SilS! KfSBUL® ----v^PARJZ! nihuiuiumiiniuiuiuii!iiiiuiumiumumnuiiuii:HuiiiimiiinuuiiiumiiiiniuiimumiHiimiii!iHi ranjeni in zavrženi in so vstajali. Trpljenje je praznovalo veliki praznik upanja in zmagoslavja; utolaženi so bili, ki so izpregledali, da vodi čez Kalvarijo cesta v veselo večnost. Ponosni so bili in so gledali zmagonosno, ki so vedeli, da so v njem in del njegov, zato ker so bičani in s trnjem kronani... Tako so praznovali praznik, ko je nastopil Človek svojo veličastno pot. Ni ga bilo tisto noč ubogega srca, ki bi veselo ne vztrepetalo; komaj je razumelo radost, ki je kipela do vrha! Komaj se je zavedal zaničevani in zavrženi in bilo mu je kakor v sanjah, ko je slišal tolažilne besede in ko je začutil usmiljeno roko na razgubanem čelu, na ramah, ranjenih od bremena. Polna solz, krvi in gnusobe je sopla zemlja tam doli, v temi; ali glej, tisto noč je vzplamtelo tisočero in tisočero luči, vzdigali so se brezštevilni plameni, tresli so se in so plapolali in so hrepeneli gor... »Nočoj hodijo angeli po zemlji,« je dejala Tončka. Vesel pokoj je bil v sobi, svetil se je v očeh in na licih, dihal je v zraku, prepredel je bil bele stene. In vse so čutile, da hodijo angeli po zemlji, da so bili prišli skozi zaprto okno in sede ob posteljah, hodijo po sobi s tihimi koraki in nalahko plapolajo velike bele peruti Vid-le so tudi brezštevilne luči, ki so jih bi; rižgali angeli in ki so plamtele pobe. o tam zunaj, globoko doli na zemlji. Jaslice so bile že napravljene. Pred njimi je gorela luč v rdečem kozarcu, a na jaslicah samih in nad njimi so bile majhne pisane svečice, ki so gorele s tankimi visokimi plameni. Zlati angel, ki je visel od stropa, se je svetil v čudni, miglajoči in trepetajoči svetlobi in svetila se je tudi velika zvezda, ki je bila nad betlemskim hlevom. Zaspati niso mogle dolgo; vse, ki so mogle iz postelje, so se pripravljale na polnočnico in srca so bila polna svetega pričakovanja. Ležale so poloblečene in so se razgovarjale s šepetajočim glasom. Ni se zasmejalo, tudi prešerna beseda se ni oglasila, zato ker so bili angeli v sobi... Bilo je tisto noč, kakor da so prišla nebesa na zemljo. Nebeški angeli z velikimi belimi perutmi, Mati božja, mali ubogi Jezus, ki je ležal v jaslicah, in pastirji, ki so klečali tam - vse je bilo tako blizu in domače, nič skrivnosti ni bilo in nič nedosegljive glorije. Šepetanje je bilo zmerom tišje, polagoma so legale trepalnice na oči, ali srce je bedelo. Zmerom bliže so prihajala nebesa, preselila so se v sobo. Tončka je ležala ob robu postelje na odeji, ena roka je bila pod glavo, druga na životu. In ko je ležala in so blodile veselo vesele misli, je začutila, kako ji je dihnilo v lica, in vedela je, da je šel angel mimo. Srečna je bila in se je smejala; če bi iztegnila roko, 'bi se dotaknila roke angelove. Tudi Malči je malo zadremala, ali ko je zatisnila oči, se je zgodilo čudo: danilo se je, svetilo, luč bela in mirna, kakor spomladanska mesečina, se je bila razlila po sobi; vsa soba je bila polna angelov in zadaj na tronu je sedela Mati božja z Jezusom v naročju in obraz Matere božje je bil kakor obraz sestre Cecilije, tudi bele perutnice usmiljenke je imela na glavi. Zazvonilo je v kapelici, ali kakor od daleč je prihajalo zvonenje, bilo je kakor glas tistih sanj, ki so prihajale iz nebes; nato pa je zaklenkalo jasno in zvonko na koridoru in vzdramile so se. Sestra Cecilija je napravila luč; oblačile so se hitro, še v polsanjah in molče, nato pa se je napotila procesija proti kapelici, po dolgem in mračnem koridoru. Trudoma, težko sopeč, brez besede se je vila nočna procesija, tu in tam se je zasvetila dremotna svetilka, razsvetila je uboga mala telesa, zavržena, obsojena; in iz drobnih obrazov, prezgodaj zrelih, že razoranih, so gledale oči, polne veselega pričakovanja, polne spoznanja. Ze se je jasnilo od daleč: tam je bila luč in Kristus je bil tam, ki so mu šle naproti... Preden je sestra Cecilija zaprla duri, je vprašala Katico: »Ali naj ostane svetlo?« »Ugasnite!« je odgovorila Katica. In v sobi je bila tema, komaj se je svetlikalo malo od snega tam zunaj, od neba, ki je bilo jasno in posuto z belimi zvezdami. Kmalu je utihnilo na koridoru, daleč je že bila procesija, samo iz daljave se je slišalo žvenkljanje srebrnih zvončkov, glasile so se zamolklo božične pesmi. Sladek in skrivnosten šum je prihajal kakor iz katakomb, iz podzemskih, veličastno razsvetljenih hramov, kjer pojo belo oblečene device slavo novorojenemu zveličarju... katoliški skupnosti jugovzhodnih evropskih držav imeli izrazito premoč Avstrijci in Madžari. Cepitev Jugovzhodne Evrope na verski osnovi bi bil usoden korak nazaj. Vedno bolj postaja namreč očitno, da leži bistva svobodne in napredne države v sposobnosti povezovanja in organiziranja dela, energij ter umnosti prebivalcev, različne vere in različnega izvora. Naj navedemo samo primer Združenih držav Severne Amerike, Nemčije, Švice, Kanade in Avstralije. Iz istega razloga se je treba tudi izogniti ustvaritvi slovanske Balkanske zveze, ki bi predstavljala še večjo politično in gospodarsko napako. Oslabila bi življenjsko silo Jugovzhodne Evrope in bi porušila politično ravnotežje, ker bi Avstrija in Madžarska, ki bi ostali izven nje, morali iskati odpomoč za svojo negotovost v tem, da bi postali klientinji ene ali druge velesile. Aktualnost problema Ljubo Sire meni, da bodo nekateri morda smatrali, da je nerealistično že danes pripravljati načrte za bodočo politično in gospodarsko ureditev Jugovzhodne Evrope. Toda demokratski svet lahko upa na uspeh v borbi proti komunistični nadoblasti v Evropi samo, če bo znal premostiti nacionalistična nasprotja. Ta pa bodo premagana samo, če bodo vsi prizadeti narodi uvideli, da se morajo sporazumeti za skupno sodelovanje, ki naj temelji na medsebojni strpnosti in spoštovanju. Ce bi madžarska vstaja leta 1956 ne bila po svojem značaju zgolj madžarska, torej po svojih učinkih nekaj omejenega, bi tragični zgodovinski dogodki lahko imeli srečnejši konec. Danes se vsi samo sprašujejo: kaj bo nastalo v Jugovzhodni Evropi, ko preneha komunizem? In na vse, kar je s tem v zvezi, še ni zadovoljivega odgovora. Ta odgovor pa je treba dati. Pripravljati ga morajo politični begunci iz tega področja, da vrnejo svobodo narodom, ki so jo dosegli komaj pred enim pokolenjem. Pomagati morajo pri tem zahodni demokrat-je, da pokažejo narodom Jugovzhodne Evrope sliko lepše in srečnejše bodočnosti. Napačno bi bilo, če bi Italija ali druge zahodne države nasprotovale načrtom za združitev Jugovzhodne Evrope. Koristim takih držav kot je Italija bi mnogo bolj odgovarjalo, če bi imele v tem delu sveta namesto zmede, stabilno mednarodnopravno ureditev, s katero bi lahko sodelovale. Trenutno sta zastopani v evropski skupščini y Strassburgu samo dve državi Jugovzhodne Evrope, Avstrija in Grčija. Ali ne bi bili ti prevenstveno poklicani, da začneta, v sodelovanju z demokratičnim Zahodom, pripravljati na mednarodni ravni načrte uresničenja velikega ideala Zveze držav Jugovzhodne Evrope, ki naj bi bile drugi steber večje Združene Evrope. S takšnim načrtom bi Zahod dobil v borbi s komunizmom, v tem delu Evrope tisto ideološko pobudo, ki jo je tako dolga iskal. V Vzhodni Evropi uživa Zahod veliko naklonjenost večine prebivalstva, toda mora jo tudi upravičiti. * * * S tem pozivom zaključuje Ljubo Sire svojo razpravo, iz katere smo - kakor rečeno - svobodno posneli in prikazali samo glavne misli. VESTI z GORIŠKEGA Eisenhower mož dore volje Predsednik Združenih držav Amerike, Eisenhower, potuje po svobodnem svetu, znanilec ljubezni med narodi in med ljudmi, borec za pravični mir. Stotisočglave, milijonske množice ga spremljajo in pozdravljalo kot moža upanja in skoro bi rekli odrešenika, kajti od njegove velike oblasti in zmožnosti je trenutno lahko odvisna usoda človeštva. Prej vojak, sedaj državnik svetovnega slovesa združuje Eisenhower v sebi same lepe lastnosti in čednosti. Vse so vredrte občudovanja: od strateških zmožnosti, do drznih velikopoteznih bojev z milijoni vojakov in silovitimi sredstvi; od vojaške zvestobe do junaške hrabrosti; od modre državne politike, do nesebične udanosti ideji ljubezni in miru ter splošne blaginje vsega človeštva, ne le svojih državljanov, ne le državljanov zavezniških in drugih držav svobodnega sveta, ampak človeštva sploh. Izmučeno človeštvo, trpinčeno in željno blagodejnega miru in materialnih bla-godati, odgovarja z navdušenim odobravanjem apostolu, ki nosi po svetu besedo ljubezni, besedo pravičnosti, besedo miru. Eisenhower je ves prežet čuta pravičnosti, zato ne odloča sam, ampak se pošteno posvetuje z vsemi zavezniki in z vsemi tistimi, ki utegnejo biti pri stvari prizadeti. Dobro in pošteno je slišati mnenje zaveznikov, prijateljev in tistih, ki mislijo pošteno in utegnejo pošteno svetovati. Zelo pomembno je dejstvo, da je usoda izbrala v tem zgodovinskem trenutku za glavnega zastopnika svobodnega sveta Američana, ki ni niti drzen revoluciona-rec niti fanatičen nacionalist, ampak v prvi vrsti preprost človek, prepričan demokrat in zvest misli človeške solidarnosti v vsakem oziru. Eisenhower ni niti mož verskih predsodkov in fanatizma, za-, to je po obisku pri papežu Janezu XXIII., ki naj bi bil moral po mnenju in želji neveščih, ali celo slabo mislečih, prepovedati sleherno misel na tudi samo trenutno spravo s komunističnim svetom, izjavil, da se čuti posebno ganjenega, ker je papež Janez XXIII. odobril njegovo prizadevanje za pomiritev v svetu, po načrtu, ki mu .ga je gotovo v podrobnosti razodel. Pa je po veri Eisenhower protestant! Američani Eisenhowerjevega značaja niso sebični, kakor so žal premnogi evropejski politiki in državniki. Oni prinašajq povsod dobro voljo in svet v njihovo dobro voljo veruje, ker je spoznal, da niso sebični in da ne skrivajo slabih namenov. To nesebičnost so verjetno spoznali voditelji sovjetskega komunizma s svojim blokom. Značilno je, da spremlja sovjetski tisk Eisenhovverjevo potovanje po svetu, od zaveznika do zaveznika, s točnim poročanjem brez tistih navadnih robatih in neolikanih psovk, kot smo jih s tiste strani navajeni. Kakšni bodo spomladi pogoji za mir v svetu ni še moči vedeti, kakor ni še moči trdili, da do pomiritve res pride. Danes vemo samo to, da pride do razgovorov na podlagi predlogov, ki jih je Hruščev orisal " širšem obsegu v Camp Davidu. Ker' jih je Eisenhower spoznal za važne in jih je sprejel, pomeni, da obstaja dobro upanje za uspeh. To je že nekaj, kar utegne dati dobre uspehe v ožjem obsegu pri vsakem od tolikih vprašanj, ki pri- dejo na dnevni red razprave in ki zanimajo vse človeštvo. Ali so se sovjetski komunistični voditelji odločili resno in pošteno za mirnq tekmovanje s kapitalističnim svetom, na to vprašanje nimamo odgovora. Zgodovina pa nas uči, da je nekoč, za časa carice Katarine, bila Rusija tista, ki je vojno nq bojnih poljih spremenila v kabinetno diplomatske boje in s tem v veliki meri preprečila toliko in toliko prelivanja krvi. Od septembra sem živimo nekoliko sproščeni tiste strašne more, ki je stalno težila na nas. Dihamo prosteje in z upanjem v boljšo bodočnost. Jedrsko orožje grozi človeštvu s smrtjo. O tem ni dvoma niti pri nas demokratih niti pri komunistih onstran železne zavese. Zato je u-pravičena želja demokratičnega sveta, da bi se jedrska energija raje uporabljala v korist in ne v pogubo človeštva. Ni rečeno, da niso tega razumeli in da tako želijo tudi odgovorni komunistični možje, saj izčrpava pripravljanje jedrskega orožja državno blagajno tudi sovjetske Rusije, ne samo Amerike in Anglije. Na svojem obisku v Ameriki je Hruščev to dobro izrazil, ko je trdil, da je treba tekmovati na gospodarskem polju in ne z obroževanjem, za vojne namene. Upajmo, da je govoril odkritosrčno in ne zvijačno. Demokratični svet ima dobro jamstvo varnosti ** osebi velikega in previdnega Eisenhowerja, ki ni mož, da bi se pustil speljati na led. V tem prepričanju spremjamo Eisenho-werja na njegovih obiskih, ki so, poudarjamo, obiski moža dobre volje za pravični mir in mu srčno želimo bogatih uspehov danes in jutri, ko se bo s svojimi zavezniki pogajal s Hruščevom. BgsBdami saj sladijo dejanja Preteklo soboto je Tito, govoreč na nekem zborovanju v Zagrebu o notranjem položaju v Jugoslaviji, samozavestno izjavil, da nimajo sploh pojma o jugoslovanski stvarnosti tisti, ki trdijo, da se komu, nistični režim v državi drži na nogah le s pomočjo policijskega aparata. Mi seveda težko verjamemo Titovim besedam, a če je gospod Tito res tako gotov na svojem stolčku, naj policijo kar razpusti in prihranjeni denar naj raje uporabi... za nadaljnjo izgradnjo socializma. Povrhu pa naj razpiše svobodne volitve za vse stranke in ne samo za »novi razred«. Voščila za božič in novo leto Ob koncu leta 1959 vošči vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici vsem somišljenikom, prijateljem in pod por nU kom!: ter sploh vsem Slovencem, kjer koli prebivajo, in tudi vsem sodržavljanom vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto! Temu voščilu dodaja željo, da bi neutrud; no prizadevanje svobodnega sveta, zlasti pa predsednika ZD A za trajen mir med narodi na svetu, rodilo pričakovani uspeh. VODSTVO SLOVENSKE DEMOKRATSKE ZVEZE V GORICI Notronij položaj Za demokrščanskim kongresom stranke, so meseca novembra zborovali italijanski socialdemokrati, ali saragatovci, kakor jih bolj poznamo in ločimo od Nennijevih socialistov. V stranko socialdemokratov so pristopili komunistični odpadniki Evgen Reale, Schmidt in somišljeniki. Imeli bodo svoje zastopnike tako .v glavnem vodstvu stranke, kakor tudi v izvršnem odboru. Z veliko večino glasov, kakih 70 odsto je zmagala Saragatova teza za levo usmerjeno vlado in proti povratku k štiristran-ski vladi centra. Za to zadnjo usmerjenost je bilo oddanih le pičlo število glasov. Socialdemokrati so s tem takorekoč potrdili politično socialno usmerjenost de-mokrščana Fanfanija, ki je s tem pridobil na Ugledu in na dobrih izgledih za bodočnost. Od svoje strani zahtevajo fanfanijevci sklicanje odbora stranke, da proučijo na posebnem sestanku, ki naj se. vrši sredi prihodnjega januarja,ukrepe za pobijanje monopolov v državi. Ta zahteva je prišla nepričakovano in ji merodajni krogi pripisujejo namen fanfanijevcev, da se razščisti položaj Segnijeve vlade s posebnim ozirom na parlamentarne sile, ki jo podpirajo in na gospodarske kroge, ki jih vlada iz zgolj političnih vidikov vsaj tiho podpira. Gre za fašiste, to je za misovce, ki trdijo, da Segnijevo vlado podpirajo dogovorno in ne samo spontano ter brezpogojno. Fanfanijevci hočejo vedeti, ali je ta trditev misovcev resnična ali ne. Pa tudi, kaj je resnice na govoricah in sumničenjih, da so gospodarski monopolistični krogi močno zainteresirani na tem, da se Segnijeva vlada ohrani. Ce je tako, potem je gotovo, da je Segni marsikomu izven demokrščanskin vrst nekaj obljubil, ali vsaj opustil določene ukrepe, med temi izvedbo deželnih avtonomij, da ga le parlamentarno podpirajo. Poteza fanfanijevcev je vsekakor zelo zanimiva, in bližnji sestanek odbora stranke utegne odkriti marsikaj zanimivega. Fanfani meni: »Meni očitate, da se hočem družiti s socialisti in s tem kori- Vprašanje stalnega bivališča Kakor že napovedano, sta naša občinska svetovalca dr. Sfiligoj in dr. Kacin stavila županu vprašanje, po kakšnem kriteriju se rešujejo vloge povratnikov iz Jugoslavije, ki so italijanski državljani. Pri tem sta v pismu omenila dejstvo, da se z rešitvijo takih vlog preveč zavlačuje, in da se vloge celo odbijajo, seveda na veliko škodo prizadetih in njihovih družin. Vprašala sta tudi, ali ne mislita, župan in odbor končno vendarle priznati vsem tem pravico do vpisa v imenik stalnih prebivalcev, ko ni nobenega zakona, ki bi bi to branil. Zupan je na seji 2. t.m. prečital pismo naših svetovalcev in nato dal besedo pristojnemu odborniku dr. Grusovinu, kateri pa je prečital zgolj že v naprej pripravljeni odgovor. Povedal je, da igrajo pri reševanju takih vlog kriteriji »moralnega« značaja, zaradi česar mora županstvo poizvedovati, ali je italijansko državljanstvo prosilcev v redu. Dr. Sfiligoj pa je nato zavrnil pravico DEŽELNA AVTONOMIJA zopet na dnevnem redu Pristojna parlamentarna komisija je razpravljala o osnutkih zakona za izvedbo posebne deželne avtonomije, ki so jih razni poslanci' predložili. Komisija je najprej ugotovila, da so razni osnutki zakona u-stavno utemeljeni in sklenila svoje razprave, nadaljevati za podrobni pregled določil osnutkov kot takih. Trenutno pa je tako pregledovanje odložila, ker so demo-krščani želeli, da se med seboj zadevno pogovorijo in sporazumejo. Zdaj se vršijo precej živahni razgovori med demokrščani iz Vidma, Trsta in Gorice. Pri stvari pa »zgleda, da jim gre več za to, kateri od teh kraje/ naj doseže večji uspeh zn bodoče uživanje raznih koristi od deželne avlonomi.ie, kot pa za to da se avtonomija res nujn,. izvede in da se bo v bodoče izvajala v duhu in po pravilih, ki so posebno avtonomijo narekovali. Se danes ne vemo, ali bomo Slovenci v deželnem svetu lahko zastopani, pa ti razni listi pišejo o slovenski nevarnosti, če se deželna avtonomija izvede. Seja sovodenjskega občinskega sveta V petek 11. t.m. je bilaspet seja sovodenjskega občinskega sveta, na kateri so najprej glasovali o posojilih v znesku 25 milijonov lir za raztegnitev vodovodnih cevi po vsej občini ter v znesku 8 milijonov lir za asfaltiranje ceste skozi Ga-brije, ki jih bo morala uprava vrniti s 5,80 odsto obrestmi v 35 letih, nato pa so odobrili povišek plače uradnikoma Plesničarju Francu in Mazzoliniju Erminiju. Glavna točka dnevnega reda je bila vsekakor razprava o proračunu za leto 1960, ki predvideva 23,089.000 lir stroškov in 12,782.047 lir dohodkov. Za proračun so glasovali tudi naši trije svetovalci, ki so večkrat posegli v razpravo ter med ostalim izrazili tudi svoje nezadovoljstvo, da ni občinski odbor seznanil vseh svetovalcev vsaj z glavnimi točkami proračuna, kakor je bil lansko leto obljubil g. župan, Zaključek sv. Misijona za Slovence V nedeljo 13. t.m. popoldne je bil v go-riški stolni cerkvi, ob izredni udeležbi vernikov, zaključek sv. misijona za Slovence, ki so ga ves teden vodili naslednji misijonarji: č. g. Ludovik Savelj iz Trsta, č. g. Ciril Demšar z Dunaja in č. g. Alojzij s Koroškega. Pri zaključni sfovesnosti je bil prisoten tudi stolni župnik msgr. Velci, ki je v slovenščini izrazil vsem prisotnim zadovoljstvo za zanimanje, ki so ga goriški Slovenci pokazali za ta misijon ob petstoletnici stolne cerkve.. Tekmovanje goriških pevskih zborov Na Placuti v Gorici se je vršilo 29. nov. ob veliki udeležbi občinstva tekmovanje pevskih sborov iz Pevme, Rupe, Steverja-na, Doberdoba, Jazbin, St. Mavra, okteta »Planika« in slovitega mešanega zbora »L. Bratuž«, ki so se vsi odlično odrezali. Nagrajena sta bila števerjanski zbor in oktet »Planika« pod vodstvom priljubljenega Francija Valentinčiča, ki mu is-krencr čestitamo! Posebno so ugajale pesmi »Vojakova ljubica« in »Moj očka ima konjička dva«. opiranja županstva na moralne kriterije in dovolil le to, da županstvo poizveduje o resničnosti italijanskega državljanstva, le za kratek čas, ker županstvo nima te pravice, ker spada tako poizvedovanje pristojnost višje oblasti. Dr. Sfiligoj se je opiral na točne predpise zakona, ki so veljavni in neizpodbitni. K besedi se je oglasil tudi komunistični svetovalec dr. Battello, ki je grajal občinski odbor zaradi njegovega negativnega stališča v zvezi z vlogami za stalno bivališče, zlasti v primeru neke stranke, kateri je državljanstvo že ugotovljeno Tudi svetovalec prof. Zuccalli, socialdemokrat, je ugotovil negativno zadržanje odbora in izjavil, da gre za kršitev zakona in osebnih pravic. Tedaj so monarhist Pedroni, misovci. in demokrščani predlagali pohvalo (plaus •) odboru, zaradi njegove pazljivosti (oculatezza) v zadevi reševanja teh vlog in poizvedovanja o prosilcih. Seveda je dr. Sfiligoj zavrnil tako »pohvalo«. Tako tudi svetovalca dr. Battello in prof. Zuccalli. Le demokrščan dr. Angelo Culot ki sicer zelo poredkoma prihaja na sejo, je topot najbrže prišel s posebnim ozirom zato, da glasuje »pohvalo« odboru!) je grajal izjavo prof. Zuccalli-ja in skušal zadevo nekako pomiriti. Naj omenimo, da je dr. Pedroni dejal da je za stvari treba iti preko zakonov in ustave ter take vloge reševati z brcami. Dr. Sfiligoj je v imenu tudi dr. Kacina spremenil vprašanje v predmetni dnevni red, ki naj pride na razpravo občinskega sveta čim bo smatral, dg je županstvo že lahko poizvedovalo kaj in kako je z državljanstvom prizadetih oseb. Nova zibelka V soboto 12. t.m. je družino g. Dore in g. Mladena Uršiča iz Rupe razveselilq rojstvo sinčka prvorojenca Aleksandra. Srečnim staršem čestitajo člani Akademskega kluba ter vsi ostali prijatelji. Seja občinskega sveta Na občinski seji z dne 11. t.m. je večina prisotnih svetovalcev potrdila obračun za leto 1958. Svoj glas za so oddali tudi slovenski zastopniki, vzdržala pa sta se dva desničarja (monarhist in liberalec) ter komunist Batti. • Zadnja pripomba bi za nas Slovence ne smela imeti posebne važnosti, vendar smo jo namenoma dodali, da bi vsej naši javnosti pokazali, kako je točen v poročanju »Primorski dnevnik«, ki je našel, ne vemo kako, med vzdržanimi* pri glasovanju same zastopnike leve opozicije. Ali so morda tudi monarhisti in liberalci levičarji? Pričakujemo pojasnila! ženja. Njegov namen pa je med drugim tudi »kulturna pobuda s poudarkom vrednot svobode in domovine, ki jih je utegnila kompromitirati infiltracija Slovanov v univerzitetna zastopstva«. Drugače povedano, pobudniki take kulture se mislijo uveljavljati s svojo mržnjo do slovenskih visokošolcev, ket pač druge kulture niti ne poznajo. Sicer pa bodi javnosti povedano, da gre za par ljudi, ki bi radi uganjali zgago Trdijo tudi, da je pobudo, če je na tej pobudi sploh kaj resnice, dal neki istrski izseljenec. Socialna asistentka Pretekli mesec je v Trstu uspešno zaključila študije za socialno asistentko gdč. Neljka Pavšič, hči znanega goriškega rojaka ravnatelja Antona Pavšiča. Mladi absolventki iskreno čestitamo ter ji želimo obilo uspehov pri delu, ki ga bo vršila v prid revnim in potrebnim. Fotografska razstava Na pobudo pokrajinske ustanove za turizem so letos spet organizirali fotografsko razstavo širšega obsega, na kateri so nastopili številni fotoamaterji. Vsa razstavljena dela se vsebinsko delijo v, dve skupini: v prvi pridejo v poštev motivi, ki so v tesni zvezi z Gorico in njenim življenjem, v drugi pa fotografije raznovrstne vsebine. Kot najboljše delo v prvi skupini so izbrali notranjost goriškega grada, Alda Geottija, v drugi pa so dosodili prvo nagrado motivu »Tonalita«, ki ga je predstavil A. Mazzucco. Razstava je na splošno dobro uspela, razstavljene slike so bile res lepe, vendar pa moramo pripomniti, da smo vseeno pričakovali kaj več, ali da se bolje izrazimo, kaj več novega in originalnega. Ob zaključku naj še omenimo, da sta bila na razstavi zastopana s šestimi motivi tudi brata Dino in Ičo Vrtovec, ki sta se že ob začetku tega leta izkazala na razstavi AKG. »Liberi goliardi" proti sIovBnshim oisohoSolcem »Piccolo« od 21. novembra in »Gazzet-tino« od 28. sta priobčila sporočilo nekega neodvisnega združenja italijanskih visokošolcev, ki si nadeva naslov »Liberi goliardi« in ki pravi, da nameravajo ustanoviti tudi v Gorici odsek takega zdru- Daveh sa potrošnjo vina znižan no 8 lir Poslanca zbornica je potrdila novi zakon za znižanje davka na potrošnjo vina na samih 8 lir od litra s 1. januarjem 1960. Leta 1962 pa bo ta davek popolnoma odpravljen. Občinam, ki so s tem prozadete, bo vlada bilanco dopolnila s posebnim nakazilom od dohodkov davka na poslovni promet (I.G.E.). Izreden veter v Sprijenem V ponedeljek 30. novembra so otročiči v Skrljevem preživeli skupno s starši nekaj res veselih trenutkov, kajti Akademski klub iz Gorice je tudi letos’ poskrbel za miklavževanje, ki je tako postalo za vasico na skrajnem robu Brd že nekaka tradicija. Na sporedu je bil tudi projecijski večer, med katerim je član AKG pokazal prisotnim razne zanimivosti iz domačih in tujih krajev. stiti komunističnim težnjam. Da vidimo s kom se pravzaprav družite vi, ki meni to očitate in za kakšno ceno vas določeni parlamentarci podpirajo«. Milazzova deželna vlada na Siciliji je padla za en glas. To se je zgodilo v ponedeljek 7. decembra, ko je pri glasovanju za proračun za leto 1960 bilo oddanih 44 glasov za, 45 pa proti proiačunu. Zato je Milazzo z vso svojo vlado podal o-stavko. Teden pred tem pa je prejela Milazzova vlada pri glasovanju za nezaupnico 4* glasov proti 41. Pri glasovanju za proračun, ki se je vršilo tajno, sta namreč glasovala proti dva svetovalca strank, kj Milazzovo politiko navadno podpirajo. Zdaj ugibajo, kdo naj bi ta dva svetovalca bila. Trdijo, da gre za enega socialista in za enega monarhista. Toda to je samo ugibanje. Nekateri domnevajo in menijo, da imajo zdaj demokrščani lepo priliko izbrati položaj in Milazza ter njegove krščanske socialiste s poravnavo spora spet pridobiti. Toda Milazzo je brž izjavil, da za nobeno ceno ne odstopi. To pomeni, da pobotanja z demokrščani »za vsako ceno« ne mara in ne sprejme. V senatu so razpravljali in odobrili šolski zakon, ki ima namen šolo temeljito preurediti. O zakonu mora razpravljati še poslanska zbornica. Zakon proti monopolom v gospodarstvu so že odobrili. Gre za pobijanje monopola v trgovini, ki izrablja posebne okoliščine položaja na trgu in okorišča brezvestneže. Delovanje AKG Med slovenskimi organizacijami, ki se zanimajo za naše šolafčke, zavzema nedvomno važno mesto tudi Akademski klub v Gorici, ki se že več let spomni ob sv. Miklavžu zlasti tistih vasi na Goriškem, kjer domači nimajo navade ali zmožnosti prirejati miklavževanja. Letos so bili po zaslugi AKG, ki pri tem hvalevrednem delu lahko vedno računa na številna dobra srca, obdarjeni vsi otroci iz Skrljevega, Jamelj in Ple-šivnega. Povsod je miklavževanje potekalo v naj lepšem redu, za kar se je treba zahvaliti v prvi vrsti tamkajšnjim gospodom učiteljem, ki so prirediteljem nudili vso potrebno pomoč. Medtem ko je bil ves v pripravah za miklavževanje, je AKG poskrbel tudi za kulturni večer, na katerega je povabil iz Trsta dr. Branka Agneletta. Gost, ki je v poletnih mesecih napravil daljše potovanje po deželah Severne Evrope, je najprej z diapozitivi, nato pa AKADEMSKI KLUB V GORICI ZELI VSEM SLOVENCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN ZADOVOLJNO LETO 1960. še s filmom pokazal veliko zanimivosti, ki jih je bil posnel na" svoji poti skozi Nemčijo, Dansko, Norveško in Švedsko. Najzanimivejši je bil vsekakor del filma, ki se je nanašal na potovanje skozi norveške fjorde, ki predstavljajo z obdajajočo jih okolico zares nekaj edinstvenega na svetu. Upokojitev zaslužnega tejnihi Prvega tega meseca je po štiridesetih letih službovanja stopil v pokoj g. Jožef FILEJ, rojak iz Standreža, star 65 let. G. Filej je leta 1919 nastopil tajniško službo takrat še . samostojne občine Standrež. Ko pa so fašistične rimske oblasti Standrež kot samostojno občino ukinile in ga priključile Gorici, je bil g. Filej prideljen kot uradnik mestnemu županstvu, kjer so ga kmalu spoznali za veščega in pametnega vodjo matičnega urada ter mu ta važni urad z vsem odgovornim delom prepustili skozi dolga leta od 1933 do upokojitve, s kratkim presledkom vojnih let. V priznanje zaslug, ki mu jih nihče ne more tajiti, je župan dr. Bernardis poslal g. Fileju zahvalno pismo in mu v imenu županstva izročil srebrni zgodovinski pečat občine. Spomnil pa se ga je s pohvalnimi besedami tudi na seji občinskega sveta. Splošnemu priznanju zaslug, ki ga g. Filej ob tej priliki prejema, se pridružujemo tudi mi s toplimi voščili, da bi dolga leta srečno užival zasluženi počitek. Pripravljalni odbor za društveno klet Na pobudo g. dr. Marsana, provincialnega kmetijskega inšpektorja, se je vršil sestanek vinogradnikov, na katerem je dr. Marsano pojasnil svoj predlog za ustanovitev društvene kleti bodisi za korist vinogradnikov samih, bodisi tudi glede na Skupno evropsko tržišče, ki pač zahteva prvovrstna, sortirana vina, da bodo naši vinogradniki lahko uspešno tekmovali s tujimi vini. Na sestanku so sklenili društveno klet ustanoviti in so tudi izvolili pripravljalni odbor, v katerega so izvolili tudi g. Jožefa Gravnarja iz Oslavja in g. Jožefa Perina iz Steverjana. Zamisel je dobra, društvena klet pa bo gotovo samo koristila; nikakor ne škodovala. Dr. Agneletto bo glasoval proti občinskemu proračunu Svetovalec Slovenske liste je kritično osvetil osnutek občinskega proračuna Na seji tržaškega občinskega sveta je svetov. S. L. dr. Josip Agneletto z vso natančnostjo razčlenil osnutek občinskega proračuna, kritično osvetil vse pozitivne in negativne njegove značilnosti in ponovno razgalil nepravičnosti občinske uprave nasproti nujnim slovenskim potrebam. Odlomke govora dr. Agneletta prinašamo v informacijo in presojo tudi našim čitateljem. Govornik je med drugim de-ial: Finančni položaj sleherne mestne občine sestavljajo gospodarske sile, ki jih razvijata mesto in mestno ozemlje. To pomeni, da so občinski upravitelji, ki sami ne ustvarjajo dobrin, odgovorni za posledice gospodarske zmogljivosti občine, ki jo upravljajo. Cim imovitejša je občina, tem laže je tudi njeno upravljanje. Po revnih občinah tudi najboljša uprava ne more ustvarjati čudežev., V primerjavi Trsta z manj pomembnimi mesti Padova, Ferrara, da ne govorimo o Bologni, lahko opazimo, kako v obeh mestih valovi gospodarsko življenje in utriplje razgibani promet. In v Trstu? Pristaniški promet se je v primerjavi z letom 1958 zmanjšal za milijon ton. Preživljamo sedanjost na račun prihodnjosti. Tržaško pristanišče je treba nu;no u-sposobiti, da bo kos konkurenci drugih pristanišč. Potrebni so izredni ukrepi s strani države, da se Trst ne zaduši in njegova luka eliminira. V prvi vrsti je potrebno občutno znižanje pristaniških pristojbin, ki so pri nas neprimerno višje od pristojbin ostalih tujih luk. Nadalje nujno potrebno znižanje železniških tarif od državne meje do Trsta, da bi bilo na ta način tekmovanje z jugoslovanskimi železniškimi tarifami za blago, ki prihaja iz tujine v Reko, zares tudi učinkovito. Jugoslavjja se z vsemi silami prizadeva z usmerjevanjem tujega prometa proti Reki. Ker je n. pr. reško pristanišče trenutno prenatrpano, prevaža država brzo-vozne inozemske pošiljke s kamioni iz Reke v Koper, kjer to blago tovorijo in opremljajo na prekomornike. Za te usluge pa ne zahtevajo od odpošiljatelja niti dinara poviška prevoznine. Občinski proračun Letošnji občinski proračun se tehnično vsekakor odlikuje po boljši sistematizaciji in jasnosti. Za leto 1960 predvideva proračun efektivnih dohodkov 4614 milijonov in 733 milijonov izrednih dohodkov. Skupno torej 5437 milijonov dohodkov nasproti rednim izdatkom 6619 milijonov in 1338 milijonov izrednih izdatkov, v celoti 7937 milijonov, kar pomeni 2606 milijonov primanjkljaja, ki se bo znižal s podporo 818 milijonov na 1750 milijonov primanjkljaja, ki ga bo morala pokrit} država. Leta 1957 je znašal primanj]djaj 2085 milijonov, leta 1958 2005 milijonov, leta 1959 2365 milijonov, leta 1960 2606 milijonov. V zadnjih dveh letih se je primanj-kljal povišal od 300 na 500 milijonov. Davčnii bremena Leta 1950, ko je štel Trst 275.000 prebivalcev, je odpadlo na vsakega meščana po 5670 lir, leta 1957 14.199 lir, leta 1959 pa pri 282.000 Tržačanih 15.519 lir. Za leto, 1960 bo vsak Tržačan obremenjen s 15.507 lirami. Ta- davčna bremena so večja samo v Milanu, Torinu, Firencah, Rimu, Bologni in Benetkah. To pa so središča ve/eindustrije in pomembnega tujskega prometa. Ustroj občinskih davščin ja precej zastarel. V skandinavskih državna, na primer v Oslu, prestolnici Norveške, ki šteje 450.000 prebivalcev, dosežejo občinske davščine na posest 40 promil. Posest’ pod PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEHOV POLNO NOVO LETO ZELI VSEM SVOJIM PODPORNIKOM, ČLANOM IN PRIJATELJEM Slov. dobrodelno društvo v Trstu 5.000 kron (410.000) so davka oproščene. Dohodnina, ki jo občina obremenjuje s 16,5 odsto, je razdeljena v osem kategorij od 1300 kron do 12.500 kron. Od naslednjih 2000 kron dohodnine se plačuje dodatek 3 odsto, za nadaljnih 20000 kron 4 odsto, dalje po 5 odsto. Osebni izdatki so bili za leto 1959 predvideni na 4186 milijonov ali 77 odsto. Letos bodo znnašali ti izdatki 3531 milijonov, to je 67 odsto efektivnih občinskih dohodkov. Po drugih deželnih središčih se o-sebni izdatki vrstijo od 29-50 odsto. Kako bi bilo mogoče blokirati osebne izdatke? Samo z okrepitvijo kupne močv lire, kar pomeni s stabilizacijo cen. Davčni dodatek na zemljišča v znesku 1 milijon in pol je res skromen. Ce p^ upoštevamo revno kakovost naših zemljišč, potem bi jih v primerjavi s polje- delci ravninskih krajev morali taksirati vsaj za dve tretjini nižje od tistih v Furlaniji in okolici Treviza. Naše poljedelce so .v zadnjih letih obremenili s pretira? nimi občinskimi dokladami, tako da znašajo občinske in pokrajinske doklade na vsakih 100 lir nič manj kot 1725 lir na zemljišča in poljedelske dohodke. Kakor pa, da bi to ne zadostovalo, pri-. haja iz starih poki-ajin občutna konkurenca ne samo pristnih naravnih vin, ampak potvorjenih, ki jih Tržačani kupujejo in pijejo kot pristni grozdni izdelek. Pričakujemo, da se bo z ukinitvijo, užit-nine na vino položaj našega poljedelstva zboljšal. Potrebno pa je tudi, modernizirati davčni ustroj, ki zadeva poljedelstvq tako da bi se po določitvi minimalnega dohodka, ki je oproščen, davka, določil fiksni dohodek vrednosti kmetije. Za naše hribovske občine na tržaškem Krasu, to je za katastralne občine od Bazovice do sv. Križa, kjer znaša razlika med morsko gladino in Volnikom 667 metrov, ni treba drugega kot aplicirati zakon z dne '25. 7. 1952 št. 991 z vsemi olajšavami, ki so predvidene za hribovske občine.s Policija in poljski čuvaji Po členu 33 proračuna so predvideni stroški: a) za mestne stražnike 191,894 mil.; b) za poizvedovalee 53,475 mil.; c) za poljske čuvaj ; nič. Cl. 195 navaja 80 milijonov za sistemizacijo gozdnih vrtov v Barkovljah, vzdolž morske obale. Pa to bo vendar samo vrt, kakršnih imamo polno v Trstu in nima nobenega opravka s poljedelstvom. Našo občino ne sestavlja samo mesto z okolico, ampak razsežno podeželje od Zavelj do Nabrežine. Nekdaj so imele vasi. poljske čuvaje, ki so čuvali gozdove in pašnike. Ze lansko leto sem zahteval namestitev vsaj dvanajst 'poljskih čuvajev, ki naj bi obvezno stanovali na licu mesta in bi jih bilo treba zbrati med tamkajšnjim prebivalstvom, ker bi jim na ta način zajamčili učinkovito izvrševanje službe... Razširitev plodne zemlje in vrtnarstva v zvezi z znižanjem pristojbin za vodo, to je problem, ki je bil občinskemu odboru že večkrat predočen. Letos ponovno zahtevam, da se zniža cena vodi, ki jo poljedelci uporabljajo za namakanje, tako kot so znižali ceno električni energiji v industrijske svrhe. Stavbna politika Med dohodki so vsebovana stavbna poslopja z zneskom 160 milijonov, kar pomeni povišek za 125 milijonov od leta 1957. Med stavbami imamo v Trstu številne nove hiše, ki so za 25 let oproščene davka; še večje pa je število hiš z blokiranimi najemninami do leta 1960; manjše pa je število hiš s svobodno najemnino. Dohodki davčnih doklad se bodo polagoma večali, ko bodo stavbe postopoma> izgubile prednosti davčne oprostitve. Družinski davek Ta je predviden v proračunu s 610 milijonov za nekaj manj od lanskega leta. Jurisprudenca je že odločila, da mora biti državni davek normativen tudi glede družinskega davka. Zato morajo občinske preiskave o dohodkih davkoplačevalcev prenehati. Vedno sem kritiziral nizko progresivnost davčne obveznosti, ki dosega z 12 Opensko pokopališče in bazouiški otroški urfec Na sejah občinskega sveta se razpravlja o proračunu za 1960. Govorilo je doslej petnajst govornikov, ostali bodo govorili 21. odnosno 22. decembra in 28. decembra bo glasovanje o proračunu. Na seji 14. decembra je svetovalec dr. Josip Agneletto interpeliral radi openskega pokopališča. Visečih je na uradu za javnega del^ okoli 50 prošenj za stavbna dovoljenja v bližini pokopališča, ker je' zdravstvena državna oblast obljubila, da bo znižala od 200 na 100 metrov razdaljo, v kateri se ne sme zidati. Bile so tudi že sezidane nekatere hiše, ki čakajo stanovanjska dovoljenja. Kako stoji sedaj ta zadeva? Zupan Franzil je odgovoril, da je občina prejela pred par dnevi obvestilo, da se zniža razdalja za Opčine na 100 metrov in da bodo sedaj rešili prošnje v tem smislu. Na isti seji je dr. Agneletto opozoril župana in občinski odbor, da sta v SLOVEN. PROSVETNA MATICA VOSCI VSEM PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1960. Pr avica do življenja (Nadaljevanje s 1. str.) kom etničnih manjšin enake prat vice kot pripadnikom lastnih nat rodov (»...godranno della parita di diritto e di trattamento con gli altri abitanti delle dne zone«). S tem je bilo že v naprej pribito, da ne more nihče zahtevati fort malno enake recipročnosti, ki je zaradi osnovne razlike obeh drt žavnih in družbenih ureditev tat ko in tako nemogoča. Zato je po-polnoma v skladu z dogovori, da uživajo Slovenci v Italiji enake pravice kot njihovi italijanski sodržavljani, Italijani v con/ B pa enake pravice kot tamkajšnji prebivalci slovenskega, hrvatsket ga, srbskega ali makedonskega rodu, čeprav bi jaz kot demokrat iskreno želel, da bi vsi ti prebit valci uživali vse demokratične svoboščine. Članek v »Viti Nuovi« pa gre namerno mimo vsega tega in o* čita Slovencem v Italiji, kaj se sploh pritužujejo, ko vendar u* živajo večje politične svoboščin ne kot Italiiani pod jugoslovant sko upravo. Demokratična držat va naj bi po tej krokodilski lot giki torej merila svojim drhiv: Ijanom slovenskega rodu pravice po kopitu komunističnega totat litarnega režima! Kakor da bi za slovensko manjšino v Italiji ne bila italijanska ustava, pravna in politična ureditev, skupno z za Italijo obveznimi mednarodnimi pogodbami, edino pravilno in dot pustno izhodišče, iz katerega mo. rajo izvajati svoje zahteve V svoji logični zmedi nas član: kar »Vite Nuove« odkrito pozit va kot lojalne italijanske držav: Ijane, naj storimo z državnega in političnega vidika nekorekten in nedopusten korak. Nekomunit stičnim Slovencem namreč očita, kaj se sploh pritožujejo v Rim, v Beograd naj usmerijo svoje proteste! Pri prebiranju teh napadov' se mi je zdelo tako, kot da bi katot liski tednik pozival vernike, naj se s svojimi prošnjami obračajo na satana, ne na Boga. V kont kretnem primeru gre namreč za vprašanje novega »Kulturnega doma«, za katerega graditev je potrebna sredstva izročila italit janska vlada titovcem. Razumljit vo, da so se oni za to z vsemi kriplji potegovali. Današnji got spodarji v Beogradu bi se v pest smejali, če bi tržaški protikomut nistični Slovenci sledili nasvetu »Vite Nuove« in iskali svoje pra, vice pri t■ volku. T oda kot je izt ročitev Kulturnega doma titovt cem za Beograd razumljiva, tako je nam nerazumljivo, da je na kaj takega pristala demokrščant ska vlada, ki ni komunistična in jo »Vita Nuova« podpira. To je res nekaj, kar je v težkem nat sprotju z razumom in politično logiko, pa naj člankar »Vite Nuot ve« to prizna ali tre! S sklepanjem, ki vodijo do tat ko šepavih in zgrešenih konklut zij, nimata »Vita Nuova« in njen člankar tržaških demokratičnih Slovencev kaj naučiti! Toliko sem bil primoran pove: dati javnosti zaradi jasnosti poj: mov. DR. JOSIP AGNELETTO Bazovici stisnjena slovenski in italijanski otroški vrtec, ki ju vzdržuje O.A.I., v privatnem stanovanju, tako da ne moreta uspešno delovati. Kep je občina dolžna poskrbeti za prostore, treba da sezida za otroška vrtca primerno poslopje. Do tedaj pa treba, da vzame v najem privatno hišo, da da za vrtca na razpolago primerne prostore. Zupan Franzil je obljubil, da se bo o stvari informiral in ukrenil, kar je potrebno. Težave Brežanov V našem Bregu smo imeli letos izredno dobro vinsko letino. Skoraj v vsaki hiši je primanjkovalo posode za vkletenje žlahtnega vinskega pridelka. Da je vino po ostalih predelih Tržaškega ozemlja dobro, ni nobenega dvoma, vendar priznavajo tudi kritični vinogradniški strokovnjaki, da se vino borštan-skih, prebeneških in ricmanjskih gričev odlikuje od ostalih krajev, kjer ležijo vinogradi pretežno po nižinah. Kljub tako dobri letini pa je letos mar-, sikdo v zadregi s prodajo. Kupcev ni ocj nikoder in tako je zavladala po naši deželi prava kriza. Morda se, bo kriza odpravila z znižanjem užitnine na 8 lir liter. V prejšnjih časih so tržaški gostilničarji naravnost tekmovali, kdo bo več vina pokupil, letos pa jih ni od nikoder. Morda so prav zato tudi nekatere tržaške gostil ne - prazne. Vinogradništvo je v naših krajih poleg živinoreje glavna gospodarska panoga, ki je bila vse doslej tudi najdonosnejša. Letos pa se vinogradniki sprašujemo, kaj bo, če bo šlo tako naprej. Kupcem se naš vino zdi predrago in - pomislite - tako mislijo tudi nekateri naši domači gostilničarji. Zato kupujejo tuja vina iz raznih krajev Italije in tudi iz Istre. Pri tem se na kakovost ne ozirajo, ampak jim je glavno zaslužek. Ne zavedajo pa se, da naši ljudje cenijo samo kvalitetna in predvsem domača vina in takšni so tudi Tržačani. Gostilna, ki enkrat izgubi sloves dobrega vina, si ga le težko spet pridobi.. Tega bi se morali gostilničarji zavedati. Edina možnost, ki se nudi prizadetim, da prodajo svoj pridelek po nekoliko višji ceni, je »osmica«. Seveda na ta način konkurirajo tistim, ki prezirajo domačega kmeta, ki zastavlja vse svoje sile za obstoj na tem delu slovenske zemlje. Pri tej priložnosti moramo povedati, da podjetje S.V.E.M. krivično ravna s prebivalci nekaterih vasi dolinske občine, ki ga oskrbuje z električno razsvetljavo. Dogaja se namreč, da javna razvetljava ne deluje prav v tistih urah, ko bi bila naj-; bolj potrebna, t. j. od 6 do 7 ure zjutraj, ko se ljudje odpravljajo na 'delo in po raznih drugih opravil. To ni prvič letos, tudi ni prvič, da se proti takemu postopanju pritožujemo, čeprav ne s tega mesta, Mnenja smo, da bi morala občinska uprava sama posredovati, saj je za to tudi najmerodajnejša in tudi dolžna zanimati se za svoje občane, ki ji redno plačujejo občinske davščine. Zato upravičeno zahtevamo, da se ti nedostatki in krivice odpravijo. Brežan Uspeh Slovenca v Rimu Dne 29. novembra minulo nedeljo smo se zbrali Slovenci s prečastitim p. Prešernom, na blagoslovitev in otvoritev prvega slovenskega Hotel-penziona BLED v Rimu. Gospod Vinko LEVSTIK, ki je bil več let zaposlen pri velikem potovalnem uradu v Rimu kot vice-direktor in njegova žena Danila Žerjal iz Trsta, sta v Rimu odprla prvi slov. Hotel-penzion BLED v ulici Statiiia 19 (tel. 777-102) poleg Porta Maggiore blizu železniške postaje. Prostori sami so v lepi vili z lastnim vrtom in garažo. To je velik in pomemben uspel), slovenskega begunca, kajti s tem uspehom smo dobili Slovenci v večnem mestu Rimu domačo hišo. Sedaj ne bo več problema za izseljence po svetu, za zamejske Slovence in one iz domovine, kam naj se obrnejo, ko pridejo v Rim. Pri svojem rojaku bodo našli prenočišče, restavracijo Slovenska akademska lista »ADRIA« želi vsem slovenskim akademikom in Slovencem prijeten božič in uspeha polno novo leto 1960. pa tudi gostoljuben sprejem, ki ga samo rojak v svetu lahko nudi svojemu rojaku. Dr. S. F. Občni zbor SSŠ Redni letni občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu se bo vršil dne 20. dec. 1959 v risarnici Višje realne gimnazije v ulici Lazzaretto Vecchio 9-II. Začetek ob 9 uri dopoldne. Dnevni red običajen. Odbor ^ Dogodki doma J UPOKOJITEV BORSTANSKEGA ŽUPNIKA. Pretekli dni se je umaknil v zasluženi pokoj priljubljeni in povsod spoštovani ?nons. MALALAN, župnik v Borštu. Vsi Slovenci želijo zavednemu slovenskemu duhovniku še mnogo let čilega in veselega življenja! * * * f SLAVICA TENCE. Pretresljiva vest 13. t.m. ob smrti naše priljubljene učiteljice gspdč. Slavice Ten ce je pretresla vse. Obširnejše bomo priobčili v prih. štev. * * * f AVGUST ŽERJAL. Po kratki bolezni je nepi'ičakovano umrl v bolnišnici zaveden Slovenec, socialno čuteč, zvest načelom narodnosti, vere in demokracije. Odličnega in skrbnega družinskega očeta smo v nedeljo 13. t.m. pokopali v spremstvu. zelo številnih prijateljev in znancev. Naj bo vrlemu Svetoivančanu lahka domača zemlja! Ostalim naše iskreno sožalje! -------- t Pavla Kobal raj Bombač V nedeljo 6. decembra smo spremili na zadnji življenski poti gospo Pavlo Kobal, soprogo znanega slovenskega šentjakobskega trgovca g. Alberta, ki jo je nepričakovana in kruta bolezen po enem mesecu bivanja v bolnišnici pognala v najlepših letih življenja v prerani grob. -Dolg sprevod sorodnikov, prijateljev in znancev je bil viden dokaz, kako je bila ta mlada gospa, milega in vedno vedrega značaja, priljubljena, cenjena in spoštovana. - Spomin nanjo bo ostal nezabrisan, saj smo jo poznali kot vzorno in zelo izkušeno gospodinjo, ki je ves svoj trud posvetila družini, domu in delu. Naj ji bo lahka domača gruda in naj počiva v miru! Užaloščenim preostalim, posebno njenemu možu in sinovoma izrekamo globoko sožalje in prijateljsko sočustvovanje. LISTNICA UREDNIŠTVA Zaradi obilice gradiva smo morali številne prispevke odložiti za prih. številko, kar naj gg. dopisniki blagohotno upoštevajo. Uredništvo milijoni 14,4 odsto obdavčenja in pri tem njena progresivnost preneha. Socialno ni pravično, da davkoplačevalec s 100 milijoni dogodka plača 14,4 milj. davka, tisti pa z 12 milj. dohodka plača 1,88 milj. To so zastareli principi. Užitniske davščine so ocenjene na 1533 milijonov s poviškom 17 milj. v primerjavi z 1. 1959. Užitnina je staroveški način obdavčevanja, napredne občine so jo kot nesocialno že odpravile, ker z enako ostrostjo zadeva bogataše kot reveže. Izdatki Efektivni in izredni stroški so predvideni v znesku 7953 milijonov s poviškom 577 mil. Med temi so poleg ostalega izdatki za mestne stražnike 151 mil, za antituberkolozni konzorcij 13 mil., za javno vzgojo 18 mil., za pomoč in dobrodelnost 19 mil., volilni izdatki 15 mil., za nova šol. poslopja 205 mil., za barkovljan-ski vrtni park 80 mil. Odobravam, je dejal dr. Agneletto iz-: datek 34 mil. za zaposlitev neprostovoljnih brezposelnih. Za cestno vzdrževanje je predvidenih 164 mil. Pri tem moram poudariti, da se še vedno množijo pritožbe nad pomanjkljivim urejevanjem cestnega omrežja na kraški planoti in po predmestjih, na kar ponovno opozarjam merodajnega asesorja. Odtočne pipe so na kraški planoti številčno zmanjšane, čeprav potrebe naraščajo. Zakaj tako reduciranje? Ponovno sem že svetoval gradnjo pralnice in kopališča v Bazovici, Lonjerju in Trebčah. Za vsa ta prepotrebna dela ni v proračunu nobenega zneska. Želim ve- Šolstvo deti, ali bo odbor upošteval te potrebe, ki jih ni mogoče več codlagati, tudi če gre za vasi s slovenskim prebivalstvom in ne samo za naselja za nove prišleke. Za osnovne šole je predviden izdatek 172 mil., 11 mil. manj, za vse ostale šole predvideva proračun izdatek 148 mil. Za nove šolske stavbe 40 mil., za otroške vrtce 168 mil. Ze večkrat sem zahteval, da se stavijo na razpolago sredstva za dva otroška vrtca za slovenske otroke v ul. Donadoni in ul. Sv. Frančiška. Mojih zahtev odbor ni upošteval. Za občinska otroška zabavišča predvideva proračun 75 mil. Od l. 1950 ponavljam ob vsakem proračunu zahtevo za tako zabavišče tudi za slovenske otroke bodisi pri Sv. Ivanu ali Sv. Jakobu, ampak vse zaman. Tudi letos ponavljam to našo zahtevo. V splošnem moram opozoriti,da se pri šolah s slovenskim učnim jezikom postopa zelo skopo, posebno z dotacijami didaktičnim pripomočkov. Odobravam izdatek 31 mil. za javno knjižnico, 15.5 mil. za prirodoslovni mužej in botanični vrt, 10,7 mil. za morski akvarij in 9,2 mil. za muzej Revoltella. Ne razum pa, zakaj znašajo plače in mezde za muzej Risorgi-mento 27 mil., medtem ko so drugi muzej tako pičlo dotirani. Podpore in dobrodelnost Za te potrebe je predvidenih 813,6 mil., kar odobravam. Rad pa bi zvedel ali se je oziroma ali se bo upošteval moj predlog, da se v zvezi s prispevkom uvede svobodna izbira zdravnika s strani zavarovancev. Za glasbeno, literarno in gledališko delavnost je predvidenih 5,750 mil. Slovenci imamo v Trstu različne kulturne ustanove, pevske zbore in gledališča. Se nikoli ni občina tem ustanovam podelila kakršno koli podporo, kot da bi Slovenci ne bili vključeni med aktivne produktivnosti tržaškega prebivalstva žn od pamtiveka. \ Zaključek Demokratična uprava, ki spoštuje družbeno in gospodarsko ureditev, ki vlada na Zahodu, bi morala pokazati več razumevanja za potrebe slovenskega prebivalstva, ki je sestavni del tržaškega prebivalstva. Predloženi osnutek proračuna se bistveno ne razlikuje od prejšnjih proračunov, za katere sem glasoval v pričakovanju, da bodo naše zahteve uslišane. Ali danes lahko z mirno vestjo glasujem za proračun, ki je pred nami? Ne! Ne morem glasovnit zanj, ampak samo prot: njemu. SLOVENSKA PROSVETNA MATICA V TRSTU ’ vabi na predavanje, ki bo v sredo 23. dec. ob 20 uri v ul. Machiavelli 22/II. o temi; DANTE IN SLOVANI Univerzitetni prof. U. URBANI bo govoril o temi: ODBOR DAROVI V počastitev spomina pok. Pavle Kobal, darujejo za SDD družine I. Marc lir 2000; A. S. 1.500; Polojac 2.000; Fabbri 2.000; dr. Marc 3.000; Flajban 2.000; Srebotnjak 2.000; M. N. 5.000; dr. J. A. 5.000. V počastitev pok. Edija Jogan daruje za SDD A. S. 1.000 lir. Ga Avrelija Sancin daruje v počastitev spomina svoje pok. mame v sklad »Demokracije« lir 1.000. V sklad »Demokracije« daruje g, A. S. lir 2.500 v počastitev spomina pok. Pavle Kobal. G. F. B. daruje za sklad »Demokracije« 1.000 lir ob 2. obletnici smrti Alfreda Sfiligoja. Vsem prisrčna hvala. Resnica o slovenskem šolstvu pod Avstrijo Ves avstrijski tisk v nemškem jeziku je v hudi zadregi spričo splošnega svetovnega zanimanja za jezikovne in šolske pravice nemške narodne manjšine na Južnem Tirolskem pri vzporejanju teh pravic s slovensko narodno manjšino pod Avstrijo. Slovenci namreč ne živijo samo na Koroškem, ampak tudi na avstrijskem Štajerskem. S polnimi usti kričijo zlasti koroški nacisti, kakšne dobrote je vse delila stara Avstrija svojim narodnim manjšinam in posebno še Slovencem v preteklosti. Mlademu slovenskemu rodu so te avstrijske »dobrote« zares neznane, čeprav se nekaterim pripadnikom srednje generacije med nami od časa do časa rado pohliplje po nekdanjih »dobrotah«, ki bi -po njihovem - zveličale slovenski narod. Zato poskušajo te »dobrote« v izmaličeni obliki posredovati mlajšemu rodu v določene politične namene. Pa pobrskajmo malo po obledelih slovenskih dokumentih iz preteklosti in si vsaj površno oglejmo te avstrijske »dobrote«, da si tako prikličemo v spomin slovenski krik iz preteklosti, ki je na žalost še vedno krik tudi današnjih dni. »Nova doba« je pred dobrimi 50 leti, 1. 1908, priobčila članek pod naslovom »Slovenskemu narodu: Spoznavaj se sam! Pregled slovenskega šolstva«. Samo nekaj odstavkov tega članka bo zadostovalo za prikaz resnične podobe nekdanjih avstrijskih »dobrot«: »Ravno tako neugodne, kakor je položaj Slovencev glede veljave našega jezika v vsem javnem življenju, so naše, to je slovenske šolske razmere. Meni sicer ni mogoče povedati vse resnice, pa potrudil sem se pošteno, da povem le to, kar je resnično... Srednje šole, t. j. gimnazije in realke, nimamo slovenske nobene; edini narod na Avstrijskem smo, ki presega število pol milijona in nima niti ene srednje šole v svojem jeziku. Da se krivičnost tega našega položaja še bolj razvidi, naj navedem nekaj številk: Po zadnjem ljudskem štetju leta 1900 so našteli na Avstrijskem 9,168.000 Nemcev, 5,960.000 Cehov, 1.193.000 Slovencev, 727.000 Italijanov, 711.000 Hrvatov in Srbov. Srednjih šol je bilo nfl Avstrijskem, in sicer leto poprej, t. j. 1. 1899: 298 in sicer 201 gimn. in realnih gimnazij ter 97 realk; od teh je bilo 108 gimn. in 67 realk nemških, 47 gimn. in 26 realk čeških, 4 gimn. in 3 realke italijanske, 4 gimn. in 1 realka hrvatska, - toda SLOVENSKE NITI ENE, ne gimnazije, ne realke. (Glej knjigo: Dr. I. v. Twardowski: Statistisehe Daten ue-ber Oesterreich, 1902, str. 40 in 49). (Tisto, kar v politiki dela zgago kot celjska slovenska gimnazija, je neko revno otroče ter ranžira v statistiki med utrakvistič-nimi gimnazijami, kakor tudi mariborska in vse kranjske)... Letal906/7 obstoja v Avstriji 244 gimn. in realnih gimn., realk je 131, in sicer 121 gimn. in 73 realk nemških, 52 gimn. in 41 realk čeških, italijanske so 4 realke Tako je bilo torej z »dobrotami« pred TRGOVINA Z OBUTVIJO Uršič Benjamin želi svojim cenjenim odjemaU cem, prijateljem in znancem srečno in uspešno novo leto! RAŠTEL 30/1 GORICA POSLOVNA AGENZIA IN AVTOPREVOZNIŠTVO ELLO SULKO IMPORT-EXPORT ULICA MAMELI St. 8 . TEL. 52-65 Vam preskerbi vsakovrstne dokumente potne listine in vizume; Sestavlja prošnje in prijave; Posreduje v splošnih kupčijah v preteklosti in sedanjosti petdesetimi in več leti. Kako pa je danes? in 6 gimnazij in hrvatskih je 5 gimnazij in 1 realka. To je velikanski napredek v 7 letih! Slovenci pa, kakor da bi bili prikovani na eno torišče: Naše šolstvo se ne gane za korak naprej, marveč postaja kot slovensko šolstvo še skoro slabše... Učiteljišča se nahajajo v Mariboru in Celovcu z nemškim učnim jezikom; v Ljubljani, v Kopru in v Gorici z nem-ško-slovenskim učnim jezikom; a tudi na teh je, kolikor so meni razmere znane, uredba takšna, da se tudi ta tri učiteljišča smejo imenovati NEMŠKA, kajti slovenščini je prostor odkazan takorekoč za vrati. In resnica ostane, da se učitelji, ki imajo vzgojevati slovensko deco, po vsem Slovenskem vzgajajo nemški! - In mnogo predmetov, katere morajo potem po ljudskih šolah učiti slovenski, se sami slovenski nikdar učili niso! - Ali je možno izmisliti si še bolj neumno učiteljišče. -Kakšne pa morajo biti posledice temu?... Sole za povzdigo strok V tem oziru nismo Slovenci nič na boljšem... C. kr. državnih obrtnih šol je vse polno v nemških in čeških deželah, seveda nemških in čeških. Tudi Trst ima italijansko od 1887/88. - Slovenci nimamo niti ene... Trgovska učilišča: jih je več nižjih in višjih na slovenskem ozemlju, toda vsa slovenska zemlja ne premore niti ene slovenske trgovske šole... Slovensko deželno poljedelsko šolo ima Gorica in Dolenjska na Grmu, in ta je nižja in edina. Cehi, Nemci in Poljaki imajo visoke, srednje in nižje šole te vrste... Slovensko ljudsko Solsfee Meščanske šole Slovenci nimajo niti ENE, dasi jih je bilo na Avstrijskem leta 1899 vseh 776!... Na ljudskih šolah se tako intenzivno goji nemščina, c!a trpi slovenščina!... Vendar je že tudi iz tega, kar sern jaz tukaj zbral iz dežel Primorsko, Kranjsko, Štajersko in Koroško, razvidno sledeče: slovenščina izgublja vedno bolj tla tudi po ljudskih šolah na Slovenskem, posebno na Koroškem, Štajerskem in tudi na Kranjskem. Zanemarja se ne samo vsled tega, ker jo nemščir.a vedno bolj IZPODRIVA TUDI KOT UČNI JEZIK, marveč tudi zato, ker se ureveč ur odmerja nemščini kot. učnemu predmetu. NAMEN VSEMU TEMU POLOVIČARSKEMU POČETJU JE GERMANIZACIJA SLOVENSKEGA NARODA! ...V jezikovnem oziru je napačna organizacija vsega našega šolstva (višjega in nižjega’ kriva našega bednega položaja kot NAHOD SLOVENSKI: narodna nezavednost in neodločnost mase slovenskega razumništva vseh stanov v dejanskem življenju, deloma iz tega izvi ajoča narodna nezavednost in mlačnost širokih plasti slovenskega preprostega ljudstva - imenovanje nemških (ali nemški mislečih) višjih uradnikov po vseh strokah javne u-prave po vsem Slovenskem, vsiljevanje nemških uradnikov ali renegatov tudi v vse nižje državne in deželne tlužbe pri nas, imenovanje kolikor največ nemških učnih moči na vsa učilišča med Slovenci - slovenski izšolanci vseh strok pa si morajo iskati v tujini zaslužka, oziroma dolgo služiti kot suplentje na domačih zavodih. Vsiljevanje nemščine po vseh uradih, v vsem javnem življenju (na pošti, na železnici i. p.), premnogokrat tudi v gmotno škodo prizadetih Slovencev; nezmožnost ustvariti si slovensko obrtništvo, slovensko trgovstvo, napredovati v poljedelstvu enako z drugimi narodi; vse to in še marsikaj drugega, kar tu ni izrečno povedano, je izraz BEDNEGA STANJA SLOVENSKEGA NARODA...« V nadaljevanju popisuje člankar početja oblasti in javnih ustanov, s čemer razkriva današnjim Slovencem v kako težkih kulturnih in političnih razmerah je živela takratna Slovenija. Danes pa bi nam hoteli Avstrijci in z njimi tudi nekateri redki Slovenci, ki se jim toži po stari monarhiji, postavljati to skrpucalo kot vzor bodoče evropske združitve. Kako je z »dobrotami« danes? Ugledni švicarski dnevnik »Basler Nach-richten« je v št. 501 z dne 26. nov. 1959 priobčil uvodnik na drugi strani pod naslovom »Slovenska manjšina na Južnem Koroškem« s podpisom D. N., ki ga v celoti prinašamo v preudarek in informacijo vsem Slovencem. Govor avstrijskega zunanjega ministra dr. Kreiskya pred generalno skupščino OZN o Južni Tirolski je postavil pred svetovno javnost tudi vprašanje koroških Slovencev. Da so avstrijske oblasti pripravljene podeliti tudi koroškim Slovencem pravice, ki jim gredo, je razvidno iz izjav avstrijskega zunanjega ministra svojemu jugoslovanskemu kolegu: »Tudi v razgovoru z drugimi delegati sem zastopal stališče, da mora Avstrija to, kar zahteva za svoje manjšine v drugih državah, priznati tudi manjšinam v Avstriji. Zato si Avstrija želi zadovoljive rešitve z Jugoslavijo vseh tistih vprašanj, ki jih ima Jugoslavija glede svoje manjšine v Avstriji. Na drugi strani stremi Avstrija za sklenitvijo pogajanj o avstrijskem premoženju v Jugoslaviji«. V teh izjavah avstrijskega zunanjega ministra velja ugotoviti kot novost: priznanje dr. Kreiskya, da je vprašanje koroških Slovencev MEDNARODNA ZADEVA in da pripada zlasti Jugoslaviji pravica, da se z enakim zanimanjem poteguje za dosego narodnih pravic svoje manjšine, kakor se Avstrija trudi za svoje manjšine v Italiji. Treba pa je takoj ugotoviti, da se bo moralo na Koroškem še marsikaj zgoditi, da pridejo Slovenci do svojih v čl. 7 državne pogodbe zajamčenih pravic. Avstrija bi 'si pridobila najboljšo legitimacijo, da se temeljito zavzame za svoje ljudi na Južnem Tirolskem, če bi v lastni deželi dokazala, kaj pomeni pozitivna ma-n;šinska politika. Kako je s pravicami Južnih Tirolcev, je splošno znana stvar. Poteguiejo se za popolno avtonomijo z nemškim jezikom kot edinim uradnim jezikom. V koroškem deželnem zboru je svoje-časno namestnik deželnega glavarja, Hans Ferlitsch prikazoval pomen uvajanja dvojezičnih šol takole: » Tretji rajh je manjšinsko šolstvo pokončal in preprečil sleherni učiteljski naraščaj. Mi smo, po švicarskem vzgledu, uvedli po določenih pre- Dvojezična Sola Položaj koroških Slovencev se je od jeseni 1958 MOČNO POSLABSAL. Kajti odvzeli so jim edino pravico, ki so jo imeli, dvojezično šolo. Kako izgleda taka dvojezična šola? V informativni spomenici o manjšinskem šolstvu v Avstriji, ki jo je avstrijska vlada dne 3. febr. 1955 poslala subkomisiji OZN za preprečitev diskriminacij in za manjšinsko zaščito, kot dokaz enakopravnosti manjšine, je o tem tipu šole rečeno: »Posebno je treba opozoriti na uredbo, ki zadeva reorganizacijo dvojezičnih osnovnih šol na Južnem Koroškem in ki jo je 3. okt. 1945 izdala začasna deželna vlada. V smislu te uredbq so bile dvojezične osnovne šole ustanovljene v posebej naštetih občinah na Južnem Koroškem. V splošnem se vrši pouk v prvih treh razredih teh šol v materinščini otroka, vendar je od trenutka dalje, ko stopi otrok v šolo, nič manj kot šest tedenskih ur posvečenih pouku drugega deželnega jezika. V 4. razredu in vse, dokler traia šolska obveznost, je učni jezik nemški, vendar ostaja slovenščina kot učni jezik v četrtem šolskem letu po štiri ure, v nadaljnih razredih po tri ure tedensko. Verstvo se poučuje izključno le v materinščini.« Pekarna in slaščičarna Ivan Gustinčič TRST, Ulica Udine 3 * Tel. 38734 GOSPOSVETSKI PRESTOL delih dežele po vseh občinah, kjer je tudi samo majhen del prebivalstva po materinem jeziku slovenski, dvojezični šolski sistem, in mi šolskega otroka ne sprašujemo, ali je Nemec ali Slovenec, ampak zahtevamo od slehernega šolarja, da se uči OBEH jezikov. Prepričani smo, da je to prednost narodov, ki živijo v naši deželi.« Iz prvega zgoraj omenjenega citata je jasno razvidno, da temeljijo manjšinske pravice v čl. 7 1. 1955 podpisane državne pogodbe prav na tej dvojezični šoli in ne predvidevajo nobenih sprememb. Iz drugega citata pa je jasno, da je bila uredba o dvojezičnem šolstvu izdana brez pritiska zasedbene oblasti. Državna pogodba smatra to šolo za ustrezno in jo zato tudi na označenem področju predpisuje. ..Pravica staršev" Z odlokom Koroškega deželnega šolskega sveta z dne 22. sep#. 1958 je bil ta zvezni zakon PREKRŠEN, in zaradi vpeljave načela »pravice staršev« v koroško šolstvo v 3. 1. 1958/59 je po avstrijski statistiki ostalo 2/3 slovenskih otrok, torej okrog 4000 brez osnovnošolskega pouka v materinščini. Da bi učitelj sploh mogel priti v stik s temi otroki, dokazuje nek drugi odlok, ki predpisuje »pomoč v krajevno običajnem dialektu«. Pravica staršev postaja kaj dvomljiva v okoliščinah, ki so take, da se je starši zaradi gospodarskega in političnega pritiska sploh ne morejo posluževati. Sodelavec švicarskega dnevnika »Neue Zuercher Zeitung« z dne 4. 7. 1959 je vzroke tega pojava označil takole: »Potrebno je precej poguma in gospodarsko zagotovljen položaj, da danes nekdo na Koroškem brez posledic zase in svojo družino izjavlja, da je Slovenec. Žalostne prigodbe pri odjavah od slovenskega šolskega pouka zadnjo jesen so dovolj jasno pokazale, da svobodna izpoved Ali si že poravnal naročnino ? k manjšinski pripadnosti ni zajamčena«. - Vsi ti žalostni do^dki so bili obširno popisani v brošuri, ki jo je izdala neka organizacija koroških Slovencev. Na podlagi tega protizakonitega in protiustavnega odloka koroškega deželnega šolskega sveta je kasneje prišlo do zveznega zakona, ki predvideva tri tipe šol: nemške, jezikovno mešane in slovenske, pri čemer naj se otroci prijavljajo v posamezne šolske tipe z uporabo pravice staršev. Ta zakon je zavestno uperjen PROTI želji manjšine, ki se zavzema zt ohranitev od ’ 1945 dalje obstoječih dvojezičnih šol, ki so se dobro obnesle. Manjšina v svoji spomenici ni nikdar izražala želje po čisto slovenski in čisto nemški šoli. Uradni jezik Oglejmo si sedaj, kako je z uporabo manjšinskega jezika na Južnem Tirolskem in kako na Južnem Koroškem. Južni Tirolci se v tem času borijo proti določilom dekreta državnega predsednika z dne 8. avgusta 1959 o uporabi nemškega jezika na bocenskem področju, ki predpisuje istočasno uporabo italijansnega in nemškega jezika pri sestavljanju zapisnikov in upravnih ukrepov. Južni Tirolci zahtevajo v pritožbi na Ustavno sodišče spremembo teh določil v toliko, da bi se morala pri tem poslovanju uporabljati samo nemščina. Na Južnem Koroškem pa so omejili obstoječa določila državne pogodbe o uporabi slovenskega jezika najprej teritorialno na 15 občin, namesto na 40, ki obstojajo na slovenskem in jezikovno mešanem področju - 15 občin šteje samo slovensko in jezikovno mešano področje na Štajerskem, kjer pa Slovenci ne uživajo niti najmanjših pravic. Kot uradni jezik je slovenščina pripuščena samo pred sodišči v Pliberku, Železni Kaplji in Borovljah. Izvršna določila pravijo §4: »Ce se je obravnava vršila tudi v slovenščini (§3), se ima zapisnik sestaviti v nemškem in slovenskem jeziku... (§5). Pri izreku sodbe mora sodišče uporabljati nemški jezik. Ce obravnava poteka tudi v slovenščini, je treba pravorek takoj i-zreči v slovenščini ali pa ga v slovenščino prevesti... (§7) Vse pritožbe in druge vloge ki prihajajo na okrajno sodišče in o katerih odloča sodni dvor, se sestavljajo v nemščini (§8). Javne knjige se vodijo v nemškem jeziku itd. Ce je uporaba slovenščine kot uradnega jezika - in to SAMO PRED SODISCEM -omejena na tako majhno področje, je to očiten namen drobljenja področja, kjer prebiva manjšina in hromitev življenjske sile prebivalstva s tem, da se ji ne priznavajo niti že tako in tako močno omejene pravice, ki jih jamči državna pogodba. ffzporeda z Mno Tirolsko Na Južnem Tirolskem niso samo vs* spričevala na nemških šolah sestavljen* samo v nemščini, ampak so tudi vsa krajevna imena dvojezična, in samo ob sebi je umevno, da so rojstni kraji učencev na spričevalih na nemških šolah napisani v domačem poimenovanju. Na Južnem Koroškem zaman stikamo za dvojezičnimi napisi, kot jih čl. 7 drž. pogodbe izrečno priznava. Nasprotno, tudi Zvezni realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Celovcu ni dovoljeno v dvojezičnih spričevalih navajanje učenčevega rojstnega kraja v slovenskem poimenovanju. Zahteva Slovencev, da bi smeli uporabljat: tudi slovenska krajevna imena, se dose-daj še ni mogla uveljaviti. Kako je s socialno enakopravnostjo Slovencev, jasno dokazuje odlok zveznega ministrstva za socialno skrbstvo z dne 15. jul. 1959, s katerim se zavrača priziv koroške Slovenke, da se ji prizna pokojnina v smislu zakona za zaščito žrtev fašizma, z utemeljitvijo, »da prosilke ni smatrati za osebo nemške jezikovne pripadnosti«. Verski pank v nemščini Medtem ko so bili nemški otroci - tud; prisilno od slovenskega pouka odjavljeni slovenski otroci - po uničenju dvojezičnega splošnega šolstva oproščeni slovenskega »prisilnega pouka« (da uporabimo geslo nemških nestrpnežev), naj bi po novem odloku škofijskega ordinariata \ Celovcu slovenske otroke (se pravi tiste, ki zahajajo k slovenskemu pouku) poučevali verouk v obeh jezikih. »Ta odlok ne odvzema slovenskim otrokom samo verskega pouka v materinščini in ne krši samo obstoječega šolskega reda, ampak je najgorostasnejša diskriminacija koroških Slovencev. Ta odlok ne izganja slovenskega jezika samo iz šole, ampak tudi iz cerkve.« Take in podobne upravičene pritožbe lahko ponovno prebiramo v tisku koroških Slovencev. Pomanjkanje pozitivne manjšinske politike - saj komaj še za silo vzdržujejo ustavni zakon o enakosti vseh državljanov glede na poreklo jezika in vere -kaže, da bi manjšinam v Avstriji končne-že morali priznati v državni pogodbi zajamčene pravice. Zatrjevanje, da postopa Avstrija s svojimi manjšinami najbolje in celo z nekakšnimi prednostmi očitno ne odgovarja resnici, kajti drugače bi zunanji minister Kreisky svojem* italijanskemu kolegu kaj lahko pomolit pod nos položaj koroških Slovencev in mu ne bi bilo potrebno sklicevanje n* švedsko manjšino na Finskem. Tako piše švicarski dnevnik, neutralni opazovalec, ki z akademsko treznostjo razkriva dvojno moralo avstrijskih uradnik krogov. Upamo, da poučna lekcija ne bo zaman. Istočasno pa naj bo to tudi lekcija z* vse tiste, ki Slovencem po vsem svetu pogrevajo v eni ali drugi obliki avstrijske »dobrote«, na katere bi radi spet priklenili slovensko usodo. Odgovorni urednik: Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria, d. d. v Trstu Uredništvo in uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio l/c - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 30.— Naročnina: mesečno L 50.— — letno L 600.— Za inozemstvo: mesečno L 90.— — letno L 1000.— Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223 RESTAVRACIJA FURLAN želi nesel Božič in srečno novo leto! REPENTABOR ŠTRAJN AVGUŠTIN JESTVINE IN PEKARNA zeli vesel Božič in srečno novo leto! DOLINA JOSIP KERSEVANI IMPORT - E X P O R T GORICA - CORSO ITALIA 76 - TEL 26-43 TRST - STRADA DEL FRIUL! 102 IZVOZ NADOMESTNIH DELOV ZA KOLESA, KOLES, RADIOAPARATOV, ŠIVALNIH STROJEV IN DRUGIH PREDMETOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO TVRDKA UDOVIČ cj\oVe r\U11 * Wt 0& ts