Za poduk iu kratek oas. Nekaj o sraehu. (Proučuje Anton Biserjančan.) ¦ . (Konec). . O smehu se da še mnogo povedati. Neki angleški Učgnjak trdi celo, da se more iz smejanja spoznati prav mnogok;-it narava človekov;' Navaja nnm jnko 7,n;i>ii>-o nn^ ''-.. i •¦; .»fkritosri'"1 ¦-i >n prost« 1^'Tm t-iovuku se sIim g;as a, kadar se sineje, pri mirneui in premišlienem glas e in i. Kdor se smeje v glasu, ki je nekako na pol a. na pol o, isti je darežljiv in pogumen; kdor pa se snieje na pol e in na pol u, je skopuh in liinavec. Ljndj". ki si' smojpjo v spnjencni glasu a in o. in ljiiilie, ki .-.¦. t-nii ir^.) v spojeiii iii ^Ui.m a in j, u: dve vrsti Ijudje sp iinata navadna radi in sklepata prijateljslvo. Debeli, tolsti ljudje se več smejejo, kakor drobni in suhi. Ogibaj se istega, ki se skoro nikdar ne smeje. Notranji smeh. ki so na obrazu ne upa prav pokazati, pomenja hudobnost. Kdor se sineje preglasno, kaže, da nima mnogo možganov v glavi, da je neumen. Pameten člo vek se smeje zinerno. Tako nas uči angleški modroslovec. Uzroki, zakaj se človek veseli, so v življenju jako različni. Ker pa je smeh izraz našega veselja, zato je tudi Gmeh različen, naSe mišice sc pri raz,iičnih priložriOoLil. iia/.1.C.»u lialojjui^. liratec jo on un, sesinca pa si je zaslužtla, vendar mati so ji prizanesli. Seslrica se sedaj smeje bratcu in tak smeh imenujemo Skodoželjni smeh. Kadar dijak prosi očeta za denar, se smeje dijak Ijubeznjivo, oče k večjemu prisiljeno; ko oče sega po denar v žep, smeie se oče bridko, dijak sladko; ko že čuti dijak kaj okroglega v svoji roki, se smeje zadovoljno, a oče dvoumno. Ge hoče kdo pokazati, da je več kot drugi, se smeje prezirljivo. To je ostuden smeh. Kadar druge jeziš, smeješ se pikro in zbadljivo. To je grd smeh. Srčni smeh opazujemo pri nedolžnih otrocih in ljudeh. Nekaterim smeh ne povzročuje mnogo težav, zato pravimo, da se gladko sinejejo. Nahajajo pa se ludi Ijudje, ki se niti sami ne vedo smejati. Že pri otrocih lahko to vidiš. Smej se mu, in smejal se bo za teboj. Pa tudi pri odraslih opazujemo to otročjo navado. Ako se zdi v družbi kakemu imenitmu gospodu kaj smeSno, kar naenkrat si domišljujejo vsi nizki in majhni gospodeki, da se tudi jim zdi to smešno, in vsi se smejejo za velikim gospodom. Ta smeh imenujemo bizantinski smeh, ker se neki nekdaj v Bizancu ali Carigradu mnogo ljudij ni vedno drugače smejati, kakor kadar so se smejali visoki gospodje. Razuzdane osebe se smejejo nedostojno. Kako mogočen vihar pred nevihto pridrvi jim smeh iz ust, tako glasen in silen, da bi bilo dobro, ako bi si človek iz previdnosti za enake slučaje zamašil občutljiva ušesa. Zraven pa začnejo zvijati svoje telo na vse mogoče prelege, celo to lahko opaziš, da spravijo svojo glavo v najbližjo dotiko s spoštovanimi koleni. Ge pa se jim lenobno telo ne mere več tako skrčiti, gotovo 'pa bodo ploskali z rokami in cepetali z nogami, da ne boš vedel, ali se jim je v glavi katero kolesce ustavilo ali pa se jim je začelo katero na novo vrteti. Nekateri ljudje imajo nelepo navado, da se za nos držijo, kadar se zelo smejejo. Učitelji pravijo, da se to posebno rado dogaja pri nadepolni mladini v šolskih klopeh, kadar bi učitelju rada prikrila svojo smejajočo se naravo. Otrok zapre usta, z rokico se prime za nosek in si misli: Drago srce, zdaj se smej, učitelj te ne vidi! Toda učitelji so prebrisani, tudi oni so bili nekdaj otroci! Navadno se pač smejemo, kadar smo veseli. A pri dijakih mora biti seveda zopet kaka izjema. Dijaki se smejejo tudi — kadar so žalostni in obupni. Le poslušajmo, kako se nam ubogi dijak toži: Raztrgan ves in razcapan, Iz tevljev pal'c mi gleda, Skoz suknjo sije beli dan, Denarcev v žepu nič, seveda. Kaj ne, grozna reva vlada med dijaštvom. Srce se pri takih razmerah nam ne bi moglo smejati, resničnega veselja bi, ne mogli nikdar občutiti. Toda, dijak, pri njem je vse narobo. I.o čujte, kako končuje ilijak svojo žalostiv) pesem : Tako jaz životarim. Haba, ta pijan študent! Neverjetno! Odkod mu prihaja ta haha? Glejte, to je smeh, ki izvira iz žalosli in obupa! Večina ljurlij Ijubi smeh prav iskreno in skrhi zanj, kjer le inoiv. Tudi vi sto ineil to večino. Li.: ivcite mi odkritosreno. kaj pogledate v »Slov. Gosp.« najprej, kadar ga dobite v roke ? Le odkritosrčno povejte! Smešnico, kaj ne? In kadar ste jo prebrali, potein pride smeh, eden se začne smejati in vsi drugi za njim, da vas je veselje gledali. Povejle tudi, s kakimi ljudmi rajši občujete, z žalostnimi ali veselimi? Žalostni ljudje — bah, proč ž njinii, veseli Ijudje — uj, le k njiin! Prav tako! Le bodite veseli, toda nikdar čezmerno in iz pregrešnih uzrokov!  - Sedaj pa mislim, da sem varn^ povedal vse važ- česar domislim, bom vam že poročal. Z zadovoljnim smehom se poslavljam od vas. brečno! Smešnica. Nekdo se je v krčmi hvalil, kako so ribe dobre. Krčmar ga vpraša: »Ali si jih že jedel?« — »Ne, ampak sosed mi je pravil, da je vidol, da so jih drugi jedli.«