem odstavku. in ki sam skrbi za otroke ter živi z njimi v istem gospodinjstvu.
5.	člen
(1)	Invalidski dodatek je enak mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekače leto, če upravičenec in njegovi družinski člani nimajo rednih dohodkov, ki bi vplivali na višino invalidskega dodatka. Ce pa upravičenec in njegovi družinski člani imajo redne dohodke, je invalidski dodatek enak razliki med delom dohodkov, ki mesečno pride na upravičenca, in mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov, zmanjšanim za 23 %.
(2)	Invalidski dodatek se zaokroži tako, da se znesek 50 ali več par zaokroži na 1 dinar, znesek pod 50 par pa se ne upošteva.
(3)	Ce dva ali več souživalcev družinske invalidnine izpolnjuje pogoje za pravico do invalidskega dodatka, se invalidski dodatek, odmerjen in zaokrožen po prejšnjih odstavkih, poveča za vsakega nadaljnjega so-uživalca za 50 tt/o (za dva nadaljnja souživalca za 100 odstotkov itd).
(4)	Invalidom, ki se sami preživljajo ali bolehajo za aktivno tuberkulozo, ter uživalcem družinske invalidnine, ki se sami preživljajo, se invalidski dodatek, odmerjen po prejšnjih odstavkih, poveča za 150 dinarjev, če gospodinjstvo nima dohodkov od kmetijske dejavnosti.
6.	člen
(1)	Souživalcem družinske invalidnine in uživalcem več invalidnin gre samo en invalidski dodatek.
(2)	Ce živijo souživalci družinske invalidnine skupaj, jim gre invalidski dodatek v enakih delih, če pa živijo ločeno (razvezani starši, zakonski in nezakonski otroci itd.) in nimajo dohodkov iz skupnih virov, gre invalidski dodatek samo tistim souživalcem, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do invalidskega dodatka.
(3)	Ce dva ali več souživalcev družinske invalidnine, ki živijo ločeno in nimajo dohodkov iz skupnih virov, izpolnjujejo pogoje za invalidski dodatek, gre vsakemu od njih znesek, do katerega bi imel pravico kot samostojen uživalec, vendar seštevek teh zneskov ne sme presegati polnega invalidskega dodatka, povečanega za vsakega nadaljnjega souživalca. Ce je seštevek večji, gre vsakemu souživalcu del invalidskega dodatka, sorazmeren znesku, do katerega bi imel pra*-vico kot samostojen uživalec.
(4)	Ce eden od souživalcev izpolnjuje pogoje za povečanje invalidskega dodatka, ker se sam preživlja, mu gre to povečanje. Ce izpolnjuje pogoje za poveča-
nje invalidskega dodatka več souživalcev, jim sre povečanje po enakih delih.
7.	člen
Za družinske člane upravičenca, katerih redni dohodki vplivajo na pravico do invalidskega dodatka in na višino dodatka, se štejejo: zakonec, otroci in starši, ki živijo z upravičencem v skupnem gospodinjstvu.
8.	Člen
(1)	Za redni dohodek od kmetijske dejavnosti se šteje katastrski dohodek iz prejšnjega leta, povečan štirikrat.
(2)	Ce gre za uživalca invalidnine, ki se sam preživlja, za invalida I. do IV. skupine, ki prejema dodatek za postrežbo in tujo pomoč, za zakonca in otroke invalida, ki je do smrti dobival dodatek za postrežbo in tujo pomoč, se vzame nepovečan katastrski dohodek.
(3)	Ce je kmetijsko zemljišče oddano v zakup delovni organizaciji za dobo do 10 let, se šteje katastrski dohodek, povečan dvakrat, če pa je zemljišče oddano v zakup delovni organizaciji za daljšo dobo, pa mesečni znesek zakupnine.
9.	člen
Z drugimi rednimi dohodki so mišljeni: osebni dohodek iz delovnega razmerja, pokojnina, osebni dohodek od samostojne poklicne oziroma gospodarske dejavnosti, dohodek od stavb, razen dohodka od lastnega stanovanja, v katerem upravičenec stanuje, pre-užitek, Štipendija uživalca in dohodek od zemlje, vzete v zakup.
10.	člen
(1)	Za osebni dohodek iz delovnega razmerja družinskega člana se šteje povprečni mesečni osebni dohodek iz prejšnjega leta, zmanjšan za 67 °/o.
(2)	Za pokojnino 'upravičenca in družinskih članov se šteje pokojnina iz meseca decembra prejšnjega leta; pri tem se pokojnina upravičenca zmanjša za 33 °/o, pokojnina družinskega člana pa za 70 %>,
(3)	Za osebni dohodek od samostojne poklicne oziroma gospodarske dejavnosti in za dohodek od stavb se šteje dohodek iz prejšnjega leta, ki je bil podlaga za odmero davka, za dohodek od zemlje, vzete v zakup, pa se šteje katastrski dohodek iz prejšnjega leta, po odbitku zakupnine.
11.	člen
(1)	Del rednih dohodkov, ki pride na upravičenca, se dobi tako, da se skupni dohodki'delijo na upravičenca, zakonca, otroke in starše, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, ter na ožje družinske člane upravičenčevih otrok v istem gospodinjstvu, ki Jih upravičenec ali otrok preživlja.
(2)	Med družinske člane se štejejo tudi člani ožje družine upravičenčevega otroka ali vnuka, ki živijo na posestvu in se izključno preživljajo,iz dohodkov posestva.
12.	člen
(1)	Sprememba višine rednih dohodkov iz 8. do 10. člena tega zakona v preteklem letu vpliva na pravico do invalidskega dodatka šele od 1. aprila tekočega koledarskega leta do 31. marca naslednjega leta.
(2)	Novi redni dohodki se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku, izguba rednih dohodkov pa od prvega dne naslednjega meseca, ko je upravičenec sporočil spremembo organu prve stopnje.
Na enak način se upošteva tudi sprememba v številu družinskih članov.
(3)	Smrt družinskega člana, na katerega se je delil dohodek pri odločanju o pravici do invalidskega dodatka, vpliva na dodatek šele po šestih mesecih.
13.	člen
(1)	Za osebo, ki se sama preživlja, se po tem zakonu šteje tisti uživalec osebne oziroma družinske invalidnine, ki v svojem gospodinjstvu nima pridobitno zmožnih sorodnikov in tudi ne ožjih družinskih članov ali staršev, ki bi bili v delovnem razmerju ali v pokoju ali bi imeli svoje zemljišče ali dohodek od samostojne dejavnosti.
(2)	Otroci, ki glede starosti in šolanja izpolnjujejo pogoje za prejemanje družinske invalidnine, invalidi I. do V. skupine in osebe, ki so stare nad 60 let (moški) oziroma nad 55 let (ženske), se štejejo za pridobitno nezmožne.
2.	Družinski dodatek
14.	člen
Pravico do družinskega dodatka imajo uživalci družinske invalidnine po invalidu I. do IV. skupine, ki je do smrti dobival dodatek za postrežbo in tujo pomoč, če nimajo sami in njihovi družinski člani rednih dohodkov, ki bi na upravičenca presegali ali bili ehaki 85 0/o dodatka za postrežbo in tujo pomoč tiste stopnje, ki ga je imel indvalid ob smrti. Pri tem se vzame znesek dodatka za postrežbo in tujo pomoč, ki je po zveznih predpisih»določen za vojaške invalide za tekoče koledarsko leto.
15.	člen
(1)	Družinski dodatek je enak razliki med tistim delom dohodkov, ki mesečno pride na upravičenca, in 85 %> dodatka za postrežbo in tujo pomoč, vendar ne more znašati manj kot 20 dinarjev na mesec.
(2)	Souživalcem družinske invalidnine gre en družinski dodatek.
16.	člen
Glede dohodkov, ki se štejejo pri presoji pravice do družinskega dodatka, glede ugotavljanja tistega dela dohodkov, ki pride na upravičenca, in glede učinka sprememb v dejstvih in okoliščinah premoženjskega stanja na dodatek se ustrezno uporabljajo določbe o invalidskem dodatku, če ni v tem zakonu drugače predpisano.
17.	člen
Ce uživalec družinske invalidnine izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do družinskega dodatka in pravice do invalidskega dodatka, se mu prizna tista od teh dveh pravic, ki je zanj ugodnejša.
18.	člen
(1)	Uživalci družinske invalidnine, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev pravice do družinskega dodatka. imajo pravico do enkratne denarne pomoči, ki je enaka šestmesečnemu dodatku za postrežbo in tujo p<jmoč, do katerega je imel invalid pravico na dan smrti.
(2)	Pravico do enkratne denarne pomoči iz prejšnjega odstavka ima tudi zakonec umrlega invalida, ki ne izpolnjuje pogojev za pravico do družinske invalidnine, če noben drug družinski član ni uveljavil pravice do družinske invalidnine.
3.	Otroški dodatek
19.	člen
(1)	Invalidi I. do VII. skupine ter otroci, ki uživajo družinsko invalidnino, imajo pravico do otroškega dodatka v višini in ob pogojih, ki jih določajo predpisi o otroškem dodatku.
(2)	Invalidi VII. do X. skupine, ki so imeli pravico do otroškega dodatka iz delovnega razmerja pred nastopom rehabilitacije, imajo pravico do tega dodatka tudi tisti čas, ko so na rehabilitaciji po tem zakonu, če izpolnjujejo druge pogoje, ki jih določajo predpisi o otroškem dodatku.
4.	Skupne določbe o invalidskih prejemkih
20.	člen
Neizplačani zapadli zneski invalidskega dodatka, družinskega dodatka, otroškega dodatka ter drugih denarnih prejemkov se lahko podedujejo.
21.	člen
Na invalidski dodatek in družinski dodatek je mogoče seči z Izvršbo ali z zavarovanjem:
1.	do polovice — za zakonito preživnino;
2.	do tretjine — za terjatve družbene skupnosti, organizacij združenega dela in bank.
22.	člen
Republiški sekretar za zdravstvo in socialno vai-stvo izda natančnejše predpise o načinu izplačevanja invalidskega dodatka, družinskega dodatka, otroškega dodatka in drugih denarnih prejemkov po tem zakonu ter o kontroli izvrševanja izdatkov.
5.	Zdravstveno varstvo
23.	člen
(1) Ožjim družinskim članom invalidov III. do Vil. skupine, ki nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva po zveznem zakonu o vojaških invalidih, se zagotavlja zdravstveno varstvo po tem zakonu, Če invalid prejema invalidski dodatek.
(2)	Zdravstveno varstvo se zagotavlja ožjim družinskim članom iz prejšnjega odstavka s pogoji, v obsegu in na način, ki je po zveznem zakonu o vojaških invalidih določen za uživalce družinske invalidnine.
(3)	Ožji družinski člani invalida, ki imajo pravico do zdravstvenega varstva po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, ki pa jo izgubijo, ko nastopi invalid fehabilitacijo, imajo tisti čas, dokler je invalid na rehabilitaciji, pravico do zdravstvenega varstva v obsegu iz prejšnjega odstavka, In sicer ne glede na invalidsko skupino in na pogoje iz prvega odstavka tega Člena.
24.	člen
(1)	Razmerja z naravnimi zdravilišči, ki dajejo zdravstveno varstvo po zveznem zakonu o vojaških invalidih, in z organizacijami združenega dela, ki izdelujejo proteze, ortopedske in druge pripomočke ter sanitarne priprave, se urejajo s pogodbami.
(2)	Pogodbe sklepa republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo.
6.	Rehabilitacija
25.	člen
(1) Invalidi imajo pravico do medicinske in poklicne rehabilitacije, če izpolnjujejo glede na splošno
izobrazbo, starost, zdravstveno stanje in druge okoliščine pogoje za uspešno rehabilitacijo.
(2) Rehabilitacija zagotavlja invalidu usposobitev za prejšnji ali kakšen drug primeren poklic, strokovno usposobitev za poklic in strokovno izpopolnitev.
26.	člen
(1)	Invalidi, ki nimajo nikakršne strokovne izobrazbe, se rehabilitirajo tako, da se usposobijo za poklic, za kateri se zahteva strokovna izobrazba, pridobljena s priučitvijo, oziroma nižja strokovna izobrazba.
(2)	Invalidi, ki imajo strokovno izobrazbo nižjo od izobrazbe kvalificiranega delavca oziroma od srednje strokovne izobrazbe, se rehabilitirajo tako, da se usposobijo za poklic, za kateri se zahteva strokovna izobrazba kvalificiranega delavca oziroma srednja strokovna izobrazba.
(3)	Invalidi, ki imajo strokovno izobrazbo kvalificiranega delavca oziroma srednjo strokovno izobrazbo ali kakšno višjo strokovno izobrazbo, se rehabilitirajo tako, da se usposobijo za isti poklic ali za kakšen- drug poklic, za kateri se zahteva strokovna izobrazba, enaka njihovi izobrazbi.
(4)	Organ, ki je pristojen za odločanje o pravici do rehabilitacije, lahko pošlje invalida s strokovno izobrazbo iz prejšnjega odstavka tudi na strokovno izpopolnitev, da si pridobi višjo strokovno izobrazbo, kot jo že ima, če se je invalid posebej izkazal s prejšnjim delom in s strokovno usposobitvijo in če se da pričakovati, da si bo v rednem roku pridobil tako izobrabo.
(5)	Invalidi, ki so že poklicno rehabilitirani, nimajo pravice, da bi se z novo poklicno rehabilitacijo usposobili za poklic, za kateri se zahteva strokovna izobrazba enake stopnje kot za poklic, za kateri so se usposobili s prejšnjo rehabilitacijo.
27.	člen
(1)	Invalidom pripada v času poklicne rehabilitacije oskrbnina. Polna oskrbnina znaša 450 dinarjev na mesec.
(2)	Oskrbnina je odvisna od rednih dohodkov od kmetijske dejavnosti in od drugih rednih dohodkov invalida samega; pri tem se kmetijski dohodki upoštevajo po katastrskem dohodku iz prejšnjega leta v dejanskem znesku. Del rednih dohodkov, ki pride na invalida, se izračuna tako, da se njegovi redni dohodki delijo nanj in na družinske člane, ki jih preživlja (11. člen tega zakona).
(3)	Znesek oskrbnine se zaokroži po drugem odstavku 5. člena tega zakona.
(4)	Če znaša del dohodkov, ki pride na invalida, več kot je polna oskrbnina po prvem odstavku tega člena, ima invalid pravico do minimalne oskrbnine v višini 100 dinarjev na mesec.
28.	člen
(1) Invalid, ki mu preneha delovno razmerje, ker uveljavlja pravico do poklicne rehabilitacije, lahko zahteva, da se mu namesto oskrbnine po 27. členu tega zakona prizna oskrbnina v višini in pod pogoji, ki jih določijo predpisi o invalidskem zavarovanju, če ima v petletnem obdobju pred vložitvijo zahteve za poklicno rehabilitacijo najmanj dve leti pokojninske dobe.
(2)	Osnova za ugotavljanje višine oskrbnine iz prejšnjega odstavka je povprečni osebni dohodek iz delovnega razmerja v zadnjih 12 mesecih.
(3)	Od oskrbnine, ki je odmerjena po prvem odstavku tega člena, se odšteje pokojnina, ki jo invalid dobiva po predpisih o invalidskem zavarovanju.
29.	člen
(1)	Ce je invalid na poklicni rehabilitaciji zunaj kraja svojega stalnega prebivališča in tam začasno stanuje, se mu oskrbnina, odmerjena po 27. ali 28. členu tega zakona, poveča za 100 dinarjev, če pa vzdržuje družino, se mu oskrbnina poveča za 200 dinarjev na mesec.
(2)	Ce se invalid redno vozi v drug kraj, kjer je na poklicni rehabilitaciji, mu pripada povračilo stroškov za redno vožnjo.
30.	člen
V času, ko invalid prejema oskrbnino, nima pravice do invalidskega dodatka.
31.	člen
Invalid, ki izpolnjuje pogoje za poklicno rehabilitacijo po tem zakonu in tudi po predpisih o invalidskem zavarovanju, lahko uveljavi pravico do poklicne rehabilitacije le na eni podlagi, ki si jo sam izbere.
32.	člen
(1)	Pravico do rehabilitacije in oskrbnine med rehabilitacijo imajo tudi otroci padlih, utnrlih ali pogrešanih v okoliščinah iz 1. točke prvega odstavka 3. člena zveznega zakona o vojaških invalidih, če so postali pridobitno nezmožni do dopolnjenega 15. leta starosti ali pozneje med rednim šolanjem, vendar najpozneje do dopolnjesnega 26. leta, in če so dani pogoji, da se z rehabilitacijo usposobijo za samostojno življenje in delo.
(2)	Pravico do rehabilitacije po prejšnjem odstavku imajo tudi otroci invalidov I. in II. skupine, otroci invalidov III. do VII. skupine pa tedaj, če invalid poleg invalidnine dobiva tudi invalidski dodatek.
33.	člen
Za rehabilitacijo invalidov veljajo način in pogoji, ki šo določeni za rehabilitacijo delovnih invalidov po predpisih o invalidskem zavarovanju, če ni v tem zakonu drugače določeno.
7.	Druge pravice
34.	člen
(1)	Invalidi, pri katerih je invalidnost v tem, da imajo spodnje okončine okvarjene najmanj za 60°/o, in ki so v delovnem razmerju ali na poklicni rehabilitaciji, ter slepi invalidi, imajo pri nakupu motornega vozila na jugoslovanskem trgu pravico do povračila (v nadaljnjem besedilu: regres).
(2)	Pravico do regresa ima invalid enkrat v šestih letih za osebni avtomobil oziroma enkrat v treh letih za motorno kolo ali skuter. Invalid, ki je lastnik motornega vozila, lahko' dobi regres po preteku šestih, oziroma treh let od dneva, ko si je vozilo kupil.
(3)	Ce invalid, ki je dobil regres, odtuji motorno vozilo pred pretekom šestih oziroma treh let, mora vrniti sorazmeren del regresa, računano od prvega
naslednjega leta po letu, v katerem je motorno vozilo odtujil, pa do preteka šestih oziroma treh let, in sicer vsako leto po eno šestino oziroma po eno tretjino skupnega regresnega zneska.
(4)	Regres je odvisen od odstotka invalidnosti ter od rednih dohodkov invalida in njegovih družinskih članov; regres znaša:
1.	za invalide s telesno okvaro spodnjih okončin s 100-odstotno invalidnostjo in za slepe invalide — 40% od osnove;
2.	za invalide s telesno okvaro spodnjih okončin z 80-odstotno alj 90-odstotno invalidnostjo — 35 % od osnove;
3.	za invalide s telesno okvaro spodnjih okončin s 60-odstotno ali 70-od*totno invalidnostjo — 30% od osnove.
(5)	Regres se poveča z# 10%, če redni dohodki ne presegajo 350 dinarjev mesečno na družinskega člana.
(6)	Del dohodkov, ki pride na družinskega člana, se izračuna tako, kot je določeno za izračunanje do-hocAtov v zvezi z invalidskim dodatkom; pri tem se kmetijski dohodki upoštevajo po katastrskem dohodku v dejanskem znesku, drugi redni dohodki pa brez zmanjšanja.
35.	člen
Orjtova za določitev regresa pri nakupu osebnega avtomobila je znesek 22.000 dinarjev, pri nakupu motornega kolesa ali skuterja pa prodajna cena vozila.
36.	člen
(1)	Ce umre invalid I. do IV. skupine ali invalid
V.	do X. skupine, ki je dobival invalidski dodatek, gre tistemu, ki oskrbi pogreb, pogrebnina za pogrebne stroške.
(2)	Pogrebnina gre tudi ob smrti uživalca družinske invalidnine, ki je dobival invalidski dodatek.
(3)	Pogrebnina gre v zneskih, ki jih določajo predpisi o zdravstvenem zavarovanju.
37.	člen
(1)	Invalidi in drugi uživalci pravic po tem zakonu imajo pravico do povračila potnih stroškov ter stroškov za hrano in nastanitev med potjo in prebivanjem v drugem kraju, če jih je pristojni organ poslal ali poklical tja zaradi uveljavitve oziroma uživanja pravic po tem zakonu.
(2)	Pravico do povračila potnih stroškov ter stroškov za hrano in nastanitev imajo uživalci pravic po tem zakonu tudi za spremljevalca, če je bil ta po mnenju zdravnika posameznika oziroma zdravniške komisije ali zdravstvene organizacije združenega dela uživalcu med potjo in prebivanjem v drugem kraju potreben.
(3)	Glede povračila potnih stroškov ter stroškov za hrano in nastanitev se smiselno uporabljajo ustrezne določbe zveznih predpisov o vojaških invalidih.
8.	Začetek, trajanje in prenehanje pravic
38.	člen
(1) Invalidski dodatek in družinski dodatek gresta od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Ce je vložtena zahteva, preden je izdana odločba o priznanju pravice do invalidnine, gre invalidski dodatek oziroma družinski dodatek od prvega dne naslednjega
meseca po mesecu, od katerega je priznana pravica do invalidnine.
(2j Otroški dodatek gre od dneva, ki je določen po predpisih o otroškem dodatku.
(3)	Oskrbnina gre od prvega dne naslednjega meseca, ko je invalid nastopil poklicno rehabilitacijo.
(4)	Druge invalidske pravice je mogoče uveljaviti šele od dneva, ko mu je bila priznana pravica do invalidnine.
39.	člen
(1)	Pravice po tem zakonu trajajo, dokler so dani pogoji, ki so s tem zakonom predpisani za pridobitev in uživanje teh pravic.
(2)	Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se začeto zdravljenje nadaljuje do konca, vendar ne dalj kot šest mesecev po prenehanju z zakonom predpisanih pogojev; začeta poklicna rehabilitacija in prejemanje oskrbnine se nadaljujeta do konca rehabilitacije, vendar največ še dve leti, če gre za invalida, ki je med rehabilitacijo izgubil lastnost invalida, ker se mu je invalidnost zmanjšala pod določeni minimum.
40.	člen
(1) Ce je invalid ali kdo drug, ki uživa pravico do invalidskega dodatka oziroma družinskega dodatka, s Pravnomočno sodbo obsojen na zapor do šestih mesecev, mu gre medtem, ko prestaja kazen, za kolikor je daljša kot mesec dni, 50 c'o invalidskega dodatka oziroma družinskega dodatka, če preživlja družinske člane iz 7. člena tega zakona; če pa ne preživlja takih družinskih članov, mu za ta čas ne gre invalidski dodatek oziroma družinski dodatek. Ce obsojeni uživa invalidski dodatek oziroma družinski dodatek skupaj z drugimi, se izplačuje drugim souživalcem nezmanjšan dodatek.
. (2) Ce je invalid ali kdo drug, ki uživa invalidske Pravice, s pravnomočno sodbo obsojen na zapor daljši kot šest mesecev ali na strogi zapor, mu ne gredo invalidske pravice tisti čas, ko prestaja kazen.
(3)	Upravni organ, ki odloča o invalidskih pravicah, lahko določi, da se družinskim članom invalida I. do VII. skupine, ki prestaja kazen nad šest mesecev zapora ali kazen strogega zapora, izplačuje ta čas invalidski dodatek, do katerega bi imeli pravico, če bi invalid umrl, vendar največ znesek njegovega invalid-skega dodatka, razen če je bil tak invalid obsojen na kaznivo dejanje iz koristoljubnosti, s katerim je bila Prizadeta škoda družbenemu premoženju.
(4)	Ce je invalid ali kdo drug, ki uživa invalidske Pravice, v preiskovalnem zaporu, se izplačuje družini, ki jo uživalec preživlja, polovica njegovega invalidnega dodatka ali družinskega dodatka. Zadržana polovica se izplača uživalcu pozneje, če je kazenski postopek s pravnomočno odločbo ustavljen ali če je uživalec s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe oziroma
je obtožba zoper njega zavrnjena, toda ne zaradi •^Pristojnosti sodišča.
41.	člen
Pravic po tem zakonu ni mogoče prenesti na dru-8ega.
42.	člen
Invalidi in druge osebe, ki uživajo pravice po tem zakonu, morajo prijaviti pristojnemu upravnemu orga-vsako osebno spremembo ali spremembo v dejan-skih okoliščinah, ki vpliva na posamezno pravico ali nlen obseg.
III.	POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC
43.	člen
(1)	Pravice po tem zakonu se uveljavljajo na zahtevo upravičenca.
(2)	O pravicah po tem zakonu odloča na prvi stopnji pristojni občinski upravni organ za socialno varstvo.
(3)	O regresni zahtevi za nakup motornega vozila odloča republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo.
(4)	Za nadzorstvo nad delom občinskih upravnih organov organizira republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo revizijsko in instruktorsko službo.
44.	člen
(1)	Pristojni občinski upravni organi morajo voditi evidenco o uživalcih invalidskega dodatka, družinskega dodatka in otroškega dodatka, ki zagotavlja zbiranje potrebnih statističnih podatkov.
(2)	Pristojni občinski upravni organi pošiljajo poročila s podatki iz evidence po stanju na koncu polletja.
(3)	Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo izda natančnejše predpise o evidenci.
45.	člen
(1)	V postopku za uveljavljanje pravic po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če ni v tem zakonu drugače predpisano.
(2)	Občinski upravni organ, ki vodi postopek, mora uradno preskrbeti listine, s katerimi se dokazuje kakšno dejstvo ali stanje, ki ima pomen za izdajo ali izvršitev odločbe ali za kakšno upravno dejanje v korist stranke, če spada izdaja take listine v pristojnosti kateregakoli organa te občine.
(3)	Odločbo o pravicah po tem zakonu, kj je postala v upravnem postopku dokončna, je mogoče razveljaviti po nadzorstveni pravici, če je bil z njo prekršen materialni zakon v korist posameznika, in sicer najpozneje v petih letih od dneva, ko je postala dokončna.
46.	člen
Zdravniške komisije, ki so po zveznem zakonu o vojaških invalidih pristojne za ugotavljanje invalidnosti, dajejo izvid in mnenje o pridobitni nezmožnosti, če je pridobitna nezmožnost pogoj za posamezno pravico po tem zakonu.
47.	člen
(1)	Odločbo prve stopnje, s katero je komu priznan invalidski' dodatek, družinski dodatek, otroški dodatek ali pravica do poklicne rehabilitacije in oskrbnine, je treba predložiti v revizijo.
(2)	Revizijo 'opravlja po uradni dolžnosti republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo.
(3)	Ce je vložena zoper odločbo prve stopnje pritožba, se odloči o reviziji in o pritožbi z isto odločbo.
(4)	Revizija in pritožba ne odložita izvršitve odločbe, razen če gre za odločbo, s katero je priznana pravica do poklicne rehabilitacije oziroma oskrbnine.
48.	člen
(1)	V reviziji lahko da upravni organ druge stopnje k odločbi prve stopnje soglasje ali pa jo spremeni, odpravi ali razveljavi v škodo ali korist stranke, če s tem ni prizadeta pravica koga drugega.
(2)	Organ prve stopnje, katerega odločba je bila v reviziji odpravljena ali razveljavljena in vrnjena v ponoven postopek, izda novo odločbo.
(3)	Novo odločbo prve stopnje je treba predložiti v revizijo: v njej se preizkusi samo to, ali je nova odločba v skladu z razlogi, zaradi katerih je bila prejšnja prva odločba odpravljena ali razveljavljena.
49.	člen
Ce zoper odločbo organa prve stopnje, Iti jo je treba predložiti v revizijo, ni vložena pritožba, revizija pa ni odpravljena v treh mesecih od dneva, ko organ druge stopnje prejme zadevo, se šteje, da je revizija opravljena in da je k odločbi dano soglasje.
50.	člen
(1)	Zoper odločbo druge stopnje in zoper odločbo, s katero je bila v reviziji spremenjena odločba prve stopnje, je mogoč upravni spor.
(2)	Zoper odločbo v reviziji ni mogoč upravni spor, če je bila z njo odločba prve stopnje odpravljena ali razveljavljena in vrnjena organu prve stopnje v ponoven postopek, ne glede na to, ali je bila zoper odločbo prve stopnje vložena pritožba ali ne.
51.	člen
(1)	Odločbe, s katerimi so komu priznane pravice po tem zakonu, se izvršujejo uradno. Odločbe izvršuje pristojni upravni organ prve stopnje.
(2)	Odločba druge stopnje, s katero je bila v revizijskem oziroma v revizijskem in pritožbenem postopku prva odločba spremenjena, se izvrši po njeni vročitvi organu prve stopnje.
52.	člen
(1)	Stroške v zvezi s postopkom za priznanje pravic po tem zakonu trpi organ, ki vodi postopek.
(2)	V postopku za priznanje pravic po tem zakonu se ne plačujejo takse.
53.	člen
Invalidi in druge osebe, ki imajo pravico do otroškega dodatka ali pogrebnine po tem zakonu in po drugih republiških predpisih, uveljavljajo te pravice samo po drugih predpisih.
IV.	POVRNITEV ŠKODE
54.	člen
Uživalec pravic po tem zakonu, ki mu je bilo izplačanega kaj, do česar ni imel pravice, mora vrniti prejeti znesek pod pogoji, ki jih določa zvezni zakon 9 'vojaških invalidih.
V.	KONČNE DOLOČBE
§5. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati:
(1)	Zakon o vojaških vojnih indvalidih (Uradni list SRS, št. 27-205/68, št. 21-125/70 in št. 49-371/72);
(2)	Pravilnik o določitvi indikacij in kontraindikacij za zdravljenje vojaških vojnih invalidov v naravnih zdraviliščih (Uradni list SRS, št. 12-79/70).
56. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v ^ Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
239.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o vojaških pokopališčih in
grobovih
Razglaša se zakon o vojaških pokopališčih ih grobovih, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 5. julija 1973 in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 18. julija 1973.
St. 352-13/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o vojaških pokopališčih in grobovih
1.	člen
Vojaška pokopališča in grobovi na obrhočju SR Slovenije se urejajo in vzdržujejo po tem zakonu tako, da se padlim izkazuje dolžno spoštovanje in ohrani viden spomin na njihove žrtve.
Vojaška pokopališča in grobovi so pod posebnim družbenim varstvom .
2.	člen
Vojaška pokopališča in grobovi po tem zakonu so:
1.	pokopališča in grobovi borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije, jugoslovanskih vojnih ujetnikov, internirancev in drugih žrtev sovražnikovega nasilja iz druge svetovne vojne in iz prejšnjih vojn;
2.	pokopališča in grobovi pripadnikov zavezniških armad iz druge svetovne vojne in Iz prejšnjih vojn;
3.	pokopališča in grobovi pripadnikov drugih tujih armad ali odredov.
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na vojaške grobove, veljajo tudi za kostnice, grobnice, spomenike in spomeniška obeležja.
3.	člen
Vojaška pokopališča in grobovi se morajo redno urejati in dostojno vzdrževati v skladu s krajevnimi navadami.
Grobovi morajo biti označeni s spomeniki ali z drugimi trajnimi znamenji.
4.	člen
Vojaška pokopališča in grobovi se urejajo na podlagi dolgoročnega programa za urejanje in vzdrževanje vojaških pokopališč in grobov. Program za urejanje in vzdrževanje vojaških pokopališč in grobov sprejme občinska skupščina najmanj za dobo pet let.
V primeru iz drugega odstavka 8. člena tega zakona mora občinska skupščina, preden sprejme program za urejanje in vzdrževanje vojaških pokopališč in grobov, pridobiti soglasje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije.
Za urejanje in vzdrževanje vojaških pokopališč in grobov in za zaščito spomenikov in znamenj skrbi ob-
Cina, na katere območju so taka pokopališča in grobovi. Občinska skupščina z odlokom določi, za katera pokopališča in grobove skrbi krajevna skupnost in pod kakšnimi pogoji.
Izvršni svet skupščine SR Slovenije z odlokom določi, katera grobišča borcev narodnoosvobodilne vojne in žrtev fašističnega terorja so posebnega zgodovinskega pomena in imajo značaj kulturnega spomenika. Za firejanje in vzdrževanje teh grobišč skrbi SR Slovenija.
Organizacija Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne, Zveze mledine Slovenije in druge družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela lahko v sporazumu z občinsko skupščino prevzamejo neposredno skrb za urejanje in vzdrževanje posameznih pokopališč in grobov borcev narodnoosvobodilne vojne.
5.	člen
Vojaška pokopališča in grobovi, ki so razglašeni za kulturne spomenike, se urejajo in vzdržujejo po predpisih o varstvu kulturnih spomenikov.
6.	člen
O zbiranju posmrtnih ostankov borcev iz 1. točke
2.	člena tega zakona in o prekopu v skupne grobnice ali v posamezne grobove na sedanjih pokopališčih oziroma na novih za ta namen urejenih pokopališčih, odloča občinska skupščina.
Grobovi narodnih herojev so posebej zaščiteni in je spreminjanje grobov in prekopavanje posmrtnih Ostankov možno samo s soglasjem občinske skupščine. Za grobove narodnih herojev skrbi občina, če niso z odlokom izvršnega sveta skupščine SR Slovenije označeni kot kulturni spomenik.
Posmrtnih ostankov padlih, ki so pokopani v urejenih in vzdrževanih grobovih ali v skupnih grobnicah in so označeni s spomeniki ali z drugimi trajnimi znamenji, se ne sme prekopavati.
Preden občinska skupščina odloči o prekopu v smislu prvega odstavka tega člena, zahteva mnenje in Predloge organizacije zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne in drugih zainteresiranih družbenopolitičnih organizacij.
7.	člen
Posmrtni ostanki pripadnikov zavezniških in tujih armad ali odredov iz 2. in 3. točke 2. člena tega zakona, ki so pokopani v posameznih grobovih in na manjših pokopališčih, se lahko zberejo in pokopljejo ha sedanjih ali na v ta namen urejenih novih pokopali-ščih. če to zahteva dostojnejša ureditev in vzdrževanje ali izvajanje usfcanlstičnih dokumentov.
O prekopu iz prejšnjega odstavka odloči republiški sekretariat za urbanizem, potem ko dobi mnenje Pristojnega urada za mednarodno sodelovanje izvršne-Ea sveta skupščine SR Slovenije.
Prekop posmrtnih ostankov borcev opravi pristojni °rgan občinske skupščine, pa katere območju so po-®amezni grobovi in manjša pokopališča borcev.
Prekop in druga vprašanja v zvezi z vojaškimi Pokopališči in grobovi iz 2. in 3. točke 2. člena tega
zakona se lahko po načelu vzajemnosti rešujejo tudi drugače, če je tako določeno v meddržavnem sporazumu.
8.	člen
Občina zagotovi finančna sredstva, ki so potrebna za prekop posmrtnih ostankov borcev ter za urejanje in vzdrževanje vojaških pokopališč in grobov iz 1. točke 2. člena tega zakona, SR Slovenija pa finančna sredstva, ki so potrebna za urejanje in vzdrževanje drugih vojaških pokopališč in grobov.
SR Slovenija zagotovi v skladu s programom za urejanje in vzdrževanje vojaških pokopališč in grobov tudi del finančnih sredstev za prekop posmrtnih ostankov borcev ter za urejanje in vzdrževanje vojaških pokopališč in grobov iz 1. točke 2. člena tega zakona za tista občinska območja, na katerih je veliko število vojaških pokopališč in grobov, pa občini same ne zmorejo vseh finančnih obremenitev za urejanje in vzdrževanje takih pokopališč in grobov.
Organizacije iz petega odstavka 4. člena tega zakona lahko tudi same financirajo urejanje in vzdrževanje vojaških pokopališč in grobov.
9.. člen
Pokopališča in grobovi pripadnikov tujih armad v SR Sloveniji se vzdržujejo in zaznamujejo v skladu z mednarodnimi obveznostmi Jugoslavije.
10.	člen
O vojaških pokopališčih in grobovih hrani dokumentacijo in vodi evidenco za območje občine za komunalne zadeve pristojen upravni organ občinske skupščine, za območje republike pa republiški sekretariat za urbanizem.
Način zbiranja in hrambe dokumentacije ter vodenja evidence o vojaških pokopališčih in grobovih predpiše z navodilom republiški sekretar za urbanizem v roku šestih mesecev, potem ko začne veljati ta zakon.
11.	člen •
Občinske skupščine so dolžne v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona urediti zemljiškoknjižno stanje vseh vojaških pokopališč in grobov.
12.	člen
Republiški sekretar za urbanizem izda navodila o tem, kako se urejajo in vzdržujejo vojaška pokopališča in grobovi iz 2. in 3. točke 2. člena tega zakona; preden izda navodilo mora dobiti mnenje urada za mednarodno sodelovanje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije.
13.	člen
Ko začne veljati ta zakon, se preneha uporabljati na območju SR Slovenije v skladu z določbo 26. točke prvega odstavka 13. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71 in 54/72) zakon o pokopališčih borcev (Uradni list FLRJ, št. 52/61 in SFRJ, št. 9/65).
14.	člen
. i
240.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o visoki tehniški šoli v .Mariboru
Razglaša se zakon o visoki tehniški šoli v Mariboru, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 5. julija 1973 in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 18. julija 1973.
St. 022-196/73
Ljubljana, dne. 18. julija 1973.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o visoki tehniški šoli v Mariboru
1.	člen
Višja tehniška šola v Mariboru, ki je bila ustanovljena z zakonom o višji tehniški šoli v Mariboru (Uradni list SRS, št. 38-196/59 in 4-26/71) se preosnuje v visoko tehniško šolo v Mariboru (nadaljnjem besedilu: visoka šola).
2.	člen
Visoka šola daje višjo in visoko izobrazba
3.	člen
Visoka šola vzgaja in izobražuje strokovnjake s področja tehniških ved.
4.	člen
Pouk, ki daje visoko izobrazbo, se uvaja postopoma po oddelkih. V tretjem letniku oddelka za strojništvo se začne v šolskem letu 1973/74; statut visoke šole pa določi, kdaj se, uvede pouk za visoko, izobrazbo še na drugih oddelkih.
5.	člen
Statut visoke šole določi postopek za izvolitev prvih učiteljev iz 40. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list SRS, št. 14-152/65).
6.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
nije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 18. julija 1973.
St. 402-187/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o nadomestilu dela obresti za določene kredite podjetja lnex Adria Aviopromet
1.	člen
Podjetju Inex Adria Aviopromet zagotavlja Socialistična republika Slovenija nadomestilo za del obresti v višini 3 "/o na leto za kredite. Ri jih je to podjetje najelo za nakup štirih reaktivnih potniških letal tipa DC-9 v skupnem znesku 22,837.705,13 ameriških dolarjev.
2.	člen	. i
Nadomestilo za del obresti po prejšnjem členu bo Socialistična republika Slovenija zagotovila iz posebnega računa sredstev Socialistične republike Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti v skupnem znesku 27,918.687,25 dinarjev.
Sredstva iz prejšnjega odstavka bo Socialistična republika Slovenija zagotovila po naslednji dinamiki:
din
10,000.000,00 9,136.884,95 3,895.014,10 2,713.420,55 1,572.180,25 525.321,70 75.865,70
3.	člen
Sredstva, ki jih Socialistična republika Slovenija zagotavlja podjetju Inex Adria Aviopromet po tem zakonu lahko podjetje uporabi samo za nakup letal.
4.	člen
Republiški sekretar za finance, v soglasju z republiškim sekretarjem za gospodarstvo, sklene s podjetjem Inex Adria Aviopromet pogodbo o pogojih ih o letni dinamiki črpanja sredstev iz 2. člena tega zakona.
5.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
leta 1973 največ do , leta 1974 največ do leta 1975 največ do leta 1976 največ do leta 1977 največ do leta 1978 največ do leta 1979 največ do
241.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o nadomestilu dela obresti za določene kredite podjetja Inex Adria Aviopromet
Razglaša se zakon o nadomestilu dela obresti za določene kredite podjetja Inex Adria Aviopromet. ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slove-
242.
Na podlagi 2. točke amandmaja J-,1 k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skup' ščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah *a' kona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanji ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slo'
\
veni j e na seji republiškega zbora in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 18. julija 1973.
St. 191-27/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
1.	člen
Za 14. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54-399/72) se doda nov 14, a člen, ki se glasi:
»Pokojninski dodatek se odmerr po zavarovančevem poprečnem megečnem osebnem dohodku, doseženem v zadnjih 12 mesecih pred začetkom izplačevanja pokojnine.«
2.	člen
23. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Upokojenec, ki je uveljavil' starostno pokojnino s pokojninska dobo 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska) in je ponovno stopir v delovno razmerje, začel opravljati samostojno dejavnost ali začel delo na podlagi pogodbe o delu, njegova pokojnina in dohodek iz takšnega dela pa skupaj presegata dvojni znesek poprečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih iz prejšnjega leta v SR Sloveniji, plačuje skupnosti poseben prispevek.
Poseben prispevek se izračuna tako. da se na davek iz skupnega dohodka občanov, ki ga plača upokojenec po predpisih o davkih občanov, uporabi količnik 0,7. Poseben prispevek se ne odšteva pri ugotavljanju čistega dohodka za odmero davka iz skupnega dohodka občanov.
Upokojenec, čigar dohodek iz dela po prvem odstavku tega člena ne presega 30 0/o od letnega poprečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih iz prejšnjega leta v SR Sloveniji, ne plačuje posebnega prispevka.
Glede odmere in pobiranja posebnega prispevka veljajo predpisi o davkih občanov.
Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za upokojenca, ki je uveljavil starostno pokojnino kot borec NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10 1943 s Pokojninsko dobo 35 oziroma 30 let. Te določbe se uporabljajo tudi za upokojenca, ki je uveljavil starostno pokojnino pred dopolnitvijo pokojninske dobe 40 oziroma 35 let, in za uživalca družinske pokojnine, če se zaposlita z manj kot polovico delovnega časa oziroma če opravljata delo na podlagi pogodbe o delu.«
3.	člen
V	106. členu se črta besedilo »po 61. členu temelj-hoga zakona o pokojninskem zavarovanju.«
4.	člen
V	108 členu se dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:
»Cas iz prejšnjega odstavka se všteva v posebno dobo tudi osebam, ki so bile pa pobudo družbenopoli-*'čnih organizacij naseljene v kraju kmetijske delovne zadrU!;e 7 namenom, da bi bili pobudniki zadružnega ob ustanavljanju in delovanju zadruge, čeprav Preti vstopom v zadrugo niso bile v delovnem razmerju
ali so šele po preteku šestih mesecev po prenehanju prejšnjega delovnega razmerja, po demobilizaciji ali po odslužitvi kadrovskega roka ali po končani strokovni usposobitvi postale člani zadruge. Ali oseba izpolnjuje pogoj iz prejšnjega stavka, se ugotavlja v postopku za ugotavljanje pokojninske dobe na podlagi mnenja organa, ki ga določi občinska skupščina.
Zavarovancu, ki je bil član kmetijske delovne zadruge, se v posebno dobo všteva čas dela v zadrugi, če je delal do prenehanja zadruge in je po prenehanju zadruge svojo kmetijo odsvojil za kmetijstvo v družbeni lastnini ali če mu je bila z ukrepom upravnega organa kmetija odvzeta v celoti oziroma v pretežni meri in če je zato moral nastopiti delo v organizaciji združenega dela.
Cas iz prvega odstavka tega člena se všteva v posebno dobo tudi osebam, ki so že pred 1. januarjem 1973 nastopile delo v organizaciji združenega dela ali se prijavile za zaposlitev.«
5.	člen
Za 109. členom se doda nov 109. a člen, ki se glasi:
»Določba 14. a člena tega zakona se uporablja tudi za upokojence, ki so zahteve za uveljavitev pravice do pokojnine vložili po 1. januarju 1972; že izdane odločbe se uskladijo s to dolpčbo s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona.«
6.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. določbe 2. člena tega zakona se uporabljajo od 1. januarja 1973, določbe 3. člena pa od 1. aprila 1973.
«	243.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kjnetov
Razglaša se' zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji socialno-zdravstve-nega zbora dne 18, julija 1973.
St. 191-28/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov
1.	člen
V 15. členu zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13-133/72) se drugi odstavek črta.
2.	člen
V	16. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Za zavarovanca se šteje tudi zakonec zavarovanca iz prejšnjega odstavka.«
Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek, ki pa se spremeni tako, da se glasi:
»Z zavarovancem je glede pravice do starostne pokojnine izenačena (15. člen) tudi oseba, ki je pred uvedbo starostnega zavarovanja kmetov bila lastnik kmetije, pa je svojo kmetijo izročila osebi, ki ima ob uveljavitvi tega zakona lastnost zavarovanca po prvem odstavku tega člena.«
3.	člen
V	uvodnem besedilu prvega odstavka 17. člena se za besedo »zavarovanec« vnese besedilo »(prvi in drugi odstavek 16. člena).«
Za prvim odstavkom 17. člena se dodasta nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Če zavarovanec pred dopolnitvijo predpisane starosti (3. točka 'prejšnjega odstavka in 66. člen) izroči kmetijo osebi, ki s prevzemom kmetije postane zavarovanec po tem .zakonu, lahko ob dopolnitvi predpisane-starosti uveljavlja pravico do starostne pokojnine pod pogojem, da tudi po izročitvi kmetije ostane zavarovan v zdravstvenem zavarovanju kmetov (čakalna doba). Isto velja v primeru, če zavarovanec izroči kmetijo osebi, ki že ima lastnost zavarovanca po prvem odstavku 16. člena tega zakona, pa se le-ta zaveže plačevati prispevek v višini, kot bi ga plačeval izročitelj kmetije, če bi bil sam zavezanec prispevka.
Zakonec zavarovanca, (drugi odstavek 16. člen), ki ni lastnik ali solastnik kmetije, pridobi pravico do starostne pokojnine, če izpolnjuje pogoje iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena. Ta zakonec zadrži lastnost zavarovanca in lahko uveljavlja pravico do starostne pokojnine tudi v primeru iz prejšnjega odstavka ali če je zakonec — zavarovanec umrl pred njim.«
Sedanji drugi odstavek postane četrti odstavek, ki pa se spremeni tako. da se med besedi »zavarovanca« in »prevzame« vstavijo besede »ali še za časa njegovega življenja«.
4.	člen
18. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Pravico do starostne pokojnine ima oseba, izenačena z zavarovancem (tretji odstavek 16. člen), če izpolnjuje naslednje pogoje:
1.	da jo je prevzemnik kmetije dolžan preživljati;
2.	da je ob uveljavljanju pravice do pokojnine dopolnila predpisano starost (3. točka prvega odstavka 17. člena-in 66. člen).«
5.	člen
22. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Po smrti osebe, izenačene z zavarovancem (tretji odstavek 16. člena), ima njegov zakonec pravico do družinske pokojnine, ko dopolni predpisano starost (3. točka prvega odstavka 17. člena in 66. člen):
1.	če je bil umrli zakonec ob smrti uživalec starostne pokojnine po tem zakonu ali,
2.	če je umrli zakonec ob smrti izpolnjeval pogoj iz 1. točke 18 člena tega zakona.
Pravico do družinske pokojnine ima tudi zakonec osebe, katere kmetijo je po sklepu zapuščinske razprave po tej osebi prevzel dedič ali jo je pozneje prev-
zel nekdo, ki je zavarovanec po tem zakonu in ki je zakonca umrlega dolžan preživljati.
Osebe iz prejšnjih dveh odstavkov so upravičene do družinske pokojnine, ne glede na to, v kakšnem sorodstvenem razmerju so z zavarovancem, in ne glede na to, kdaj je umrl njihov zakonec.«
6.	člen
23.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zakonec zavarovanca (drugi odstavek 16. člena),
oseba iz drugega in tretjega odstavka 17. člena ter oseba iz 18. in 22. člena tega zakona lahko uveljavlja pravico do pokojnine le, če ima lastnik kmetije v času, ko ta oseba uveljavlja pravico do pokojnine, lastnost zavarovanca iz prvega odstavka 16. člena tega zakona.«
7.	člen	>
24.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Pogoj izročitve kmetije oziroma obveznost plačevanja prispevka (4. točka prvega odstavka 17. člena) velja tudi za zavarovanca-zakonca (drugi odstavek 16. člena), ki uveljavlja pravico do starostne pokojnine, če je ob uveljavljanju pravice lastnik ali solastnik kmetije.«
8.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
244.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o prenehanju veljavnosti zakona o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe
Razglaša se zakon o prenehanju veljavnosti zakona o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 18. julija 1973.
St. 420-19/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o prenehanju veljavnosti zakona o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe
1. člen
Zakon o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe (Uradni list SRS, št. 40-295/68, 12-97/69 in 14-118/73) preneha veljati.
Z dnem .uveljavitve tega zakona se v SR Sloveniji preneha uporabljati kot republiški zakon tudi temeljni zakon o prispevku od sredstev skupne porabe (Uradni list SFRJ, št. 54-698/67, 24-280/68 in 50-558/ 68).
„	2. člen
in
245.
V skladu z drugim odstavkom 2. točke VII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je skupščina SR Slovenije na sejah republiškega in gospodarskega zbora dne 18. julija 1973 sprejela
ODLOK.
o regresu za časopisnl-roto papir, ki se uporabi za politično-informativni in mladinski tisk v letu 1973
I
Socialistična republika Slovenije zagotavlja sredstva za regres za časopisni-roto papir, ki se uporabi za politično-informativni in mladinski tisk v Socialistični republiki Sloveniji v letu 1973 v skupnem znesku 12,163.720 dinarjev.
Sredstva iz prejšnjega odstavka zagotavlja Socialistična republika Slovenija po finančnem načrtu posebnega računa sredstev Socialistične republike Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 8/73).
II
Sredstva iz prejšnje točke se bodo porabila' za regres naslednjim koristnikom v spodaj določeni višini:
-	din
DELO, Ljubljana	5,739.002
DNEVNIK, Ljubljana	1,349.017
VEČER, Maribor	2,107.041
TEDNIK, Ptuj	16.532
VESTNIK, Murska Sobota	79.093
PRIMORSKE NOVICE, Koper	56.710
NOVI TEDNIK, Celje	86.496
DOLENJSKI LIST, Novo mesto	209.605
GLAS, Kranj	139.500
KMEČKI GLAS, Ljubljana	352.603
TV 15, Ljubljana	247.883
NASA ZENA, Ljubljana	282.064
KOMUNIST, Ljubljana	307.049
OBČAN, Ljubljana	15.150
DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana	82.500
MLADINA, Ljubljana	262.516
PIONIRSKI LIST, Ljubljana	360.225
PIONIR, Ljubljana	143.063
CICIBAN, Ljubljana	156.748
OTROK IN DRUŽINA, Ljubljana	36.184
KURIRČEK, Ljubljana	130.119
GLASBENA MLADINA SLOVENIJE, Ljubljana	4.620
III
Sredstva'po tem odloku se zagotavljajo v skladu z dinamiko priliva in uporabe sredstev po finančnem bačrtu posebnega računa sredstev Socialistične repu-bke Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za ^°sPošcvanje nekaterih gospodarskih dejavnosti za leto 1973.
IV
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 426-3/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher, 1. r.
246.
V skladu s 149. členom ustave Socialistične republike Slovenije je skupščina SR Slovenije na sejah republiškega zbora dne 5. julija 1973 in prosvetno-kulturnega zbora dne 18. julija 1973 sprejela
ODLOK
o sofinanciranju izgradnje študentskega paviljona in študentske ambulante združenja visokošolskih zavodov v Mariboru
I
S tem odlokom zagotavlja Socialistična republika Slovenija združenju visokošolskih zavodov v Mariboru za sofinanciranje izgradnje študentskega paviljona in ambulante iz republiškega proračuna sredstev v višini 2.809.600 dinarjev, od tega:
—	2.531.169 dinarjev za odplačilo dolga
—	278.431 dinarjev za plačilo obresti
II
Socialistična republika Slovenija zagotovi združenju visokošolskih zavodov v Mariboru sredstva iz prejšnje točke v letu 1974 v naslednjih obrokih:
£5. 4. v višini 594.441 dinarjev
25.	5. v višini 594.441 dinarjev
25. 6. v višini 594.441 dinarjev
25. 7. v. višini 594.441 dinarjev
25. 8. v višini 222.000 dinarjev
1.	9. v višini 209.836 dinarjev
III
Za izvajanje tega odloka skrbita republiški sekretariat za finance in republiški sekretariat za prosveto in kulturo
IV
Sredstva za vse morebitne prekoračitve ali podražitve zagotovi investitor iz lastnih virov.
V
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-75/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
247.
Na podlagi 4. točke XXXIV. in 1. točke XXXV. ' amandmaja k ustavi SFRJ in 3. alinee prvega odstavka XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi z določbo četrtega odstavka 241. člena poslovnika skupščine SR Slovenije in z določbo 61. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 26-283/72) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 5. julija 1973 in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 18. julija 1973 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu za ratifikacijo četrte dopolnitve operativnega načrta za projekt krepitve integralnih služb za mater in otroka v Jugoslaviji, ki je bil podpisan 14. oktobra 1972 v Beogradu
Daje se soglasje k predlogu za ratifikacijo četrte dopolnitve operativnega načrta za projekt krepitve integralnih služb za mater in otroka v Jugoslaviji, ki je bil podpisan 14. oktobra 1972 v Beogradu.
St. 0100-38/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher, 1. r.
248.
Na podlagi druge alinee 2. točke XXIX. amandmaja k ustavi SFRJ in XLVI. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi z drugim- odstavkom 2. točke VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije in četrtim odstavkom 241. člena poslovnika skupščine SR Slovenije ter v skladu z 22. členom dogovora o skupnih osnovah za razširjeno reprodukcijo v kmetijstvu od leta 1973 do konca leta 1975 in o politiki pospeševanja proizvodnje na individualnih kmetijskih gospodarstvih z dne 6. julija 1973 je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 18. julija 1973 sprejela
ODLOK
o potrditvi dogovora o skupnih osnovah za razširjeno reprodukcijo v kmetijstvu od leta 1973 do konca leta 1975 in o politiki pospeševanja proizvodnje na individualnih kmetijskih gospodarstvih
Potrdi se dogovor o skupnih osnovah za razširjeno reprodukcijo v kmetijstvu od leta 1973 do konca leta 1975 in o politiki pospeševanja proizvodnje na individualnih kmetijskih gospodarstvih, ki so ga podpisali •predstavniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov dne 6. julija 1973.
St. 0100-41/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
249.
Na podlagi 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 58. člena zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 26-148/70) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 18. julija 1973 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa sklada Borisa Kidriča za leto 1972
Potrdi se zaključni račun sklada Borisa Kidriča za leto 1972, ki ga je sprejel upravni odbor sklada Borisa Kidriča ria seji dne 23. aprila 1973 in ki izkazuje dohodke v znesku 147,553.009,07 dinarjev, izdatke v znesku 132,217.966,73 dinarjev in preostanek sredstev v znesku 15,335.042,34 dinarjev.
St. 400-21/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher, 1. r.
250.
Na podlagi 149; člena ustave Socialistične republike Slovenije in 58. člena zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 26-148/70) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 18. julija 1973 sprejela
ODLOK
o potrditvi finančnega načrta sklada Borisa Kidriča za leto 1973
Potrdi se finančni načrt sklada Borisa Kidriča za leto 1973, ki ga je sprejel upravni odbor sklada Borisa Kidriča na seji dne 23. aprila 1973 in ki izkazuje dohodke v znesku 191.144.000 dinarjev ter izdatke v enaki višini.
St. 400-21/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher, 1. r.
251.
Na podlagi sedme alinee 2. točke amandmaja Ll k ustavi Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakonika, izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Izvršitev kazni se pogojno odloži:
Peternelju (Josip) Jožetu, se kazen 1 leta zapora pogojno odloži za 3 leta;
Razinger (Rudolf) Majdi, se kazen 18 mesecev zapora pogojno odloži za 3 leta;
V u c e 1 i č (Dušan) Dušici, se kazen 20 dni zapora pogojno odloži za 1 leto.
2.	člen
Neprestani del kazni se odpusti:
J e š e (Mdha) Danici.
3.	člen
Ta odlok začne .veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
‘ St. 26-2/73
Ljubljana, dne 19. julija 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
252.
Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in prve-Sa odsavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi s 16. členom zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28-180/71) je skupščina Socialistične republike Slovenije ha seji republiškega zbora dne 18. julija 1973 sprejela
ODLOK
a spremembah in dopolnitvah sveta SR Slovenije za narodno obrambo
I
Dolžnosti člana sveta SR Slovenije za narodno obrambo se razrešijo:
Marjan Dolenc, dosedanji republiški sekretar 2a gospodarstvo,
Živko P r e g e 1, dosedanji predsednik republiške konference Zveze mladine Slovenije,
Zora Tomič, dosedanji republiški sekretar za 2dravstvo in socialno varstvo,
Janez Vipotnik, dosedanji predsednik repub-liške konference SZDL Slovenije.
II
Prane Kočevar je bil razrešen funkcije repub-bškega sekretarja za narodno obrambo. S tem mu je tu<U prenehala funkcija tajnika sveta SR Slovenije za harodno obrambo po položaju.
Po položaju je tajnik sveta SR Slovenije za na-r°dno obrambo Miha Butara, republiški sekretar Za narodno obrambo.
III
„ Za člane sveta SR Slovenije za narodno obrambo Se ^volijo:
dr. Anton F a z a r i n c, republiški sekretar za dfavstvo in socialno varstvo,
Jože G 1 o b a č n i k , generalni sekretar republi-e8a sveta Zveze sindikatov Slovenije,
Ljubo J a s n i č , predsednik republiške konference Zveze mladine Slovenije,
Drago Petrovič, republiški sekretar za gospodarstvo,
Mitja Ribičič, predsednik republiške konference SZDL Slovenije.
IV
Sestav sveta SR Slvenije za narodno obrambo je naslednji:
predsednik:
Andrej Marinc, predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije,
tajnik:
Miha Butara, republiški sekretar za narodno obrambo,
člani:
dr. Anton F a z a r i n c, republiški sekretar za zdravstvo in socialno, varstvo,
Jože G 1 o b a č n i k', generalni sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije,
Vinko Hafner, sekretar komiteja mestne konference ZKS, Ljubljana;
Albert Jakopič, komisar glavnega štaba za splošni ljudski odpor SR Slovenije,
Ljubo J a s n i č , predsednik republiške konference Zveze mladine Slovenije,
* Slavko Korbar, predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik,
Marjan Orožen, republiški sekretar za notranje zadeve,
Drago Petrovič, republiški sekretar za gospodarstvo,
Bojan Polak, poveljnik glavnega štaba za splošni ljudski odpor SR Slovenije,
Mitja Ribičič, predsednik republiške konference SZDL Slovenije,
Franc Tavčar, poveljnik IX. armade.
St. 111-60/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
253.
Na podlagi 1. in 9. člena odloka o ustanovitvi stalnih odborov republiškega zbora skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 17-133/69) in 99. člena poslovnika republiškega zbora skupščine SR Slovenije je republiški zbor skupščine SR Slovenije na seji dne 18. julija 1973 sprejel
ODLOK
o razrešitvi predsednika in člana odbora za prosveto in kulturo republiškega zbora skupščine SR Slovenije in o izvolitvi predsednika tega odbora
V odboru za prosveto in kulturo se razrešita:
Ela U 1 r i h , dolžnosti predsednika,
Ivan Renko, dolžnosti člana.
Za predsednika odbora za prosveto in kulturo se se izvoli Ivan Renko.
St. 0202-1/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
254.
Na podlagi '26. in 32. člena poslovnika gospodarskega zbora skupščine Socialistične republike Slovenije je gospodarski zbor skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 18: julija 1973 sprejel
ODLOK
o izvolitvi člana odbora za proizvodnjo in blagovni promet gospodarskega zbora skupščine SR Slovenije
Za člana odbora za proizvodnjo in blagovni promet se izvoli Anton Pezdirc.
St. 0203-1/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije gospodarski zbor
Predsednik
Tone Bole 1. r.
255.
Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in na podlagi 16. člena zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 26-148/70) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 18. julija 1973 sprejela
ODLOK
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti, ki ga imenuje skupščina SR Slovenije v svet zavoda SR Slovenije za produktivnost dela v Ljubljani in o določitvi delovnih in drugih organizacij, ki delegirajo svojega predstavnika v ta svet
1.	V svet zavoda SR Slovenije za produktivnost dela se imenuje:
Marko K rž i š n i k , generalni direktor Titovih zavodov Litostroj, Ljubljana.
2.	Po enega predstavnika delegirajo: univerza v Ljubljani, gospodarska zbornica SR Slovenije, skupščina občine Ljubljana Bežigrad.
St. 111-78/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
256.
Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi s prvim odstavkom II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter na podlagi 18. člena zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list SRS. št. 26-148/70) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 18. julija 1973 sprejela
ODLOK
o soglasju k imenovanju direktorja elektroinštituta »Milana Vidmarja«, Ljubljana
Svetu elektroinštituta »Milana Vidmarja« Ljubljana, se da soglasje k imenovanju Vekbslava Korošca, dipl. elektro inženirja za direktorja elektroinštituta »Milana Vidmarja«. Ljubljana.
St. 111-45/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
257.
Na podlagi 17 alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in prvega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi z drugim odstavkom 42. člena zakona o službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 3-9/73) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 18. julija 1973 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika generalnega direktorja službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
Za namestnika generalnega direktorja službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji se imenuje
Jože Vidovič, direktor podružnice službe družbenega knjigovodstva. Ptuj.
St. 111-58/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
258.
Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi z 12. členom in 20. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 18. julija 1973 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani in o razrešitvi sodnika okrožnega sodišča v Novi Gorici
Razrešita se:
Gojmir K i t e k , dolžnosti sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 31. julija 1973 in
Danilo K e r t e 1, dolžnosti sodnika okrožnega sodišča v Novi Gorici.
St. 111-14/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
259.
Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4 alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 2. točke XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter z določbami 3. točke 91. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora skupščine SR Slovenije dne 18. julija 1973 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika za prekrške republiškega senata za prekrške
Razreši se
Margareta Lunder, dolžnosti sodnika za prekrške republiškega senata za prekrške.
St. 111-41/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
260.
Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi z 12. členom zakona o sodiščih sPlošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 18. julija 1973 sprejela
ODLOK
0 izvolitvi sodnikov okrožnega sodišča v Ljubljani
Za sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani se izvolita:
Danilo K e r t e 1, sodnik okrožnega sodišča v Novi Gorici in
Margareta Lunder, sodnica za prekrške republiškega senata za prekrške.
St. 111-14/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
261.
Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in 17. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 18. julija 1973 sprejela
ODLOK
o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Mariboru
I
Okrožno sodišče v Mariboru ima 318 sodnikov rotnikov.
II
po-
Za sodnike porotnike se izvolijo:
Karel Abram, delovodja, tovarna avtomobilov in motorjev Maribor;
Jože Adam, mizar, tovarna železniških vozil Boris Kidrič, Maribor;
Cilka A d 1 e š i č , saldokontistka, Pivovarna Laško, izpostava Maribor;
Katarina Antončič, upokojenka Plintovec 17, p. Zgornja Kungota;
Franc A n ž e 1, zasebni kmetovalec, Zgornje Ver-Jane 26, p. Gradišče v Slovenskih goricah;
Jovo A 11 a g i č . šef obrata, Viator, Maribor;
Vili A u d i č , sekretar, veletrgovina 1'anin, Maribor;
Karolina Auer, finančni knjigovodja, Opekarna Pragersko;
Jože Bauman, zasebni kmetovalec, Ana 32, p. Zgornja Ščavnica;
Silvija Beg-Prešeren, vodja finančnega sektorja, montažno podjetje Cevovod, Maribor;
Jože Bela, zasebni kmetovalec. Zgornja Senarska 26. p. Lenart;
Marija Beliš, pomočnik kadrovskega referenta, tovarna meril Slovenj Gradec;
Maksimilijan Berglez, poslovodja montaže, tovarna kovinske opreme Primat, Maribor;
Albina Bezjak; računovodska delavka. Slove-nija-vino, Ljubljana, obrat Jeruzalem, p. Ormož;
Majda Bezjak, vodja pisarne, postaja milice Lenart;
Leopoldina Bezlaj, šef gospodarsko-finančnega sektorja, lesnoindustrijsko podjetje Slovenj Gradec;
Anton Bobovnik, referent za promet In požarno varnost, skupščina občine Radlje ob Dravi;
Frida Borštner, trgovski poslovodja, trgovsko podjetje Ojstrica, Dravograd;
Ratko Bosančič, sekretar industrije metalnih polizdelkov Impol, Slovenska Bistrica;
Ivo Breznik, strojni tehnik-obratovodja, Jeklo, tovarna kovanih izdelkov Ruše;
Jože Brglez, zasebni kmetovalec, Brezje 9, p. Oplotnica;
Jernej B r o 1 i h , upokojenec, Maribor, Pohorskega bataljona 47;
Feliks Cafuta, tehnični vodja kmetijski kombinat Ptuj;
Kristina Cajn ko, knjigovodja, gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec;
Silveri Carli, višji kreditni referent, kreditna banka Maribor, podružnica Ptuj;
Marija C a r 11, zasebna kmetovalka, Zgornja Senarska 45, p. Gradišče v Slovenskih goricah;
Franc Četi, elektroli7,er, tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič, Kidričevo;
Franc Ciglar, kmetijski strojnik, kmetijski kombinat Ptuj;
Jakob Ciglar, upokojenec, Maribor, Taborska
6/1;
Julijana Cigler, • matičar, skupščina občine Radlje ob Dravi, krajevni urad Vuzenica;
Franc Cimerlajt, samostojni obrtnik, -Maribor, Ledine 4/a;
Danica Cvetko, referent za odpis bolniških stroškov, skupščina občine Ptuj;
Vida C a s, referent za kadrovske zadeve, skupščina občine Slovenj Gradec;
Albert C a sl, delovodja mizarske delavijft«, les-no-industrijsko podjetje Slovenj Gradec, obHat Prevalje;
Stefica C i ž m e k, glavna medicinska sestra, splošna bolnišnica Maribor, oddelek Pohorski dvor;
Ivan C r n č e c , tajnik zavod za duševne in živčno bolne, Hrastovec, p. Lenart v Slovenskih goricah;
Slavko Guček, upokojenec, Spodnja Voličina 2, p. Voličina;
Viktorija Dabič, predmetna učiteljica, osnovna šola Franca Osojnika, Ptuj;
Feliks Damiš, zasebni kmetovalec, Trotkova 5, p. Benedikt;
Janez Debeljak, tajnik, krajevna skupnost Sladki vrh, p. Šentilj v Slovenskih goricah;
Jože .Debevc, vodja dispozicijskega oddelka, Mariborska tekstilna tovarna Maribor;
Tone Demšar, upokojenec, Maribor, Kneza Koclja 23;
Rudi Dobnikar, upokojenec. Zgornja Polskava 2, p. Zgornja Polskava;
Rado Dolžan, vodja referata za naborne zadeve, skupščina občine Maribor;
Vlado Domanjko, trgovski poslovodja, trgovsko podjetje Potrošnik Izbira, Lenart v Slovenskih goricah;
Maks D o v e č a r, vodja praktičnega pouka, šolski center pri tovarni avtomobilov in motorjev, Maribor;
Jože D r e u, učitelj, osnovna šola Lenart v Slovenskih goricah;
Davorin Dugulin, delovodja, kmetijska zadruga Ruše;
Srečko Emeršič, upravnik, klub mladih Ptuj;
Rudi E r j a v c , vodja nabavnega sektorja, tovarna jeklenih konstrukcij in livarna Hoče;
Mirko Erjavec, predmetni učitelj, vodja učnih delavnic, šolski center Ravne na Koroškem;
Andrej E r 1 a č , inštruktor učencev industrija metalnih polizdelkov Impol, Slovenska Bistrica;
Andrej F a j m u t, tehnični vodja, rudniki svinca in topilnica Mežica;
Ožbalt F a j m u t. mojster, Gorenje Velenje, tovarna gospodinjske opreme;
Stefan Fakin, delavec, tovarna volnenih izdelkov Majšperk;
Klotilda Fekonja, gospodinja, Maina 10, p. Ju-rovski dol;
Tone Ferlinc, tehnolog, vodja grupe, mariborska livarna. Maribor;
Ljuba F i s t r o v i č, obratna evidentičarka, tovarna Svila, Maribor;	•
Ivan Fon, upokojenec, Miklavž 183/a, p.'Hoče;
Ivan Frangež, tajnik občinskega sindikalnega o veta Slovenska Bistrica;
Peter Frangež, strojni tehnik, tovarna avtomobilov in motorjev, Maribor;
Maks Gajšek, tehnolog, industrijsko gradbeno podjetje Monter, Dravograd;
Jože G ašperič, tajnik, krajevna skupnost Rotovž, Maribor;
Rafael Gašperin, upokojenec, Maribor, Slomškov trg 11/11; •
Jože Gašperšič, inženir gradbeništva, skupščina občine Ptuj;
Mihael Gobec, direktor. Radio Ptuj;
Franc Gornjak, vodja operative, gradbeno podjetje Slovenj Gradec;
Jože Gostenčnik, revirni vodja, gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, gozdni obrat Dravograd;
Branko G r a d i J n i k . elektrotehnik, vodja oddelka. Elektro Celje, poslovna enota Slovenj gradeč;
Janez Gradišnik, lanser proizvodnje, združeno podjetje Slovenske železarne, Ljubljana, železarne Ravne na Koroškem;
Vera Gradišnik, tehnični risar, tovarna avtomobilov in motorjev Maribor;
Anton Grašič, zasebni kmetovalec, Mali dol 13, p. Jakobski dol;
Franc Gregor, nadzornik, rudniki svinca in topilnica Mežica;
Alojz Greif, upokojenec, Spodnje Hoče 105, p-Hoče;
Ivan G r i m š i č . šef splošnega sektorja, gradbeno podjetje Gradles, Maribor;
Peter Gruber, skladiščnik. Stavbar, podjetje za visoke gradnje. Maribor;
Ema Guček, materialni knjigovodja, zavod za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marjana Borštnarja. Dornava, p. Gorišnica;
Ivan Hali. tehnični vodja, xgradbeno podjetje Stavbenik, Prevalje;
Adolf H e 1 c 1, strokovni učitelj, tovarna dušika Ruše;
Jože Hlade, upokojenec. Zgornja Kungota, n. h„ p. Zgornja Kungota;
Katarina Horvat, referent .za socialno zavarovanje, Pik, tovarna perila in konfekcije, Maribor;
Viktor Horvat, stekloslikar, steklarna Boris Kidrič, Rogaška Slatina, obrat Slovenska Bistrica;
Franc Hrastnik, vodja priprave dela, združeno podjetje Slovenske železarne, Ljubljana, železarna Ravne na Koroškem;
Ivan I g,n atijev, vodja splošnih služb, tovarna lesovine in lepenke Ceršak, p. Šentilj v Slovenskih goricah;
Borislav Ignjatovič, referent za obrambne zadeve, Piramida, pekarsko podjetje, Maribor;
Vinko 11 e r š i č . tehnični kontrolor, tovarna avtomobilov in motorjev Maribor;
Anton I va n č i č , skladiščnik, gozdno gospodarstvo Maribor,
Marjan Ivanovič, upokojenec, Maribor, Cesta zmage 93;
Alojz Ivanuša, zasebni kmetovalec. Frankovci 30, p. Ormož;
Maks Jabločnik, nadzornik vzdrževanja energetike, tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič-Kidričevo;
Vekoslav J a 1 u š i č , pomočnik upravnika, zapori Maribor;
Alojz Janžekovič, vodja splošnega sektorja, tovarna avtoopreme Ptuj;
Stefan Jazbec, upokojenec, Stedenice 7, p. Poljčane;
Stanko J e c e 1 j , upokojenec, Maribor, Ulica heroja Tomšiča 9/II;
Andrej Jerenko, orodni ključavničar, mariborska livarna, Maribor;
Rudolf J e r e t i n, upokojenec, Maribor, Trg revolucije 9;	.	'	'
Matija Jerič, zasebni kmetovalec, Leskovec, p. Pragersko;
Tone Jeseničnik, upokojenec, Maribor, Ulica Pregarčevih 12;
Jože Jur j ec, obratovodja. tovarna oblazinjenega pohištva Nova oprema. Slovenj Gradec;
Albin K a c . knjigotiskar. Mariborski tisk, Maribor, obrat Koroška tiskarna. Slovenj Gradec;
Beno Karner, obratovodja. lesnoindustrijsko Podjetje Slovenj Gradec, obrat Mislinja;
Drago K a u č e v i e , predmetni učitelj osnovna šola Ivana Cankarja. Maribor, podružnica Košaki;
Jo'že K a u e e v i e , trgovski pomočnik oddelko-vodja. trgovsko podjetje Panonija, Ptuj;
Drago Kek. referent za H linije, podjetje za PTT Promet. Maribor;
Miha Klančnik, zasebni kmetovalec. Podgorje 47, p. Slovenj Gradec;
Ivan Klemen, samostojni obrtnik, Libeliče 20, Dravograd;
Franc Klemenc, računovodja, kino Peca. Prevalje;
Marija Klobučar, knjigovodja. Agrokombinat, Lenart V Slovenskih goricah;
Jožica Knap. trgovska pomočnica, trgovsko podjetje Potrošnik Izbira. Lenart v Slovenskih goricah;1
Jožica K n e z , gospodinja, Ptuj. Tomšičeva 22;
Anton K o g e 1 n i k . delovodja, gradbeno podjetje Dravograd. Dravograd;
Roman K o g e 1 n i k . sekretar, tovarna rezalnega °rodja Prevalje;
Cvetka K o g 1 o t, učiteljica, osnovna šola Marti-na Konšaka. Maribor;
Miro K o 1 a k , upokojenec. Maribor. Aškerčeva 3;
Jože Kolar, samostojni obrtnik, Slovenska Bistrica, Partizanska 14;
Anton Kolenko,- upokojenec. Zgornja Polskava. P-h., p. Zgornja Polskava;
Sonja K o’m a r , referent za splošne gospodarske Nadeve, skupščina občine Radlje ob Dravi:
Marija .Kopač, projektant. Komuna projekt. Maribor;
Gordana Korban. obratni knjigovodja, tovarna Plastičnih in kovinskih izdelkov Jože Kerenčič. Ormož;
Jože Korošec, sekretar, splošna vodna skup-Post Drava—Mura. Maribor:
Alojz Kos, zasebni kmetovalec, Selnica ob Muri
P. Šentilj v Slovenskih goricah;
Branko Kos, direktor, komunalno stan9vanjsko P°djetje Lenart v Slovenskih goricah:
Franc Kosenburger, trgovski pomočnik. r80vsko podjetje Izbira. Ptuj:
v Franc Kosi. upokojenec. Velika Nedelja 1, p. eHka Nedelja:
Stanko Kosi. samostojni obrtnik. Ptuj. Rem-teva e.	•
, Aba foto-optično pod-
, Helmut Kovač, direktor etje. Maribor:
Marija Kovačič, administrator-likvidator. Agrokombinat, Lenart v Slovenskih goricah;
Robert Kovačič, disponent v predilnici, mariborska tekstilna tovarna, Maribor;
Ema Krajnc, tajnica, krajevna skupnost Melje, Maribor;
Štefka Kramberger, gospodinja, Lenart v Slovenskih goricah, -Radgonska 29;
Jožef Krampuž, upokojenec, Rače 200, p.Rače;
Anton K r e m z e r, gozdarski delovodja, gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, obrat Radlje ob Dravi;
Jožica Kranjc, blagovni knjigovodja, tovarna usnja Slovenj Gradec;
Milena K r e n k e r, strojni knjigovodja, gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec;
Anton. Kristl t vodja skladišča, cestno podjetje Maribor;
Jože Križančič, inženir agronomije, upravnik delovne enote, kmetijski kombinat Ptuj, delovna enota Pddlehnik;
Milan Križe, tehnolog strojne obdelave, tovarna avtoopreme Ptuj;
Boris K r n i č , brusilec, Sladkogorska tovarna kartona in papirja, Šentilj v Slovenskih goricah;
Svetozar Krstič, delavec, služba družbenega knjigovodstva Maribor;
Gabrijela Kuhar, referent za odmero davkov, skupščina občine Ormož;
Marija Kukovec, poenterka, industrija metalnih izdelkov Klemos, Lenart v Slovenskih goricah;
Matilda K u r b o s , upokojenka, Lovrenc na Pohorju 102. p. Lovrenc na Pohorju;
Ladislav K u r e č i č , upravnik stanovanjske enote, komunalno stanovanjsko podjetje Lenart v Slovenskih goricah;
Martin K u s t e c , šifrant proizvodnje, mariborska livarna. Maribor;
Lizika Lacko, tajnica, Zveza prijateljev mladine Ptuj;
Alojz L a d i n e k . zasebni kmetovalec. Hudi kot 12, p. Ribnica na Pohorju;
Ludvik Lampret, krojač-kontrolor, Kors, konfekcija oblačil. Rogaška Slatina;
Janez Langerholc, ravnatelj, osnovna šola Šmartno pri Slovenj Gradcu;
Franc Lazar, referent za požarno varnost, tovarna avtoopreme Ptuj;
Vinko Leskovar, vodja obratne pisarne, lesno industrijsko podjetje Slovenske Konjice, lesni obrat Oplotnica,*
f Marija Lešnik, usnjarski tehnik, Konus, industrijski kombinat Slovenske Konjice;
Pavel Lešnik, referent, skupščina občine Lenart;
Terezija Lešnik, profesor, pedagoška gimnazija Maribor;
Jože Letonja, upokojenec, Lenart v Slovenskih goricah. Ptujska 21;
Ernest Logar, vodja izobraževalnega centra, rudniki svinca in topilnica Mežica;
Alojz Lončarič, učitelj, osnovna šola Jakobski dol;
Marija Lončarič, predmetna učiteljica, osnovna šola Makole;
Radoslav Lorger, šef splošno kadrovskega sektorja, cestno podjetje Maribor;
Zlatko Lovrenčič, dipl. inž., šef odseka za geodetsko dokumentacijo in kataster, skupščina občine Maribor;
Anka M a h o v n e , upokojenka, Maribor, Partizanska 47/IV;
Bojan Majcen, dijak, Kidričevo 23, p. Kidričevo;
Karla Majcenovič, tajnik, temeljna izobraževalna skupnost Lenart;	'	<
Slavko M a 1 i š n i k , rudarski tehnik, rudniki svinca in topilnica Mežica; .
Maksim M a r i č i č , odgovorni vodja gradbišč, Atmos, tovarna industrijske opreme, metalnih konstrukcij in livarna, Hoče;
Mirko Marinič, poslovodja delavnice, brivsko frizersko podjetje Maribor;
Drago Marin o vič, referent za gradbeno pravne zadeve, skupščina občine Maribor;
Avgust Marušič, upokojenec, Maribor, Goriška 3;
Aleksandra Masten, trgovska pomočnica, Mercator, Ljubljana, poslovna enota Panonija, Ptuj;
Zvonko Masten, predsednik občinske konference Zveze mladine Ptuj;
Ivan Mazera, vodja obračuna osebnih dohodkov, tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič, Kidričevo;
Milena Medved, referent za varstvo družine,' skupščina občine Ptuj;
Jože M e n o n i, strugar, tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič, Kidričevo;
Franc Meško, gliničar — vodja izmene, tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič, Kidričevo;
Mihaela Mihelič, sekretar občinske konference Zveze združenj borcev NOV Dravograd;
Ivan Miklavžina, upokojenec. Crna na Koroškem, Rudarjevo 7;
Milojko Milinkovič, referent prodajnih ponudb. združeno podjetje Slovenske železarne, Ljubija-na, železarna Ravne na Koroškem;
Franc Mlakar, vodja priprave dela, Metalna tovarna'za investicijsko opremo in izvajanje inženiringa, Maribor;
Viktor Mravljak, kreditni referent. Ljubljanska banka, podružnica Slovenj Gradec;
* Jože Murko, sekretar, Košaki, tovarna, mesnih izdelkov. Maribor;
Janez M u r š a k , zasebni kmetovalec, Spodnja Voličina 16, p. Voličina;
Stanko N a j ž a r , kalkulant-normirec. tovarna plastičnih in kovinskih izdelkov Jože Kerenčič, Ormož;
Milka Nedeljkovič, ■ gospodinja, Maribor, Kamniška 26;	•	.
Franc N e d o h , upokojenec, Maribor, Cesta XIV. divizije 5;
Oto N e k r e p , sekretar občinske konference
SZDL Slovenska Bistrica;
’ Anton N o v a č a n , vodja finančne operative, industrija metalnih polizdelkov Impol, Slovenska Bistrica;
Mirko Novak, direktor, delavska univerza Ormož;
Slavica Novak, zasebna kmetovalka, Hum 48, p. Ormož:
Anton Oberžan. vodja delavnice, Elektrokovi-na, tovarna elektrokovinskih izdelkov, Maribor;
Tomaž Oblak, referent finančne operative, Mariborska livarna. Maribor;
Franc O nič, predmetni učitelj, osnovna šola Poljčane;	'
»
Rudi O p r e š n i k, tajnik občinskega sindikalnega sveta Slovenj Gradec;
Antonija Osrajnik, gospodinja. Sv. Vid 47, p. Vuzenica;
Dušan Parazajda, ortopedagog, zavod za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marjana Borštnarja, Dornava, p. Gorišnica;
Branko P a š i č , poslovodja obrata, gostinsko podjetje hotel Orel, Maribor;
Metod Pavlin, mizar, tovarna avtomobilov in motorjev Maribor, obrat Studenci;
Majda Pavšič, šef obračunskega knjigovodstva, splošna bolnišnica Maribor;
Stane Peček, veterinarski tehnik, veterinarski zavod Ptuj;
Danica Pečnik, tajnica splošno-kadrovskega sektorja, tovarna dušika Ruše;
Simon Pernek, preddelavec rafindrije, rudniki svinca in topilnica Mežica;
Štefka Petek'; referent za delovna razmerja, Slovenija vino, Ljubljana, obrat Jeruzalem, p Ormož,
Matija Pezdirc, ravnatelj, osnovna Šola Jakobski dol;
Alenka Pikalo, dipl. inž. kemije, raziskovalec, združeno .podjetje Slovenske železarne, Ljubljana, železarna Ravne na Koroškem;
Kristina Piko, obratni knjigovodja, rudniki svinca in topilnica Mežica;
Jože Pirnat, carinski delavec, carinarnica Dravograd;
Ivan Pirtovšek, strojnik, hidroelektrarna Dravograd;
Marija Poberžnik, referent za socialno varstvo, skupščina občine Dravograd;
Avgust Podlesnik, kmetijski tehnik* kmetijska zadruga Podvelka;
Franc Pogačar, upokojenec, Maribor, Kacova 7;
Janez Pogorevc, zasebni kmetovalec, Stari log 17, p. Pragersko;
Valentin Polanec, referent za redno vzdrževanje zgornjega ustroja, sekcija za vzdrževanje prog Maribor;
Niko Popovič, upokojenec, Maribor, Mladinska 44;
Franc Pot oč n i k . matičar, krajevni urad Korena, p. Zgornja Korena;
Vitomir P o t p a r a , vodja kadrovsko splošnega sektorja, Atmos, tovarna industrijske opreme, metalnih konstrukcij in livarna, Hoče;
Ivan Praznik, zasebni kmetovalec, Orlica 32, p. Radlje ob Dravi;
Franc Pristovnik, direktor, obrtno podjetje Instalater, Prevalje;
Erna Pristovšek, računovodja, lekai'na Slovenska Bistrica;.
Ožbe Prosen, upokojenec, Radlje ob Dravi 162;
Anton P u r g , referent za gradbene zadeve, skupščina občine Ptuj;
Franc Pušnik, vodja splošnega sektorja, Ing-mag Pohorje, Josipdol. p. Ribnica na Pohorju;
Marija Pušnik, vodja službe socialne dejavnosti, mariborska tekstilna tovarna. Maribor;
Ana R a č e č i č , upokojenca, Maribor, Krpanova 15;
Jože Rakuša, novinar, dopisništvo Tednika Ptuj, Ormož;
Stanko R a t, šef splošnega oddelka, Metalna, tovarna za investicijsko bpremo in izvajanje inženiringa, Maribor;
Slavka Ravnikar, upokojenka, Maribor, Kmetijska 3/b;
Alojz Rebernak, pekovski mojster, vodja delovne enote, pekarne Vinko Reš, Ptuj;
Stefan Rebernik, vodja komerciale, tovarna lesovine in lepenke Prevalje;
Marija Rijavec, tehnični sekretar, občinska konferenca SZDL Ptuj;
Feliks R i t o n j a , sekretar, tovarna plastičnih in kovinskih izdelkov Jože Kerenčič, Ormož;
Konrad Rižner, upokojenec, Spuhlja 22, p.
Ptuj;
Jakob Rode, upokojenec, Brezno 34, p. Podvelka;
Franc Rodošek, zasebni kmetovalec, Prepolje
p. Starše;
Ljubo Roškar, upokojenec, Limbuš 45, p. Limbuš;
Rudi Ro ter, ravnatelj, osnovna šola Draga Kobala. Maribor;
Marjana Rovšnik, gospodinja, Crna na Koroškem, Mušenik 10;
Konrad Rožič, gradbeni tehnik, tekstilna industrija Otiški vrh. p. Dravogrod;
Stefan Rudi, vodja elektrarne, elektrarna Vuzenica;
Majda Rupreht, referent za razvezno in pre-živninjsko problematiko, skupščina občine Maribor;
Franc Senekovič, zasebni kmetovalec, Ložane 14, p. Pernica;
Ivan Serdinšek. referent za gradbene, komu-halne in premoženj$ko-pravne'zadeve, skupščina občine Maribor;
Branko Simonič, referent za družbeni standard. Elektrokovina, tovarna elektrokovinskih izdelkov Maribor;
Stane Simonič, upokojenec, Maribor, Frankovska 29;
Alojz Skerlovnik, gozdarski tehnik, revirni v°dja, gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec;
Anton Skok, skladiščnik, Agrokombinat, Maribor;
Marija Slavinec, referent obračuna, Marles, Vna in pohištvena industrija. Maribor;
Stanko S m o 1 k o v i č , planer materiala, tovarna avtomobilov in motorjev Maribor;
_ Mihael S p o 1 e n a k , upokojenec, Maribor, Glav-m trg 24/IV;
Ivan Srebnik, načelnik oddelka za notranje zadeve, skupščina občine Radlje ob Dravi;
Franc Stariha, vodja izmene, Elektro gospo-^rstvo Maribor, hidroelektrarna Zlatoličje;
^ Alojz S t i p i č , zasebni kmetovalec. Ranca 1, p. ®shica pri Mariboru;
Štefka Stopar, matičar, skupščina občine Sionska Bistrica;
. Ivan S t r m š n i k, zasebni kmetovalec, Šentvid Z| P- Radlje ob Dravi:
Marcel Supe. inženir gozdarstva, šef gozdnega ra!a, gozdno gospodarstvo Maribor, obrat Oplotnica; Ivan Sabeder, zasebni kmetovalec, Vajgen 25, M Irenina;
jj Alojz Šalamun, zasebni kmetovalec, Gočova ' P' Gradišče v Slovenskih goricah;
Bogdan Šavli, strojni tehnik, industrija metalnih izdelkov Klemos, Lenart v Slovenskih goricah;
Marjan S i 1 e r, obratni elektrikar, industrija metalnih izdelkov Klemos, Lenart v Slovenskih goricah;
Valter Šiling, ključavničar, Elektro Maribor, Maribor;
Angelca Šisernik, referent za kalkulacije, trgovsko podjetje Zarja, Slovenj Gradec;
Silva škerbec, glavni blagajnik, gostinsko podjetje Turist hotel, Maribor;
Štefan Slamberger, strojni tehnik, industrija metalnih polizdelkov Impol, Slovenska Bistrica;
Branko Š n u d e r 1, vodja konstrukcijskega biroja, Atmos, tovarna industrijske opreme, metalnih konstrukcij in livarna, Hoče;
Stanislava Šober, tehnični sekretar, komite občinske konference ZKS Radlje ob Dravi;
Bela S t i v a n, kadrovik, Metalna, tovarna za investicijsko opremo in izvajanje inženiringa, Maribor;
Saša Štros, referent za razvoj. Sigma, podjetje gumi in kovinskih izdelkov, servisi, Ptuj;
Karel Štrubelj, predmetni učitelj, osnovna šola Starše;
Franc Strucelj, upokojenec, Maribor, Kamenškova 61;
Metka Štuhec, profesorica, gradbeni šolski center Borisa Kraigherja, Maribor;
Cilka Šuman, referent za priznavanje invalidskih dajatev, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Maribor;
Marija T a u r e.r, upokojenka, Maribor, Pod piramido 10;
Jože T e p e j, direktor. Oljarna, Fram;
Alojz T e r b u c, zasebni kmetovalec. Središče ob Dravi 177;
Matica Tomažič, upokojenka, Maribor, Ulica Moše Pijade 10;
Martin Toplak, šef železniške postaje, železniško transportno podjetje Ormož;
Anton Topolovec, upokojenec, Maribor, Pučnikova 22;
Jože Trantura, predmetni učitelj, osnovna šola Podvelka;	•
Jana Tratnik, finančni knjigovodja, Gorenje Velenje, Tovarna poljedelskega orodja in livarna Muta;
Pavla T r č k o, referent finančne operative, industrija metalnih polizdelkov Impol, Slovenska Bistri-ca; ...
Franc T u r i č n i k . zasebni kmetovalec, Stari trg 132, p. Podgorje pri Slovenj Gradcu;
Anton Turk, referent za kaznovanje davčnih prekrškov, skupščina občine Ptuj;
Jože Turk, upokojenec, Maribor, Gosposvetska 11;
Franc Tuš, upokojenec, Gačnik 47, p. Pesnica pri Mariboru;
Anton Tušek, vodja vzdrževanja, Sigma, podjetje gumi in kovinskih izdelkov, servisi Ptuj;
Franc Tušek, krojač, Enko, storitveno prevozniško podjetje, Sladki vrh;
Marija Tušek, gospodinja, Kidričevo 3, p. Kidričevo;
Ludvik Unterlehner, vodja tehničnega sektorja, tovarna konfekcije Okus, Radlje ob Dravi;
Drago U r e k 5 r, strojni tehnik, projektant, tovarna avtomobilov in motorjev, Maribor;
Maks Urnaut, metalurški tehnik, obra to vod j a livarne, združeno podjetje Slovenske železarne, Ljubljana, železarna Ravne na Koroškem;
Ana Uroševič, gospodinja, Kremberg 31, p. Zgornja1 Ščavnica;
Ivan Vabi, zasebni kmetovalec, Sele 8, p. Pragersko;
Franc Vaupotič, vodja maloprodaje, veletrgovina Mercator, poslovalnica Panonija, Ptuj;
Marija Veber, učiteljica, osnovna šola Spodnja Polskava, p! Pragersko;
Jožica Veltrusky, upokojenjca, Maribor, Vilharjeva 12;
Marija Vernik, računovodja, tajnik, delavska univerza Ormož;
Franc V i m e r, učitelj, pomočnik ravnatelja, osnovna šola Martina Konšaka, Maribor;
Ivo Vokač, upokojenec. Zgornja Polskava;
Zofija Volčan šek, socialna delavka, skupščina občine Ravne na Koroškem;
Marjan Vončina, poslovodja elektrarne, rudniki svinca in topilnica Mežica;
Elizabeta Vrhnjak, gospodinja, Trbonje 27, p. Trbonje;
Franc Vrlič, predmetni učitelj, vodja izobraževalnega centra, tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič, Kidričevo;
Ljubodrag V u 1 o v i č , planer-analitik. Agrokombinat, Lenart v Slovenskih goricah;
Ivan V u š n i k , vodja operativne priprave dela, združeno podjetje Slovenske železarne, Ljubljana, železarna Ravne na Koroškem;
Jože Zadravec, zasebni kmetovalec, Lača ves 11, p. Kog;
Stane Zadravec, računovodja, trgovsko podjetje Dom, Maribor;
Milan Zajamšek, obratovodja, Prevent, industrija delovnih zaščitnih sredstev, Mislinja pri Slovenj Gradcu;
Zlata Zakeržnik, kreditni referent, kreditna banka Maribor;	4.
Nataša Zemljič, vodja pravnega oddelka, Elektrokovina, tovarna elektrokovinskih izdelkov, Maribor;
Zinka Zemljič, predmetna učiteljica, osnovna šola Malečnik, Maribor;
Julijana Zidarič, vzgojiteljica, osnovna šola, vrtec, Središče ob Dravi;
Božo Zorko, vodja kadrovske službe, tovarna Zlatorog, Maribor;
Milan Zupanc, tehnični sekretar, avto-moto društvo Ptuj;
Ivan Žagar, upokojenec, Mežica, Sečna vas 25; 25;
Janko Žalik, ravnatelj, osnovna šola Franc Lešnik-Vuk, Orehova vas-Slivnica;
Franc Žerjav, inšpektor za vojaške zadeve, uprava javne varnosti Maribor;
Albert Žižek, kontrolor, tovarna avtomobilov in motorjev Maribor;
Stanko Žmavc, vodja zadružne enote, Agrokombinat, Lenart v Slovenskih goricah, kmetijski obrat Cerkvenjak;
Franc Žnidar, referent za naborne zadeve, skupščina občine Maribor;
Miroslav Žorž, gradbeni delovadja, Gradis, gradbeno industrijsko podjetje, Maribor;
Marijana Zurman, sekretar, občinski odbor Rdečega križa Slovenska Bistrica.
St. 111-12/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
262.
Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične .republike Slovenije ter prvega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 5. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Prešernovem skladu (Uradni list SRS, št. 8-57/65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 18. julija 1973 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju člana upravnega odbora Prešernovega sklada
Dolžnosti člana upravnega odbora Prešernovega sklada se razreši Grega Košak, dipl. inž. arhitekture. Ljubljana, Streliška 1.
Za člana upravnega odbora Prešernovega sklada se imenuje Oton J u g o v e c, direktor ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo.
St. 111-5/73
Ljubljana, dne 18. julija 1973.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
263.
J'-
Na podlagi tretjega odstavka 20. člena zakona o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 37-267/68 in št. 51-293/71) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije
ODLOK
o uskladitvi osnovne denarne pomoči, dodatka za postrežbo in tujo pomoč ter dodatne denarne pomoči * gibanjem poprečnih življenjskih stroškov v letu 1973
I
Osnovna denarna pomoč, dodatek za postrežbo in tujo pomoč ter dodatna denarna pomoč, .ki jo prejemajo upravičenci po 5. členu zakona o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev, vojnega materiala in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 37-267/68 in št. 51-293/71) v letu 1973, se uskladi z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov tako, da se poveča za 17,3 "/o.
II
Znesek povečane osnovne denarne pomoči, dodatka za postrežbo in tujo pomoč ter dodatne denarne p°'
moči po tem odloku se zaokroži tako, da se znesek 50 ali več par zaokroži na 1 dinar, znesek ppd 50 par pa se ne upošteva.
'lil
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1937.
St. 554-1/65
Ljubljana, dne 17. julija 1973.
Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
264.
Na podlagi četrtega odstavka 20. člena zakona o Varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 37-267/68 ^ št. 51-293/71) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije
ODLOK
t	.	'	\
o uskladitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do dodatne denarne pomoči
I
Cenzus po četrtem odstavku 13. člena zakona o Varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njiho-vih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 37-267/68 in št. 51-293/71) znaša za letni osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti 340 din, za druge redne dohodke pa ^20 din mesečno na družinskega člana.
II
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.	. ,
St. 554-1/65
Ljubljana, dne 17. julija 1973.
Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Andrej Marinc 1. r.
265.
Na podlagi prvega odstavka 29. člena zakona o visokem Šolstvu (Uradni list SRS, št. 9-61/69) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije
ODLOK
o omejitvi vpisa študentov na medicinsko fakulteto ▼ (	Ljubljani
I
V študijskem letu 1973/74 se lahko vpiše v prvi letnik na medicinski fakulteti v Ljubljani največ 200 novincev.
II
Pedagoško znanstveni svet medicinske fakultete v Ljubljani določi, v skladu z drugim odstavkom 29. člena zakona o visokem šolstvu, podrobnejše kriterije in postopek za izbiro kandidatov za vpis.
III
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 61-7/62
Ljubljana, dne 20. julija 1973.
Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
SPLOSNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ
266.
Na podlagi 22. člena zakona o družbeni kontroli (Uradni list SFRJ, št. 25/72 in 35/72) so sklenili Predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov
3.	K temu sporazumu je dal soglasje zavod SR Slovenije za cene s svojo odločbo, št. 38/01-322-A/73.
4.	Ta sporazum začne veljati in se uporablja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
SPORAZUM
p spremembi zadržanih cen za živo in hidratizirano apno
t ^Predstavniki proizvajalcev in predstavniki po-^ °Snikov so dne 16. julija 1973 sklenili in podpisali ^Porazum o spremembi zadržanih cen'za živo in hidra-j, .ZlriJn° apno s tem, da lahko'proizvajalne organizacije J ruženega dela povečajo svoje sedanje prodajne
Največ do tele ravni:
ce-
di n/1
— za živo apno	266
Qi ~~ za hidratizirano apno	350
Sedanjih prodajnih pogojih.
Udeleženci tega sporazuma se zavezujejo, da te„0 Prodajali oziroma kupovali proizvode iz 1. točke ^ a sporazuma po cenah in ob pogojih, kot to določa sP°razum.
Predstavniki proizvajalcev:
Proizvajalci:
1.	IGM Zagorje
2.	Industrija apna Kresnice
3.	Solkanska industrija apna Nova Gorica
4.	SGP Vegrad Velenje
Kupci — potrošniki:
1.	Kurivoprodaja Ljubljana
2.	Kurivo Nova Gorica
3.	Brodokomerc Slavonski Brod
4.	Gradnja Banja Luka
5.	Kovinotehna Celje
6.	Polet Lubreg
7.	PIK Bosanska Gradiška
8.	Kera- Commerce Zagreb
9.	Merx Celje
Stran 1104
10.	SGP Vegrad Velenje
11.	GP Megrad Ljubljana
12.	Les Ptuj
13.	DOM Rijeka
14.	Crvena zvijezda Varaždin
15.	Veletrg. poduzeće Varaždin
16.	Poljoprivredna zadruga kombinat Čakovec
17.	Slavonija-Commerce Osijek
18.	Trgovsko podjetje Sevnica *
19.	GIP Gradis Ljubljana ’20. Ceste, Kanalizacija Celje
21.	SGP Primorje Ajdovščina
22.	Kmetijska zadrugar Cerknica
23.	Pionir Novo mesto
24.	Merkur Murska'Sobota
25.	Gradnje Postojna
26.	IUV Vrhnika	*
27.	Trg. in proizvodno podjetje Velenje
28.	SGP Gorica Nova Gorica
29.	Merkur Kranj
30.	Savinjski magacin Žalec
31.	Železarna Ravne
32.	RAD Virovitica
33.	Jeklotehna Maribor
34.	Poljoprivredna zadruga Pregrada
35.	Izbira Ptuj ,
36.	Kraški zidar Sežana
37.	Cinkarna Celje
38.	Kras Sežana
39.	Suma Zagreb
40.	Mercator Ljubljana ,
41.	Mariborska tekstilna tovarna Maribor
42.	Kmetijska zadruga Trebnje
43.	Gramex Ljubljana
44.	Smreka Maribor
45.	Projekt Kranj
46.	Gorenje Radovljica
47.	Bohinj Bohinjska Bistrica
48.	Koloniale Maribor
49.	Univerzal Jesenice
50.	Metalka Ljubljana
51.	Stavbenik Koper
52.	Rudis Trbovlje
53.	Vrapče Zagreb
54.	Jelša Šmarje
. 55. Dubrava Zagreb
56.	Univerzal Bjelovar
57.	Trgovsko preduzeće na veliko i malo Sabac
58.	Gradnja Zagreb
59.	Obnova Ljubljana
60.	Gora Zagreb
61.	Sibenka Šibenik
62.	Beton Zagorje/Savi
63.	Zidar Idrija
64.	Goriške opekarne Nova Gorica
65.	Kočna Kamnik
66.	Velepromet Čakovec
67.	Medjimurje Čakovec
68.	Ilirija Ilirska Bistrica
69.	Združene papirnice L j ubijana-Vevče
70.	Agria Murska Sobota
71.	Zarja Ormož
72.	Remontno gradbeno podjetje Bovec
73.	Izbira Ptuj
74.	Krka Brežice
75.	Tehnomercator Celje
76.	OTP Sisak
77.	Tehnogradnja Bjelovar
78.	Kurivo Ljubljana
79.	Tehnoimpex Ljubljana
80.	Rudnik lignita Velenje
81.	Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje
82.	Savinja Mozirje
83.	Gradnja Zagreb
'84. Kmetijski kombinat, Sentjur/Celje
85.	DOM Maribor
86.	Napredek Domžale
87.	Solkanska industrija apna Nova Gorica
88.	Industrija apna Kresnice
89.	industrija gradbenega materiala Zagorje/Savi
90.	Združeno podjetje Slov. železarne Ljubljana
91.	Vegrad Velenje
St. 38-9/73-09-10
267.
Na podlagi 22. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72 in 35/72) so sklenili predstavniki proižvajalcev in predstavniki potrošnikov
SPORAZUM
o spremembi zadržanih cen za opečne izdelke
1.	Predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov so dne 18. julija 1973 sklenili in podpisali sporazum o spremembi zadržanih cen za opečne izdelke s tem, da lahko proizvajalne organizacije združenega dela povečajo ob sedanjih prodajnih pogojih svoje sedanje proizvajalčeve cene v povprečju za 12 "/o. in sicer po ceniku posamičnih cen ža vsak posamezen proizvod, ki je sestavni del tega sporazuma in je v gospodarski zbornici SR Slovenije.
2.	Udeleženci tega sporazuma se zavezujejo, da bodo prodajali oziroma kupovali proizvode iz 1. točke tega sporazuma po cenah in ob pogojih, kot to določa ta sporazum.
3.	K temu sporazumu je dal soglasje zavod SR Slovenije za cene s svojo odločbo, št. 38/01-323-0/73 z dne 23. julija 1973.
4.	Ta sporazum začne veljati in se uporablja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predstavniki proizvajalcev:
1.	Slovenija ceste opekarna Mengeš
2.	Goriške opekarne Nova Gorica
3.	Ljubljanske opekarne Ljubljana
4.	Novomeška opekarna Zalog
5.	Komunalno-stanovanjsko podjetje II. Bistrica
6.	Opekarniško podjetje Gornja Radgona
7.	Opekarna Pragersko
8.	Konstruktor opekarna Lendava
9.	Opekarna Zabjak
10.	ZRMK Ljubljana opekarna Gameljne
11.	Kranjske opekarne Kranj
12.	Opekama Radomlje
13.	Križevske opekarne Križevci
14.	MIK Prebold
15.	Opekarna Trbovlje
16.	Gradbeno-opekarsko podjetje Mirna
17.	Opekarna Kanižarica
18.	Opekarna Radvanje
• 19. Opekarna Košaki
20: Imgrad Ljutomer
21.	Opekarne Ljubečna
22.	Opekarne Loče
23.	Opekarna OGRAD Ormož
24.	Opekarna Ložnica
25.	Opekarna Rače
26.	IGRAD Vrhnika
27.	Konstruktor opekarna Puconci
28.	Ruda Izola
29.	Opekarna Črnuče
Predstavniki kupcev — potrošnikov:
1.	Konstruktor Maribor
2.	Kovinotehna Celje
3.	Savinja Mozirje
4.	Pionir Novo mesto
4.	Kurivoprodaja Ljubljana
6.	Vegrad Velenje
7.	Komunalno podjetje Ajdovščina
8.	Mercator Ljubljana
9.	Kraški zidar Sežana
10.	Slovenija Merkur Celje
11.	Obrtni center Celje
12.	Zidgrad Idrija
13.	Projekt Kranj
14.	Gorenje Radovljica
15.	Gorica Nova Gorica
16.	Primorje Ajdovščina
17.	Agroobnova Ljubljana
18.	Remontno-gradbeno podjetje Bovec
19.	Stavbenik Koper
20.	SVS Koper
21.	ABC Ljubljana
22.	Kras Sežana
23.	Tehnika Ljubljana
24.	Zidar Kočevje
25.	Novograd Novo mesto
26.	Univerzal Jesenice
27.	Gramex Ljubljana
28.	Megrad Ljubljana	*
29.	Slovenija ceste Ljubljana
30.	Kmetijska zadruga Postojna
31.	Merkur Murska Sobota
32.	Kmetijska zadruga Idrija
33.	Granit Slovenska Bistrica
34.	Kmetijski kombinat Ptuj
35.	Mediteran Rijeka
36.	Obnova Celje
37.	Gradbeno podjetje Radlje
38.	Ingrad Celje
39.	Kurivo Ljubljana
40.	Potrošnik Murska Sobota
41.	Gradnja Žalec
42.	Drava Ptuj
43.	Gradnje Ptuj
44.	Gradis Ljubljana
45.	Kmetijska zadruga Novo mesto
46.	Gorice Šentilj
47.	Graditelj Beltinci
48.	Temelj Cankova
49.	Komunalno podjetje Tržič
50.	Gozdarsko-kmetijska zadruga Srednja vas
51.	Bohinj Bohinjska Bistrica
52.	Trgovsko podjetje Sevnica
53.	DOM Maribor
54.	Smreka Maribor
55.	Zasavje Trbovlje
56.	Remont Celje
57.	Kmetijski kombinat Celje
58.	Tehnomerkator Celje
59.	Gradišče Cerknica
60.	Gradbeno podjetje Dravograd * 61. Jedinstvo Umag
62.	Slovenija ceste opekarna Mengeš
63.	Goriške opekarne Nova Gorica
64.	Ljubljanske opekarne Ljubljana
65.	Novomeška opekarna Zalog
66.	Komunalno-stanovanjsko podjetje II. Bistrica
67.	Opekarniško podjetje Gornja Radgona
68.	Opekarna Pragersko
69.	Konstruktor opekarna Lendava
70.	Opekarna Žabjak
71.	ZRMK Ljubljana opekarna Gameljne
72.	Kranjske opekarne Kranj
73.	Opekarna Radomlje
74.	Križevske opekarne Križevci
75.	MIK Prebold
76.	Opekarna Trbovlje
77.	Gradbeno-opekarsko podjetje Mirna
78.	Opekarna Kanižarica
79.	Opekarna Radvanje
80.	Opekarna Košaki
81.	Imgrad Ljutomer
82.	Opekarne Ljubečna
83.	Opekarna Loče
84.	Opekarna OGRAD Ormož
85.	Opekarna Ložnica
86.	Opekarna Rače
87.	IGRAD Vrhnika
88.	Konstruktor opekarna Puconci
89.	Ruda Izola
90.	Opekarna Črnuče
St. 38-9/73-09-10
268.
Na podlagi 22. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72 in 35/72) so sklenili predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov
i
SPORAZUM
o spremembi zadržanih cen za hlodovino in druge gozdne sortimente za mehanično lesno predelavo
1.	Predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov so dne 24. aprila 1973 sklenili in podpisali sporazum o spremembi zadržanih cen za hlodovino in druge gozdne sortimente za mehanično lesno predelavo, s tem. da lahko proizvajalne organizacije združenega dela ob upoštevanju meril in pogojev iz tekstnega dela sporazuma povečajo svoje sedanje prodajne cene tako, da smejo te znašati:
hlodovina srnreke/jelke:	din/m*
rezonančna	1500
F	1000
L	800
I	460
II	410
III	350
drogovi za napeljavo iglavcev:	din/m*
do 7,5 m dolžine	430
8 m dolžine	480
nad 9 m dolžine	530
Stran 1106
l	merkant. konični	paralelni dln/m"
— trami iglavcev:	dln/m*	800
od 3 do 5,9Q m	650	
od 6 do 7,90 m	740	900
nad 8 m	800	1000
— bukova hlodovina:		
F		700
Li		520
L*		400
I		400
II		. 350
III		290
pragovska		350
	drogovi kostanja, hrasta, robinje:		320
do 7 m		
od 8 do 9 m		370
od 10 do 12 m		420
nad 12 m		470
— bukova drva:		din/prm
j	Ji	140
II		120
III		100
sečenice		70
— drva ostalih trdih listavcev:		din/prm
I		120
II		100
III		80
sečenice		50
Prodajni in ostali pogoji	so razvidni	iz teksta spo-
razuma.
2.	Cene ostalih gozdno-lesnih sortimentov, ki niso tu naštete, so zajete v ceniku, ki je sestavni del citiranega sporazuma o spremembi zadržanih cen.
3.	K temu sporazumu je dal soglasje republiški zavod za cene s svojo odločbo št. 38-313-S-1/73 z dne 23. julija 1973.
4.	Ta sporazum začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
5.	Sporazum o spremembi zadržanih cen so podpisale proizvajalne organizacije združenega dela. ki so včlanjene v Poslovnem združenju gozdnogospodarskih organizacij (osemnajst podpisnikov). Kmetijski kombinat Ptuj in potrošniki, ki so včlanjeni v Poslovnem združenju LES (sedemintrideset podpisnikov).
Predsednik sveta za gozdarstvo in lesnopredelovalno industrijo gospodarske zbornice SRS , Janez Penca, dipl. inž. 1. r.
269.
Na podlagi 22. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72 in 35/72) so sklenili predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov
SPORAZUM
o spremembi zadržanih cen za celulozni les iglavcev in listavcev
1.	Predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov so dne 27. februarja 1973 sklenili in podpisali sporazum o spremembi zadržanih cen za celulozni les iglavcev in listavcev s tem. da lahko proizvajalne
organizacije združenega dela povečajo svoje sedanje prodajne cene tako, da smejo te znašati
—	celulozni les iglavcev I. ki.
—	celulozni les iglavcev II. ki.
—	celulozni les iglavcev III. ki.
—	bukov celulozni les I. ki.
—• bukov celulozni les II. ki.
—	maklan (obeljen) celulozni les I- ki.
(bukov)
—	maklan (obeljen) bukov celulozni les
II.	ki.
—	celulozni les mehkih listavcev I. ki.
___ celulozni les mehkih listavcev II. ki.
—	maklan (obeljen) celulozni les mehkih listavcev 1. ki.
—	maklan (obeljen) celulozni les mehkih listavcev II. ki.
___ za razrez celuloznega lesa iglavcev se zaračunava
15din/prm oz. za maklanje (beljenje) 45 din/prm.
Prodajni in ostali pogoji so razvidni iz teksta sporazuma.
2.	K temu sporazumu je dal soglasje republiški zavod za cene s' svojo odločbo, št. 38/313-S-2/73 z dne -23. julija 1973.
3.	Ta sporazum začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
4.	Sporazum o spremembi zadržanih cen so podpisale proizvajalne organizacije združenega dela. ki so včlanjene v poslovnem združenju gozdnogospodarskih organizacij (osemnajst podpisnikov), kmetijski kombi nat Ptuj in potrošniki celuloznega lesa. ki so včlanjen* v poslovnem združenju Papirles (devet podpisnikov)-
Predsednik sveta za gozdarstvo in lesnopredelovalno industrijo gospodarske zbornice SRS
Janez Penca, dipl. inž. T. r.
270.
Na podlagi 22. člena' zakona o družbeni kontroj* cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72 in 35/72) so sklenil predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošni °
v	■	■	•
SPORAZUM
o spremembi zadržanih cen za jamski les iglavcev in listavcev
1.	Predstavniki proizvajalcev in predstavniki trošnikov so dne 27. februarja 1973 sklenili in P0^ sali sporazum o spremembi zadržanih cen za iarnj’ les iglavcev in listavcev s tem. da'lahko proizvajal organizacije združenega dela povečajo svoje sedam prodajne cene tako, da smejo te znašati:
—	za jamski les iglavcev	261 din/nv"
'v	— za jamski les hrasta	200 din/m^
—	za jamski les drugih listavcev 180 din/m
ob sedanjih prodajnih pogojih.
2.	K temu sporazumu je dal soglasje republj-zavod za cene s svojo odločbo, št. 38/313-S-3/73 z
23. julija 1973.	n ob'
3.	Ta sporazum začne veljati naslednji dan P
javi v Uradnem listu SRS.	jpj,
4.	Sporazum o spremembi zadržanih cen so P ^ sale proizvajalne organizacije združenega dela- jj, včlanjene v poslovnem združenju gozdnogospoda
302 din/m8 265 din/m8 195 din/m8 150 din/prm 140 din/prm
205 din/prm
195 din/prm 150 din/prm 140 din/prm
195 din/prm
185 din/prm
organizacij (osemnajst podpisnikov). Kmetijski kombinat Ptuj in predstavniki porabnikov jamskega lesa (šest podpisnikov).
Predsednik sveta za gozdarstvo in lesnopredelovalno industrijo gospodarske zbornice SRS
Janez Penca, dipl. inž. 1. r.
271.
Na podlagi 22. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ. št. 25/72 in 35/72) so sklenili predstavniki proizvajalcev in podjetje KONUS iz Slovenskih Konjic
SPORAZUM
o spremembi zadržanih cen za kostanjev taninski les
1.	Predstavniki proizvajalcev in podjetje KONUS so dne 19. februarja 1973 sklenili in podpisali spora-
zum o spremembi zadržanih cen za kostanjev taninski les s tem. da lahko proizvajalne organizacije združenega dela povečajo svojo sedanjo prodajno ceno tako, da sme znašati največ 125 din/prm ob sedanjih prodajnih pogojih.
2.	K temu sporazumu je dal soglasje republiški zavod za cene s svojo odločbo, št. 38/313-S-4/73 z dne 23. julija 1973.
3.	Ta sporazum začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
4.	Sporazum o spremembi zadržanih cen so podpisale proizvajalne organizacije združenega dela, ki so včlanjene v poslovnem združenju gozdnogospodarskih organizacij (osem podpisnikov) in KONUS, industrijski kombinat, Slovenske Konjice.
Predsednik sveta za gozdarstvo in lesnopredelovalno industrijo gospodarske zbornice SRS
Janez Penca, dipl. inž. 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 715.
Na podlagi II. točke odloka o natančnejših pogojih za. ukrepe neposredne družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), odloka o načinu oblikovanja cen za sveže meso in za mesne izdelke (Uradni list SFRJ, št. 14/73), meril zavoda SRS za čene za oblikovanje cen mesa v SR Sloveniji, odloka o družbeni kontroli cen za proizvode in storitve, ki so v Pristojnosti skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 22-571/73), odloka o spremernbi odloka o načinu oblikovanja cen za meso in mesne izdelke (Uradni Ust SFRJ, št. 37-463/73); 20. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 14/70) ter odloka o Pooblastitvi sveta za gospodarstvo za odločanje o spremembi cen osnovnih živil, ki so pod družbeno kontrolo cen v prodaji na drobno (Uradni list SRS, št. 5/70) je Svet za gospodarstvo dne 17. julija 1973 sprejel
ODREIiBO
0 spremembi odredbe o najvišjih drobnoprodajnih c*nah za sveže goveje, telečje in svinjsko meso ter za drobovino in perutnino
1.	V odredbi o najvišjih drobnoprodajnih cenah *a sveže goveje, telečje in svinjsko meso ter za dro-b6vino in perutnino (Uradni list SRS, št. 11-170/73) Se L člen 6. točka spremeni in se glasi:
6.	za piščance — brojlerje	dinarjev za kg
—	klasično obdelano meso	20,40
—	meso pripravljeno za peko	21,90
j^Lirobnoprodajne cf'n<“ posameznih delov piščancev Za Pr'ev se oblikujejo na osnovi meril zavoda SRS
Cetle in se evidentirajo pri zavodu za analize in ne Ljubljana.
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 9/121-73
Ljubljana, dne 17. julija 1973.
Predsednik
sveta za gospodarstvo skupščine mesta Ljubljane
Jože Počivavšek, dipl. iur. 1. r.
716.
Na podlagi 2. točke drugega odstavka sklepa o potrditvi programov investicij komunalnih objektov in naprav ter delovnih sredstev za leto 1973, ki jih financirajo komunalne delovne organizacije (Uradni list SRS, št. 19/73), objavljajo komunalne delovne organizacije
PROGRAME
investicijskih naložb v osnovna sredstva komunalnih objektov in naprav za leto 1973
1.	OZP ELEKTRO LJUBLJANA — Enota Ljubljana mesto
I.	Investicijske enote Ljubljana-mesto:
din
a)	Zemljišče za TP	20.000
b)	Zapora odtoka v HE Tacen	55.000
c)	Kanalizacija na zemljišču Hoje	50.000
č) Predelava 24,27 ktn nižjenapetostnega
omrežja	3,397.500
d)	Gradnja 20 TP 7.260 KVA v raznih
predelih mesta	5.170.750
e)	Izgradnja 22,36 km 10 kV kabla	5.084.300
f)	Izgradnja 8,29 km 1 kV kabla	1.791.300
g)	1,01 km kabelska kanalizacija	1.141.500
h)	Adaptacija delavnic ob TE v avtopralnico	16.700
i)	Osebni avtomobili (7)
j)	1 TAM 5500 za HIAB
k)	stroji za obdelavo kovin (6)
l)	veliko orodje (4)
m)	merilni inštrumenti (27)
n)	pisarniški stroji (7)
o)	pisarniška oprema
p)	obratno poslovni inventar r) distribucija el. energije
Skupaj
II.	Investicije OZP Elektro Ljubljana:
—	gradnja II. faze RTF Šiška
III.	Rekapitulacija:
—	Enota Elektro Ljubljana-mesto
—	OZP Elektro Ljubljana
Skupaj program investicij
din
242.000
180.000
16.500
52.500
178.000 124.010 345.300
66.100
880.000
17.811.460
5.143.200
17.811.460
5.143.200
22.954.660
IV.	Financiranje programa:	,nn	</•
a)	Lastna sredstva
b)	Sofinanciranje iz posojil
Skupaj financiranje programa
14.084.460	61,4
8.870.200	38,6
22.954.660	100,0
Direktor
Gustav Erklavec, dipl. inž. 1. r.
2,	KOMUNALNA ENERGETIKA LJUBLJANA — KEL
I.	Vročevodno omrežje:
a)	vročevod po Beethovnovi ul. II. faza dln
od FT 3 — Kidričeva	765.000
b)	vročevod Tabor — Sentpetrski most
Krekov trg	1.615.000
c)	vročevodno omrežje BS-7 II. in III
faza	2.150.000
č) vročevod TO II. — Topniška ul. odsek: Kržičeva — etapa TO II. — Posavskega 4.870.000
d)	vročevod TIKI — Aleševčeva —
Smrekarjeva	2.475.000
e)	zimski bazen Tivoli (prispevek na priključno moč)	1.320.000
Skupaj I.	13.195.000
II.	Parovodno omrežje:
Polnilnica BAP (Slov. vino)	345.000
III.	Črpalna postaja Vodmat	220.000
IV.	Toplarna II — Šiška
a)	dopolnitve in izboljšave	449.000
b)	II. faza TO II.	6.000.000
V.	Projekti za vročevodno omrežje	2.950.000
VI.	Naprave in oprema za omrežje in
PP	1.263.500
VII.	Mehanografij*	853.700
VIII.	Poslovni prostori	1.500.000
Skupaj program investicij (I—VIII)	26.776.200
Financiranje programa investicij:
	* din	•/.
1. lastna sredstva	3.172.800	11,8
2. sredstva Toplarne	1.200.000	4,6
3. prispevki potrošnikov	21.083.400	78,7
4. sredstva sklada skupnih		
rezerv	1.320.000	4,9
Skupaj financiranje programa 26.776.200	100,0
Direktor
Janez Debeljak, dipl. inž. str. 1. r.
3. PLINARNA LJUBLJANA
din
I. Proizvodnja mestnega plina:
a)	vodovod 0 250 in vod. razp. ■	150.000
b)	2 kompresorja za zrak	120.000
c)	gl. projekt srednjetl. plinovoda in sistem regul. postaj	_____200.000
Skupaj I.	470.000
II.	Omrežje mestnega plina:
a)	povezava Sišenska-Dakoviččva	162.560
b)	Celovška S-6-8 in SS 8/1	470.000
c)	BS-7	316.000
C) BS-3	1.063.489
d)	plinovod Tovarniška	357.000
e)	plinovod Miklošičeva c.	503.000
f)	ureditev križišča Trg OF	—	Resljeva 102.000
g)	srednjetlačni plinovod Vodovodna—
Resljeva c.	500.000
h)	Koseze — Dravljska gmajna	z	9 regul. 1.243.235
i)	Zalog — MS-11	826.245
Skupaj omrežje — II.	5.543.469
III.	Polnilnica Ljubljana:
a)	prostorska ureditev polnilnice
b)	montažna stavba za prodajni prostor Skupaj III.
IV.	Ureditev računskega centra
V.	Ureditev sanitarij in kopalnic
VI.	Vozila
— 3 dostavna vozila, 2 tovornjaka in 1 prikolic
VII.	Razna oprema, orodje, delovne priprav pisalni in računski stroji idr .
Skupaj programi investicij (I—VII)
VIII.	Financiranje programa investicij:
din	•/•
1.	Lastna sredstva	2.371.986	28,9
2.	Sklad skupnih rezerv
(sporazum)	1.462.000	17,3
3.	Prispevki potrošnikov	4,361.469	53,3
Skupaj financiranje programa 8.195.455	100,0
Direktor
Slavko Lambergar 1. r.
4.	KANALIZACIJA LJUBLJANA
I.	Primarno kanalsko omrežje:
a)	zbiralnik A-o — Zalog
b)	zbiralnik A-10
c)	zbiralnik B
č) zbiralnik Ploščad BK in RTV
d)	odkup zemljišča za »ČN« Zalog
Skupaj primarni kanali — I.
II.	Sekundarno kanalsko omrežje:
a)	Soseska ŠS-10 Draveljska gmajna	350.000
b)	Soseska-BS — 112 Gmajna — Črnuče 700.000
c)	Soseska Stepanjsko naselje	3.100.00
č) Soseska VS-4 Bonifacija	315.5.
d)	Zimsko kopališče Tivoli	0^ 0 ^
Skupaj sekundarni kanali — II.	5.365-500
din
7.600.000
4.500.000 968.000
2.450.000
I.OOO.OOg
16.518.000
700.000
150.000
850.000
87.546
50.000
532.454
661.986
8.195.455
din
III.	Ostale investicije:
a)	nadzidava upravnega poslopja	1.904.730
b)	bager A-600 (polovica nabavne
vrednosti)	325.000
c)	kompresor — Fagram 700	82.440
č) pokrita hala za spec. stroje	300.000
d)	črpalka FLVGHT s priborom	70.000
e)	2 silosa za cement	250.000
f)	razno orodje	120.000
g)	pisarniška in laboratorijska	oprema	124.900
• h) kamion TAM 6500	150.000
Skupaj ostale investicije — III.	3.327.070
IV.	Rekapitulacija:
I.	Primarni kanali
II.	Sekundarni kanali
III.	Ostale investicije Skupaj program investicij
V.	Financiranje programa investicij:
din	•/•
1.	Lastna sredstva	8.840.170	35.1
2.	Sredstva posebnega dela kreditnega sklada pri LB-prenesena
Sredstva iz 1. 1972	3.468.000	13,8
3.	Sredstva mestnega sklada
skupnih rezerv (sporazum)	3.800.000	15,1
4.	Sredstva republiškega sklada
za stanovanjsko izgradnjo	1.000.000	4,0
5.	Sredstva vodnega sklada SRS	1.400.000	5,5
6.	Sredstva investitorjev za sofinanciranje	3.750.000	14,8
7.	Sredstva iz posojil LB	2.952.490	11,7
Skupaj financiranje programa	25.210.660	100,0
Direktor
Marjan Prezelj, dipl. inž. 1. r.
5. KOMUNALNO PODJETJE »LJUBLJANA«, Ljubljana
I. Investicije po srednjeročnem programu odvoza
Srheti in odpadkov 1970—1975 — del za leto 1973.
a)	Gradbeni objekti
din
—	odlagališče Cesta dveh cesarjev	780.000
—	odlagališče — Zajčja dobrava .	110.000
—	odlagališče — Šmartno	10.000
Skupaj gradbeni objekti	900.000
b)	Delovna sredstva:
~ 1 traktor TG 90	360.000
—	2 smet. vozili NORBA KB	1.000.000
—	2000 smetnjakov	370.000
—	80 kontejnerjev 600 1	240.000
Skupaj delovna sredstva	1.970.000
Skupaj a + b	2.870.000
II.	Investicije za zimsko službo:
4 Unimog stroji	1.363.000
III.	Parkirni prostor za tovornjake
Ježica	4.610.000
Skupaj program investicij (I + II 4- III) 8.843.000
IV. Financiranje programa investicij:
1. Vezana — oročena sredstva	din	•h
pri LB za investicije po srednjeroč-		
nem programu	2.870.000	32,5
2. Sredstva posebne rezerve MS		
Ljubljana	1.363.000	15,4
3. Sredstva komunalne takse	1.000.000	11,3
4. Sredstva investitorjev	2.610.000	29,5
5. Premostitveni kredit iz sklada		
skupnih rezerv (sporazum)	1.000.000	11,3
Skupaj financiranj 6 programa	8.843.000	100,0
Direktor
Janez Urbanija, dipl. inž. str. 1. r.
6.	KOMUNALNO PODJETJE »RAST« LJUBLJA-
I.	Investicije v opremo in delovne priprave po DE:
a)	DE »Parki«:	dtn
—	6 motornih kosilnic	105.000
—	motorne škarje	35.000
—	enoosni traktor 9 KS	40,000
180.000
b)	DE »Parkovni gozdovi«:
—	cestarska lesena baraka 2 X 2 m	10.000
—	prenosni vitelj za podiranje drevja	4.000
—	izdelava revizijskega elaborata za
gosrodarsko enoto Glince (polovica vrednosti)	140,000
154.000
c)	DE »Vzgoja«:
—	mreža zr -- irrs zemlje, 2 vozička
za pvc	-'.iin in police	14.500
—	dostavni, avto	37.000
—	napeljava elektrike v cvetličarni,
zidna vitrina	20.000
—	ureditev cvetličarne v Hrušici	35.000
—	reg. blagajne	40.000
146.500
č) DE »Usluge«:
—	kamion TAM 2001/kiper	87.200
—	kamion TAM 6500	187.200
—	poltovorni avto	90.000
—	telefonska centrala	75.000
—	tračna žaga	20.000
—	ročni skobelni stroj	10.000
—	brusna rezalka	8.000
477.400
d)	DE »Uprava«:
—	pisarniška oprema	37.000
—	magnetofon	5.100
42.100
Skupaj I. (a do d)	1.000.000
II. Preselitev vrtnarije in ureditev Tivolija:
—	razširitev in ureditev Tivolija	320.000
—	postavitev paviljona za DE »Parki«
in ureditev prodajnega	mesta	1.180.000
Skupaj II.	1.500.000
Skupaj program investicij	(I. + II.)	2.500.000
16.518.000 5.365.590 NA 3.327.070 25.210.660
Stran 1110
URADNI LIST SRS
Št. 26 — 25. Vil. 1973
III.	Financiranje programa investicij:
din	•/.
1.	Lastna sredstva	1.500.000	60,0
2.	Sredstva mestnega sklada
skupnih rezerv (sporazuma);	1.000.000	40,0
Skupaj financiranje programa	2.500.000	100,0
)
Direktor
Bogdan Opresnik, dipl. inž. gozd. 1. r.
7. JAVNA RAZSVETLJAVA, LJUBLJANA Iz lastnih sredstev je predvidena nabava nasled-
njih osnovnih sredstev:
din
—	avtodvigalo — zamenjava avta OM 260.000
—	2 delovna vozila za semaforje	110.000
—	avto Combi za nadzorno službo	50.000
Skupaj program investicij	420.000
Direktor
Janez Rigler 1. r.
8.	KOMUNALNO PODJETJE »ZALE«, LJANA
I.	Odkup zemljišč za novo pokopališče
LJUB-
din
3.200.000
II. Gradbeni objekti:
—	ureditev prostora za hladilnik
in prostor	120.000
—	centralno ogrevanje javnih sanitarij ob vhodu na Zale	5.000
—	zgraditev 2 garaž	30.000
—	ureditev grobarske in vrtnarske sobe ter
kopalnice	70.000
—	montaža strelovoda na centralni
zgradbi	38.000
—	urejanje novih površin za
pokopališče	187.000
Skupaj gradbeni objekti	II.	450.000
III.	Mehanizacija in oprema:
—	hladilne komore	. 70.000
—	2 furgona	220.000
—	priključki za pokop, bager	35.000
—	traktor	40.000
—	pisarniška oprema	40.000
—	oprema CZ	30.000
—, oprema za vzdrževanje novih
pokopaliških površin	15.000
Skupaj mehanizacija in oprema — III. 450.000 Skupaj program investicij
a. + II. + III.)	4.100.000
IV. Financiranje programa investicij:
	din	•/.
1.	Lastna sredstva 2.	Sredstva posebnega dela kre-	900.000	22,0
ditnega sklada pri LB (prenos iz preteklih let)	3.200.000	78,0
Skupaj financiranje programa		
investicij	4.100.000	100,0
Direktor
Janko Vidovič, dipl. inž. agr. 1. r.
9.	KOMUNALNO PODJETJE LJUBLJANSKI ŽIVILSKI TRGI, LJUBLJANA
I.	Gradbeni objekti:	dln
a)	Obračun podražitve	adaptacije	170.000
II.	Plečnikove arkade
b)	Obračun podraž. adaptacije IV.
Plečnikove arkade	387.000
c)	Obračun adaptacije mesnice TMI v
centralni tržnici	179.850
č) Nakup posl. prostorov v Dolničarjev!
ulici za skladišča	600.000
d)	Prevzem adapt. Mestnega	doma	1.000.000
e)	Preureditev skladiščnih prostorov
v Mahrovi hiši	 535.000
Skupaj gradbeni objekti	—	I.	2.851.850
II.	Oprema
a)	hidravlično dvigalo za I. Plečnikovo	din
arkado	85.000
b)	pisarniška oprema	15.000
c)	2 t kamion in vozički	115.000
č) izdelava programa razvoja LZT	50.000
Skupaj oprema — II.	265.000
Skupaj program investicij (I. + II.)	3.116.850
III.	Financiranje programa investicij:
din	•/•
1.	Lastna sredstva	1.800.000	57,8
2.	Sredstva investitorjev	716.850	23,0
3.	Sredstva mestnega sklada skupnih
rezerv (sporazum)	600.000	19,2
Skupaj financiranje programa investicij	3.116.850	100,0
Direktor
Jože Bevec, dipl. inž. agr. 1. r.
10.	VIATOR LJUBLJANA — PE MESTNI POTNIŠKI PROMET
I.	Investicije iz leta 1972:
din
a)	gradbeni objekti	340.000
b)	transportna sredstva:
—	17 avtobusov Mercedes — solo
—	8 sklopnikoy Mercedes	15.392.000
Skupaj I.	15.732.000
II.	Program za leto 1973:
a)	gradbeni objekti	1.300.000
b)	oprema vozil	6.560.000
c)	oprema prodajnih mest	400.000
č) ostala oprema	98.00
d)	transportna sredstva:
—	14 avtobusov Mercedes — solo
—	7 sklopnikov Mercedes	16.380.00^.
Skupaj II.	24.738.000
III.	Rekapitulacija:
—	investicije iz leta 1972	15.732.000
—	investicije za leto 1973	24.738.0_^
Skupaj program investicij 1973	40.470.000
IV. Financiranje programa investicij 1973:
	din	•/.
1. Lastna sredstva	34.737.000	85,8.
2. Posojila	5.733.000	14,2
Skupaj financiranje programa	40.470.000	100,0
Direktor
Božo Kovačič, oec. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE 717.
Po 10. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), 5. členu zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72), 3. točki odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6'73), 10. in 16. točki dogovora o izvajanju politike cen v letu 1973 (Uradni list SFRJ, št. 28/73) in 125. ter 132. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. julija 1973 sprejela
ODLOK
o najvišjih stanarinah
1.	člen
V izvajanju ukrepov neposredne družbene kontrole cen se predpisujejo kot najvišje stanarine, ki jo Plačujejo imetniki stanovanjske pravice v občini od 1. ihlija 1973 dalje polne stanarine določene v veljavnih stanovanjskih pogodbah.
2.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha linearno subvencioniranje stanarin, ki je bilo v veljavi od 1. Januarja 1969 dalje.
Diferencirano subvencioniranje stanarin od 1 ju-*ia 1973 dalje je predpisano s posebnim od'
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nern listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1973 dalje.
St. 36-9/73-4
Brežice, dne 16. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
718.
Predlog občinskih organizacij SZDL občin Bre-Krško, Laško, Sevnica, Šentjur pri Celju in 0b«arie Pri Jelšah in na podlagi 125. člena statuta obft Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70), je skupščina ra ff6 Bre*ice na skupni seji občinskega zbora in zbo-elovnih skupnosti dne 16. julija 1973 sprejela
g	ODLOK
Podelitvi domicila aktivistom OF med narodnoosvobodilno borbo za Kozjansko okrožje
1
Aktivistom OF med narodnoosvobodilno borbo Kozjanskega okrožja se podeljuje domicil v občini Brežice.
2
Izda se skupna listina o podelitvi domicila občin Brežice, Krško, Laško, Sevnica, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah, ki se izroči odboru aktivistov OF za Kozjansko 'okrožje na slovesnosti dne 2. septembra 1973 v Kozjem.
3
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavt v Uradnem listu SRS.
St. 93-1/73-1
Brežice, dne 16. julija'1973.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
719.
Na podlagi 31. in 34. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 125. ter 132. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. julija 1973 sprejela
ODLOK
o razlastitvi zemljišč, ki jih zajema potrjeni zazidalni načrt za območje stanovanjske soseske Trnje v karejih
4 in 5
1.	člen
Z namenom, da se pospeši stanovanjska izgradnja in povečajo stanovanjske površine, ki so potrebne za stanovanjsko graditev ter komunalno opremljanje gradbenih zemljišč, se uvede postopek razlastitve zemljišč -a potrebe stanovanjske in komunalne izgradnje v zazidalnem okolišu, ki zajema 4. in 5. kare po zazidalnem načrtu za stanovanjsko sosesko Trnje — pare. št. 26/3 (del), 26/6 (del), 34/1 (del) 34/2 (del), 34/3 (del), 44, 45/1, 45/2, 46/1, 47, 48 (del), 49/1 (del), 50/1 (del), 50/2, 51/1, 51/2, 52/1 (del), 52/2 (del), 53/1, 56/1, 56/2, 56/3, 56/4, 56/5, 57/1, 57/2, 57/3, 61, 62, 63/1, 64 (del) in 66 (del) v k. o. Trnje.
2.	člen
Odškodnina za razlaščena zemljišča po 1. členu tega odloka se izplačuje najpozneje v roku petih let, računano od dneva pravnomočnosti razlastitvenih odločb; prejšnjemu lastniku pa pripadajo ustrezne obresti, ki veljajo za hranilne vloge na vpogled oziroma vezane vloge pri poslovnih bankah. Obresti se računajo šele po izteku 30 dni od dneva vročitve pravnomočne odločbe o določitvi odškodnine.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-6/73-4
Brežice, dne 16. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
720.	*
Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20/71) ter 125. člena in 132. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. julija 1973 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Brežice
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-6/73-1
Brežice, dne 16. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
Odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Brežice (Uradni list SRS, št. 33/72) se spremeni tako, da se glasi:
1. člen
4.	člen tega odloka se spremeni tako, da se glasi: Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišča znašajo od povprečne gradbene cene za 1 m2 koristne stanovanjske površine iz 3. člena tega odloka — za individualno komunalno potrošnjo 10°/o in za kolektivno potrošnjo 10%;. za leta 1971, 1972, in 1973, če gre za večje komplekse zemljišč, ki se na novo komunalno opremljajo, pa po dejanskih stroških za komunalno opremo zemljišča.
721.
Na podlagi 13. in 26. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72) in 125. ter 132. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. julija 1973 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o delni nadomestitvi stanarine
1. člen
V 6. členu odloka o delni nadomestitvi stanarine (Uradni list SRS. št. 6'73), se tabela znosnih izdatkov za stanarine spremeni tako, da se glasi:
Dohodek gospodinjstva letno din
1
Število članov gospodinjstva Stopnja obremenitve gospodinjstva s stanarino (znosna obveznost) izražena v odstotkih 2	3	4	5	6	7
8
—2.999	1,0
—5.999	8,0	2,5						
6.000—8.999	11,5	6,0	3,0					
9.000—11.999	13,7	8,5	5,5	2,2				
12.000—14.999	15,5	10,4	7,1	4,1	2,1	0,5		
15.000—17.999	16,5	11,4	8,5	5,3	3,4	2,1	1,0	
18.000—20.999	17,6	12,5	9,5	6,3	4,5	3,3	2,2	1,0
21.000—23.999	18,5	13,4	10,3	7,3	5,4	4,2	3,1	2,0
24.000—26.999	19,3	14,2	11,0	8,1	6,4	5,0	4,0	2,8
27.000—29.999	20,0	14,8	11 ,'8	9,0	7,1	5,7	5,6	3,5
30.000—32.999	20,6	15,6	12,5	9,5	7,7	6,4	5,3	4,1
33.000—35.999	21,3	16,3	13,1	10,2	8,4	7,0	5,9	4,8
36.000—38.999	22,0	16,8	13,8	10,8	8,9	7,6	6,5	5,4
39.000—41.999	22,5	17,4	14,4	11,3	9,4	8,1	7,6	5,9
42.000—44.999	23,0	17,9	14,9	11,8	9,8	8,6	7,5	6,4
45.000—47.999	23,6	18,4	15,3	12,3	10,3	9,0	8,0	6,8
48.000—50.999	24,0	18,8	15,7	12,7	10,8	9,5	8,4	7,3
51.000—53.999	24,3	19,1	16,1	13,1	11,2	10,0	8,8	7,7
54.000—56.999	24,7	19,6	16,5	13,4	11,6	10,3	9,2	8,1
57.000—59.999	25,0	19,9	16,8	13,8	11,9	10,6	9,5	8,4
60.000—62.999		20,2	17,2	14,1	12,2	10,9	9,8	8,7
63.000—65.999		20,5	17,5	14,3	12,6	11,3	10,1	9,0
66.000—68.999		20,9	17,8	14,7	12,9	11,6	10,5	9,4
69.000—71.999		21,2	18,1	15,0	13,1	11,9	10,7	9,6
72.000—74.999		21,4	18,4	15,3	13,4	12,2	11,0	9,9
75.000—77.999		21,7	18,7	15,5	13,7	12,4	11,3	10,2
78.000—80.999		22,0	19,0	15,8	13,9	12,7	11,6	10,5
81.000—83.999		22,3	19,2	16,2	14,2	13,0	11,9	10,7
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listi: SRS.
St. 36-7/73-1
Brežice, dne 16. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r.
722
Na podlagi 9. in 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 125. člena in 132. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 16. jplija 1973 sprejela '
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu za območje občine Brežice
Odlok o urbanističnem redu za območje občine Brežice (Uradni list SRS, št. 12/70) se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
1.	člen
5.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Za urbanizem pristojni svet skupščine občine Brežice lahko s sklepom dovoli manjše odmike od sprejetega urbanističnega reda.
Svet iz 1. odstavka tega člena predpiše z odredbo: kriterije in pogoje — kaj so manjši odmiki od sprejetega urbanističnega reda ter postopek za izvajanje določb o izjemni gradnji z namenom, da bodo v postopku sodelujoči organi in organizacije enotno izvajali zasnove urbanističnih dokumentov«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-hem listu SRS.
St. 350-7/73-1
Brežice, dne 16. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
723.
Na podlagi 10. in 13. člena zakona o urbanističnem Planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 125. lena statuta občine Brežice (Uradni list SRS. št. 27/
je skupščina občine Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. julija »prejela
SKLEP
0 Potrditvi projekta primarnega cestnega omrežja mesta Brežice
1
. S tem sklepom se potrjuje projekt primarnega o “IPfiga omrežja Brežic, št. 613/N-71 iz marca 1871, ki
j® izdelal projektivni biro »REGION« Brežice.
2
Ta projekt služi kot osnova za nadaljnje urbanistično načrtovanje mesta Brežic in osnova za izdajanje gradbenih in lokacijskih dovoljenj.
3
VTa sklep velja takoj.
St. 34-14/73-1
Brežice, dne 16. julija 1973.
41
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
724.
Na podlagi 10. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/ 70) je skupščina občine Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 16. julija 1973 sprejela
SKLEP
o potrditvi glavnega projekta glavnih zbirnih kanalov v Brežicah
1
S tem sklepom se potrjuje glavni projekt glavnih zbirnih kanalov v Brežicah, št. C-911 iz septembra 1972, ki ga je izdelal zavod za vodno gospodarstvo SRS Ljubljana.
2
Ta projekt služi kot osnova za nadaljnje načrtov-nje kanalizacije v mestu Brežice. Vsako nadaljnje načrtovanje in gradnja kanalizacije v mestu Brežice mora biti v skladu s tem projektom.
3
Ta sklep velja takoj.
St. 351-17/73-1
Brežice, dne 16. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
725.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve SOb Brežice na svoji seji dne 21. junija 1973 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi zazidalnega načrta na platoju nad Vrbino v Brežicah
I
Svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve SOb Brežice razgrinja zazidalni načrt v prostorih sejne sobe SOb Brežice, Cesta prvih borcev št. 18-razgrnitev načrta na platoju nad Vrbino v Brežicah.
Stran 1114
II
Zazidalni načrt iz prve točke tega sklepa bo razgrnjen 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS, od 7 do 14 ure.
III
V času razgrnitve si ta zazidalni načrt lahko ogledajo občani, državni organi, zavodi in delovne organizacije in nanj dajo svoje pripombe in predloge.
St. 350-8/73-4/5
Brežice, dne* 20. julija 1973.
Predsednik
sveta za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve
skupščine občine Brežice
Teodor Oršanič, dipl. inž. 1. r.
I ~
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 726.
Na podlagi 7. člena odloka o priznanjih občine Cerknica »19. oktober« sprejetega na seji skupščine dne 10. julija 1973 in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. julija 1973 sprejela
PRAVILNIK
o podeljevanju priznanj občine Cerknica >19 oktober«
1.	člen
Priznanja »19. oktober« podeljuje občinska skupščina Cerknica na slavnostni seji občinske skupščine ob občinskem prazniku 19. oktober.
2.	člen
Priznanja se podeljujejo praviloma za posebne uspehe, dosežene v daljšem časovnem razdobju.
Izjemoma lahko odbor za izbiro nagrajencev iz 4. čl. odloka o priznanjih občine Cerknica (v nadaljnjem besedilu: odbor) sklene, da se podeli nagrada za dosežene uspehe v preteklem letu.
3.	člen
Predlogi za podelitev priznanj morajo biti odboru dostavljeni najpozneje do 15. septembra.
Pozneje prispelih predlogov se ne obravnava.
4.	člen
Predloge za podelitev priznanja lahko podajo delovne in druge organizacije, občinska skupščina in njeni organi, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbeno-politične organizacije in društva.
Predlogi za podelitev priznanj morajo biti pismeni in morajo vsebovati poleg vseh podatkov o kandidatih podrobno utemeljitev, zakaj se kandidata predlaga za nagrado.
Odbor lahko zahteva od predlagatelja dodatno obrazložitev predloga, lahko pa vpraša za mnenje tudi druge organe.
5.	člen
Nagrado lahko dobi posameznik ali organizacija, ki je pokazal izredne uspehe na področju, na katerem
dela, bodisi v gospodarstvu, družbenih službah, na po-litičnem, kulturnem, telesnovzgojnem ali na področjih samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti ali društev in je s svojimi uspehi pomembno prispeval k vidnemu napredku in ugledu področja oz. občine.
Uspehi kandidatov morajo že prej vzbuditi pozornost in priznanje javnosti v občini'.
6.	člen
Sklep o podelitvi priznanj mora hiti sprejet najmanj 3 dni pred podelitvijo.
O podelitvi nagrad odloča odbor na seji z večino glasov vseh članov odbora.
O seji se piše zapisnik. V zapisnik se vnese poleg drugega tudi kratko utemeljitev sklepa odbora za vsakega posameznega kandidata.
7.	člen
Odbor lahko v posameznem letu ne podeli priznanj, če ugotovi, da noben od predlaganih kandidatov ne izpolnjuje pogojev po odloku oz. tem pr>' |
8.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi V Uradnem listu SRS.
St. 17-1/73-1
Cerknica, dne 10. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
727.
Na podlagi 94. člena statuta občine Cerknica )e skupščina občine Cerknica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. julija 19^ sprejela
ODLOK
o priznanjih občine Cerknica »19. oktober«
1.	člen
Skupščina občine Cerknica podeljuje priznanj8 občine Cerknica »19. oktober« za posebne uspehe na raznih področjih gospodarskega in družbenega življf' n j a, ki pomembneje prispevajo k razvoju in ugle<* občine.
Priznanje se podeljuje vsako leto za občinski praz nik 19. oktobra.
2.	člen
Priznanje lahko prejmejo posamezniki, ki sta1”® prebivajo v občini Cerknica, delovne skupnosti, dru beno-politične organizacije, samoupravne interesO skupnosti, krajevne skupnosti in društva ali kolektiv ki imajo sedež v občini Cerknica (v nadaljnjem bes® dilu: organizacije).
3.	člen
Priznanja se podeljujejo praviloma za posebn8 uspehe, dosežene v daljšem časovnem razdobju.
4.	člen
Sklep o izbiri nagrajencev sprejme 7 članski odbor, ki ga imenuje občinska skupščina izmed občanov, ki delajo na raznih področjih.
5.	člen
V posameznem letu se podelijo tri priznanja.
2.	Prispevek za starostno zavarovanje kmetov:
din
— obremenitev v letu 1972	436,872,00
—	odpis v letu 1972	—
—	plačilo v letu 1972	114.798,00
—	zaostanek' 31. XII. 1972	322.074,00
6. člen
3.	člen
Skupščina občine Cerknica zagotovi sredstva za vsakoletno podelitev priznaj.
7.	člen
Podrobnejša določila za izvajanje tega odloka se določijo v pravilniku, ki ga sprejme občinska skupščina.
8.	člen
Administrativne in tehnične zadeve za odbor opravlja tajništvo.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 17-1/73-1
Cerknica, dne 10. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
728.
Na podlagi 240. člena zakona o davkih občanov Uradni list SRS, št. 7/72 in 3/73) in 94. člena statuta °bčine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji °bčinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. ihlija 1973 sprejela
ODLOK
0 Potrditvi letnega davčnega zaključnega -ačuna za leto 1972
1.	člen
Potrdi se letni davčni zaključni račun davkov in Prispevkov občine Cerknica za leto 1972, ki ga je presedala strokovna komisija za pregled letnega davčne-zaključnega računa.
2.	člen
Letni zaključni račun izkazuje:
L Davki in prispevki razen prispevka za starostno avarovanje kmetov:
dtn
—	zaostanki iz leta 1971 — obremenitve v letu 1972
—	tekoča odmera
—	obresti in stroški —- odpisi v letu 1972 "■ plačila v letu 1972
zaostanek 31. XII. 1972
1.904.239,35
6.023.404.10 5.896.671,25
126.732,85
253.087.05
5.668.679.15
2.132.610.10
Letni davčni zaključni račun prispevkov in davkov občanov vsebuje bilanco, bruto bilanco in pregled individualnih dolgov in preplačil zavezancev.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-8/73-1
Cerknica, dne 10. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Frkne Zorman, dipl. inž. 1. r.
729.
Na' podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73 in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. julija 1973 sprejela
ODLOK
o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine Cerknica
1.	člen
Cene proizvodov in storitev, ki so po 9. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji v pristojnosti občin, se oblikujejo na način in po postopku, ki ga določa ta odlok.
2.	člen
Skupščina občine Cerknica odloči maksimirane cene za naslednje proizvode in storitve:
—	za sveže telečje meso, meso mladih pitanih govedi, goveje meso, svinjsko meso, meso piščancev — brojlerjev;
—	za pasterizirano konzumno mleko s 3,2°/« tolšče v polietilenski in tetrapak embalaži;
—	za osnovne vrste kruha (belega iz moke tipa 400, polbelega iz moke tipa 600,. polčrnega iz moke tipa 800, črnega iz moke tipa 1000 in mešanega pšeničnega z dodatkom 30"/» ržene moke).
Občinska skupščina upošteva pri določanju cen ugotovitve, ki jih zavod SRS za cene sporoča občinski skupščini glede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za določanje najvišje ravni cen.
3.	člen
Svet za gospodarstvo pri skupščini občine Cerknica daje soglasje.k cenam za:
—	komunalne storitve;
—	stanarine in obratovalne stroške stanovanjskih hiš;
—	dimnikarske storitve;
—	-najemnine za poslovne prostore;
—	storitve socialnih zavodov.
4.	člen
Svet za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve ter urbanizem pri skupščini občine Cerknica daje soglasje- k cenam za:
—	priključevanje na električno, PTT, vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
5.	člen
Za naslednje proizvode v prodaji na drobno se lahko spremenijo cene le s soglasjem občinskega organa, ki je pristojen za cene:
—	za meso odojkov, jagnjeti, perutnine razen pi-ščancev-brojlerjev, posameznih delov piščancev-broj-lerjev, morskih in sladkovodnih rib;
—	za maloprodajne cene vseh vrst svežega mesa po klasifikaciji (enotni razsek mesa);
—	za pasterizirano mleko s 1,6 "/o tolšče.
6.	člen
Organizacije združenega dela in zasebni obrtniki, ki predlagajo povečanje^ali novo določitev cen za proizvode in storitve iz 2., 3., 4. in 5. člena tega odloka morajo predložiti predhodno skupščini občine Cerknica, organu, ki je pristojen za cene, poleg cenika tudi ustrezno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je zahtevek upravičen.
7.	člen
Najvišjo razliko v ceni v prodaji na drobno določi svet za gospodarstvo pri skupščini občine Cerknica za naslednja živila;
—	mlečne izdelke;
—	mesne izdelke (prekajene, kuhane, pečene in sveže),
—	mesne konzerve;
—	ribje konzerve;
—	konzervirano sadje in zelenjavo.
Pri odrejanju najvišje dovoljene razlike v ceni mora pristojni svet upoštevati merila in kriterije, ki mu jih posreduje zavod SRS za cene.
8.	člen
Za naslednje proizvode in storitve se predpisuje obvezno evidentiranje cenikov;
—	za pekarske izdelke, razen za črni, beli, polbeli,
polčrni in mešano pšenični rženi kruh;	t
—	za gostinske storitve;
—	za obrtniške storitve;
—	za transportne storitve zasebnikov.
Organizacije združenega dela, ki opravljajo v prvem odstavku tega člena navedene storitve in proizvajajo, pekarske izdelke, zasebni obrtniki in zasebni gostinci morajo poslati skupščini občine Cerknica, organu, ki je pristojen za cene, obvestilo o cenah (cenik), da jih evidentira.
Prodaja iz cenika ni dovoljena pred potekom določenega roka, ki praviloma ne sme biti krajši od 30 dni.
9.	člen
Cenik izdelkov in storitev mora vsebovati:
—	firmo in sedež podjetja oz. obrtnika;
—	mersko enoto;
—	glavne tehnološke komercialne značilnosti, s katerimi je opredeljena vrsta in kakovost proizvoda oziroma storitve;
__ sedanjo in s cenikom predvideno novo ceno za
proizvod oz. storitve;
—	sedanje in s cenikom predvidene prodajne pogoje.
Ce cenik proizvoda oz. storitve ne obsega vseh po- • datkov iz prvega odstavka tega člena, se šteje, kot da ni bil predložen.
10.	člen
Ce sklene regionalni ali medrepubliški družbeni dogovor o cenah Za posamezne proizvode in storitve po tem odloku, veljajo za oblikovanje teh cen dok»jila sklenjenega družbenega dogovora.
11.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:
—	odlok o ukrepu neposredne družbene kontrole cen za stanarine (Uradni list SRS. št. 12/70),
—	odlok o načinu oblikovanja in družbeni kontroli cen obrtnih storitev in izdelkov (Uradni list SRS, št. 25/70),
—	odlok o zadržanju cen za posamezna živila in storitve (Uradni list SRS, št. 43/70),
—	odločba o predpisu ukrepa neposredne družbene kontrole cen za gostinske storitve (Uradni list SRS, št.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi V Uradnem listu SRS.
St. 38-10/73-1
Cerknica, dne 10. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
730.
Na podlagi 78. in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. julij3 1973 sprejela
ODLOK
o sredstvih za izravnavanje v gospodarstvu in posPe' Sevanju nekaterih gospodarskih dejavnosti
,	1. člen
Sredstva občine Cerknica za izravnavanje v Z0' spodarstvu in pospeševanje nekaterih gospodarsk| dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: sredstva) se vodil3 na posebnem računu občine Cerknica pri službi ^rU a benega knjigovodstva, kjer se vodijo proračuna sredstva občine Cerknica.
2.	člen
Na poseben račun pri SDK. občina usmerja naslednja sredstva:
—	sredstva bivšega občinskega družbeno investicijskega sklada,
' — presežke občinskega proračuna, ki se oblikujejo na podlagi veljavnih predpisov ali drugih aktov v posameznem letu,
—	dotacije iz občinskega proračuna,
—	anuitete od vrnjenih kreditov, danih v breme tega računa,
—	druga sredstva.
3.	člen
Sredstva v skladu s srednjeročnimi programi in letnimi načrti razvoja občine Cerknica uporabljajo:
1.	za pospeševanje tistih gospodarskih dejavnosti, ki so nosilci gospodarskega razvoja na območju občine, pa se s svojimi sredstvi ne morejo dovolj hitro in ustrezno razvijati,
2.	za finančna izravnavanja in gospodarske posege,
3.	za dopolnilno sofinanciranje eventualnih tržnih investicij, za regrese in premije gospodarskim organizacijam v skladu s predpisf občine,
4.	za sofinanciranje raziskovalnega dela v interesu Pospeševanja gospodarstva,
5.	za poravnavo zapadlih poroštvenih obveznosti, ki jih je občina Cerknica imela v zvezi z naložbami v gospodarskih organizacijah,
6.	za dajanje kratkoročnih premostitvenih kreditov za obratna sredstva.
»* '
4.	člen
Okvirni program uporabe sredstev v mejah pričakovanih sredstev, finančni načrt in zaključni račun sPrejme sVet za gospodarstvo občine Cerknica, potrdi Pa ga skupščina občine Cerknica.
5.	člen
S sredstvi posebnega računa razpolaga v okviru letnega plana svet za gospodarstvo.
Pogodbe v zvezi z uporabo sredstev podpisuje na Podlagi sklepa sveta za gospodarstvo predsednik ob-Čine.	r	_
6.	člen
Neporabljena sredstva se z zaključnim računom Prenesejo v finančni načrt za naslednje leto.
’	7. člen
Stroški poslovanja posebnega računa bremenijo Sredstva tega računa.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-neto listu SRS.
St. 30-1/73-1 . •
Cerknica, dne 10. julija 1973.
0
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
731.
Na podlagi drugega odstavka 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27/72) in 94. člena statuta Občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. julija 1973 sprejela
ODLOK
o določitvi pomožnih objektov ter meril, po katerih sc določi zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta
1.	člen
t
Pomožni objekti po drugem odstavku 2., člena za-kori'a o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem so:
a)	objekti, zgrajeni na zemljišču v uporabi organizacij združenega dela ali druge družbeno pravne osebe, če niso nujno potrebni za opravljanje osnovnih dejavnosti, ki je vpisana v register kot poslovni predmet organizacije, zgrajeni izven zaključnega kompleksa oz. rezervata, predvidenega po urbanističnem dokumentu za perspektivni razvoj organizacije združenega dela ali dsnge družbeno pravne osebe,
b)	objekti, zgrajeni na zemljišču v državljanski, lastnini izven zemljišča, določenega za normalno uporabo osnovnega stanovanjskega ali poslovnega objekta:
—	garaže
—	drvarnice
—	kopalni bazeni
—	kokošnjaki
—	čebelnjaki •
—	zajčniki
—	kmetijski gospodarski objekti, ki se uporabljajo za druge namene
—	gradbeni objekti, za katere je pristojni upravni organ izdal začasno dovoljenje
—	drugi podobni objekti.
2.	člen
Zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenih objektov v območjih, za katera so sprejeti zazidalni načrti, se določi v skladu z načrtom parcelacije zemljišč, ki je sestavni del zazidalnega načrta.
Če je zgrajen objekt v območju, za katerega zazidalni načrt ni izdelan ih ni predvidena izdelava zazidalnega načrta, se določi zemljišče za normalno uporabo že zgrajenega objekta po naslednjih merilih:
—	razmerje med dejansko tlorisno površino že zgrajenega objekta in dejansko nezazidano površino zemljišča,
—	višina, velikost in namembnost že zgrajenega objekta,
—	višina, velikost in namembnost objektov na Sosednjih zemljiščih,
—	gostota zazidave,
—	konfiguracija terena,
—	lastnosti tal,
—	morebitne potrebe pp izgradnji dopolnilnih objektov,
—	obstoječe in bodoče stanje komunalnih naprav,
—	omejitve uporabe zemljišč po posebnih predpisih,
—	urbanistični in drugi veljavni normativi,
—	nadaljnja urbanistična in prometna ureditev predela, v katerem se objekt nahaja oz. elementi iz sprejetega urbanističnega programa, urbanističnega načrta in urbanističnega reda.
3.	člen
Zemljišče, namenjeno z« normalno uporabo že zgrajenih objektov določi komisija, ki jo imenuje svet za komunalne, stanovanjske in gradbene zadeve ter urbanizem pri skupščini občine Cerknica, v kateri sodelujejo predstavniki premoženj sko-pravne, urbanistične in geodetske službe.	.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-260/73-1
Cerknica, dne 10. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc 2orma*i, dipl. inž. 1. r.
732.
Na podlagi 15. člena zakona o programiranju In financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. julija 1973 sprejela
ODLOK
o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev občanov, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti. uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb
1.	člen
Občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, plačujejo sredstva za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v višini 6 "/o od skupnega zneska izplačanih bruto osebnih dohodkov.
Ta sredstva se vplačujejo v solidarnostni stanovanjski sklad občine Cerknica in se ločeno vodijo.
S sredstvi do višine 4 “/o razpolaga komisija združenja obrtnikov občine Cerknica. ,
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-19/73-1
Cerknica, dne 10. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
733.
Na podlagi 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SRS (Uradni list SRS, št. 32/72), 3. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73) in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. julija 1973 spcejela
ODLOK
o določitvi in plačevanju stanarine na območju skupščine občine Cerknica
1.	člen
Imetniki stanovanjske pravice so dolžni od 1. ju-fija 1973 dalje plačevati stanarine, določene s stanovanjsko pogodbo med organizacijo za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in nosilcem stanovanjske pravice. Te stanarine so določene na podlagi odloka o najvišjih stanarinah zn stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami za območje občine Cerknica (Glasnik, št. 8/66).
2.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha linearno subvencioniranje stanarin, ki je bilo v veljavi od 1-januarja 1969 dalje. .
Diferencirano subvencioniranje stanarin od 1. julija 1973 dalje se predpiše s posebnim odlokom.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1973 dalje.
St. 36-18/73-1
Cerknica, dne 10. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
734.
Na podlagi 4. odstavka 21. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72) in 94. člena statuta občine Cerknic® . je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. julija 1973 sprejel®
ODLOK
o določitvi stanovanjskega standarda
1.	člen
S tem odlokom se določa standard stanovanj z namenom, da se določijo merila in pogoji-, po katerih se ugotavlja pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali na' kup nove stanovanjske hiše ali stanovanja, obnov0 stanovanja ali za rekonstrukcijo obstoječe stanovanj ske hiše ali. stanovanja, če je gradnja, nakup ali re^ konstrukcija hiše ali^stanovanja v mejah predpisan6 ga stanovanjskega standarda v občini.
2.	člen
Standard stanovanja opredeljujejo naslednji elementi:
—	površina in funkcionalnost stanovanja,
—	opremljenost stanovanja ali objekta,
—	notranja in zunanja obdelava konstrukcijskih elementov objekta,
—	urejenost neposredne okolice objekta.
3.	člen
Elementi standarda stanovanja iz 2. čl. tega odloka so določeni v »Osnovnih elementih standardnega' stanovanja«, ki jih sprejme skupščina občine Cerknica.
| «
4.	člen
Šteje se, da je gradnja, nakup ali rekonstrukcija stanovanjske hiše ali stanovanja v mejah stanovanjskega standarda, če stanovanjska hiša ali stanovanje, ki se gradi, kupuje ali rekonstruira, dosega in ne presega elementov standarda, določenih s tem odlokom in če cena 1 m2 koristne stanovanjske površine ne presega cene, ki jo za vsako leto predpiše skupščina obči-he za svoje območje.
Investitor je dolžan predložiti dokazila, da je načrtovana gradnja stanovanj v skladu s standardi, predpisanimi s tem odlokom samoupravni stanovanjski skupnosti.
5.	člen
Pri dodeljevanju posojil za gradnjo ali nakup sta-Povanj v stanovanjskih objektih, ki so do dneva uveljavitve tega odloka dograjeni do druge gradbene faze, ,e določila tega odloka ne uporabljajo.
6.	člen-
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradom listu SRS.
St. 36-17/73-1
Cerknica, dne 10. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
...j'I 735.
v i Na podlagi 13. člena zakona o družbeni pomoči j ;stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št.
2/72) in 94. člena statuta občine Cerknica je skup-, Pa občine Cerknica na seji občinskega zbora in °ra delovnih skupnosti dne 10. julija 1973 sprejela
O D' L O K
^«lni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
odlokom se ureja družbena pomoč v stano-gospodarstvu, ki obsega delno nadomestitev ‘fine, kreditiranje graditve najemnih stanovanj v

družbeni lastnini, premiranje namenskega varčevanja in pogoje za pridobitev pravice do družbene pomoči.. S tem odlokom se določajo tudi pogoji za pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, grajenem z delno pomočjo občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada. «
2.	člen
Družbeno pomoč daje solidarnostni stanovanjski sklad v skladu z določili zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in po določilih tega odloka iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Cerknica.
3.	člen
Družbena pomoč se dodeljuje:
—	investitorjem, ki gradijo najemna stanovanja v družbeni lastnini;
—	nosilcem stanovanjske pravice za delno nadomestitev stanarine;
—	občanom, ki gradijo ali kupujejo etažno stanovanje ali družinsko stanovanjsko hišo, za premiranje varčevalnih vlog za stanovanje v poslovni banki.
4.	člen
Družbena ppmoč je namenjena tistim občanom, katerih dohodki ng člana gospodinjstva ne presegajo višine po določbah tega odloka in izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem odlokom.
II. POMOČ OBČANOM ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE
t	5. člen
Delna nadomestitev stanarine je različna in je odvisna od premoženjskega stanja nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva, od velikosti stanovanja, števila članov gospodinjstva in opremljenosti stanovanja.
Pravico do delne nadomestitve imajo nosilci stanovanjske pravice ne glede ali uporabljajo stanovanja v družbeni lastnini, ali v lasti občanov, če izpolnjujejo pogoje po določbah tega odloka.
Pravica do delne nadomestitve stanarine pripada nosilcu stanovanjske pravice.
Delna nadomestitev stanarine znaša lahko največ do 50 “/o stanarine.
6.	člen
Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti nosilci stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo stanovanje, ki po površini ne presega naslednjega normativa:
Število članov gospodinjstva Površina normativov v m«
1	do	28	.
2	do	42
3	do	57
4	do	66
URADNI LIST SRS
St. 2q — 25. VII. I97J
Stran 1120
in na vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do 10 kvadratnih metrov.
Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od 50 let, se lahko normativ površine poveča do 30 %>.
Nosilec stanovanjske pravice, upravičen dp delne nadomestitve stanarine, lahkp koristi stanovanje iznad standarda, Delna nadomestitev stanarine pa se prizna le od vrednosti standardnega stanovanja.
7.	člen ^
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če uporablja standardno stanovanje, ki je po veljavnem točkovnem sistemu ocenjeno do 120 točk.
8.	člen
Nosilec stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če je višina letnega dohodka članov gospodinjstva manjša od mejnih vrednosti v naslednji tabeli znosnih izdatkov za stanarine.
Dohodek gospodinjstva letno v din i		2	3	Število 4	članov gospodinjstva 6	6	7			8
—2.999 3.000—	5.999 6.000—	8.999 9.000—	11.999 12*000—14.999	1,0 8,0 11.5 13,7 15.5	Stopnja obremenitve gospodinjstva s stanarino obveznost), izražena v odstotkih *5 6,0	3,0 8,5	5,5	2,2 10,4	7,1	4,1	2,1	0,5						(znosna
15.000—17.999	16,5	1T,4	8,5	5,3	3,4	2,1	1,0	
18.000—20.999	17,6	12,5	9,5 ^	6,3	4,5	3,3	2,2	1,0
21.000—23.999	18,5	13,4	10,3	7,3	5,4	4,2	ti,l	2,0
24,000—26.999	19,3	14,2	11,0	8,1	6,4	5,0	4,0	2,8
27.000—29.999	20,0	14,8	11,8	9,0	7,1	5,7	4,6	3,5
30.000—32.999	20,6	15,6	12,5	9,5	7,7	6,4	5,3	4,1
33.000—35.999	21,3	16,3	13,1	10,2	8,4	7,0	5,9	4,8
36.000—38.999	22,0	16,8	13,8	10,8	8,9	7,6	6,5	5,4
39,000—41,999	22,5	17,4	14,4	11,3	9,4	8,1	7,0	5,9
42.000—44.999	23i,0	17,9	14,9	11,8	9,8	8,6	7,5	6,4
45.000—47.999	23,6	18,4	15,3	12,3	10,3	9,0	8,0	6,8
48.000—50.999	24,0	18,8	15,7	12,7	10,8	9,5	8,4	7,3
51.000—53.999	24,.3	19,1	16,1	13,1	11,2	10,0	8,8	7,7 •
54.000—56.999	24,7	'	19,6 ■	16,5	13,4	11,6	10,3	9,2	8,1
57.000—59.999	25,0	19,9	16,8	13,8	11,9	10,6	9,5	8.4
60.000—62.999		20,2	17,2	14,1	12,2	10,9	9,8	8,7
63.000—65.999	*	20,5	17,5	14,3	12,6	11,3	10.1	9,0
66.000—68.999		20,9	17,8	14,7	12,9	11,6	10,5	9,4
69.000—71.999		21,2	18,1	15,0	13.1	11,9	10,7	9,6
72.000—74.999		21,4	18,4	15,3	13,4	12,2	11,0	9,9
75.000—77.999		21,7	18,7	15,5	•13,7	12,4	11,3	10,2
78.000—80.999		22,0	19,0	15,8	13,9	12,7	11,6	10,5
81.000—83.999		22,3	19,2	16,2	14,2	13,0	. H,9	10,7
9.	člen
Znosna letna stanarina, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati, se izračuna tako, da se letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v tabeli in deli s sto.
10.	člen
Ne glede na določbe 6., 7 .in 8. člena tega odloka delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih:
—	če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem;
—	če nosilec stanovanjske pravice ali drug član
gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene;	f
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja;
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik počitniške hiše.
11.	člen
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevo, ki jo vl°' ži pri solidarnostnem stanovanjskem skladu občin® Cerknica.,Zahtevo mora vložiti vsako leto do 31. januarja za tekoče leto, oz. v 30 dneh po preselitvi v drugo stanovanje.	•
Zahtevku je treba priložiti:
—	potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko, leto;
—	potrdilo o številu članov gospodinjstva;
—	veljavno stanovanjsko pogodbo;
—	zapisnik o ocenitvi stanovanja.
Višina letnih dohodkov nosilca stanovanjske Pra' vice in njegovih gospodinjskih .članov se izkaže s P° trdilom organizacij iz 3. člena zakona o programiranj^ in financiranju graditve stanovanj (Ur. 1. SRS, št. 5-1 72) oz. skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji o osebnem dohodku nosil®
stanovanjske pravice oz. članov njegovega gospodinjstva ter s pismeno izjavo nosilca stanovanjske pravice o drugih dohodkih, ustvarjenih v preteklem koledarskem letu.
Število članov gospodinjstva izkaže nosilec stanovanjske pravice s potrdilom iz registra prebivalstva.
Velikost in opremljenost stanovanja ter višino stanarine izkaže nosilec stanovanjske pravice s stanovanjsko pogodbo.
12.	člen
Solidarnostni stanovanjski sklad občine Cerknica mora o zahtevi o delni nadomestitvi stanarine odločiti v roku 30 dni po prejemu zahtevka.
Pritožbo zoper odločbo solidarnostnega stanovanjskega sklada vložijo nosilci stanovanjske pravice v roku 15 dni po prejemu odločbe solidarnostnemu stanovanjskemu skladu.
Solidarnostni stanovanjski sklad pošlje pritožbo pristojnemu svetu skupščine občine.
O pritožbi zoper odločbo o delni nadomestitvi stanarine odloči svet občinske skupščine, ki je pristojen za stanovanjsko gospodarstvo.
Delna nadomestitev za stanarino se odobrava za dobo enega leta, šteto od prvega dneva v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva.
Nosilcem stanovanjske pravice, ki bodo vložili zahtevo za delno nadomestitev stanarine na prvi razpis se odobrava delna nadomestitev stanarine od 1. julija 1973.
13.	člen
Način izplačevanja delne nadomestitve stanarine določi solidarnostni stanovanjski sklad s splošnim aktom.	,
Najmanjši znesek, do katerega se delna nadomestitev stanarine še izplačuje, je 10 dinarjev mesečno.
Listo upravičencev do subvencij solidarnostni stanovanjski sklad javno, objavi.
III.	'KREDITIRANJE GRADITVE NAJEMNIH STANOVANJ IN POGOJI ZA ODDAJANJE V
Uporabo stanovanj, zgrajenih s pomočjo sredstev solidarnostnega stanovanjskega SKLADA OBČINE CERKNICA
.	14. člen
Z namenom, da se pospeši gradnja najemnih stanovanj in zagotovi reševanje stanovanjskih vprašanj potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki, mladih družin in starih ljudi ter zaposlenih v državnih organih. družbenopolitičnih organizacijah, šolstvu in zdrav-stvu, sodeluje solidarnostni stanovanjski sklad z denarnimi sredstvi pri graditvi najemnih stanovanj.
Stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev solidar-hostnega stanovanjskega sklada, ne smejo presegati Povprečne gradbene cene in povprečne opremljenosti °2- Povprečnega standarda stanovanj, ki so predpisani i odlokom občinske skupščine.
Pogoje za pridobitev in odplačilo posojila za gradilo najemnih stanovanj določa solidarnostni stano-Vahjski sklad s splošnim aktom.
15.	člen
Za stanovanja, ki so zgrajena s pomočjo sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada, izdaja dodelit-vene odločbe upravni organ občine, pristojen za stanovanjske zadeve, na podlagi prioritetne liste družinam z nižjimi dohodki, mladim družinam in starim ljudem, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da prosilec za stanovanje nima stanovanja,
—	da osebni dohodki prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presegajo 900 din na člana gospodinjstva mesečno,
—	da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
—	za matere samohranilke določa ustrezen cenzus solidarnostni stanovanjski sklad občine Cerknica v statutu.
Prednostno pravico za pridobitev stanovanja imajo prosilci, ki živijo dalj časa na območju občine.
16.	člen
Ne glede na določilo iz 2. alinee 15. člena tega odloka se stanovanja, zgrajena s pomočjo sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada, oddajo lahko tudi:	,
—	mladim družinam za dobo 5 let,
—	upokojencem za nedoločen čas, če del sredstev prispeva Republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
—	zaposlenim v državnih organih, družbenopolitičnih organizacijah, šolstvu in zdravstvu za nedoločen čas, če del sredstev prispeva delovna organizacija ali delovna skupnost.
17.	člen
Prosilci, ki se štejejo za mlade družine, morajo poleg pogojev iz 15. in 16. člena tega odloka za pridobitev najemnega stanovanja izpolnjevati še naslednje pogoje:1
—	da se izkažejo s pogodbo o namenskem varčevanju za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše,
—	zagotovilo delovne organizacije, da bo skupno z delavcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 5 let.
Podrobnejše določbe o mladih družinah določa statut solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Cerknica.
18.	člen
Glede na število članov gospodinjstva, pripada mladim družinam in drugim prosilcem stanovanje po naslednjem kriteriju:
—	za mlado družino in upokojence garsonjera do 28 ali enosobno stanovanje do 38 m2,
—	ža -ostale družine pa po naslednjem kriteriju:
—	za eno osebo do 28 m2
S
—	za dve osebi do 42 m2
—	za tri osebe do 57 m2
—	za štiri osebe do 66 m2
in za vsakega nadaljnjega še do 10 m2.
IV.	PREMIRANJE NAMENSKEGA VARČEVANJA
19.	člen
Z namenom, da se vzpodbudi stanovanjsko varčevanje za nakup stanovanja ali družinske stanovanjske hiše, lahko solidarnostni stanovanjski sklad prizna iz svojih sredstev občanom, ki namensko varčujejo pri poslovni banki, premijo na privarčevana sredstva.
20.	člen
Natančnejše pogoje in merila za pridobitev premije predpiše solidarnostni stanovanjski sklad s svojim splošnim aktom v skladu z 19. in 20. členom zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
21.	člen
Pravna oseba, ki v potrdilu o osebnem dohodku nosilca stanovanjske pravice oz. članov njegovega gospodinjstva navede neresnične podatke ali občan, ki da neresnične podatke ali neresnične izjave v zvezi z vloženo zahtevo za delno nadomestitev stanarine ali za premiranje namenskega varčevanja, se kaznuje po 24. in 25. členu zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
Kazni po citiranih določilih izreka pristojni občinski sodnik za prekrške.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Delna nadomestitev stanarine po določbah tega odloka se uveljavi po izvršeni revalorizaciji stanovanjskega fonda ter na novo odmerjeni stanarini na podlagi odloka, ki ga bo sprejela skupščina občine Cerknica.
23.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-16/73-1
Cerknica, dne 10. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
736.
Skupščina občine Cerknica je na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 94. člena statuta občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. julija 1973 sprejela
ODLOK
o potrditvi dopolnilnega urbanističnega načrta Cerknica
v	1. člen
Sprejme se dopolnilni urbanistični načrt Cerknica — ndva industrijska cona, številka projekta ED. ki ga je izdelal Urbanistični zavod — Projektivni atelje Ljubljana.
2- člen
Za zgraditev objektov v novi industrijski coni mora pridobiti investitor lokacijsko dovoljenje po določbah 22. in 23. člena zakona o urbanističnem planiranju-
3.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri skupščini občine Cerknica,
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	,
St. 350-6/73-1
Cerknica, dne 10. julija 1973.
Predsednik
. skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE
737.
Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72). odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73) in na podlagi 101. člena 'statuta občine Grosuplje, je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 18. julija 1973, sprejela
ODLOK
c	ižbene kontrole cen iz pristojnosti občin®
1.	člen
Cene proizvodov in storitev, ki so po 9. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrol® cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 32/72) v prP stojnosti občin, se oblikujejo na način in postopek, hi ju določa ta odlok.
2.	člen
Maksimirajo se cene za naslednja živila v prometu na drobno:
—	za pasterizirano konzumno mleko,
—	za osnovne vrste kruha (belega iz moke tip® 400, polbelega iz moke tipa 600, polčrnega iz moke tip8 800, črnega iz moke tipa 1000 in mešanega pšenične#8 z dodatkom 30 °/o ržene moke).
Cene za proizvode iz prejšnjega odstavka ni mogo' če zviševati dokler svet za gospodarstvo občinsk® skupščine Grosuplje na predlog zainteresiranih organi' zacij združenega dela ne določi nove najvišje ravn> cen. Pri določevanju cen upošteva svet za gospodar' stvo ugotovitve, ki jih zavod za cene SRS sporoča ob' činskim skupščinam glede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za določanje najvišje ravn’ cen.
V primeru, da je za nivo cen iz prvega odstavka (z8' radi enotnosti ali drugih predlogov) sklenjen družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum na ravni r®' publike ali zveze, daje na tak dogovor aii sporazUh1 soglasje občinski organ, pristojen za cene.
3.	člen
Za naslednje storitve se smejo cene. spremeniti v soglasju s svetom za gospodarstvo občinske skupščine:
—	za komunalne storitve,	i
—	za stanarine in najemnine,
—	za priključitev na električno, ptt. vodovodno, kanalizacijsko omrežje.
4.	člen
Za' naslednje proizvode v prodaji na drobno in za storitve se cene lahko spremenijo le s soglasjem občinskega organa, ki je pristojen za cene:
—	sveže telečje meso,
—	meso mladih pitanih govedi, goveje meso, svinjsko meso iri meso piščancev broj er jev, .
—	za t storitve socialnih zavodov.
Pri dajanju soglasja k cenam svežega mesa upošteva organ, ki je pristojen za cene:
—	ugotovitve zavoda SRS za cene, ti jih le-ta sporoča občinski skupščini glede upravičenosti posa-fneznih elementov, ki so osnova , za določanje ravni cen,
—	enotni razsek in ostala merila in kriterije, ki jih zavod SRS za cene sporoča občinskim skupščinam.
—	določila -eventuclnega samoupravnega sporazu-hra ali družbenega dogovora, sklenjenega na ravni republike,
—	ostala merila in dogovore na ravni republike.
5.	člen
Občinski organ, pristojen za cene ter svet za gospodarstvo odredita najvišji odstotek rrlarže na naslednja živila v prodaji na drobno:
—	za mlečne izdelke,
—	za mesne izdelke,
—	za mesne in druge konzerve, sadne in zdlenjav-ne konzerve,
—	za riž in testenine,
—	za mast in margarino,
—	za sadje, južno sadje, zelenjavo in poljske pridelke,
—	za kavo,
—	za sol,
—	za začimbe,
—	za kavovine,
Marža iz prvega odstavka tega člena pomeni skupen znesek, iz katerega krijejo svoje trgovske stroške Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prome-°rn na drobno. Marža se sme zaračunati na nabavno ocno izdelkov. Z nabavno ceno izdelka je mišljena S*sta fakturna cena povečana za odvisne stroške. Z oddanimi stroški so mišljeni stroški z nakladanjem in Skladanjem, stroški transporta od skladišča dobivi-*elja do razskladišča kupca, stroški z zavarovanjem o'aga, v transportu, transportni kalo, razbitje in okva-ra blaga ter, posebni pakirni in transportni stroški ' drnsko pakiranje, vrnitev' embalaže itd.).
Če trgovska delovna organizacija prodaja proizvode p0 Cenah, ki jih določa proizvajalec, krije trgovske Soške iz pogodbenih rabatov. Pri odrejanju marže hpoštevajostudi merila in kriteriji, ki jih posreduje
občinskim skupščinam zavod za cene SRS. Svet za gospodarstvo in organ za cene lahko po potrebi predpišeta najvišjo dovoljeno maržo še za druge pomembnejše živilske proizvode, če se smatra to za potrebno.
6: člen
Soglasje k predloženim stopnjam marž,v prodaji na drobno v primerih, ko gre za novo ustanovljeno podjetje ali prodajalno oziroma za razširitev poslovnega predmeta, daje občinski organ, pristojen za cene, Pri dajanju soglasja mora organ, pristojen za cene upoštevati stopnje marž, ki jih za enake in podobne proizvode zaračunavajo sorodne delovne organizacije.
7.	člen
Obvezno evidentiranje cenikov se predpisuje za naslednje proizvode in storitve:
—	za pekarske izdelke, razen ža osnovne vrste kruha, navedene v drugem členu tega odloka,
—	za gostinske storitve,
—	za obrtniške storitve,
—	za transportne storitve zasebnikov.
Prodaja izdelkov in opravljanje storitev iz prejšnjega odstavka po novih cenah ni dovoljeno pred potekom 30 dni od dneva, ko je bil cenik predložen v evidentiranje. Upravni organ za cene lahko izjemoma na obrazloženo in upravičeno zahtevo predlagatelja cenika rok uveljavitve novih cen skrajša. Cenik mora biti predložen v evidentiranje v dveh izvodih in mora vsebovati sledeče podatke:
1.	firmo,
2.	naziv proizvoda oziroma storitve,
3.	mersko enoto,
4.	sedanjo in s cenikom predvideno novo prodajno ceno za proizvod ali storitev.
8.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:
1.	odlok o obveznem evidentiranju cenikov za obrtne in gostinske storitve (Uradni list SRS, št. 7/71),
2.	odlok o zadržanju cen za nekatere proizvode in storitve (Uradni list SRS, št. 41/70).
9.	člen 1
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-16/73
Grosuplje, dne 18. julija 1973.
, Predsednik skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
738.
Na podlagi 4. odstavka 1. točke odloka o oblikovanju cen za'proizvode in storitve (Uradni list SFRJ, št. 30-403/73), 3. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. B-žS/^S), 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72) in na podlagi 101. člena statuta občine Grosuplje, je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 18. julija 1973, sprejela
ODLOK '
o določitvi in plačevanju stanarine na območju občine Grosuplje
1.	člen
Imetniki stanovanjske pravice so dolžni od 1. julija dalje plačevati stanarino, določene z veljavno stanovanjsko pogodbo, ki je določena na podlagi odloka o'na j višji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami (Glasnik, št. 59/65).
Določila tega odloka veljajo tudi za imetnike stanovanjske pravice, ki stanujejo v stanovanjih zasebne lastnine.
2.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati linearno subvencioniranje stanarin, ki je bilo v veljavi od 1. januarja 1966 dalje.
Od 1. julija 1973 dalje se prične uporabljati za delno nadomestitev stanarine odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 1/73).
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 36-8/73
Grosuplje, dne 18. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
739.
Na podlagi 101. in 147. člena statuta občine Grosuplje (Glasnik, št. 22/69) je skupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti' dne 18. julija 1973 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o višini nadomestila osebnega dohodka in potnih stroškov odbornikom ter članom kolegijskih organov skupščine občine Grosuplje
1.	člen
V odloku o višini nadomestila osebnega dohodka ih potnih stroškov odbornikom ter članom kolegijskih organov skupščine občine Grosuplje (Uradni list SRS,
št. 5/72) se črta besedilo 2. člena in se novo besedilo, glasi:
Predsedniku in podpredsedniku skuščine občine določa mesečno nadomestilo osebnega dohodka komisija za volitve in imenovanja do višine, določene v družbenem dogovoru o osnovah za nadomestila odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem.
Drugim voljenim in imenovanim funkcionarjem skupščine občine se lahko prizna za posebno angažiranost občasna nagrada.
2.	člen
Drugi odstavek 13. člena odloka o višini nadomestila osebnega dohodka in potnih stroškov odbornikom ter članom kolegijskih organov skupščine občine Grosuplje se spremeni tako, da se glasi:
Povračilo stroškov za uporabo lastnega vozila v službene namene se prizna v višini, določeni v družbenem dogovoru o osnovah za nadomestila odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem.
3.	člen	v , .
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 114-1/73
Grosuplje, dne 18. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
SKUPŠČINA rvTtČINE LENART 740.
Po 7. členu zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10-64/48 in 20-108/50), 6. členu pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list LRS, št. 35-180/59) in 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SUS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70, 21-479/72) sta oba zbora skupščine občine Lenart sprejela na 44. skupni seji dne 13. julija 1973
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o preimenovanju in imenovanju ulic v trgu Lenart
1.	člen
V 2. členu odloka o preimenovanju In imenovanju ulic v trgu Lenart se črta točka 13 in se spremenijo točke od 8 do 10 in 12 ter se .glasijo:
8.	ulica, ki se odcepi na Jurovski cesti med hišnima številkama 6 in 8 proti zahodu ^od odcepa k zgradbama na Mariborski cesti s hiš. številkama 12 in 14, se imenuje Ca n k a r j e v a ulica;
9.	ulica, ki se odcepi od Cankarjeve ulice proti zahodu do odcepa k zgradbama na Mariborski cesti s hiš. številkama 12 in 14, se imenuje Jurčičev« ulica;
10.	ulica, ki se odcepi od Jurčičeve ulice proti severozahodu, se imenuje Prešernova ulica;
12.	cesta, ki se odcepi od Kraigherjeve, ceste med hiš. številkama 3 in 5 proti severu, se imenuje Partizanska cesta.
2.	člen
Na novo se imenujejo:
1.	ulica, ki se bo odcepila od Cmureške ceste pri zgradbi s hiš. številko 5 in se priključila na Jurovsko cesto med zgradbama s hiš. številkama 6 in 8, se bo imenovala Maistrova ulica;
2.	ulica, ki se odcepi od Kraigherjeve ceste pri hiš. številki 1 proti severu, se imenuje Gubčeva'" ulica;
3.	ulica, ki se bo odcepila od Jurovske ceste proti vzhodu in se priključila na Gubčevo ulico, se bo imenovala Ulica 6. oktobra;
4.	ulica, ki se odcepi od Ptujske ceste proti jugu do Zgradbe Radehova št. 31 in 49, se imenuje K jezeru;
5.	ulica, ki se odcepi od Poti na Kamenšak proti jugozahodu, se imenuje Ribiška pot;
6.	ulica, ki se odcepi od Ptujske ceste pri zgradbi s hiš. številko 60 proti jugozahodu, se imenuje Trnje;
• 7. ulica, ki se odcepi na Ptujski cesti med zgradbama s hiš. številkama 48. in 50 proti jugovzhodu do ulice K jezeru, se imenuje Vinarska ulica; ■
8.	ulica, ki se odcepi od Vinarske ulice proti jugovzhodu do ulice K jezeru, se imenuje Sadjarska ulica ;
9.	ulica, ki se odcepi do ulice Trnje proti vzhodu do ulice K jezeru, se imenuje Vrtna ulica.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	r'
St. 015-2/62
Lenart, dne 13. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Lenart
Franjo Muršec 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU 741.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po prvi točki odloka o dopolnitvi odloka o oblikovanju cen za Proizvode in storitve (Uradni list SFRJ, št. 70/72) in tSS. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni Vestnik Celje, št. 20/64, 18/67 in 4/69) ter Uradni list SRS, št. 13/73) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. julija 1973 sprejela
ODLOK
o povišanju stanarin v občini Šentjur pri Celju
1.	člen
Stanarine za stanovanje v družbeni lastnini se Sthej o . povišati za vrednost odpravljene razlike v sta-^&rini, ki je bila subvencionirana.
v 2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v .Uradnem listu SRS.
Št. 36-53/73-1
Šentjur pri Celju, dne 17. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r. «
742.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 12. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 128. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/67, 4/69) in Uradni list SRS, št. 13/73) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. julija 1973 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu dela stanovanjske soseske »Center« v Šentjurju
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt dela stanovanjske soseske »Center« v Šentjurju.
2.	člen
Zazidalni načrt dela stanovanjske soseske »Center« Šentjur pri Cejju obsega kompleks 4 ha, ki leži med Pšenico in republiško cesto II. reda Ziče-Bistrica ob Sotli.
Zazidalni načrt dela stanovanjske soseske »Center« je v skladu z urbanističnim načrtom naselja Šentjur pri Celju.
3.	člen
V zazidalnem načrtu dela stanovanjske soseske »Center« Šentjur pri Celju je predvidena gradnja:
—	2 Stanovanjska stolpiča z 8 stanovanji
—	1 stanovanjski blok »AZA« z 18 stanovanji
—	4 stanovanjski stolpiči K-5 z 20 stanovanji
—	2 stanovanjska stolpiča z 24 stanovanji
—	1 otroški vrtec z igrišči
—	60 garaž
—	4 enodružinske stanovanjske hiše
4.	člen
Vse lokacije izdaja v skladu s tem odlokom za urbanizem pristojni upravni organ občine Šentjur pri Celju.
5.	člen
Zazidalni načrt dela stanovanjske soseske »Center« v Šentjurju pri Celju, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje, je sestavni del tega odloka.
6.	člen
»
Investitorji še nezgrajenih objektov so dolžni skleniti pogodbo s skladom za komunalno urejanje stavbnih zemljišč glede plačila komunalnega prispevka.

Stran 1126
URADNI LIST SRS
St. 26 — 25. VII. V* 3
>	7. člen	. .
Z dnem, ko prične veljati ta odlok preneha veljati odlok o zazidalnem načrtu za gradbeni okoliš CN (center naselja) in gradbeni okoliš stanovanjske soseske I, Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 4-48/66).
8. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-11/73-4
Šentjur pri Celju, 17. julija 1973.
»	Predsednik
skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
743.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 128. člena statuta občine Šentjur pri' Ceflu (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64, 18-249/67, 4-55/69 in Uradni list SRS, St. 13-377/73) in predloga občinskih organizacij SZDL občin Brežice, Krško, Laško, Sevnica, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 17. julija 1973 sprejela
ODLOK
o podelitvi domicila aktivistom OF med narodnoosvobodilno borbo za Kozjansko okrožje
1.	člen
Aktivistom OF med narodnoosvobodilno borbo Kozjanskega okrožja se podeljuje domicil v občini Šmarje pri Jelšah.	,
2.	člen
Izda se skupna listina o podelitvi domicila -občin Brežice, Krško, Laško, Sevnica, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah, ki se izroči odboru aktivistov OF za Kozjansko okrožje na slovesnosti dne 2. septembra 1973 v Kozjem.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 02-2/73-1
Šentjur pri Celju, dne 17. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
744.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi
3.	člena zakona *o štipendiranju in posojilih za izobraževanje (Uradni list SRS. št. 26/67) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20-194/64. 18-249/67, 4-55/69) in Uradni list SRS. št. 13-377/73) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. julija 1973 sprejela
OD LOK
o ustanovitvi sklada za štipendije in posojila za izobraževanje
1.	člen
Ustanovi se sklad za štipendije in posojila za izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sredstva sklada so namenjena za podeljevanje štipendij in posojil za šolanje na fakultetah, umetniških akademijah, visokih in višjih šolah ter na srednjih šolah študentom in dijakom, l*i nimajo materialnih sredstev za izobraževanje in dosegajo vsaj povprečno dobre učne uspehe.
Sklad usklajuje štipendijsko politiko na osnovi družbenega dogovora o enotnih osnovah kadrovske politike v občini Šentjur pri Celju ter pri tem sodeluje z delovnimi in družbenopolitičnimi organizacijami.
3.	člen
. Dohodki sklada so:
# ’
—	sredstva, ki jih na podlagi družbenega dogovora združujejo delovnd in druge organizacije ter samoupravne skupnosti;
—	sredstva, ki jih prispeva skupščina občine;
—	vrnjena posojila in štipendije;
—	darila in volila;
—	drugi dohodki.
Sklad lahko najame posojila.
4.	člen
Sklad je pravna oseba. Upravljanje sklada temelji na načelih družbenega upravljanja. Sklad ima svoj statut, s katerim se določi način poslovanja ter pravice in dolžnosti sklada, ki ga sprejema upravni odbor sklada, potrdi pa skupščina občine.
Upravni odbor šteje 9 članov in ga sestavlja 5 delegatov iz gospodarstva, po 1 delegata pa temeljna izobraževalna skupnost Šentjur pri Celju, skupščin3 občine Šentjur pri Celju, občinska konferenca SZDL in predstavnik študentov.
Mandatna doba članov traja 4 leta.
Člani upravnega odbora so lahko imenovani naj' več dvakrat zaporedoma.
Predsednika upravnega odbora sklada imenuj6 skupščina občine izmed članov upravnega odbora.
5.	člen
Upravni odbor' upravlja zlasti tele naloge:
—	sprejema statut, njegove spremembe in drug® splošne akte sklada;
-r- sprejema , finančni načrt in zaključni račun sklada;
—	potrjuje štipendije in posojila za izobraževanje ob pogojih, ki so določeni v statutu in pravilniku ter rešuje druga vprašanja v zvezi s štipendisti in koristniki posojil;
—	obvešča občinsko skupščino, delovne in druge organizacije o štipendiranju in dajanju posojil v občini ter predlaga ukrepe za izboljšanje štipendijske politike najmanj enkrat na'leto;
' — sodeluje z izobraževalnimi zavodi za zaposlovanje;
—	opravlja druge naloge v zvezi s štipendiranjem ter dajanjem posojil v občini.
6.	člen
Sklad ima obvezno rezervo.
K finančnemu načrtu in zaključnemu računu sklada daje soglasje svet za gospodarstvo in finance skupščine občine. Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta je predsednik upravnega odbora ali član upravnega odbora, ki ga določi upravni odbor. Za obveznosti sklada je odgovoren sklad z vsemi svojimi sredstvi.
7.	člen
Administrativne posle sklada opravlja tajnik upravnega odbora sklada; računovodske posle pa upravni organ občine, ki ga določi tajnik občinske skupščine.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o Ustanovitvi kadrovske interesne skupnosti s skladom za štipendije (Uradni list SRS, št. 30-557/73).
St. 67-4/73-1
Šentjur pri Celju, dne 17. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
745.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na osnovi 128. člena statuta občine Šentjur (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/67 in 4/69) ter (Uradni list SRS, št. 12/73) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. junija 1973 sprejela
•	J
ODLOK
o dopolnitvi odloka o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1973
1. člen
V odloku o proračunu občine Šentjur pri Celju 2a leto 1973 (Uradni list SRS, št. 13/73) se doda nov 1 a ^en, ki se glasi:
»Zaradi spremenjenega načina vplačevanja pri-sPevkov družbenopolitičnim in samoupravnim inte-^snirn skupnostim po odredbi o vplačevanju dohodka družbenopolitičnih skupnosti, interesnih skupnosti in sklada (Uradni list SFRJ, št. 70-698/72) se sredstva Prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja 1 gospodarstva in negospodarstva, ki ga Izplačujejo
izplačevalci osebnih dohodkov za financiranje občinskega proračuna ter vzgoje in izobraževanje, delijo za potrebe proračuna v višini 77,66 “/o in za potrebe vzgoje in izobraževanja (TIS Šentjur) 22,34 °/o od skupno zbranih dohodkov, kar je v skladu s predpisanimi stopnjami za leto 1973.
Služba družbenega knjigovodstva je dolžna, da izvrši potrebno ustrezno delitev sredstev po navedenem ključu od 1. januarja 1973 dalje.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-43/73-4
'Šentjur pri Celju, dne 17. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
746.
Na podlagi 1.,' 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73) in 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni vestnik Celje, št. 20/64, 18/67 in 4/69) je skupščina občine Šentjur pri Celju na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. julija 1973 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o posebnem občinskem davku
od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1. člen
V	odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72) se spremeni 5. člen in se glasi:
»Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od tistih plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnim pravnim osebam in občanom po stopnjah, navedenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka«.
'	2. člen
V	8. členu se prva točka prvega odstavka spremeni in glasi:
»300 litrov vina letno na člana gospodinjstva, starega nad 16 let«.
3.	člen
V	prvem odstavku opombe k tarifi številka 6 tarife prometnega davka se dodajo še naslednje dejavnosti: pletiljstvo, mletje žita in fotografske storitve.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu »RS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 421-31/72-1
Šentjur pri Celju, dne 17. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič L r.
Stran 1128
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 747.
Na podlagi 96. iri 191. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 21/71), 94. in 199. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS. št. 1/71, 17/71 in. 30/ 72), je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti, dne 28. junija 1973 in skupščina občine Vrhnika, na seji občinskega zbora in seji zbora delovnih skupnosti, dne 22. maja 1972, sprejela
ODLOK
o ustanovitvi medobčinskega oddelka inšpekcijskih služb
1.	člen
Ustanovi se medobčinski oddelek inšpekcijskih služb skupščine občine Vrhnika in skupščine občine Logatec (v nadaljnjem besedilu: medobčinski oddelek inšpekcijskih služb), s sedežem na Vrhniki.
2.	člen
Medobčinski oddelek inšpekcijskih služb je samostojen upravni oddelek.
Medobčinski oddelek inšpekcijskih služb opravlja vse inšpekcijske naloge iz občinske pristojnosti (razen nalog davčne inšpekcije) za - občino Logatec in občino Vrhnika, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, tem odlokom, smernicami obeh občinskih skupščin in družbenim dogovorom.
3.	člen
Podrobnejše pravice, dolžnosti in odgovornosti ter druga vprašanja za nemoteno’delovanje medobčinskega oddelka inšpekcijskih služb določa družbeni dogovor, ki ga skleneta skupščina občine Logatec in skupščina občine Vrhnika.
Skupščini določita tudi sistemizacijo delovnih mest oddelka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-010-08/73
Vrhnika, dne 22. maja 1973.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika
Marjan Krmavner Inž. 1. r.
St. 010-21/73
Logatec, dne 28. junija 1973.
Predsednik
skupščine občine' Logatec
Vinko Haložan 1. r.
748.
Na podlagi 94. člena statuta občine Vrhnika, je skupščina občine Vrhnika, dne 8. junija 1973 in 28. junija 1973 sprejela
SKLEPE
1.	Za sodnika občinskega sodišča na Vrhniki se izvoli Anton Plut, dipl. pravnik
2.	Za ravnatelja, osnovne šole Borovnica, se za štiriletno mandatno dobo imenuje Stane Nov&čan,. dosedanji ravnatelj
3.	Za načelnika davčne uprave SO Vrhnika, se za štiriletno mandatno dobo imenuje Vinko Markelj
4.	Za medobčinskega inšpektorja za kmetijstvo, živinorejo in ribištvo občine Vrhnika. Logatec in Idri ja, s sedežem na Vrhniki se imenuje Ludvik Volk, dipl. inž. agronomije
5.	Za člana upravnega odhora sklada za pospeševanje kmetijstva SO Vrhnika se imenuje Franc Dolenc iz Ohonice št. 4.
St. 1/1021-017/73
Vrhnika, dne 10. julija 1973.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika
Marjan Krmavner inž. 1. r.
SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KOPEK
749.
Na podlagi 68. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni list SRS, št. 43/70, 51/71 in 43/72) ter sklepa o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov v skupnost zdravstvenega zavarovanja Koper (Uradni list SRS, št. 55/72), je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper na seji dne 11. julija 1973 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o določitvi višine pavšalnega povračila za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju
1
j., točka sklepa o določitvi višine pavšalnega povračila za stroške prehrane in nastanitve med poto-
vanjem in prebivanjem v drugem kraju (Uradni k8* SRS, št- 10/72) se spremeni tako, da se glasi,:
»Pavšalno povračilo za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem krajo v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva P° zavarovanih osebah skupnosti se določi:
a)	za osebe do 7. leta starosti	30 dih
b)	za osebe nad 7 let starosti	60 din4’
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad nem listu SRS.
St. 010-1/73-2
Koper, dne 12. julija 1973.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper
Predsednik
Alojz Stegu 1. C,
750.
«
Na podlagi 105. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71) in 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (Uradni list SRS, št. 43/70, 51/71 in 43/72) ter sklepa o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov v skupnost zdravstvenega zavarovanja Koper (Uradni list SRS, št. 55/72), je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper na seji dne 11. julija 1973 sprejela
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi statuta skupnosti
zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper
1.	člen
Prvi in drugi odstavek 35. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper (v nadaljnjem besedilu: statut — Uradni list SRS, št. 43/70, 51/
7l in 43/72) se črtata in se nadomestita z.besedilom:
»Zavarovanim osebam, ki so v tujini po zasebnem opravku, je zagotovljeno zdravstveno varstvo le prve tri mesece bivanja v tujini in sicer samo za nujno in V tujini neodložljivo zdravstveno varstvo. Če je taki osebi nujno potrebno zdravljenje v bolnišriici, gre v breme skupnosti zdravljenje do treh mesecev. Če pa traja zdravljenje v bolnišnici dalj kot tri mesece, gre v breme skupnosti od prvega dne četrtega meseca naprej samo toliko stročkov. kolikor bi stalo takšno zdravljenje v domovini. Če j'e premestitev bolnika na zdravljenje v domačo1 bolnišnico zaradi njegovega zdravstvenega stanja nemogoča, oziroma zaradi preslike oddaljenosti neprimerna, gredo stroški, v bre-•he skupnosti tudi po treh mesecih zdravljenja.
Zavarovanim osebam, ki jim je med prebivanjem v tujini zagotovljeno samo nujno in neodložljivo Nravstveno varstvo, so pa v tujini deležni zdravstve-Psga varstva ❖ širšem obsegu ali daljši čas, povrne skupnos'' stroške za tako zdravstveno varstvo v dinar-Mh in sicer samo toliko, kolikor bi stalo takšno zdravljenje v skupnosti.«
2.	člen
V	38. členu statuta se doda nova 8. točka, ki se Klasi;
»če je začasno nezmožen za delo zaradi krvoda-lalstva, transplantacije kože ali drugega živega tkiva«.
3.	člen
V	49. členu statuta se doda nov tretji odstavek, ki
S(; glasi:	'
»Nadomestilo se ne more odmeriti od osnove, ki je y>šja od zneska, ki ga določi skupnost pokojninskega P invalidskega zavarovanja SR Slovenije kot najvišji znesek pokoj ni nskg osnove oz. osebnega dohodka, od Katerega je mogoče odmeriti pokojnino.«
4.	člen
V	53. členu statuta se doda npv drugi odstavek, ki s® glasi:
»Zavarovancu, ki je začasno zadržan od dela zaradi primerov iz 8. točke 38. člena (krvodajalstvo, transplantacija), se nadomestilo ne zmanjša.«
5.	čl<jn
V	64. členu statuta se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
. »Potni stroški se povrnejo tudi družinskim članom hospitaliziranih alkoholikov, ko le-ti hodijo v bolnišnico na organizirane posvete v zvezi z zdravljenjem«. *
6.	člen
V	92. členu statuta se doda nov tretji odstavek, ki še glasi:
»Ne glede na določilo 1. odstavka tega člena, lahko pooblaščena oseba organizacije združenega dela dovoli izplačilo nadomestila osebnega*dohodka za bolezen zavarovanca, ki ne traja več kot tri dni, tudi brez zdravniškega mnenja o delčvni nezmožnosti, če misli, da zdravniško mhenje ni nujno potrebno«.
■	' t
7.	člen
Te spremembe in dopolnitve statuta veljajo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/73-2
Koper, dne 12. julija 1973.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Koper
Predsednik Al6jz Stegu 1. r.
POPRAVEK
V	Uradnem listu SRS, št. 24-657/73 z dne 11. julija 1973 je objavljen Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, graditve in spremembe kulture zemljišč, ki so predvidena za gradnjo na območju občine Logatec (prečiščeno besedilo); pri objavi je nastala napaka, zato se daje popravek:
v 3. členu pod I. se tretja alinea pravilno glasi:
»prenosu s pravnim poslom po 3. točki 18. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem;«
POPRAVEK
V	besedilu odloka o spremembi odloka o davkih občanov, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 24-664/73 je napaka, zato se daje popravek odloka o spremembi odloka o davkih občanov.
r
V	3. členu se na koncu prvega stavka pika nado-
mesti z vejico in doda besedilo: »uporablja pa se od 1. julija 1973«.	* ,
vsebina:
Stran
234. Zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbe-
nem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke.........1043
235.	Obrtni	zakon ...	 1040
236.	Zakon	o kmetijskih zemljiščih....................1066
237.	Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih
kmetijskih gospodarstev (kmetij)	................1080
238.	Zakon	o vojaških invalidih.........................1083
239.	Zakon	o vojaških pokopališčih in	grobovih	....	1088
240.	Zakon	o visoki tehniški šoli v Mariboru	.	.	.	.	.	1090
241.	Zakon o nadomestilu dela obresti za določene kredite podjetja lnex Adria Aviopromet.................• 1090
242.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ................1090
243.	zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov............................1091
244.	Zakon o prenehanju veljavnosti zakona o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe .... 1092
245.	Odlok o regresu za časopisni-roto papir, ki se upo-
rabi za politično-informativni in mladinski tisk v letu 1973	  1092
246.	Odlok o sofinanciranju izgradnje študentskega pavi-
ljona in študentske ambulante združenja visokošolskih zavodov v Mariboru..........................1093
247.	Odlok o soglasju k predlogu za ratifikacijo četrte dopolnitve operativnega načrta za projekt krepitve integralnih služb za mater in otroka v Jugoslaviji/ki
je bil podpisan 14. oktobra 1972 v Beogradu . .	.	1093
248.	Odlok o potrditvi dogovora o skupnih osnovah za razširjeno reprodukcijo v kmetijstvu od leta 1973 'do konca leta 1975 in o politiki pospeševanja proizvodnje
na individualnih kmetijskih gospodarstvih ...	1094
249.	Odlok o potrditvi zaključnega računa sklada Borisa
Kidriča za leto 1972	............................ 1094
250.	Odlok o potrditvi finančnega načrta sklada Borisa
Kidriča za leto 1973 ................................ 1094
251.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb...................1094
252.	Odlok o spremembah in dopolnitvah sveta SR Slovenije za narodno obrambo ..............................1095
253.	Odlok o razrešitvi predsednika in člana odbora za prosveto in kulturo republiškega zbora skupščine
SR Slovenije in o izvolitvi predsednika tega odbora . 1095
254.	Odlok o izvolitvi člana odbora za proizvodnjo in blagovni promet gospodarskega zbora skupščine SR Slo-
venije ....................... ........ 1096
255.	Odlok o imenovanju predstavnika družbene skupnosti. ki ga imenuje skupščina SR Slovenije v svet zavoda SR Slovenije za produktivnost dela v Ljubljani in o določitvi delovnih in drugih organizacij, ki delegirajo svojega predstavnika v ta svet ...... 1096
256.	Odlok o soglasju k imenovanju direktorja elektroin-štituta »-Milana Vidmarja-«, Ljubljana ...... 1096
257.	Odlok o imenovanju namestnika generalnega direktorja službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji 1096
258.	Odlok o razrešitvi sodnika okrožnega sodišča v Ljub-
ljani in o razrešitvi sodnika okrožnega sodišča v Novi Gorici	‘...............1096
259 Odlok o razrešitvi sodnika za prekrške republiškega
senata za prekrške .	................ . . 1097
260.	Odlok o izvolitvi sodnikov okrožnega sodišča v
Ljubljani	...	..................... 1097
261.	Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnijkov porotnikov okrožnega sodišča v Mariboru , .	.	, . . 1097
262.	Odlok o razrešitvi in imenovanju člana upravnega
odbora Prešernovega sklada	 1102
263.	Odlok o uskladitvi osnovne denarne pomoči, dodatka
za postrežbo in tujo pomoč ter dodatne denarne pomoči z gibanjem povprečnih življenjskih stroškov v letu 197^........................................    1102
264.	Odlok o uskladitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do dodatne denarne pomoči .	. 1103
265.	Odlok o omejitvi vpisa študentov medicinske fakultete v Ljubljani................................... 1103
splošni akti republiških samoupravnih
ORGANIZACIJ:
266. Sporazum o spremembi zadržanih cen za živo in
hidratizirano jipno .....	   1103
267- Sporazum o spremembi zadržanih cen za opečne
izdelke	.......................... ... 1104
268.	Sporazum o soremembi zadržanih cen za hlodovino
in druge gozdne sortimente ......................1105
269.	'Sporazum o spremembi zadržanih cen za celulozni
les iglavcev in listavcev .....	...... 1106
270.	Sporazum o spremembi zadržanih cen za jamski les
iglavcev in listavcev	.........	1106
271.	Sporazum o spremembi zadržanih cen za kostanjev
taninski les /...................................1107
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN 715. Odredba o spremembi odredbe o najvišjih drobno-prodajnih cenah za sveže goveje, telečje In svinjsko meso ter za drobovino in perutnino (Ljubljana) , . 1107
Stran
716.	Programi investicijskih naložb v osnovna sredstva
, komunalnih objektov in naprav za leto 1973 (Ljubljana) ............................................ 1107
717.	Odlok o najvišjih stanarinah (Brežice)..............1111
718.	Odlok o podelitvi domicila aktivistom OF med na-
rodnoosvobodilno borbo za Kozjansko okrožje (Brežice) ............. . ...........................
719.	Odlok o razlastitvi zemljišč, ki jih zajema potrjeni
zazidalni načrt za območje stanovanjske soseske Trnje v karejih 4 do 5 (Brežice).............. .....
720.	Odlok o spremembah odloka o določitvi vrednosti
posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Brežice ...................... .............. . .
721.	Odlok o spremembah odloka o delni nadomestitvi
stanarine (Brežice)	  ....
722.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urba-
e nističnem redu za območje občine Brežice ... 1113
723.	Sklep o potrditvi projekta primarnega cestnega
omrežja mesta Brežice .....	......	1113
724.	Sklep o potrditvi glavnega projekta glavnih zbirnih
kanalov v Brežicah .	. . .	...................
725.	Sklep o razgrnitvi zazidalnega načrta na platoju nad
Vrbino, v Brežicah ....	. .	. .	1113
726.	Pravilnik o podeljevanju priznanj občine Cerknica
*	-19. oktober-- .	..............
727.	Odlok o priznanjih občine Cerknica >>19. oktober« .
728.	Odlok o potrditvi letnega davčnega zaključnega računa za leto 1972 (Cerknica) .	.	•.	. .
1111
1111
1112
1112
1114
1114
729.	Odlok o ukrepih in ureditvi nekaterih vprašanj
družbene kontrole cen za proizvode in storitve, kr so v pristojnosti občine Cerknica . ....................
730.	Odlok o sredstvih za izravnavanje v gospodarstvu in
pospeševanju nekaterih gospodarskih dejavnosti (Cerknica) ...	.	.	.....	. .	.
731.	Odlok o določitvi pomožnih objektov ter meril, po katerih se določi zemljišče namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta (Cerknica)
732.	Odlok o izločanju sredstev za stanovan'-ko graditev občanov, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb (Cerknica)
733.	Odlok o določitvi in pfačeva^ip stanarine na območju skupščine občine Cerknica ............................
734.	Odlok o določitvi stanovanjskega standarda (Cerknica) .....	. .	. .	..............
1115
111«
lili
111«
lil«
lil«
735.	Odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi druž-
beni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Cerknica) ....................... ......................m5
736.	Odlok o potrditvi dopolnilnega urbanističnega načrta Cerknica........................................ H**
737.	Odlok o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Grosuplje) . .	. .	............
738.	Odlok o določitvi in plačevanju stanarine na območju občine Grosuplje
739.	6dlok o spremembi in dopolnitvi odloka o višini na-
domestila osebnega dohodka in potnih stroškov odbornikom ter članom kolegijskih organov skupščine občine Grosuplje . ’.	.......................
740.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o preimenovanju in imenovanju ulic v trgu Lenart . .
741.	Odlok o povišanju stanarin v občini Šentjur pri Celju
742.	Odlok o zazidalnem načrtu dela stanovanjske soseske »»Center« v Šentjurju .........
743.	Odlok o podelitv* domicila aktivistom OF med na-
rodnoosvobodilno borbo za Kozjansko okrožje (Sent jur pri Celju) .	............’...............
744.	Odlok o ustanovitvi sklada za štipendije in posojila
za izobraževanje (Šentjur pri Celju) .	...
745.	Odlok o dopolnitvi odloka o proračunu občine Sent
jur pri Celju za leto 1973	...................
1124
1125
112«
112«
nat
746.	Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem
davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Šentjur pri Celju) • .	.	.
747.	Odlok o ustanovitvi medobčinskega oddelka inšpekcijskih služb (Vrhnika)	.
748.	Sklepi o imenovanjih (Vrhnika)................
n?!
112*
s^losni akti skupnosti zdravstvenega
.ZAVAROVANJA
749.	Sklep o spremembi sklepa o določitvi višine pav-
šalnega povračila za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju ^ (Koper) .......................................
750.	Sklep o spremembi in dopolnitvi statuta skupnosti ^
zdravstvenega zavarovanja delavcev Koper •.	, . 1**
—	Popravek odloka o splošni prepovedi prometa z zem-
ljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, graditve in spremembe kulture zemljišč, ki so predvidena zg ^ gradnjo na območju občine Logatec .	•	• 11
—	Popravek odloka o spremembi odloka o davkih ob- ^
čanov (Slovenske Konjice)..............
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik: Milan Blber - Tiska tiskarna »Toneta lomšiča-* vsi v Ljubljani — Naročnino *a leto 1973 11« din - Reklamacije se upoštevale Je mesec dm 00 mdu vsake številke *■' Urednlštvp in uprava: Ljubljana Veselova ll. ooštm predal 379 Vil - Telefon direktor uredništvo uprava tr knlieovoo' stvo: 20 701. prodaja preklici In naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603 403??* - Oproščeno orqmetneea'davka 00 mnenlu sekretariata za informacije v izvršnem »veto skupščine SP Slovenile št 421 1^?
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 26
Razglasni del z dne 25. julija 1973
LETO XXX
Register podjetij in obrtov
V sodelovanju s skupščino pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je CZ Uradni list SRS izdal brošuro
STATUT SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI IN DRUGI PREDPISI S PODROČJA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA s pojasnili
Cena 25 din ,
CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Veselova 11 p. pr. 379'VII
Spremembe
Okrožna gospodarska sodlSCa rarglaSajo
Slavnik, Koper.
Vpiše se Slavnik Koper — s. o. p.
o.	Industrija armiranih poliestrov -POLIMER«, Izola. Polje b. b., ki ima takle predmet poslovanja: proizvodnja plastičnih nadgradenj na transportnih vozilih, montaža in vzdrževanje hladilnih naprav, izdelava in montaža plastičnih elementov za gradbeništvo od tega samo: montažni plavalni bazeni, viseče fasade, manjši montažni objekti, izolacija hladilnic, montažne hladilnice, hidro in toplotne izolacije, izdelava plastične opreme za prehrambeno in kemično industrijo ter kmetijstvo, od tega samo: cisterne, kadi in silosi, iz delava plošč za kontejnerje. V. d. direktorja je Mišja Adolf, ki organizacijo zastopa in zanjo tudi podpisuje. Samostojna organizacija — pra-yna oseba za sprejete obveznosti podjetja in samostojnih organizacij sub-sidarno odgovarja. Obveznosti iz subsidarne odgovornosti samostojne oganizacije poravnavajo v delih, sorazmernem deležu dohodka samostojne organizacije v dohodku podjetja v zadnjem poslovnem letu.
Koper, 18. maja 1973.
Rg Ib 26/130	987
NANOS velctrgovsko podjetje in>-Port-export, Postojna.
Pri poslovalnici št. 22, Zustema se izbriše poslovodja Debernardi Marjan in vpiše novi poslovodja Počkaj Milostin.
Koper, 6. junija 1973.
Rg II b 28/309	904
-Slovenija promet« export-import Ljubljana Filiala v Ljubljani, temeljna organizacija združenega dela — Pravna oseba.
Vpiše se Predstavništvo v Kopru, Verdijeva ul. 2, ki ima takle predmet poslovanja: spravljanje v zvezo komitente ali komitente s tretjimi osebami zaradi sklenitve pogodbe o določenem poslu blagovnega prometa, sklepanje pogodb o določenem poslu blagovnega prometa v imenu in za račun komitenta v obsegu registracijo ustanovitelja, sklepanje poslov blagovnega prometa v imenu in za račun ustanovitelja v okviru njego-Vega predmeta poslovanja, ki se gla-sk nakup in prodaja vseh vrst in di-dienzij novih motornih vozil in tež-
jih strojev — prodaja na veliko, nakup in prodaja vseh vrst in dimenzij rabljenih motornih in težjih strojev — prodaja ha veliko. Trgovina na veliko in malo z blagom v trg. strokah: tekstilno blago, kratko in pleteno blago ter konfekcija, galanterijsko in bazarsko blago ter igrače, vr-varski izdelki, izdelki iz konoplje in jute, obutev, usnjarsko in jermenar-sko blago ter potrebščine, proizvodi iz gume in umetne snovi (plastika), železnina, kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine, motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine, kmetijski stroji in orodje, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin, glasbila, radioaparati in potrebščine, športne potrebščine, elektrotehnični material, gradbeni material, drva in premog, sanitarni in instalacijski material, steklo, porcelan in keramika, živina in krma, žito in mlevski izdelki, živila in gospodinjske potrebščine, delikatese, izdelki s sladkorjem in kakaom, zelenjava, sadje in izdelki, alkoholne in brealkoholne pijače, tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine, stare stvari, industrijske rastline, perutnina, jajca, perje in divjačina, gasilne naprave, material in potrebščine, tehnično blago za oskrbovanje proizvajalnih podjetij, opravljanje zastopniških storitev. Direktor predstavništva je Abram Jože, ki zanj tudi podpisuje.
Koper, 18. junija 1973.
Rg I b 531/1	988
Kreditna Banka, Koper.
Vpiše se organizacija združenega dela:	Kreditna Banka Koper —
ekspozitura Sežana — poslovalnica
Komen štev. 78, ki ima takle predmet poslovanja: sprejemanje in urejanje vlog za potrošniške in druge kredite, opravljanje vplačil in izplačil ter drugih poslov s hranilnimi vlogami, žiro in drugimi računi občanov, opravljanje odkupa in prodaje tujih plačilnih sredstev, vodenje rednih in skonto evidenc za nekatere posle z občani, opravljanje drugih poslov, ki jih določa pravilnik za organizacijo poslov in dela banke. Vodja je Slamič Ivan, ki za poslovalnico tudi podpisuje.
Koper, 20. junija 1973.
Rg I b 464/12	990
Istravino-export, Rijeka.
Pri prodajalni v Izoli, Muščeva ul. št. 2 se iz predmeta poslovanja izbriše omejitev v tem, da se črtajo besede: »od litra navzgor«.
Koper, 6. julija 1973.
Rg I b 325/4	993
Založniško podjetje Partizanska knjiga, Ljubljana.
Pri predstavništvu Koper, Staničev trg 19, se vpiše nova enota, ki ima takle predmet poslovanja: distribucija enotne tipizirane opreme za zaščito prebivalstva delovnih in drugih organizacij, distribucija opreme za rezervni starešinski' kader (topografske karte, busole, ravnila, daljnogledi in orožje) in opreme za pouk, distribucija opreme z učili za obrambni pouk za osnovne, srednje in poklicne šole. distribucija zabojčkov za shranjevanje arhiva in evakuaciji in drugih izdelkov za tovrstno uporabo, izdajanje in zalaganje tiska, gramofonskih plošč in diapozitivov, distribucija pisarniškega mate-
rala, papirja, pisalnih in šolskih potrebščin distribucija starin in umetnin, distribucija knjig in muzikalij, zbiranje naročnikov za revijo »Naša obramba« in zbiranje naročil za oglase »Naša obramba«, organizacija po-verjeniške mreže v okviru predmeta poslovanja. Sef predstavništva je Čehovin Franc, ki zanj tudi podpisuje.
Koper, 3. julija 1973.
Rg I b 532/1	944
»COSMOS« export-import, industrija in notranja trgovina, Ljubljana.
Pri samostojni organizaciji združenega daia: tovarni »Belt« Črnomelj se izbriše dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Jarebica Radoslav.
Pri prodajnem skladišču in servisu, Ljubljana, Celovška c. 192 se izbriše vodja enote Zupančič Janez in vpiše kot novi vodja enote Borštnik Franc.
Pri prodajnem skladišču Ljubljana, Celovška c. 32—34 se izbriše poslovodja Lepenik Branko in vpiše novi poslovodja Borštnik Franc.
Ljubljana, 28. aprila j 1973.
Rg II 193/48	944
Avto-Celje, Celje.
Vpiše se nova enota prodajalna Ljubljana, Frankopanska c. 5, ki ima takle predmet poslovanja: trgovina na debelo: rezervni deli za osebna in tovorna vozila, avtogume, akumulatorji, elektromaterial, pribor za vzdrževanje in negovanje vozil, oljnate barve za zunanja in notranja dela v vseh odtenkih, laki in emajl; trgovina na drobno: rezervni dieli za osebna in tovorna vozila, avtogume in pribor za krpanje gum, akumulatorji, avtoelektromaterial, motoma in hipoidna olja, avtokozmeti-ka, ročno orodje za popravila avtomobila, splošni tehnični material,'dodatna oprema za avtomobile, splošni tehnični material, dodatna oprema za avtomobile, oljnate barve za zunanja in notranja dela v vseh odtenkih, laki in emajli. Poslovodja je Rudolf Rafael. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS podjetja Avto-Celje, Celje dne 28. XII. 1972.
Rg XII 1539/1	958
»Klima« industrija aerotehničnih naprav, Celje.
Vpiše se nova enota predstavništva v Ljubljani, Zakotnikova ul. 1, ki ima takle predmet poslovanja: zastopanje matičnega podjetja v vseh komercialno prodajnih zadevah in ostalih zadevah, ki izhajajo iz predmeta poslovanja podjetja. Vodja predstavništva je dipl. inž. Kandu-šar Aleksander, ki za predstavništvo podpisuje v okviru samostojnih pravic. Samostojne pravice predstavništva so razvidne iz čl. 6/a statuta podjetja. Enoto je ustanovil DS 17. II. 1972.
Rg XIX 1540/1	959
»Meblo« tovarna pohištva, Nova Gorica.
Pri poslovni enoti »Salon Meblo« Nova Gorica, Leninova štev. 4. se izbriše poslovodja Černe Viktor ter vpiše Hvala Ivan, vodja, ki za enoto tudi podpisuje.	(
Rg la 46/75	983
»Mladinska knjiga«, založniško grafično podjetje, Ljubljana.
Pri knjigarni in papirnici Kobarid se izbriše poslovodkinja Matič Aleksandra in vpiše na novo Jan Mimi, poslovodkinja.
Rg Ha 124/5	985
Koper, 29. junija 1973.
Slavnik, Koper.
Pri s. o. p. o. industrija armiranih poliestrov »Polimer« Izola se vpišeta nova pooblaščenca za podpisovanje: Gorjup Leopold, dipl. inž., vodja tehnično-proizvodnega sektorja in Scabri Anica, računovodkinja, ki podpisujeta vse finančne listine.
Rg Ib 26/132	995
»Veletekstil« trgovsko podjetje s tekstilom na debelo in drobno, Ljubljana.
Vpiše se poslovna enota trgovine na drobno, prodajalna Ljubljana, Mestni trg 7, ki ima takle predmet poslovanja: prodaja na drobno: tekstilnega blaga vseh vrst, lahke in težke konfekcije, pletenin, trikotaže, moškega in ženskega perila, nogavic itd., dekorativnih okraskov k modnim oblačilom, kozmetičnih in sanitarnih predmetov. Poslovodkinja je Kmec Minka. Enota nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovil DS
8.	XII. 1971.
Rg IV 556/36	948
Ljubljana, 24. maja 1973.
Industrija motornih vozil, Novo mesto.
Vpiše se prodajno skladišče gotovih izdelkov na veliko in malo, Ljubljana, Kemikova 12 oz. Dvor-žakova 5, ki ima takle predmet poslovanja: prodaja gotovih izdelkov in režervnih delov iz proizvodnega, prodajnega in zastopniškega programa matičnega podjetja. Poslovodja je Cunder Franc. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS dne 12. III. 1973.
Ljubljana, 31. maja 1973.
Rg I 8/44	963
Komunalno obrtno podjetje, Zagorje ob Savi.
Pri gradbeni enoti Zagorje, Cesta .Zmage 56 se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na: — izvajanje gradbenih del, t. j. gradnja ne posebno zahtevnih visokih in nizkih zgradb. Vpiše se nova enota: avtopralnica, Zagorje, Cesta Zmage 56. ki ima takle predmet poslovanja: zunanje in notranje pranie ter čiščenje osebnih avtomobilov. Poslovodja je
Pušnik Janez. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS dne 21. XII. 1972.
Rg IV 132/16	967
»Kontincntaltrans- medjunarodna špedicija, transporti, saobraćajna i pomorska agencija, Zagreb.
Pri filiali Ljubljana, Smartinska c. 104 se izbriše direktor filijale Se-lakovič Ivan in vpiše na novo Lenarčič Andrej, direktor filijale, ki zanjo podpisuje v okviru njenih samostojnih pravic.
Rg XVI 1472/3	957
Novomeška opekarna, Zalog.
Vpiše se nova enota — prodajalna Zalog, ki ima takle predmet poslovanja: prodaja gradbenega materiala na drobno. Poslovodja je Mesojedec Anton. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS dne 19.
IV.	1973.
Rg I 83/25	964
Termoelektrarna Trbovlje — v sestavi Združenega podjetja elektrogospodarstva Slovenije, Maribor.
Iz predmeta poslovanja se izbriše dejavnost: — proizvodnja in prodaja zidakov iz elektrofiltrskega pepela. Po sklepu DS z dne 28. XII. 1972 se ukine in zaradi tega izbriše iz registra enota Termoelektrarna Trbovlje — v sestavi Združenega podjetja elektrogospodarstva Slovenije, Maribor Obrat tovarna zidakov Trbovlje, Ob železnici.
Rg V 228/2	968
Ljubljana, 4. junija 1973.
Gostinsko podjetje »Jadranturist«, Ljubljana.
Pri enoti gostilni Pri gradu, Gorenji Logatec se izbriše poslovodja Menard Franjo in vpiše novi poslovodja Šinkovec Jože.
Rg XIV 1328/16	956
Industrijska cona. Koper, Ljubljana, Titova 19.
Izbriše se direktor podjetja v ustanavljanju Stante Peter in vpiše v. d. direktorja podjetja v ustanavljanju Knap Ivan.
Rg IX 1112/11	952
Ljubljana, 6. junija 1973.
Koteks-Tobus import-export, Ljubljana.
Vpiše se nova enota prodajalna Ljubljana, Mesarska c. 4, ki ima takle predmet poslovanja: trgovina na drobno y trg. strokah: obutev; krzneno blago; tekstilno blago, kratko in pleteno blago ter konfekcija, od tega samo: usnjena konfekcija, tekstilna konfekcija, volnena in bombažna trikotaža (jopice puloverji, šali, rokavice, nogavice); galanterijsko in bazarsko blago ter igrače, od tega samo usnjena galanterija. Po-
slovodja je Hiršman Milica, ki podpisuje za enoto listine knjigovodskega značaja. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je ‘DS dne 20.
IV.	1973.
Rg VII 1007/7 1	951
-Veletekstil" trgovsko podjetje s tekstilom na debelo in drobno, Ljubljana.
Vpiše se poslovna enota izdelave modnih pletenin »Lama« Ljubljana, Gosposka 4. Predmet poslovanja je izdelava modnih pletenin. Direktor je Filipovič Igor Za samostojno organizacijo združenega dela podpisujeta: Filipovič Igor, kot direktpr in Hutter Marjanca kot računovodja.
Rg IV 657/13	949
»Vinoprodukt« export-import, Zagreb.
Izbriše s? prodajalna št. 4, Ljubljana, Podmilščakova št. 4 po sklepu DS podjetja z dne 22. III. 1973.
Rg XI 1235/2	954
Združeno podjetje Iskra — indu-strija za elektroniko, telekomunikacije, elcktromehaniko, avtomatiko in elemente, Kranj.
Pri posebni storitveni enoti Počitniška skupnost Kranj, Trg prekomorskih brigad 1 se izbriše poobla-ščenka za podpisovanje česen Mira in vpišejo Matko Franc, ki podpisuje v odsotnosti Hutter Franca, Rak Breda, ki podpisuje kot vodja knjigovodstva in Belcjan Marija, ki podpisuje kot vodja finančne operative.
Rg I 134/184	961
Ljubljana, 12. junija 1973.
Vinogradniško gospodarstvo Kapela — Radenci.
Pri Hranilno-kreditni službi vinogradniškega gospodarstva Kapela se izbriše v. d. vodje službe Vlado Fi-ala in vpiiše nova vodja službe Fanika Zemljič.
Maribor, 21. junija 1073.
Rg 3/II-89	923
Slovenija avto, Ljubljana.
Vpiše se predstavništvo »Slovenija Avto« Maribor, Grajska ul. 7, ki ima takle predmet poslovanja: — zaključevanje pogodb o nabavi in Prodaji blaga v imenu in za račun matičnega podjetja. Sef predstavništva je Ludvik Merc. Pooblaščenci za Podpisovanje predstavništva: Ludvik Merc, šef predstavništva, podpisuje v okviru poslovanja predstavništva. Ustanovitelj je podjetje »Slovenija avto« Ljubljana gladom sklepa DS z dne 29/5-1973. Predstavništvo nima samostojnih pravic, posluje v imenu m na račun podjetja.
Maribor, 29. iunija 1973.
Rg 647/1	910
Register zavodov
Vpisi
Okrožna' gospodarska sodlSča razglašajo
Osnovna šola Bršljin, Novo mesto.
Sedež: Novo mesto. Kurirska pot
19.	Predmet poslovanja: Daje občanom osnovno vzgojo in osnovno splošno izobrazbo ter jih v skladu z razvojem in potrebami družbe razvija v samostojne osebnosti socialistične skupnosti Ravnatelj je Boris Gabrič. Za zavod podpisujeta: Boris Gabrič, ravnatelj in Dragica Galič, računovodja za finančne zadeve. Dan konstituiranja: 23. VIII. 1972. Zavod je ustanovila skupščina občine Novo mesto z odločbo z dne 2. 3, 1971 štev. 022-3/71-8.
Ljubljana, 12. junija 1973.
Rgz IV 509/1	979
Spremembe
(krožna gospodarska sodišča razglašajo
Zavod za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, Nova Gorica.
1 Izbriše se v. d. direktorja Reljič Slavko in vpišeta Simčič Srečko,, v. d. direktorja in Gašparič Henrik, računovodja.
Koper, 20, junija 1973.
Rgz 288/3	996
Bolnica Ivana Regenta, Sežana.
Izbriše se računovodkinja Luin Ana in vpiše na novo Skok Rudina, v. d. računovodkinje.
Koper, 10. julija 1973.
Rgz 16/7	997
Delavska univerza, Metlika.
Sedež: Metlika. Predmet poslovanja: Delavska univerza Metlika trajno opravlja naslednje vzgojno izobraževalne in druge naloge na področju izobraževanja odraslih in mladine. zlasti pa: — ugotavlja in proučuje vzgojno izobraževalne potrebe v občini ter v sodelovanju z' drugimi institucijami tudi izven občine; — programira in načrtuje vzgojno izobraževalne naloge za določeno obdobje z upoštevanjem rednih potreb, možnosti in pogojev za realizacijo planiranih izobraževalnih nalog; — pri programiranju izobraževanja upošteva izobraževalno politiko v občini, sodeluje z občinsko skupščino, delovnimi organizacijami, organi in občani, po potrebi tudi institucjami izven občine; — organizira in izvaja izobraževalni proces po pedagoško andraloških načelih na področju družbenega, strokovnega in splošnega izobraževanja; — redno informira o možnostih izobraževanja v zavodu in drugih zavodih; — opravlja druge posebne dejavnosti vzgojnega in prosvetno kulturnega pomena za potrebe občine, ki so določene v statutu
ali delovnem načrtu delavske univerze. -
Direktor je Mozetič Jože. Za zavod podpisujeta še Mozetič Jože, direktor, Krštinc Anka, kot računovodja. Ime ustanovitelja, datum in številka odločbe o ustanovitvi: ObLO Metlika, št 01-994/2-59 z dne 30. X. 1959.
Ljubljana, 24. maja 1973
Rgz IV 508/1	978
Osrednja knjižnica občine, Kranj.
Izbriše se pooblaščenka za podpisovanje Care Greta in vpišeta na novo: Vida Dovjak, računovodja, ki so-podpisuje finančne listine in Benedik Dora, ki sopodpisuje finančne listine v odsotnosti računovodje.
Ljubljana, 6. junija 1973.
Rgz III 269/4	976
Zavod za zdravstveno varstvo, Maribor.
Izbriše se dosedanji poslovni predmet in vpiše novi: spremlja in proučuje zdravstveno stanje prebivalstva, proučuje in odkriva vzroke nalezljivih in drugih bolezni, preprečuje in zatira nalezljive in druge bolezni, zbira in analizira podatke o nalezljivih in drugih boleznih, vodi stalno evidenco nalezljivih obolenj ter po potrebi podvzema protiepi-demske ukrepe v slučaju epidemij ali elementarnih nesreč, je specialistična ekipa, ki je v stalni pripravljenosti, ukrepa za napredek splošne, komunalne, industrijske, živilske, šolske in mentalne higiene ter socialne ter športne medicine, proučuje, analizira in kontrolira prehrano prebivalstva, predvsem družbeno prehrano v gospodarskih organizacijah, šolah in menzah, izvaja higienske, epidemiološke in druge znanstvene ukrepe, proučuje prehrano občanov in delovnih skupnosti, odkriva in proučuje vpliv okolja na zdravje občanov ter vzroke obolenj, predlaga predstojnim organom asanacijo naselij, vodotokov, in ureditev delovnega okolja, kontrolira ter nadzira vse javne objekte za pitno vodo. odpadno vodo ter komunalno ureditev in podobno, pripravlja in izdeluje programe o eradikaciji endemičnih bolezni in 'programe za odpravo zdravju škodljivih razmer, organizira in izvaja zdravstveno-prosvetne in zdravstve-no-vzgojne akcije, organizira strokovno izobraževanje in srokovno izpopolnjevanje, koordinira in'Vrši delo iz področja zdravstvene vzgoje ter skrbi za strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev, opravlja dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo, prodaja, nabavlja in proizvaja sredstva za DDD, kakor tudi druga sredstva za podobno rabo, po nalogu republiških strokovnih služb organizira, programira in vodi celotno 'strokovno delo na področju dezinsekcije, dezinfekcije in deratizacije, za vso .Slovenijo, preizkuša nova sredstva za dezinfekcije, dezinsekci-
Stran 220
Uradni list srs
St. 26
25. VII. 1973
je in deratizacije ter daje o teh sredstvih mnenja o uporabnosti in efikasnosti. spremlja pojave zdravja m bolezni pri skupinah občanov pri delu, ugotavlja Škodljivosti pri delu, ugotavlja in spremlja negativne posledice eksplozije škodljivosti pri delu, usmerja, organizira in opravlja dejavnost s področja tehničnega, zdravstvenega in družbeno-pravnega varstva pri delu, proučuje gibanje poklicnih bolezni v ožjem in širšem smislu in skuša odpraviti vzroke v zvezi s tem, s preventivnimi zdravstvenimi pregledi ugotavlja zgodnje znake poklicnih obolenj in ocenjuje delovne sposobnosti, proučuje delovne pogoje zaposlenih, s svojimi meritvami emisij in imisij ugotavlja, škodljive fizikalne faktorje (nepovoljno toplotno okolje, ropot, vibracije, sevanje itd.) in kemične faktorje (strupene pline, pare in aerosole), organizira službo zdravstvenega varstva športnikov in izvaja medicinsko kontrolo v telesno-vzgojni dejavnosti, z biometrijo in funkcionalnim testiranjem ugotavlja razvitost, prehranjenost in vzdržljivost pregledanih in ocenjuje rezerve dihal ter občutil, meri in ocenjuje psihofiziološke obremenitve na delovnih mestih, opravlja znanstveno-raziskovalno delo, je učna baza za vse prizadete strokovnjake ki delajo ha področju varstva ljudi pn delu. za zdravnike in študente višjih in visokih šol iz območja SR Slovenije, s pomočjo dispanzerske metode proučuje vse pojave bolezni in zdravja pri delavcih svojega ožjega in širšega območja, analizira živila, njihove surovine, pitne in odpadne vode, predmete splošne rabe ter opravlja tehnične analize, ki jih prinašajo na pregled organi sanitarne, veterinarske, tržne inšpekcije, proizvajalne organizacije ter potrošniki, analizira živila, ki jih izvažamo po pooblastilu zvezne sanitarne inšpekcije in katera uvažamo, laboratorij podaja strokovne ekspertize iz področja živilske kemije oziroma kontrole živil, kontrolira v smislu predpisov o zdravstveni kontroli predmetov splošne rabe, posodo in embalažo'za živila, pralna in čistilna sredstva, kozmetična sredstva in sredstva za dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo, analizira pitne vode in spremlja kakovost vod iz ihdividualnih vodnih virov, predvsem vodovodov ter kontrolira odpadne vode. opravlja bakteriološke, parazitološke in serološke preiskave za zdravstvene zavode ter druge pravne in fizične - osebe, se ukvarja z izolacijo in indentifikacijo bakterij, gljiv in parazitov, vključujoč mikroskope. biokemične in imunološke teste, preiskuje občutljivost izoliranih vrst mikroorganizmov na antibiotike in druge kemoteranevtike. dela serološke preiskave za diagnostiko luesa. revmatoz in drugih infekcijskih obolenj, zbira programe dela posameznih zdravstvenih ustanov celotne regije, analizira iste, izvaja progra-
me dela. analizira porabo finančnih sredstev; pripravlja primarno, sekundarno in terciarno finančno delitev na podlagi finančnih načrtov in programov dela. analizira in zasleduje zdravstveno stanje prebivalstva, premike v njegovi strukturi, zasleduje gibanje posameznih grup nalezljivih oziroma socialnih bolezni, zbira vse zdravstvene statistične podatke celotne regije in jih analizira, opravlja druge naloge zdravstvenega varstva ter naloge, ki so po veljavnih predpisih v njegovi pristojnosti, ali ki mu jih določi za zadeve zdravstva pooblaščeni organ pristojne občinske skupščine in regionalni zdravstveni center, je učna baza in opravlja določene pedagoške dejavnosti.
Vpiše se Dora Primec, finančni knjigovodja, ki bo sopodpisovala skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom v odsotnosti računovodje vse listine finančne narave.
Maribor. 29. junija 1973.
Rgz 206/1-16	912
Razglasi sodišč
Oklic o skrbnikih in razpravah
r'ostavljcni skrbniki ooan » tožban ea -topali tožence, katčrlb bivališče a> /.nano. na njihovo nevarnost m etroške. dokler se tami ne <giasljc ali ne ime □ujejo pooblaščence
P 45/73	6627
Občinsko sodišče v Sežani oglaša, da je v pravdni zadevi tožeče stranke Maglica Alberta. Golac 47. zoper tožene stranke 1. Maglica Marijo. Trst, Via Romagna 4/V. 2. Maglica Jožefa, Koper, Kalucova 9. 3. Maglica Ivana. Buenos Aires, Argentina, neznanega naslova, zaradi ugotovitve lastninske pravice poto din 10.000 nu temelju‘določila čl. 77 tč 4 ZPP po stavilo tožencu Maglica Ivanu, za stopnika v osebi Uršič Jožeta, delavca Občinskega sodišča v Sežani, s bo zastopal toženca v tej oravdm zadevi vse dotlej, dokler se toženet ali njegov pooblaščenec ne zglasi pr. tem sodišču, oziroma dokler Skrbstveni organ SO Sežana ne bo- sro-ročil sodišču, da je izostavi] skrbnika.
Občinsko sodišče v Sežani, dne 5. aprila 1973.
Oklic1 dedičem
O 538/73-5	*	5665
V zapuščinski zadevi po pok. Ceciliji Tavželj, roj. Primožič, urhrli
13.	II. 1973. Vrbljenje 51, se pozivajo, potomci zap. bratov Franceta in Janeza Tavželj. da se v roku 1 leta po tej objavi prijavijo k dedovanju, oz. se izjasnijo glede oporoke, s katero je določen kot edini dedič zap. nečak Ivan Primožič. V kolikor se navedeni v danem roku ne bodo priglasili, oz. podali izjave, bo sodišče
odločalo o zadevi na osnovi podatkov s katerimi razpolaga in po predhodnem zaslišanju začasnega skrbnika.
Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 5. junija 1073.
O 489/72	6264a
Albin Martinčič, po poklicu stro-levodja iz Jagnjenice št 4. Radeče je umrl 17. VI 1972 ir. m zapustil oporoke. Do dediščine ima pravico zap nezakonski sin Bogomn Novak, ki je nekje v Švici na neznanem naslovu Ker sodišču m znano prebivališče naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave Dediču je postavljen za skrbnika Ivica Obran, šef krajevnega urada Radeče Po preteku enolet nega roka bo .opravilo sodišče za-ouščinsko obravnavo na podlagi iz 'ave postavljenega skrbnika in na "odlagi podatkov s katerimi razpolaga
Občinsko sodišče v Celju, dne 28. maja 1973.
Razpfsi
delovniii mest
St. 110-4/72-1/3	7107
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ptuj razpisuje po 43. členu temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ. št 7-82/65) in po 13 členu zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65)
dve prosti delovni mesti sodnikov pri občinskem sodišču v Ptuju.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po prvem in drugem odstavku 40. člena temeljnega zakona o splošnih sodiščih. Pismene prijave. kolko: vane z 2 din upravne takse in z dokazili o izpolnitvi razpisnih pogojev naj pošljejo kandidati v 30 dneh oo objavi razpisa komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Ptuj.
Komisija
za volitve in imenovanja skupščine občine Ptuj
St. 110-2/73-1	7108
Po 13. in 24. členu zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS.' št 20-120/651 razpisuje skupščina občine/Velenje v soglasju s skupščino občine Mozirje prosto delovno mesto
sodnika občinskega sodišča Šoštanj
Kandidati, ki izjxilnjujejo z zakonom predpisane pogoje, naj se priglasijo komisih za volitve in imenovanja skupščine občine Velenje v 30 dneh od te objave.
Komisija za volitve In imenovanja skupščine občine Velen je
St. l/i-m-01/73	6954
Komisija za volitve, imenovanja m kadrovska vprašanja skupšćine občine Vrhnika, ponovno razpisuje po 13. členu zakona o sodiščih, splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20 220-65) prosti delovni mesti
—	predsednika občinskega sodišča na Vrhniki
—	sodnika občinskega sodišča na Vrhniki.
Kandidati morajo razen splošnih Pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še posebne pogoje >z 40. člena temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Uradni list SFRJ. št. 7/65). Prošnje, kolkovane z 2 din državne takse in priloženimi dokazili. Vložijo kandidati pri komisiji za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja SO Vrhnika v 30 dneh po ob-lavi tega razpisa.
Komisija za volitve in imenovanja •n kadrovska vprašanja SO Vrhnika
St. 1128/1-73	6985
Fakultetni svet fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani razpisuje
I.	na oddelku za tekstilno tehnologijo:
1.	mesto fakultetnega učitelja za Predmet Nauk o vlaknih
2.	mesto fakultetnega učitelja za Predmet Tekstilne preiskave
3.	mesto fakultetnega učitelja za Predmet Teorija barvalnih procesov
4.	mesto fakultetnega učitelja za Predmet Oplemenitenje tekstilij
5.	mesto fakultetnega učitelja za Predmeta Tehnologija tkanja in Kompozicija tkanin
II.	na oddelku za montanisdko:
1. mesto fakultetnega sodelavca (asistenta) pri odseku za rudarstvo (tehnično rudarstvo)
Fogoji- splošni: po zakonu o visokem šolstvu in statutu fakultete oz. univerze; posebni: pod 1/1-4: dipl. ing. tekstilne ali kemijske tehnologije z doktoratom znanosti, pod 1/5: dipl. 'hg. tekstilne tehnologije z doktoratom znanosti: pod II/l’ dipl ing. rudarstva z znanjem vsaj enega tujega Jezika, zaželena praksa.
objavlja
mesto tehniškega sodelavca pri oddelku za tekstilno tehnologijo
Pogoj: končana srednja tehniška *°la tekstilhe stroke, po možnosti nekaj prakse v pletilski stroki Prijave, kolkovane s kolkom za 2 din spreje-hta tajništvo fakultete, Aškerčeva" 9a. Prijavi morajo kandidati za mesta fakultetnih učiteljev in sodelavca Priložiti dokazilo o izobrazbi, življenjepis, bibliografijo in odtise del <se-barate). kandidati za mesto tehniškega sodelavca oa dokazilo o ‘zobrazbi in ''■-jngk življenjepis. Razpis in objava veljata do zasedbe delovnih mest.
Fakultetni svet
St. 111-17/73
Skupščina Socialistične . republike razpisuje na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65)
prosto mesto sodnika pri okrožnem sodišču v Novem mestu
Kandidati, ki izpolnujejo z zakonom preilpisane pogoje za sodnike, naj se priglasijo do 31 avgusta 1973 komisiji skupščine SR Slovenije za volitve in imenovanja.
St. 01-154/1-73	7174
Ekonomska fakulteta v Ljubljani razpisuje delovna mesta:
I. ASISTENTOV
1.	asistenta za ekonomiko mednarodne menjave,
2.	asistenta za ekonomiko industrije,
3.	asistenta za finafično računo-vgdstvo,
4.	dva honorarna asisenta za matematiko,
5.	dva asistenta za politično ekonomijo,
6.	honorarnega asistenta za računalništvo,
7.	rednega raziskovalnega asistenta;
II. OPERATIVNEGA VODJO FRC — za nedoločen čas;
III HONORARNEGA DELAVCA za delo na Xeroru za določen čas;
Kandidati za delovna mesta pod, 1/1-7 morajo izpolnjevati pogoje po statutu fakultete oziroma univerze in morajo prijavi priložiti dokazila o strokovnosti, življenjepis in seznam objavljenih del.
Kandidati za delovno mesto pod II morajo imeti višješolsko izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri (elek-tro), poznavanje računalnikov in delo z računalniki. Prijavam morajo predložiti življenjepis in zadnje šolsko spričevalo.
Kandidati za delovno mesto pod Ul morajo imeti končano osemletko in morajo biti usposobljeni za delo na Xeroxu. Prijavam naj priložijo življenjepis in zadnje šolsko spričevalo.
Prijave sprejema za vsa delovna mesta tajništvo ekonomske fakultete v Ljubljani, Gregorčičeva 27. en mesec po objavi. Razpis za delovno mesto pod III velja do zasedbe delovnega mesta.
Ekonomska fakulteta v Ljubljani
Razpisi
javnih natečajev za graditev investicijskih objektov
SOSESKA, podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Bežigrad-Moste,
Ljubljana, Crtomirova 10 razpisuje po pooblastilu sklada za nakup m oddajo stavbnih zemljišč Občine Ljubljana Moste-Polje, v skladu z določili člena 11. zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS št. 42/66) in člena l-i.in 15 odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju mesta Ljubljaile (Glasnik, št 2/67)
javni natečaj
za oddajo stavbnega zemljišča, predvidenega za gradnjo treh stanovanjskih hiš z obrtnimi delavnicami v soseski MS 10 — Zajčja dobrava.
1.	Predmet natečaja je;
—	zemljišče pare. št 164 k. o. Slape v izmeri 557 m2, "
—	zemljišče pare. št 165 k. o. Slape v izmeri 670 m2 in
—	zemljišče pare. št. 166 k. o. Slape v izmeri 715 m2, s komunalno ureditvijo.
2.	Izklicna cena za stavbna zemljišča je 52.— din za 1 m2. V ceni — odškodnini za zemljišče je že upoštevan davek na promet nepremičnin. Izklicna cena komunalne ureditve znaša 160.— din na 1 m2 dejanske površine.
3.	Stanovanjske hiše, z obrtnimi delavnicami so eno nadstropne s tlorisno površino 10 X 12 m, 10 X 1$ in 18 x 12 m. Streha je simetrična, dvo-kapna s salonitno kritino in naklonom 25". Višina kapi je maksimalno 6 m nad terenom.
4.	Rok začetka gradnje je 6 mesecev od dneva sklenitve pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, rok dovršitve gradnje pa 2 leti od dneva sklenitve pogodbe o oddaji zemljišča. Po preteku roka, ki je določen za začetek oz. dovršitev gradnje lahko SOSESKA po pooblastilu Sklada za nakup in oddajo stavbnih zemljišč občine Moste-Polje, odvzame zemljišče ponudniku, če ne izpolni pogojev.
5.	Natečaja se lahko udeležijo pravne in fizične osebe.
6.	Natečaj bo javen. Ponudnik pošlje ponudbo v zapečateni ovojnici na naslov podjetje SOSESKA, Ljubljana. Crtomirova 10. Rok za dostavo ponudb je 15 dni od objave. Na ovojnici morate označiti »javni natečaj za stavbno zemljišče v MS 10". Ponudba mora vsebovati: podatke o ponudniku, št. parcele, ponuđeno ceno za zemljišče in ponuđeno ceno za komunalno ureditev, rok plačila obveznosti In rok dokončanja del.
7.	Udeleženci natečaja morajo hkrati s ponudbo nakazati varščino v višini din 5.000.— na račun sredstev za urejanje stavbnih zemljišč Občine Ljubljana Moste Polje št. 50102-781-22017. ki se vodi pri SDK Ljubljana. Na nakaznici označite na nahrbtni strani »varščina MS 10». Varščina se ob neuspeli ponudbi vrne ponudniku, ob uspeli pa zadrži in vračuna
Stran 222
URADNI LIST SRS
St. 28 — 25. VII. 1973
v izklicno ceno. Če pa ponudnik uspe, kasneje pa odstopi, zapade varščina v korist sredstev za urejanje zemljišč občine Ljubljana Moste-Polje.
8.	Vse stroške za pridobitev gradbenega dovoljenja in ureditev zemljiškoknjižnega stanja nosi kupec.
9.	Plačilo v višini izklicne cene zemljišča s ceno komubalne ureditve mora biti izvršeno na blagajni podjetja ali z nakazilom najkasneje v roku 60 dni po opravljenem natečaju.
Vse informacije v zvezi z zemljiščem in gradnjo prejmejo interesenti pri podjetju SOSESKA, Ljubljana, črtomirova 10, soba št. 37 vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure.	#
»SOSESKA«
LJUBLJANA Crtomirova št. 10
Izgubljene listine
preklicujejo
Ahlin Stanislav, Videm dobre polje, Cesta 1, spričevalo o zaključnem izpitu srednje tehniške šole za kemijo, izdano leta 1965.	6923
Adžemovič Mirsad, Ljubljana, Robbova 30, zdravstveno izkazni co.	6962
Baraga Franc, Rakek, Trg padlih borcev, zdravstveno izkaznico števil ka 804413.	7004
Benčič Franko, Koper, II. prekomorske brigade 19 a, prepustnico VS, št. 7696.	5792
Bešič Mirsad, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	6924
Bizjak Andreja, Zg. Ložnica 16, zdravstveno izkaznico, številka 340523.	7029
Bobošikovič Peter, Ljubljana-Polje 34, zdravstveno izkaznico.	6925
Branko Cvetko, Maribor, Kopitar jeva 3, zdravstveno izkaznico, številka 286755	7032
Brce Ludvik, Rajec 4, zdravstveno izkaznico.	6132
Brunen Otilija, Pesnica, Gradiška 1, zdravstveno izkaznico, številka 533/1.	7030
Bukovič Angela, Maribor, Prešernova 27, spričevalo o zaključnem izpitu trgov, šole 1970/71.	7031
Burger Lucija, Ljubljana, Topniška 68, zdravstveno izkaznico.	6963
Burja Karola Karol, Lukovica, Obrše 2, medaljo za vojaške vrline, št. 66.	6964
Capuder Breda, Lesce, Restavraci-ja-lctališče, zdravstveno izkaznico.	6965
Celec Jože. Čvnelavci 16, spričevalo o zaključnem izpitu živilske šole v Mariboru, izdano leta 1970.	6714
'Češarek Franc, Ljubljana, Celovška 103, zdravstveno izkaznico številka E 402219.	6966
Čauševič Mevlid, Hrastnik, zdravstveno izkaznico.	7093
Celalič Ilijas, Ljubljana, Zaloška 92 a, zdravstveno izkaznico št. 552081.	7005
Debenc Zlatko, Škofja Loka, zdravstveno izkaznico, št. 294060.	6815
Denković Momčilo, Ljubljana, Titova 95, zdravstveno izkaznico. 6967 Dobaj Ivan, Miklavž, Na dobravi 26, zdravstveno izkaznico, številka 134460	7033
Dolinšek Vida, Trbovlje, Vovkova' loka n. h., zdravstveno izkaznico, št. 549446.	7071
Donko Slavko, Zg. Dobrenje 20, delovno knjižico, št. 6688.	7034
Draganič Milorad, Ljubljana, Železniška poetaja, zdravstveno izkaznico.	7006
Dremelj Jože, Grosuplje, Bičje 10, zdravstveno izkaznico.	6938
Drobat Ivan, Zg. Radvanje, Pliber-šekova 6, zdravstveno izkaznico, št. 268158.	7035
Džurič Vedžo, Maribor, Hidrpmon-taža, zdravstveno izkaznico, številka 139673	7036
Felicijan Justin Ljubljana, Milčinskega 60, zdravstveno izkaznico.	7094
Fernek Marija, Podlehnik, Grus-kovje 74, zdravstveno izkaznico št. 279408.	7085
Fistrovič Katja, Ljubljana, Finž-garjeva 12, zdravstveno izkaznico.	7095
Furlan Marjan, Ljubljana, Ilirska
1,	zdravstveno izkaznico.	6969
Gobbo Lucio, Izola. Leninova 32,
zdravstveno izkaznico, številka 724731.	6862
Gorišek Avguštin, Ljubljana, Rjava cesta 5, zdravstveno izkaznico.	7007
Gosar Marko, Ljubljana, Devova,3, zdravstveno izkaznico, številka 114863.	7008
Gradišnik Karol, Dol pri Borovnici 28, zdravstveno izkaznico, številka 174738.	7009
Habjanič Vinko, Kranj, Mladinska
2,	zdravstveno izkaznico, številka
17170.	7037
Halkič šefik, Grosuplje, zdravstveno izkaznico.	6926
• Halužan Slavko, Pernice, Vosek 22, spričevalo o zaključnem izpitu srednje strokovne šole za notranje zadeve v Tacnu, izdano leta 1971. 6927 Hasanagič Srečko, Borovnica 47. zdravstveno izkaznico.	7096
Hižman Ivan, Ljubljana, Trg VII. kongresa ZKJ 1, zdravstveno izkaznico. št. A-006787.	6928
Hribar Alojz, Sevnica, Konfekcija »Lisca«, zdravstveno izkaznico, št. 602130.	6615
Ibranovič Osman. Zagorje ob Savi. Polje 4. zdravstveno izkaznico. 6401 Ibrič Slobodan, Kamnik. SGP »Graditelj«, zdravstveno izkaznico.	7074
Jakšič Roman, Zalog, Kekičeva 32, zdravstveno izkaznico.	7010
Jankovič Marija, Preserje, Vaška pot 13, zdravstveno izkaznico. 7011 Januš Majda, Maribor, Trubarjeva 27, spričevalo osemletke, izdano 1972. leta.	7038
Jelovšek Zoran, Vrhnika, Drenov grič 59, zdravstveno izkaznico. 6929 Jereb Milka, Ljubljana, Zidovska steza 4, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico.	6930
Jerman Dušan, Ljubljana, Gospodinjska 15, zdravstveno izkaznico.	7097
Jevečič Anton, Ruše, Tovarniška 60, zdravstveno izkaznico, številka 109645.	7039
Jorgič Damjan, Jesenice, Kurirska 20, zdravstveno izkaznico.	6242
Jovičič Mirko, Maribor, Zolajeva
13,	zdravstveno izkaznico, številka
29164.	7040
Juhart Marija, Polzela 67, zdravstveno izkaznico, št. 433683.	7080
Jurovič Anica, Ravne na Koroškem Čečovje 40 a, delovno knjižico, reg. št. 2474, ser. št. 817897.	6709
Jusič Zijo, Ljubljana, Rožna dolina, cesta 11/36, overenje o stalni nesposobnosti služenja ' vojaškega roka.	6971
Karlič Nurija, Ljubljana, Bežigrad-Samski dom, zdravstveno izkaznico.	. 6931
Kerč Emira, Ljubljana, Aljaževa 7, zdravstveno izkaznico.	6932
Kirbiš Drago, Kamnica, Rošpoh'69, zdravstveno izkaznico, številka 641044. .	7041
Klemen Grošelj, Ljubljana, Stari trg 9, zdravstveno izkaznico. 7012 Kocjančič Marjan, Ljubljana, Zale-telova 7, spričevalo o zaključnem izpitu srednje tehniške šole v Ljubljani, strojni oddelek.	^ 6933
Koren Miroslav, Gabrje 6, zdravstveno izkaznico, št. 602523.	6628
Kos Andrej, Medvode,, Studenčica 8, zdravstveno izkaznico.	6970
Kozinc Viljem, Nova gorica, Rožna dolina 136, dovoljenje za upravljanje motornih čolnov za turistične namene.	6934
Krajnc Franc, Ptuj, Ob Grajeni 5 a, zdravstveno izkaznico, številka 836391.	6817
Krajnc Jožica, Skorišnjah 13, Zg. Leskovec, 'zdravstvene izkaznice, št. 12347 na ime Krajnc Zlatko, št. 12348 na ime Krajnc Zdravko in št. 12349 na ime Krajnc Srečko,	6244
Kralj Jožica, Maribor, Dalmatinska
14,	delovno knjižico, št. 3107	7042
Kramberger Mirko, Zg. Kungota 36
zdravstveno izkaznico, številka 187274.	7043
Kregar Pevec Vida, Celje, Popovičeva 29, zdravstveno izkaznico, št.
I 664085.	6910
r
Krsmanović Marija, Ljubljana, Pokopališka 1, zdravstveno izkaznico, št. 051930.	7013
Krušeč Tomislav, Maribor, Vetri-njska 11, zdravstveno izkaznico, številka 942747.	7044
Kunšek Ivan, Vranje 19, spričevalo Osnovne šole.	6103
Kurnik Marija, Ruperče 43, spričevalo IV. letnika pedagoške gimnazije v Mariboru.	7045
Kutin Alojz, Km 5, Kobarid, zdravstveno izkaznico, št. 239155, na ime Kutin Roman.	7073
Lamberšek Vido, Ljubljana, Milana Majcna 16, zdravstveno izkaznico.	6935
Leuštek Mijo, Ljubljana, Smartin-$ka 3, zdravstveno izkaznico. 6936 Lipovšek Jože, Petrovče 40 a, servisna knjižica z garancijskim listom za avto Zastava 750, izdalo trg. pod-tetje Avto Celje. Lastno ročno izjavo daje plačnik sam, v kolikor se Pojavi dvojni kupon.	7014
Lipuš Franc, Selnica ob Dravi, Ruška 8, zdravstveno izkaznico, številka 12053.	7046
Lovič Nazif, Ljubljana, Celovška 502, zdravstveno izkaznico. 6972 Malovrh Stane, Polhov Gradec, Briše 21, zdravstveno izkaznico. 7098 Marinovič Roko, Selo Bruška, zdravstveno izkaznico, št. 328. 7047 Markovič Zoran, Ankaran, Kolom-ban 61, zdravstveno izkaznico. 6994 Mesesnel Peter, Ljubljana, Malgajeva 20, zdravstveno izkaznico, 7015 Mihelič Andrej, Maribor, Domin-kuševa 12, zdravstveno izkaznico, št. 4820.	7048
Mivšek Ivan, Hleviše 4, zdravstveno izkaznico, št. 106002.	6136
Mlakar Milena, Ptuj, Verpoznano-va 9, zdravstveno izkaznico, številka 368323 na ime Mlakar Andreja. 6949
Mujagič Bajro, Grosuplje, zdravstveno izkaznico.	6937
Mulalić Muhamed, Kamnik, SGP "•Graditelj«, zdravstveno izkaznico.	5509
Nahič Džemal, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico. 6973 Ninac Josip, Lišane, zdravstveno izkaznico št. C 073768.	7049
Ogrin Janez, Vrhnika, Tržaška 57, zdravstveno izkaznico, številka 383602.	7017
Oražem Marija, Velika Lašna 5, Kamnik, zdravstveno izkaznico kmet. zavarovanja.	6159
Pacheiner Vlasta, Ljubljana, Šišen-ska 11, zdravstveno izkaznico. 6974 Pantar Cvetko, Ptuj, Gregorčičev drevored 2, delovno knjižico, ser. št. c 468862, reg. št. 705.	6780
Pašagič Asim, Kamnik, SGP Gra-’ ^iielj, zdravstveno izkaznico. 5521 Pauman Albin, Zrkovci 23, zdravstveno izkaznico, št. 187694.	7050
Pavlovič Ivan, Ljubljana, Riharjeva 2, spričevalo o zaključnem izpitu IKŠ TAM Maribor, izdano leta 1966.	7018
Penič Andreja, Celje, Ob železnici
2,	zdravstveno izkaznico, številka
616235.	6866
Pergamaš Rudi, Maribor, Sarajevska 5, spričevalo steklarske šole v Rogaški Slatini 1957/58.	7051
Pešič Velika, Ljubljana, Na peči, zdravstveno izkaznico.	7099
Plivelič Jolanda Ljubljana, Praža-kova 8, spričevalo o specialističnem izpitu anesteziologije, št. 132(C-32)64, izdano od Sekretariata za zdravstvo Ljubljana.	6938
Počkar Milan, Ravnje 13, Štanjel, propustnico VS, št. 11893.	6582
Pohlin Stanislav, Duplica 32, zdravstveno izkaznico, številka I 655626 na ime Pohlin Marjan. 6975
Pongrac Nikola, Ljubljana, Djako-vlčeva 10, zdravstveno izkaznico, št. J-04395.	7100
Potekar Stevo, Maribor, Zagrebška 24, zdravstveno izkaznico, številka 184012.	7052
Pozinek Dragica, Celje, Krpanova
3,	spričevalo za III. letnik gimnazije,
izdano leta 1971 na I. gimnaziji v Maribom.	6951
Pozvek Karolina, Ljubljana, Zaloška 102, zdravstveno izkaznico. 7101
Prača Dušan, Ljubljana, Letališka 3, zdravstveno izkaznico.	7102
Purič Iztok, Kranj, Valjavčeva 12, spričevalo 3. razreda gimnazije Kranj izdano leta 1972.	6767
Rajh Slavko, Sp. Polskava 155, zdravstveno izkaznico, št. 107.	7053
Rakuša Marija, Ljubljana, Orožnova 4, zdravstveno izkaznico. 6976
Ravnik Milena, Ljubljana, Prekmurska 3, zdravstveno izkaznico, št. 899364.	7103
Rifel Marija, Žaga 11, Stahovica, zdravstveno izkaznico^ številka 253863.	6395
Rižnar Janez, Ptuj, Kajuhova 3, spričevalo šole za žel. promet, trans. 1965/66 št. 21 v Mariboru. 7054
Rodošek Štefan, Maribor, Tyrševa 28, zdravstveno izkaznico, številka 105566.	705
Rojc Vinko, Ljubljana, Vidmarjeva 8, zdravstveno izkaznico.	7016
Rusjan Venceslav, Kozana 6, Dobrovo v Brdih, zdravstveno izkaznico, št. 35579.	7075
Ružnič Slobodan, Jesenice, Verdnika 38, zdravstveno izkaznico, številka 346783.	7088
Sabljič Mile, Ljubljana, Pleterni-ška 16, zdravstveno izkaznico. 6977
Sajbert Angelca, Polje 18, Bohinjska Bistrica, zdravstveno izkaznico.	6504
Saksida Beno, Izola, Kajuhova 8, prometna knjižica za čoln JZ-43 za motorno jadrnico »Marina«, izdano od luške kapetanije Izola.	6991
Savičič Jezdimir, Orahovica, zdravstveno izkaznico, št. 325.	7057
Savičič Veseljko, Orahovica, zdravstveno izkaznico, št. 324.	7056
Senart Franc, Ptuj, Pačinje 40 a, delovno knjižico, št. 19807/7667. ■ 7092 Senekovič Anja, Maribor, Aškerčeva 22, zdravstveno izkaznico, št. 439862.	7058
Sili Boris, Ljubljana, Zarnikova 3, zdravstveno izkaznico.	6978
Simčič por. Tome Jožica, Ljubljana, Gosposvetska 13, spričevalo III. letnika tehniške srednje šole v Ljubljani, lesnoindustrijske smeri, izdano leta 1965.	7019
Sinanovič Hamid, Ljubljana, Jorasova 14/25, zdravstveno izkaznico, št. 52914.	6979
Skokič Rizvan, Ljubljana, Kogojeva 4, zdravstveno izkaznico. 6939
Skutnik Marija, Ponikva, Dolga gen ra 11, maturitetno spričevalo tehnične kmetijske šole v Mariboru, leta 1973.	7059
Slak Lojzka, Mirna peč, Jordankal 3, diplomo gostinske šole, izdano v Novem mestu 12. VI. 1968- št. 28/21. 6960
Slemenšek Mirko, Brezovo 7, spričevalo za poklicnega voznika motornih vozil, št. 1/739, izdano leta 1973 na Ježici pri Ljubljani in spričevalo I. letnika gostinske šole v Novem mestu, izdano leta 1971.	6980
Slovenija ceste, Ljubljana, bariran ček, št. EN 615290, ki je bil dne 20.
III.	1972 izdan za »Lesnino« iz Ljubljane in se je glasil na 1.600,00 din.	6981
Smaili Kadri, Ljubljana, Litijska cesta, zdravstveno izkaznico. 7020
Sodja Iztok, Medvode 121, dijaško avisto vozovnico, št. 3508 za relacijo Medvode—Splošna bolnica, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	6982
Sokolov Metodi, Kranj, Gorenje-savska 28 c, zdravstveno izkaznico št. 409910.	6396
Sotošek Slavko, Ljubljana Podutik 146, spričevalo o maturi gimnazije Šentvid, izdano leta 1970.	7021
Stankovič Peter, Ljubljana, Povše-tova 104 b, spričevalo o končani osnovni šoli izdano od osnovne šole Tneta Čufarja v Ljubljani, leta 1971.	6940
Stipan Stjepan, Ljubljana, Topniška 27, zdravstveno izkaznico. 7104 Stiper Neva, Maribor, Limbuška 80, zdravstveno izkaznico, številka F 508284.	7060
Stoilkovič Drago, Ljubljana, Pov-šetova 12, zdravstveni izkaznici na ime Stoilkovič Slavka in Stoilkovič Slobodan.	6941
NOVO
Izdali bomo
ZAKON O SAMOUPRAVNEM SPORAZUMEVANJU IN DRUŽBENEM DOGOVARJANJU O MERILIH ZA RAZPOREJANJE DOHODKA IN ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE
z uvodnimi pojasnili republiškega sektretarja za delo tov. Pavleta Gantarja.
Sprejemamo naročila:	ČZ »Uradni list SRS«
Ljubljana, Veselova 11, p. p. 379/VII
OPOZORILO
i	»	i—
Izdali bomo
OBRTNI ZAKON
z uvodom. Ki ga je pripravil podpredsednik Izvršnega sveta Zvone Dragan, komentarjem k posameznim členom, statutom pogodbene organizacije združenega dela ter vzorec ustanovitvene pogodbe, kar pripravljajo Brumen, Ivan Kogovšek in Katja Terčelj-Zerovec.
Sprejemamo prednaročila:	CZ »Uradni list SRS«
Ljubljana, Veselova 11, p. p. 379/VII
Stopar Marko, Ljubljana, Linhartova 60, zdravstveno izkaznico. 7022 Strohsack Vanda, Rakek,' Partizanska 45, zdravstveno izkaznico. 6942 Skotnik Marija, Dobrova 92, zdravstveno izkaznico.	7105
Škufca Dragica, Ribnica, Opekarska 51, zdravstveno izkaznico, številka 673034.	7023
Šmic Zvezdana, Ljubljana, Celovška 399, zdravstveno izkaznico. 7024 Štamcar Andrej, Bistrica 141, Tržič, zdravstveno izkaznico, številka 20324.	6149
Štern Franci, Maribor, Mladinska 5, delovno knjižico, št. 13005	7061
Štonte Janez, Podgora 18, Frankolovo, delovno knjižico.	6851
Šušteršič Jolanda, Ljubljana, Poljanska 64, zdravstveno izkaznico.	7025
Tal jot Marija, Tolmin, Ilirska 10, zdravstveno izkaznico, številka 512210.	7077
Tegelj Ivan, Ig, Iška loka 4, zdravstveno izkaznico.	6983
Tkalec Martin, Kočevje, »Petrol«, zdravstveno izkaznico, številka 664927.	1	6771
Toni Jerneja, Vodice, Skaručna 20, spričevalo o zaključnem izpitu šole za oblikovanje izdano leta 1971 .v Ljubljani.	7026
Toš Peter, Ljubljana, Tugomirje-va 2, ček, št. 261128, izdan od mestnega sindikalnega sveta tek. rač. 50101-578-48870.	'	7106
Tonič Cedomir, Pivka, zdravstveno izkaznico, št. 8097.	6984
Tratnik Igor, Nova Gorica, Tominčeva 17, propustnico VS, številka 35783.	6814
Triller Marija Frančiška, Ljubljana Cesto dveh cesarjev 123, zdravstveno izkaznico.	7027
Ukmar Marjan, Kobdilj 40, zdravstveno izkaznico, št 173395.	6782
Ulaga Terezija, Laško, Slivno 6, zdravstveno izkaznico, številka 862638.	6953
Umjenovič Nedeljko, Jesenice, Kurirska 2 c, zdravstveno izkaznico.	6250
a
Izdali bomo
Urdajevič Lazar, Ljubljana, Štefanova vas 17, zdravstveno izkaznico.	6943
Vencelj Nataša, Kranj Zupančičeva 27, delovno knjižico.	6944
Vizjak Jurij, Novo mesto, Ljubljanska 19, maturitetno spričevalo za gimnazijo, izdano v Novem mestu leta 1962, št. 4.	6961
Volmajer Ana, Zg. Selnica 67, zdravstveno izkaznico, številka 119103.	7062
VVojčicki Ladislav, Bovec 217, zdravstveno izkaznico, št. 147873 na ime Wojčicki Sergej.	7076
Zelenko Dejan, Pragersko, Sele 12, zdravstveno izkaznico, številka 4311.	7063
Zidar Franc, Trbovlje, Žabjek 23, spričevalo o zaključnem izpitu za kvalificiranega mizarja, izdano leta 1958 v Šentrupertu.	6985
Zidar Marjan, Gabrovka 41, delovno. knjižico, reg. št. 135459, ser. št. 893086.	6267
Zornik Kristina, Čezsoča 52, prepustnico VS, št. 1091, izdana od SOb Tolmin.	7084
Zvošec Stanislav, Maribor, Iztokova 22, zdravstveno izkaznico, številka 383923.	7064
Žibert Marija, Zagorje ob Savi, Cesta 20 julij 3, delovno knjižico, reg. št. 1842, ser. št. 624790.	6945
Zinko Darja, Maribor, Jaskova 18, zdravstveno izkaznico, številka E 457566.	7066
Žinko Karmen, Maribor, Jaskova 18, zdravstveno izkaznico, številka J 622533.	7065
Zunič Lado, Ljubljana, Mokrška 38, zdravstveno izkaznico.	6946
ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH
z obsežnim komentarjem in z gradivom za prakso, kar pripravljata znana pravna strokovnjaka dr. Emil Ceferin in Slavko Kocjan.
Sprejemamo prednaročila:	ČZ »Uradni list SRS«
Ljubljana, Veselova 11, p. p. 379/VII
ILO
Izdali bomo
ZAKON O DEDOVANJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN ZASEBNIH KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (KMETIJ)
s komentarjem k posameznim členom, ki ga pripravlja tov. Slavko Kocjan, namestnik sekretarja za zakonodajo.
Sprejemamo prednaročila:	ČZ »Uradni list SRS«
Ljubljana, Veselova 11, p. p. 379/VII
Izdaja »Uradni Ust SRS« — Direktor In odgovorni urednik: MUan Blber — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani