itev. 322
IZHAJA VSAK DAN tedl fb nedeljah In pra2niklh ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) 04LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po »O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-Banj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ►Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In tožijivo v Trstu.
TRST, v ponedeljek 20. novembra 1911
J XX?: V i
ePINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
NAROČNINA ZNAŠA
, V edinosti je moč /"
xa celo leto 24 Kf pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. VaroSalaa na nedeljsko Istanje „EDINOSTI" stane: se eelo leto Kron 5-30, sa pol leta Kron 3 60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranto-vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vrtCtje.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorfi<, Galattl 2« (Narodni dea). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN UODIN A. Lastnik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila T:skarna .Ed-oosf. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnKnf ra?un štev. 841-652. TELFFOPI Jt. 11-57
BRZOJflUNE UESTI.
Rekonstrukcija ministrstva.
(Izvirno.)
DUNAJ 19. Ministrski predsednik grof Sturgkh ie bil danes sprejet prt cesarju v avdijenci, v kateri je predložil demisijo finančnega ministra dr. Mayerja in je predlagal imenovanje <osedanjega ministra za Galicijo, vit. Zaleskega, za finančnega ministra, dr. B r a f a za poljedelskega ministra iz posl. D 1 u g o s z a za gališkega ministra. Cesar je sprejel dr. Mayerjevo demisijo in odobril predlog ministrskega predsednika glede na imenovanja novih ministrov. Tozadevna cesarjeva ročna pisma se objavijo jutri.
Jutri ob pol 11. dopoldne sprejme cesar bivšega finančnega ministra dr, Mayerja v poslovilni avdijenci, potem pa nove ministre vit. Zaleskega, dr. Brata in Dlugosza, da prisežejo v njegove roke.
V torek je seja državnega zbora in v tej seji predstavi ministrski predsednik gror Sturgkh nove ministre zbornici. Avstrijski general ponesrečil.
DUNAJ 19. (Izvirno.) General pl. Steinitz je snoči grede od predstave v dvorni operi p/lSel pod voz električne cestne železnice. Pogodbe so bile nevarne in ponesrečenca so prenesli v garnizi^sko bolnišnico. Danes popoldne je general umrl.
Za italijansko fakulteto.
(Izvirno.)
DUNAJ 19. Snoči se j 2 vršil tu velik shod italijanskega dijaštva v zadevi italijanske pravne fakultete. Na shodu se je vnela živahna debata, po kateri je bila končno sprejeta resolucija, ki zahteva od vlade, da naj drži svojo dano besedo in ustanovi italijansko pravno fakulteto, Ako bi se pa ne zgodilo to, pa poživlja resolucija italijanske poslance, da naj z ob-strukcijo preprečijo parlamentarno delo.
Resolucija zahteva popolno italijansko univerzo v Trstu, dokler se pa to ne doseže, pa naj avstrijska vlada prizna v Avstriji veljavnost na vseučiliščih v Italiji zdanih diplom in spričeval.
Viak skočil s tira.
PRAGA 19. (Izvirno). V bližini Prage je skočil iz tira na severovzhodii železnici delavski vlak. Ttžko poškodovan je eden sprevodnik, lahko poškodovanih pa več oseb.
Atentat na ministra dr. H:cbenburgerja.
DUNAJ 19. Sodna razprava proti Njegušu -Vavraku, ki je, kakor znano, v državnem zboru streljal na justičnega ministra Hochenburgerja, je določena na tri dni, in sicer na 27., 28, in 29. t. m.
Predsedoval bo razpravi predsednik dunajskega deželnega sodišča dvorni svetnik Wa c h, ki je znan široki javnosti iz iz zgodovinskega „izdajskega" procesa Friedjungovega. Njeguševo obrambo sta
PODLISTEK.
prevzela dr. Pressburger in dr. Schimpf. Med povabljenimi pričami se nahajajo ministrski predsednik grof Sturgkh, justični minister dr. Hochenburger, bivši poslanec baron Morsev in drugi.
Turčija se pripravlja na odpor.
CARIGRAD 19. Visoka porta je naroČila poslanikom, da naj naznanijo vlastim, da bo Turčija z ozirom na vesti, da namerava Italija bojno akcijo v Egejskem morju, ukrenile vse potrebne vojne odredbe za odpor. Obrambne uredbe na eventualno ogroženih točkah se znatno pooštre, kar bi znalo občutno ovirati mednarodni pomorski promet.
Srbski kralj Peter v Parizu.
PARIZ 19. Srbski kralj Peter je danes popoldne napravil kratek poslovilni poset pri predsedniku Fallieresu in njegovi soprogi in je odpotoval danes zvečer. Na kolodvoru so bili pri kraljevem odhodu navzoči predsednik Fallieres in ministri. Poslovitev je bila zelo prisrčna.
Nesrečna Turčija.
Toda Angleška je s svojo intervencijo prisilila Rusijo, da predloži ta mir kongresu velesil, ki se je sestal v Bero-linu pod predsedništvom nemškega državnega kancelarja kneza Bi^marcka, Med kongresom pa je prišla presenetljiva vest, da je Angleška sklenila s Turčijo pogodbo, ki je sicer garantirala Turčiji njeno azijsko državo, toda zato je morala odstopiti otok Ciper. Pozitivnih uspehov Porta v vsem ni imela od berolinskega kongresa. Vzhodno Rumelijo je sicer dobila formelno nazaj, toda morala je imenovati bolgarskega kneza za njenega valija (namestnika). Avstrija je dobila evropski mandat
slednjič tudi Kreti avtonomijo, po kateri je suvereniteta porte nad Kreto de facto samo nominelna,
T r i p o 1 i s je že davno cilj italijanskih želja, posebno pa še od Časa berolinskega kongresa. Onega dne, ko se je na kongresu pogajalo radi Tunisa (da si se v dogovoru ne govori o njem) je prišel knez Bismarck k italijanskemu ministru zunanjih stvari Cortiju in mu je ponudil, da naj Italija okupira Tunis, toda Corti, mož nezaupnega značaja, ga je zavrnil rekoč : „Kaj ? Vaša jasnost želi, da se mi vojskujemo s Francijo ?" Menil je namreč, da ima Bismarck morda res ta namen. Vsemožni kancelar je obrnil Italijanom hrbet in je svojo ponudbo, ki jo je Italija odbila, napravil Francozom.
Takrat se je smatral ta odgovor za mojstrsko potezo italijanske diplomacije, toda kmalu je prišlo streznenje in dejanje Cortija se je kvalificiralo za neodpustno napako.
Od te dobe je Italija iskala za vsako ceno nadomestitve izgube, ki jo je doletela, in v obče se je smatralo, da bi bil za to najprimernejši Tripolis, ker je tako blizu Italije. Žalosten konec italijanske kolonizacijske politike v Abesiniji pa je naravno za dolgo časa ohladil italijansko navdušenje za prekomorska podjetja Toda od one dobe, kar se je gospod Luigi Luzzatti pobotal s Francijo in izvel srečno konverzijo italijanske rente, so zopet začele italijanske kolonizacijske sanje in so imele za posledico sporazum s Francozko in Angležko, ki je dobil kiono v faktu, da je angležki kralj Edvard pozdravil abruškega vojvodo kakor zastopnika prijateljskega in zavezniškega naroda. Od tedaj je vedela Italija, da se ji ni treba bati odpora teh dveh velesil, in je, kar se
za okupacijo Bosne in Hercegovine, Srbija	.. . A
„ .	.	. .	, . tiče Nemčije in Avstrije, računala na svoje
m Bolgarija svojo neodvisnost ; neodvis-	J	. L . _ . _ .
noit Rumunske je bila priznani in Francozi so s privoljenjem velesil okupirali Tunis, Izid kongre a je bil torej za Turčijo kaj slab.j
Toda s tem še ni bil nikakor zadržan proces nazadovanja nekdaj velike in močne osmanske države. Že tri leta po kongresu, leta 1881. je Turčija odstopila Grški vso Tesalijo. In naslednje leto je prineslo Turčiji Se težji in resnejši udarec : izgubo naj bogatejše in najlepše dežele Afrike, Egipta, Leta 1882. so ga kar brez vsega vzroka zasedli Angleži in porta se je morala v svoji onemoglosti zadovoljiti s papirnatim protestom. Tistega leta je izgubila Turčija v resnici ves svoj prestiže če ji ga je še kaj preostajalo, in naravna posledica temu je bila, da se je tudi Bolgarska drznila nastopiti proti Turčiji s tem, da je 1. 1885. proglasila Vzhodno Rumelijo za zvezano z Bolgarijo. Tudi v tem slučaju se je porta zadovoljila samo s protestom. Vztrajni poskusi Krečanov za spojenje z grško
razmerje kot zaveznica. In kažejo sedanje razmere, popolnoma pravilno. Ostaja torej samo še ena država : Rusija.
Ko je italijanski minister zunanjih stvari, gospod Tittoni, sklenil pogodbo z ! njo, je bilo samo še treba čakati ugodne prilike. In ta je prišla, ko se je nemška ladija „Panther" usidrala pred Aga-dirom. Tedaj je Italija mogla začeti z bojno akcijo in — začela je. Vprašanje je samo, če ne z vrši istotako kakor — v Abesiniji!
Proti draginji.
Včeraj dopoldne se je vršil v gledališki dvorani „Narodnega doma" dobro obiskan protestni shod proti vedno neznos-nejš' draginji, ki ste ga sklicali „Narodna delavska organizacija- in „Zveza jugoslov. Železničarjev".
Shodu je predsedoval predsednik NDO
g, dr, Mandić, ki je, otvorivši shod, drŽavo so preskrbeli 1 predstavil zborovalcem odposlanca polit.
Ob obletnici smrti Leva N. Tolstega.
(K jutrišnji slavnostni predstavi.)
Danes pred letom dni je na preprosti j železniški postaji Astapovo zatisnil za ^ vedno oči veliki mislec iz Jasne Poljane, grof Lev Nikolajevič Tolstoj. In zdelo se j je, da je svet izgubil na vrednosti — te D' Anunziove besede so se nam tedaj vsi- ( lile v pero — kajti žnjim je izginilo s svetovnega pozorišča eno izmed najvzvi-šenejših in najidealnejših bitij, ki so človeštvu na veke v ponos in vzpodbudo, da, v tolažbo ob obupavanju nad vrednostjo človeka. Saj je bil ta nadčlovek, ki se je vzdignil do take moralne višine, vendarle človek. Pred njim, najponižnej-šim človekom, grofom v halji mužika, se je klanjal ves svet, ki je z napetostjo pri-
čakoval klicev in svaril, ki so ob vsaki priliki prihajala iz Jasne Poljane. Idealen iskatelj boga in resnice, kakoršen je bil, je do nagega razkrival vso laž današnjega socijalnega reda ; njegove obsodbe političnih in socijalnih institucij pobeljenih grobov človeške družbe so bile ostre in uničujoče; ali velikan je stal tako visoko, da se niti ruska autokracija ni upala dotakniti tega idealnega revolucijonarja.
Njegova smrt je bila senzacijonalna. Zbežal je od svojcev, hote končati svoje življenje v samoti. Udobnost doma mu je postala muka, in reven je starček zapustil vse, da urdsniči še za časa svojega življenja na sebi svoje ideale. Slutnja pred smrtjo ga je morda gaala, da strese na koncu svojega življenja še zadnjo laž s sebe... Na postaji Astapovo ga je zadela smrt.
Po njegovi smrti je ves svet pričakoval- z napetostjo literarne zapuščine Leva Tolstega, saj se je vedelo, da je bilo
! pri njem Še mnogo rekopisov, ki še niso bili obelodanjeni. Šele v poslednjem času je bila ta Tolstejeva zapuščina izročena tisku s privoljenjem njegove rodbine.
Literarna zapuščina Tolstega je velika ; v njej se nahaja nad 20 raznih del, dovršenih in nedovršenih. Med te spada tudi drama „Živi mrtvec". Vesti, da ta drama ni proizvod Tol»tega, temveč da mu je bila dana le v pregled od pisatelja Solovjeva, je gotovo prazna izmišljotina. Kdor le količkaj pozna dela Tolstega, spozna na prvi pogled delo mojstra, delo velikana Tolstega. — Tudi bi se pa ne dale kar tako tebinič meninič prevariti take avtoritete kakor so n. pr. izdajatelj „Njive", v kateri je bil prvič natisnjen „Živi mrtvec", ravnatelj „Hudo-Žestvenega teatra" v Moskvi, Stanislavski itd. in so se gotovo prej prav dobro prepričale, da li je drama delo Tolstega. Vse te vesti lahko smatramo za čisto navadno senzacijsko sredstvo. Trdno stoji to, da iz
društva „Edinosti" drž. posl. dr. Rybdfa in deželnega posl. dr. Wilfana.
V	svojem nagovoru je predsednik o-menjal protidraginjskih shodov, ki so se vršili tekom leta, ter poudarjal, da ta
i protestni shod velja onim, ki niti ob 12. uri ne čutijo potrebe, da bi zastavili vse svoje moči v odpravo bede, ki je zavladala vsled silne draginje, dasiravno je njihova dolžnost v prvi vrsti, da skrbe za blaginjo ljudstva.
V	nadaljnem je omenjal obžalovanja vredne, za parlament naravnost ponižujoče izjave ministrskega predsednika, da vlada ne dovoli uvoza argentinskega mesa, četudi parlament sklene to. Vlada torej hoče brez in preko parlamenta nadaljevati svojo veleagrarno, Ogrom koristno politiko. Poleg tega pa hoče naložiti še ljudstvu nove davke. To je ironija, zafrka-cija, provokacija: namesto kruha — kamen, namesto olajšanja bede — nove davke!
Kakor si vlada pomaga s provizoriji pri proračunu, si hoče pomagati s provizoriji tudi pri vprašanju državnih in železniških uslužbencev, za katere nima nikdar denarja. Železničarjem ne aa, kar jim gre, uslužbenci v tržaški prosti luki Že leta zahtevajo zboljšanju, a ga ne doL e, češ, ker ni denarja.
Govornik končno poudarja potrebo samoobrambe, oklenitve zadružništva ter poda besedo poročevalcu dr, K i s o v c u.
Poročevalec je v svojem poročilu pred vsem poudarjal vzrok dosedanje ti-nancijalne krize v Avstriji, in to so stroški za aneksijo Bosne in Hercegovine. Tedaj so šli milijoni in milijoni za oboroževanje in državne blagajne so se izpraznile, da država sedaj res ne more ugoditi raznim upravičenim željam svojih uslužbencev.
Splošne draginje pa so poleg vele-agrarstva največ krivi borzni raešetarji, ki diktirajo cene živilom in igr ijo z ljudskim imetkom. Vlada je gledala to počenjanje z mirnimi očmi, a sedaj, ko je treba pomaga :i, pa ni denarja.
Kolikor toliko si mora in more ljudstvo pomagati samo s svojimi kred tiimi, konsumnimi, stanovanjskimi in drugimi zadrugami, a vsekako zahteva kar najodloč-nejše od vlade, da nujno poskrbi za po-cenjenje živil. Dovoliti se more uvoz živine in mesa iz balkanskih dežel, za severne kraje pa tudi iz Rusije. Vlada mora poskrbeti s primernimi odredbami, da bodo živila v podrobni prodaji cenejša.
Isto velja tudi za stanovanja. Država mora odpraviti stanovanjsko oderuštvo, a tudi dežele in občine imijo tu hvaležno polje za delovanje v korist ljudstvu.
Končno apelira na poslance, zlasti poslanca dra. Rybdra, da se v parlamentu z vsemi močmi zavzamejo za te ljudske potrebe.
Govorila sta nato poslanca dr. R y -
vsega dela odseva veliki duh in globoka misel pokojnega ruskega velikana.
Vsa drama je silen protest proti vsemu sedanjemu družabnemu ustroju, zlasti pa proti instituciji zakona, ki nikakor več ne odgovarja sedanjim razmeram. Nerazdružljivost zakona je nekaj nevzdrž-ljivega, in ta institucija mora pasti, se mora nadomestiti z nečim drugim, ki bo bolje odgovarjalo potrebam in zahtevam družbe.
To dramo, o kateri jutri izpregovo-rimo kaj več, uprizori jutri zvečer naše gledališče, da proslavi tako na najdostoj-nejši način obletnico smrti Leva Tolstega. Drama je bila z velikim uspehom uprizorjena najprej na Ruskem, sledili so Pariz, Hamburg, Zagreb ; ta teden je bila uprizorjena na Dunaju in v Pragi. NaSe gledališče, ki si pravočasno poskrbelo prevod iz ruskega originala, stopa skromio, a ponosno za temi velehrami umetnosti.
Ssrafi II.
►EDINOST* 322
V i'rsc«i, 20. novembr* i 92 i«
b a r in dr W i 1 f a n. Njuna govora pri- Zgleden 8M. občimo vsied v njih zadržanih važnih in regnikolček iz zanimivih stvari obširnejše.	stanujoč v ulici
i61etni Galliano Catasta, Grottaraare pri Anconi, del Molino a vapore št.
T_ , .. . . ..	o r 4» se je predvčeranjim spri s svojim 6o-
K besedi se je oglasil nato g. B u f o n.	očetom. Ker ni mogel zt^agati z
ki je ostro grajal izrabljanje 5o-odstotaega jezikom, je ta zgledni sinko podrl svo- :
znižanja železniških tarifov. Tu imajo do- jega očeta na tla in ga bil tako dolgo,
biček le trgovci, ki izrabljajo to znižanje da ga je ranil na več krajih. Djali so ga |
v to, da izvažajo živila v Čim največji P0^	.. .
Sleparski avtomati. Od vseh strani se !
množini v
inozemstvo.
Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici,
Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38.
Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki 8tan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov naše
zadruge.
čujejo pritožbe proti onim sleparskim av- ■
S - REJE2JAJO SE TUDI POPBAVE.
Ko je nato še g, Križmančič toraatom, ki so jih polni skoraj vsi javni :	..
poudarjal, da to sedanje izžemanje ljud- J lokali in ki jim je edina naloga prazniti	ilifllVI »'
stva končno lahko obrodi take posledice, ; ž epe občinstvu in polniti jih njih lastnikom, j	■ ■ ■
kakoršne so obrodile enake razmere na1 S?oči je policija zaplenila ves drobiž, i	AUTOMOBILI FORD 1911
Francozkem, di bo ljudstvo na ulici si „	a*v ?«keTm	avtomaKtu i Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 voi
v kavarni „N. York . Lastnik kavarne bo	ruACCIC -n UD - .	t. „„ . ...
iskalo svoje pravice, je predsednik s po- morai odgovarjati.	! 6 P CHASSIS 20 HP 8es> raznih tipov koči,
zivora, da naj se ljudstvo oklene samo- Mornar ponesrsčil Neki grški mornar,
pomoćne, zadruž.ie akcije, zaključil ta po-1 vkrcan na ladji »Pornaia Armida", je ^l^fON SKERL . TRST
membni shod, na katerem je ogorčenje ' vč,erai popoldne padel na krovu ladje i piflTM CnlHnni m 11 rh i™
J 5 J tako nesrečno, da si je pri tem zdrobili rlazza bOldOM 10—11, Tel. 1734
srknrinio i*p1in<it- ^ nnmn^in fđravniSkf*	' Velik« oenlralna Bar»8«. »»" dol Saohi 16, vogal ulica Bo»ohetto
spoanjo čeljust. O pomočjo zaravnisse po- TELEFON 2247. STOCK PNEUM GOODRICH (amerikanske)
stajeje bil prenesen v bolnišnico.	j Automobili na poaodo po zmerni oeni.
Varstvo In vzdrževanje avtomobilov.--Solidna po«tre£b».
Kočija „FOBD" je najpopolnejša, r.ajhitrejia in naiekonomlčnejs « kar Jih obstoji. - GENERALNI ZASTOPNIK
na katerem je ljudstva mestoma naravnost burnogrozeče bruhnilo na dan.
Domače vesti.
Javna knjižica „Čitalnice" pri Sv. Jakobu
izposojuje knjige ob torkih in sobotah nečlanom, zato priporočamo Šentjakobčanom, naj se je še bolj poslužujejo. Knjižnica ima tudi veliko lepih spisov za mladino; zato naj starši pošiljajo otroke v to knjižnico, da ne bo io stikali po laških bibliotekah, ter se s tem navzemali tujega duha. Starši, storite svojo dolžnost!
Skrajno barbarstvo, kakoršnega so zmo Žni le pripadniki takega naroda, ki strelja in nabada na bajonete onemogle starce, žtnske in otroke, se je dogodilo v petek dopoldne v ulici Vienna, In bila je ženska to, ki se je ognusila s Činom, ki ga ni mogoče obsoditi dovolj ostro ; kakšni morajo biti potem šele moški, omamljeni in posuroveli v smodnikovem dimu in napol zblazneli vsled vsakdanjega prelivanja človeške krvi 1
V petek dopoldne je prišlo v urade „ Avstro-Amerikane" v ulici Molino piccolo večje število izseljencev. Ker ni bilo drugje dovolj prostora, se jih je nekaj posedlo v ulici Vienna ob hiši st, 17 na pločnik. Ljudje, izmučeni in utrujeni, so se hoteli nekoliko odpočiti. Tu pa se prikaže v prvem nadstropju imenovane hiše dama (?) z veliko ročko v roki in polije uboge reveže, da je kar curljalo od njih ! Ljudje, ki so videli ta junaški čin — dame, ob-lizane z dvatisočletno kulturo, so ogorčeni protestirali proti taki surovosti, dočim pa je uboga izseljenška raja nema strmela nad tem podlim činom italijanske izob-raženke.
Informirali smo se, kdo stanuje v prvem nadstropju imenovane hiše, in izvedeli smo, da rodbina bivšega mestnega svetovalca S o 1 e t t i j a, ki je bil tudi odbornik mestne hranilnice itd. Torej velika gospoda, visoUa gospoda, izobražena gospoda ! Ženska, ki je polivala uboge izseljence, se gotovo pušča zmerjati s „pre-milostivo", si gotovo prav tako milostivo daje poljubljati svojo „nežno ročico", ki pa je v opisanem slučaju najbrž le zato, ker morda ni imela pri roki neke druge posode, ki se ne rabi podnevi, pograbila ročko z vodo in polila nič Žalega ji hoteče izseljence.
Opisani dogodek pač res prejasno kaže dušo te lažikulturne italijanske gospode ! Greuterjev — „fej" je za to premalo.
vJutrou, navdušeni zagovornik lavke kulturnosti: hic Rhodus, hic salta!"
Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu. Na I. rednem občnem zboru, dne 11. t. m. za rimski tečaj
Naše gledališče.
Včeraj popoldne so v našem gleda- ; lišču ponovili Hugojevo „Lukrecijo' B o r g i ow. Igralo se je, poudarjamo pa ; častne izjeme glavnih ulog, pač precej j „popoldansko*, mestoma, ali da rečemo, \ individualno, tudi nekoliko boljše, kakor; pa pri premijeri, mestoma pa tudi slabše. Inscenacija je bila manj skrbna, kakor pri premijeri. Občinstvo — sedeži niso bili j preveč zasedeni — se je izborno „zaba-1 valou, smeha je bilo dovolj, posebno pa tam, kjer bi ga človek aasolutno ne pri- I čakoval. Da, popoldanska predstava ! Pre- j pričani smo, da bi to izginilo, ako bi se ! posvečala enaka skrb popoldanskim kakor ! večernim predstavam.
„Madame Bonivard.a
Uprizoritev te res francoskolahke ve- ( seloigre, ki smo jo snoči videli prvikrat! na našem odru, nas je v splošnem zadovoljila, kakor dosedaj le malokatera veseloigra na našem odru. Uloge so bile razdeljene primerno, skupna igra dobra, zato tudi uspeh dober.
Gca. Lepuševa je tu prvikrat nastopila ! v večji ulogi Diane. Ni bilo ravno vse dobro, manjka ji še neprisiljenega nastopa, naravne, a vendar smotreno odrsko prikrojene kretnje, roke ji ne rabijo prav, korak nekoliko predolg itd.; so to stvari, katerih se je treba priučiti; priznamo ji pa nasprotno prav radi, da ima vse pred- : pogoje za najboljši razvoj, s.tas, glas, iz-1 reka primerno, hvalevredno, da odločno; kaže pristen igralski talent. Gledališko vodstvo ima tu priliko, da si vzgoji izburno moč.
Gospa Dragutinoviceva je bila v ulcgi ! „Madame Bonivard" tašča kakor nalašč, gca. Janova je ustvarila v Gabrieli lep tip tihe, mirne, iskreno ljubeče žene, g. Dragu-. tinović izboren Duval, g. Rajner prav tak Bourganeuf, g. Bratina prav dober striček, i in g. Pany enak hišni prijatelj. Manjše uloge brez pripombe.
Tupatam je bila sufleza nekoliko preglasna, oziroma spomin prekratek , in „hrvatili" so tupatam nekoliko preobčutno.
Pričahujemo večkratne reprize.	—r.
*
, . * *	i
Jutri, v torek ob 8. zvečer v	proslavo '
obletnice smrti grofa Leva Nikolajeviča 1 Tolstega
„Živi mrtvec*
drama v 6 dejanjih (12 slikah). Spisal L. N. Tolstoj. Prevel R. K. '
Trst, Pfazza Cario ioldcnl št. 2.
Pijace nar.itna in prro vrste. Ča«oplal in liustra ije POSrRSŽBA. TOČNA. Za obilen obisk se n;ijtoplejc priporoča
FRANJO MARINŠEK.
3G

□b

TRATTORIA
„Air Antica Pompel"
Trst, P<azza Carlo Goldoni 4
Priporoča se slavnemu občinstvu. - Toči se i e vrstno vino : teran, istrsko, furlansko in belo. Šteiafeldsko pivo. Domača kuhinja z raznovrstnimi mrzlimi in gorkimi Jedili. — Za obilen obisk se toplo priporoča
FRANJO MARINŠEK.
I S

mmm Edina slovanska h
knjigoveznica
ANTOn repeh Jer, Trst ui. Cedila 9
Izdeluje vsakovrstna knjigoveška priprosta in fina dela ST PO KONKURENČNIH CENAH
Skladišče pohištva
___________ na novo odprto —
Trst, al. Commerciale 2.
Samo pohištvo Iz tovarne Solkan :: po najnižjih cenah.
Kompletne sobe ter posamezni kosi vsakovrstne oblike.
ZliLOM DALMATINSKEM VINJI
(lastni pridelek iz Jesenic pri Omišu) 3U
Filip lvaniŠ3vić - Trst
ulica Valdirivo št. 17. — Telefon št 14-05.
--Prodaja na drobno in na debelo.-->
GOSTILNE: .AU'Adria-, ulica Nuova St. 11 in »Ai fratelli dalmati, ulica Zudecche $t. 3, ▼ katerih
toči svoja vina I. vrste. ———
i■	? . - - V
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine =
Dr. J. Čermak V. Tuscher
zobozdravnik konres. zobni tehnik
- TRST ••
ulica deila Caeerma St. 13, II. n.

Josip Semulič
TRST, ulica deli'Istituto St. 5
Friporoča sla?, občinstva SVOJO PEKARNO in SLADČIČARNO, v kateri se dobi cel dan avež kruh in raznovrstne slsdčice. Moka iz I. mlinov ter maslo. Likeri, vino in pivo v stekl.
Postrežba tad? na dom.
Sebastiano Zamagni
Trst, Via deli' latiU št. 28
— nasproti Šolam —
Sovama cementnih plošč
po K 1-70 v velikosti 52 cm*
delanih na roko iz najboljšega materijala
Zaloga ima na razpolago v*dno dovo!J Dlaga.
A
Prodajaln, ur in dragocenosti
BTTCHER
(ex drug Dragotina Vekjeta )
Trsi	ccrso iteu.36
Bogati izbor zlataniae, erebrnine, dragocenosti in žepnih ur, Kupnje in menja staro ziafco in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.
trsb& aisfevijati na taftgmto! •rfrifcUfc „SnriMti"
Mar. dai. organizacija,
1911/12 novoi	Tovariši, pozor! Izobraževalni odsek
. „	.	."i NDO- vabi V3e tovariše šentjakobskega
vol,eni odbor se je sestavi sledeče: pred-|okraja na jako yažen sestanek/ ki se vfši
sednik: cand^ med. jos.p Majcen, podpred- danes tofino ob 8. zvečer v podru2n;inih
sedmk: cand. med. Franjo Stamo, tank: . ,r ^	.
■ u-, n i d * - .. . ' 1 . prostorih (Campo b. Giacomo 5.) stud. phil. Pavel Strmšek, blagajnik: stud. ____ ___0 J
med. Vilko Marin, knjižničar: stud. iur. Mi-i
lan Štancar, gospodar: stud. iur. Anton'	VCStl IZ IStrO.
[mu

! nmvrnsfnnTMm itiaiueufltiisaiieumi
K. €Saspei*iiii, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
Prevozno podjetje ■
o. kr. avstrijskih dri. i«lezml«	2051
Surcjme razcariuaoje talorSncgasisoi! maia iz mitnic, iestailjauje sa im.
POŠILJATVE, POTEOA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa „PORTLAND* v Spljeta.
PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
B
Gruber, odb. namestnik: cand. geod. Franjo Šmid, revizorja: cand. iur. Josip Šmid, cand. med. Vladimir Vrečko.
Zahtevajte »Kolinsko cikorijo!«
Tržaška
S PomjanŠčine. Očetu Bartoliču ne zadostuje, še mu ni po misli pod njegovim pritiskom ustanovljena laška šola; boji se, da bi se nadebudna čistokrvna (?) italijanska
tfft^i^i kf"dniki&.	deca pokvarila pod vplivom slovenskega
... jia^	učitelja, ki poučuje tudi italijanski oddelek.
0 grozni tragediji pri sv. Jakobu. Ne-	„Vzgoja mora biti narodna". Zavedajoč se
srečna žrtev morilca Del Tina, Marija	tega je oče župan na vsak način hotel pre-
Ri mondo, je — ne da bi se bila prej	skrbeti laški deci pravo ultra-IaŠko vzgojo,
zavedla — umrla predsinočnjem o pol eni	da bi šla za svojo laško mater tudi v
popolnoči.	Tripolis.
O tem groznem dogodku imamo na-; Da se to zgodi, pa ne sme več pobranih mnogo novih podatkov, posebno o	učevali sedanji g. učitelj, ki se, trdno vstra-morilcu Mariju Del Tinu, a pomanjkanje	jajoč na svojem stališču, ni udal laški prostora nam zabranja danes obširneje pi-	stranki; zato pa kar trumoma romajo pri-sati, vsled česar moramo to odložiti za	tožbe proti njemu na c. kr. okrajni šolski jutri.	svet. Da se reši lahonska deca vpliva slo-
in
= E
-jI
Velike nove prodajalmca
10
mm
pohištva in tapeiarij
astwirtb ::
TRST, ul. Stadion Jt 6 - Telefon 22-85 (ftlfti siedailJta Fsnlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Coc9 /nieraa.
Bogata lzbera iibera popolnih sob od SOO cj0 4cOOO kroa Jedilne aobe. Sprejemni in sadilne dvorane ▼ najnovejšem aiogo. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo
Bogata izbera vsakovrstnia stoiic, — popotoa epzm m posamezni SslL 1
n
t
i. I
ur
nr
u
en
t
v	20 novembra 1911.
KBTNOSTc 6$. 322.
Strajn II
venskega učitelja v šoli, in da se lahon-stvo tudi zunaj Šole utrdi, treba, da pride v Pomjan pristen italijanski učitelj, da vzgoji in utrdi naraščaj „pravih Italijanov".
Oče Bartolič je torej delal na to, da se italijanski oddelek čiin preje loči od slov. učitelja. V to je seveda treba dobiti učitelja — Italijana, najboljše renegata, ker taki posebno strogo vršijo svojo pravo „narodno" dolžnost, kakor jo vrši tudi sam isti gosp. Bartolic/z, kakor pristen Lah. Ali pri c. kr. okrajnem š. svetu ni bilo, vkljub veliki po-strežljlvosti laškega nadzornika g. Parentina nobenega laškega učitelja. G. Bartoliča je začelo skrbeti, kaj bo z lahonstvom na Pomjanu, kaj z nadebudnim lahonskim naraščajem ?!
Slednjič pa so le zavohali učitelja v osebi g. Valentich-a, ki bi bil morda pripravljen zapustiti svojo službo v Kopru in priti reševati italijanstvo na Pomjan. Oče Bartolfch je šel k njemu vabit ga, naj pride na Pomjan, ali g. Valentich (razmere so mu menda kolikor toliko znane), le ni hotel sprejeti službe, čeravno mu je Bartolič obljubil, da postane na Pomjanu gotovo Primo Consigliere in lahko tudi tajnik.
Druge moške moči ni, in italijanski naraščaj je izročen kruti usodi, da je pod vplivom in v poučevanju slovenskega učitelja.
Iz gornjega je razvidno, kaj je pravzaprav italijansko županstvo v Pomjanu, kako sploh obstoji njegova uprava, in kdo sploh pravzaprav vlada v pomjanski občini: ali od ljudstva zbrani zastopniki, aH samo-vladar Bartolič ; kaj je pravzaprav italijanska šola na Pomjanu !
Ali tudi na Pomjanu se začenja svitati in tla so se začela marsikomu majati pod nogami 1!
Sklenili ste v svoji seji: „Sedanji učitelj mora proč kakor je šel učitelj g. Rudež iz Gažona !"
Pravite, da ne boste mirovali, dokler se to ne zgodi. Imate nabrušeno pero za izmišljene pritožbe proti gosp. učitelju, ali imamo je tudi mi. Sicer pa naj glas ljudstva odločuje pri merodajnih oblastih in ne oni, ki je rekel o 30 tih občinskih odbornikih, da jih je toliko kakor 30 zeljnatih glav!!!
Iz Buzeta. Novo šolsko poslopje za tukajšnjo hrvatsko šolo je dovršeno. Veliča-stvena stavba je to, največa na Buzeščini, stoječa na „narodnem polju" ustvarja pravi kontrast podrtinam gnezda tam gori na hribu. Poslopje vsebuje šest šolskih dvoran in druge potrebne prostore. Poleg nje stoje Štiri lične hišice — stanovanja Blagoslovlje-nje novega poslopja se je imelo vršiti dne 19. t. m, ali iz nepredvidjenih razlogov je odloženo za kratek čas. Vsakako bo tedaj pravi veliki naredni praznik za vso Buze-ščino. Narod bo z radostjo pozdravljal vse, ki mu skrbe za naobrazbo in napredek.
Književnost in umetnost.
Komorni koncert Sevčikovega kvarteta. Prva zahteva, ki jo stavimo na umet-nika-glasbenika, je dovršena tehnika, to je, da popolnoma obvladuje svoj inštrument. Brez popolne tehnike je izključeno dobro prednašanje. Potrebno je pa tudi, da umetnik priučeno tehniko podreja čulu pri pred-našanju umotvora. Tehnika brez čuta nam more pedati le mrtvo telo, pušča poslušalca hladnega, ga ne navdušuje, ga ne vglcblja v umotvor. Samo tehnika, spojena s čutom vživija umotvor, razgreva poslušalca, mu prt sinja kakor električna iskra mozeg in kosti, ga na duhu povzdiga v nadzemske višave in ga sili, da slovo poje boginji-umetnosti.
Tak redek vžitek smo imeli dne 16. t. m. v gledališčni dvorani „Nar. doma", ko so nam 4 češki umetniki, učenci slavnega Še v čika, vlivali v srce najblažja čutstva. Bratje Čehi so nam znali tako lepo razkriti čutstva glasbenih velikanov in so nam podali vse tako plastično, da zasledovalec ni mogel ostati v nejasnosti. Noben motiv, noben tema se ni izgubil v kontrapunktu; vse konture so bile tako ostro začrtane, da je oblika dobila res pravo celoto. — Dvora-kovega kvarteta F-dur op. 95 mi je najbolj ugajal radi svoje lepe kantilene, II. stavek. S takim umevanjem genija, kakoršno so oni kazali, je mogoče prednašati le umetnikom globoke glasbene izobrazbe in velikega čuta. Kako božansko učinkuje zaključek istega (II) stavka, ki ga čelo izvede z začetno kanti-leno zgubljajoč se v pianissimo.
Kaj naj rečem o Smetane kvartetu „Iz mojega življenja". Siromak je začrtal v kvartetu svoje življenje, ki je bilo po večini s trnjem obdano. In kako natanko in iskreno nam pripoveduje svoje tajnosti, svoja gorja in veselje. Kako mojstersko je vplel način programne glasbe v kvartetno obliko. Res, on se je znal izraziti. Posebno kontraste v II. stavku, veselost, zadovoljnost — je Smetana začrtal prav v živih barvah. S kako polnim čutom in s kakim umevanjem so ti 4 umetniki prednašali vse to ! Kako krasno in izrazito je izvel čelist g. Zelenka kanti-leno ob koncu III. stavkal Mislil sem, da vidim Smetano pred seboj, ki s tresočim glasom govori in si utira solzo. Za tako prednašanje, kakor je bilo ravno pri kvar-
tetu Smetane, je treba ne-le čuta in tehnike, marveč tudi razumevanja.
Tretja točka programa je bil Glazunov A moli kvartet, ki se je v marsičem razlikoval od prvih dveh. Posebno karakterističen je bil I. stavek, kjer nenadoma vpada med polifonijo homofonija, v kateri ima Čelo zaporedoma toniko in dominanto. Glazunov kvartet zahteva na več mestih dobre rutine, posebno v tretjem stavku. Že v začetku tega .stavka se vsuje kar cela ploha pasaž, ki se prenašajo iz enega instrumenta na drugi. Te pasaže so bile res eksaktno izvedene. Prav posebno je ugajal odstavek, kjer so bile prve gosli spremljane po pizzicotu ostalih inštrumentov, za kar so tudi umetniki želi obilo pohvale jod občinstva.
Žal pa, da so pri vseh treh točkah med posameznimi stavki precej motile pavze, v katerih je občinstvo dajalo duška svojemu navdušenju.
Hvaležni smo res bratom Čehom za njih gostovanje med nami, ki nam je pričalo o visoki stopinji njihove glasbene kulture.
V. Š.
RUDOLF SCHUJ^TZE j
- IZ BERLINA koncesijoniranl zebotehnik -
Flazza Farriera vecchia, uhod uliea Sett^ Foiitaue štev. 2, II.
bivši asistent zobozdravnika dr. Saklerja.
UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI.
JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočih slojev.
OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9—1 IX 3—7.
Razne vesti.
i
Cestni tlak iz usnja. V Handelworthu pri Birminghamu so pred letom napravili novo cesto in jo potlakali z usnjem. Sedaj po razmerno dolgem času, ne kaže ta moderni tlak, kakor je ugotovila strokovnjaška preiskava, takorekoč še nikakih sledov ob-rabljenja. Odpadke usnja, ki so jih porabili, so s stroji zrezali na prav male koščeke, in jih skupno zmešali z asfaltom in katramom. Preiskava je pokazala, da je materijal, ki prihaja iz mešanice usnja in omenjenih tva-rin izborno sredstvo za tlakovanje cest. Ta tlak ne dela prahu, je 'elastičen, tako da tudi težki vozovi ne puščajo nikakih razorov, konji lahko stopajo in tudi človek hodi, ne da bi se slišalo njegovih stopinj.
Kaj vse Pariz konsumira? Pariški statistični urad (e izdal uradno poročilo o uporabi različnih življenskih sredstev v Parizu tekom lanskega leta. Številke so jasen dokaz, kako velitanske množine živeža porabi Pariz vsako leto. Leta 1910 so pojedli v Parizu 320 milijonov kg govejega in telečjega mesa, 73 milijonov kg prašičjega mesa, 62 milijonov kg divjačine, 53 mil. kg masla, 78 mil. kg jajc in 18 mil. kg sira. K temu treba prišteti še 5 milijonov kg paštet in konserv in 7 milijonov kg klobas. Popilo se je 6,673.000 hI vina, 97,000 hI jabolčnika in sadjevca in 741.125 hI piva.
Šestero najbogatejih mož na svatu. V
novemberski številki angleškega listi „Str.ind Magazine" se nahaja članek, ki označa kakor šest najbogatejih mož na svetu : Rocke-fellerja, Pierpont Morgana, Astorja, lorda Strahtcona, Andrewa Carnegie in lorda Rot-echilda. List ceni njih premoženje, premično in nepremično, na 1000 milijonov funtov (1 funt šterl. — 24 kron) in našteva vse reci, kar bi jih mogli ti gospodje storiti če bi se združili v skupno podjetje in tudi združili svoje glavnice. Najprej bi mogli plačati ves dolg Velike Britanije in Irske, ki znaša 750 mil. funtov in ostalo bi jim še dovolj, da bi kupili narodno galerijo v Londonu, muzej South Kensington in bojne ladje prvega razreda angleške flote. Mogli bi kupiti vso angleško floto za 200 mil. funtov in ker je pomorska sila danes v prvi vrsti stvar denarja, bi si mogli za 500 mil. funtov nabaviti še mnogo močnejo floto in ugrožavati ves svet, če bi se jim zljubilo. Oe bi ti miljarderji hoteli biti milosrčni, bi nakupili vse zemljiško posestvo in nepremičnine Velike Britanije in mogli bi najemnikom odpustiti vae najemnine. To bi bila zadnje pa le malenkost, ker so vse nepremičnine na Angleškem vredne 220 mil. funtov ^in je hiše v Londonu možno kupiti za 44 mil. funtov. Ce bi se hoteli sami nastaniti v 'kakem kraljestvu, kjer bi imeli dovolj pro-'stora, ne bi jim bilo treba druzega nego nakupiti škotsko kraljestvo, ki je vredno 930 mil. funtov.
Rudnik hrastovine. „Revne Forestiere de France" poroča, da so v Rusiji odkrili rud-Inik — ako se more tako reči — hrastovega lesa. Ta rudnik se nahaja v južni Rusiji ; odkril ga je pa slučajno pred nekoliko tedni neki veletrgovec z lesom o priliki nekih del. !ob koritu neke reke. Natančneja preiskava !je dokaza1 a, da S3 v mali globokosti pod zemljo, na prostoru kakih 200 štirjaških ki-: lometrov, nahaja zakopan velik hrastov gozd. , Izkopali so debla od 40 do 60 metrov višine v premeru 55 cm. Ta hrastovina je raznovrstne barve, od rmenkaste, bledo-rdeč-kaste, modre in žolte. Srečni lastnik ceni, da izkoplje iz svojega rudnika najmanje 150.000 raznobarvnih hrastov, ki jih bo možno izvrstno upotrebiti za napravo modernega pohištva.
Berite in čudite se! J)r JOSlU M(M(tiĆ
600 komadov, med temi oozlačena afl1 " lr 1
600 komadov, med temi pozlačena ar ura za K 4*20.
B
Krasna, pozlačena, najfineja ura Anker-Remint s pozlačenim Stevilnibom ; ista ima dobroidoče 36-arno kolesje, za kar se jam*i 3 leta, 1 krasna ovratna igla s Sinili - brilantom. 1 pozlačen prstan s pon. kamnom za gospode ali gospe, 1 krasen collier iz okolu 150 irjantalskih peri, najmodernejši nakit za dame, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnice, ovratnike in prsi, zajamčeno 3°/0 Double-zlata s patentiranim zatvorom, 6 platnenih robcev, L eleganten žepni črnilnik iz nikla, 1 krasno zrcalce, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležaica 72 angleStih peres, 20 različnih komadov za korespondenco in Se 396 drugih predmetov ki so koristni in neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlato uro vred, ki sama velja dvakrat toliko, stane samo K 420. Odpošilja po povzetju eksportna tvrdka
H. SPINGARN, Krakovo št. 240.
Kdor kupi 2 paketa dobi Še zastonj zraven iep do-žič z dvemi težili Pri več nego 2 paketih, za vsak paket po 1 rožič. Za to kar ne ugaja, se vrne denar. Torej je izključen vsak rizi ko.
— je otvoril —
: PISARNO:
kazenskega zagovornika
U TRSTU —
□
ulica Zonta Steu. 9
I. nadstropje.
: TELEFON ŠTEV. 1766. :
Angelo Valerio
tovarna kovčegov Trst - ulica Scalinata št. 9 - Trsi
Izvršujejo se tudi poprave, vse po zelo nizkih cenah.
l?F
IP
š!!2

Cea. priv. in kr.
Avstrijski kreditni zavod
za trgovino in obrt
(ustanovljen leta 1855). — (Glavnica in reserve 243,000.000 kron).
Podružnica v TRSTU
Piazza Nuova št. 2 (lastno poslopje) sprejme v svoje
jeklene varnostne celice
zdelane od svetovne tvrdke Aruheim v Berolinn sajamčene proti požara ln vloma, pohrano In opravljanje vrednot, kakor tudi samo pohrano zaprtih zavojev, ter da v dotičnih jeklenih celicah v najem
varnostne shratnbice (safes) ::
različnih velikosti, v katerih se lahko shranijo vrednostni papirji, lletlae, dragulji itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z banko.
Podružnica Kreditnega zavoda sprejema
hranilne vloge na knjižic«?
in jih obrestuje do nadaljnega obvestila
po 3 /4 °/o
Kentni davek plaća direktno zavod.
Bavl se tudi z vsemi bankovnim! posli, ter ■ zav&rovanjem proti z gubam na žrebanja
nio r—gags	gg
Nauistizione nered
se imenuje razprava, po kateri se lahko vsakdo pouči o zrakoplovstvu in se prepriča, da je naprava varnih, splošno rabljivih,
cenih letalnikov mogoča. Dobiva sc v knjigarnah: J. Gorenjec, ulica Caserma štev. IG : in : E. Vram na Korzu.
CENA 60 VINA1UEV. -
ATEiič. FRANC MAYEK - TBS7
fr
Si
_jalmca kave
TELEFON 1743.
Ifiboljil rti s* do-iv»n,lc pifina k»r
Stara nad 30 let
trgovina
z mešanim blagom, letni promet 70-80 tisoč kron, v velikem kraju na Goriškem, se radi bolezni
odda v najem
pod jako ugodnimi pogoji. — Le na resne kupce se ozira.
Poprašati pri Inseratnem oddelku Edinosti (po pošti: Poštni predal 564 - Trst) pod štev. 2024.

a ■
a
a
D
a
poknsite pivo
češke delniške pivovarne
v ČEŠKIH BUDEJEVICAH, Je Izborno, na plzenski zaloge: način narejeno. zaloge:
liJUBLJANA: T. H. Rohrmau;
POSTOJNA : Emil stotnik Garzaroll; TRNOVO : Rudolf Valenčlč.
«1 TRST: Schinidt & Pelosi.
PUL1 : Lacko Križ. «1 REKA—SIŠAK: An e Sablieh.
a a a
m '3

e •
AUSTRO -AMERIČANA
brza zveza z Ameriko.
Trst--MeW-York
„Martha VVashington" 18. novembra
„Oceania" 2. decembra Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja.
Za informacije o prodaji prevoznih listkov L, II. in III. razreda toliko za Ameriko kolikor za Patras, Palermo, Napolj, Cadix in Lax Palmas obrniti se je na .Urad za potnike ▼ Trstu", ulica Wa1<w plooolo it za tovor in blago pa pri O. TABABOCHIA Jt O.o, Trat, ulloa Ponteroaao Jt. 3, I. nad.
Trst- Buenos-Ayres
„Sofia Hohenberg" 23. novembra „Francesca* 14. decembra
Iz Trata v Bueuos-Ayres, ter Be ustavi med-potoma v Cadix-u, Las Palmas, tfantos, Monte-— video in Rio de Janeiro. —

Stran IV,
„EDINOST" §t. 322
V novi trgovini
ul. Carlo (JHifi* 2 (bivša mirodilnica)
je dospela s; pa.^iJa porcelanaste
Posode
^o priložnostnih cena t?-a za malo dni 1
Samo
Zaloga
—— in lastna delavnica =
MATIJA PAHOR, Trst
ulica Arcata štev. 19
Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - sprejema naročila po meri ter tudi [»upravlja :: pt> jfrko nizkih -	ni zmernih cenah. ==
HE
E
ir
nn
CROATIA
ZAVAROVALNA ZADRUGA V ZAGREBU.
Eiini domači zayaroyalnl zavod.
Ustanovljena leta 1884 =====
Centrala:
Zagreb, v lastni hfSi, vogal Marovske in Preradovićeve ulice.
Glavna zastopstva :
Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka, Sarajevo,
Podružnica: v Trstu, Via del Lavatoio št. J. II. nad.
Jako zanimiv, zabaven In poučen LIST S .	SLIKAMI je =====
Jlustrov. iednik
/d Izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le ===== 1 krono 80 stot.	1
Zahtevajte ga povsod l — Naročite ga In inserlrajte v njem! Naslov: ILUSTROVANl ;;—;;—:; TEDNIK, LJUBLJANA. ::—.7 366
---Telefon 25-94
3
m
ČEVLJARNiCA =
BRATA CEH
!/ Trst, ul. 6. Carducci 40.
Prodajalra z delavnico vsakovrstnega obuvala za moške in ženske ter otroke SPREJEMAJO SE NAROČILA
- PO MERI. -
Cene zmerne. Svoji k svojim!
!
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeh zavarovanja :
jh Na življenje
Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti.
2)	Za Trovanje dote.
3)	Zavarovanje življenske rente.
2)	Proti škodi po požaru
1)	Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgrado in tovaren,
2)	Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalaiškega blaga gospodarskih strojev, blaga itd.
3)	Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
3)	Zavarovanje steklenih sip.
Zadružno imetje v vseh delih znaša..........K 2,319,068*21
Od tega temeljna glavnica..............K SOO.OOO.
Letni dohodek premije s pristojbinami.........K 1,221,748*41
Izplačane škode...................X 4,323,268*44
Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
Natanjčneje informacije ^aje Polnilnica „Croatiae" Trst, Via del Lavatoio št. 1. II. n, in glavno zastopstvo „troatiae" v Ljubljani (Tvrdka Kmet in Slivar)
n
Zalega tu- in (nožem, vin, špirita likerjev to razprodaja na debelo in drobno
JAKOB PERHAUC
Trst, Via delie Acque it 8, Trst
(Nasproti Caffe Centrale) j Velik izbos /rancoskega Šampanjca, penečih dezert-| nih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeans ; Burgunder, renskih vin, Mosella in Ohianti. Bam, 1 konjak, razna Žganja ter posebni pristni tropinoveo, slivovec in brinievec. Izdelki I. vrate, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naroČba se takoj izvrii. Razpo-iilja se po povzetja. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra naprej. 263
Na obroke I JAKOB DUBINSKV Na obroke I
TRST — ulica deli' Olmo Štev. 1, D. nadstropje — Trst
Telita izbera izpMel oM za Mie in MnUniD Map
■V ter moške In ženske suknje.	107
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE.	Cene brez konkurence.
Guerrino Marcon
Trs!, uia Belvedere si. 13. ur Zaloga vsakovrstnega
oglja in premoga.
Tržasba posojil, in hranilnica
V lastni hm.
registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom ::
Telefon št. 952.
Trst, PIozzo Cnserma 2,1, n- (utiođ po Slaonlh stopnicah)
Hranilne vloge sprejema od vsakega, Če tudi ni nd in	1| 01
jih obrestuje I^^r	(B J4 | O
Kontni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjižbo po dogovoru 5J/0—6°/0, na menjice po 6°/0, na zastave
po 5V,7, in na amortlzaoljo za dalj-io dobo po dogovoru o o o o o
Uradce ure : od 9.—12. ure dopolodne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje ae vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Poštno - hranilnični račun 816 004.
Ina najmoderneje urejeno varnostno oelloo za shrambe vrednost, papirjev, listin itd.
kakor tudi hranilne pušloe, s katerimi se najuspešneje navaja&tediti Bvojo deco.
TOVARNA GLASOVIRJEV
Pečar & Saksida
v Trstu, ulica della Fornace št. 8.
Prodaja, popravlja in menjuje glasovirje, pi- ^ janine, harmonije, orkestrijone itd. ** Uglaše-vanje izvrstno in točno po nizkih cenah.
1
AQROP A D kovaC> mehanik in elektrotehnik - z delavnico ■ ODV^vI/TLil za nikeiiranje, posrebrnenje, bakranje itd. itd.
Trst, Via Gaetano Donizetti 5.
Telefon 126, Rom. IV.
Popravlja priprave za točenje piva, motorje na gas in bencin, sesaljke, šivalne stroje, motocikle, bicikle in izvršuje druga dela, ki spadajo v stroko mehanikov, priprave za električno razsvetljavo, električne motorje in vzdigovalnice, električne zvonce, telefone in vsako delo elektrotehniško. - Zalega žarnic, stekel za gas !■ elektriko in drugih predaetov.
I
= Lovrenc Kotac =
Trst - ul. Ficcardi, vogal Pasquale Revoltella - Trst
Nova trgovina jestvin in kolonijalnoga blaga.
Postreže se vedno z dobrim In svežim blagom prve vrste :: ter po nizkih in zmernih cenah. ^^POSTREŽBA NA DOM. - POSTREŽBA NA DOM.jp
Odhajanje in prihajanje vlakov od 1. oktobra naprej.
C*at e& prihod, osi roma odhod so naznanjeni po »rednem evTopejskem fiaau.
C. kr. državna železniea.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio)
5.10 n Herpelje—(Rovinj)—Pula.
5	55 0 do Poreča in medpostaje. 6.00 0 do Gorice (in Ajdovščine).
f.30 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga—D raž dane — Be-rolin.
7.34	0 Herpelje—Divača—Dnnaj.
8-54 0 Gorica—Jesenice, Trbiž — Ljubljana—Beljak—Dunaj. 9 00 0 Herpelje—Pula. 9.12 M Le do Buj (in medpostaje). 12-55 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Ljubljana
_ Celovec.
2 45 M Koper—Buj e—Poreč. 3.40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 4.42 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula. 6.— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj.
6	25 E (Samo torek, četrtek, sobota) Gorica
Beljak—Monakovo—Pariž—London. 7.22 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). 7^24 M Kopar, Buj.
8	20 B Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula.
9	00 B Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec-Linec
Praga—Dunaj—Monakovo — Draž dane —
Berolin.
10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost— Mo nakovo.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH i 2.14 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2-20 0 Gorica (in medpostaje). 5-04 M Koper—Portorose.
Prihod v Trst.
5.47 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca. Moia-kova, Icorcosta, Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.18 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpeij). 7.24 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8 29 0 Iz Buj (in medpostaj). 8.50 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca. Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.53 0 Iz Pula (iz Rovinja). 10.15 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj.
'1.10 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpost. 12.— E (vsako nedeljo, torek, petek) iz Pariza
Monakovo, Beljaka, Gorice. • 2.38 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.06 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice ~~ (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage Dunaja.
3.35	0 Iz Pule, Herpeij in medpostaj. 4.37 0 Iz Buj in medpostaj.
b.54 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice.
7	05 0 Iz Dunaja—Ljubljane—Divače—Pule
V .57 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, JDu-naj a, Celovca, nomosta. Beljaka, Jesenic, Gorice (Adovščine). 5 f5	Pore in medpostaj.
1^23 0 I* Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo) 11.10 0 lz Dunaja. ^e:ovca, Beljaka, Gorice.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 8.46 0 Iz Gorice in medpostaj. ^9.20 0 Iz Portorose, Kopra in medpostsg. 9.40 0 I> Divače, Herpeij in medpostaj.
OPAZKE: Podčrtane številke značijo pepelad.
(osebni vlak) B (brzovlak) II (mešani vlak
Južna železniea.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione)
5.45 B preko Cervinjana v Benetke, Rim, Milaa Videm, iPontebo, Čedad in B do Kormini (Conuons) preko Nabrežine.
6.20 O do Gorice preko Nabrežine.
7.20 E v Kormin, Videm, Benetke, Milan, Pariz London.
8.05 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budim, pešto.
8.20 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Rim.
9.00 O preko Kormina v Videm in dalje in O preko Tržiča v Červinjan.
9.55	0 v Ljubljano, Dnnaj, Zagreb, Budimpešto
12.10	O v Kormin in Videm.
12.48	O preko Červinjana v Benetke—Milan.
I.48	O v Ljubljano, Celje, (Zagreb).
4.10 O v Kormin (se zvezo v AjdovSčino) Videno
Milan itd. 6 00 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.85 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 3.50 preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim preko Kormina v Videm.
7.55 S v Kormin in Italijo.
jU a t jjubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 0 25 O v Te°fniin zvezo y Červinjan). 11.40 O v LjubijV*a0' DunaJ' Zagieb, Budimpešta.
OB NEDELJAH 3 PRAZNIKIH,
245 0 v Kormin in medpostaj. 3.55 0 v Miramaru do Nabrežine.
Prihod v Trst.
6.15 O z Dunaja, Budimpešte.
6 £0 B t L lit sja, Ljubljare, Cetfcdo in Londcn 7.40 0 iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.50 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.15 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, BudimpeSt* in Reke.
10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 1040 B iz Kormina preko Bivia in B iz Itali;e preko Červinjana.
II.30	0 iz Italije preko Kormina in Nabrežine.
2.06	O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 2.20 O iz Celja in B iz Ljubljane, 7-agreba, Reke 4.30 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia.
5.35 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba.
7.07	O iz Italije preko Červinjana in Nabrežine 7.45 0 iz Italije preko a N Kormina labrežine.
S.35 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine.
8 55 B z Dunaja in Budimpešte.
9.30 E iz Londona, Pariza, Hilana, Benetk,
Vidma in Kormina. 11.10 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in iz Italije preko Červinjana.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH r
10 35 0 iz Nabrežine.
11.40 0 iz Kormina in medpostaj.
OPAZKE. Mastne številke značijo popoludne O — osebni vlak; B — brzovlak.
E3MAL1 BOSI		mmmunm ■ama S
im i	KALI OGLASI <• rafacafo 90 4 itol. bctccio. Malino tlfkaae be-•le t* računajo cakrat ve£ Naj ainii pnttojbioa laala O »toL "laća M takoj lasci, oddelku.	
Slovanske igralne karte rSc
knjigarna J. Gorenjec, ul. Caserma 16., Gregor Zida & C., Rocol 263, tobakarna Segolin, ulica Industrie (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Stolfa, trgovec.^v Kozini: Ivan Dekleva. _
HUIaI/a suknje paletot, jope in hlače po zelo
UDIoKe, nizki ceni. Tesa 1._2009
M fotograf ]e Anton Jerklč, Trst,
Via delle Poate 10. — GORICA, gosposka ulica 7 Izdelki odlikovani na vseh razstavah. • Le zaopc k njemu.	31a
Vinotoč
b iškega vina. Ulica S. Giacomo in Monte št 11.	li>88
Antonio Alberti
zavod za izdelovanje in barvanje kožukoviae v Trstu, ulica Ponziana 131. Telefon 23—56 Zologa in bogata izbera vsakovrstnih knžubovin. Prevzema narečbe in vsako popravljanje. Listi in pere vsako-vrsto kožuh o vine.	1579
Albanija in Albanci. iSŽS!^
vin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redu In dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta čudna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 571
Tovarna sodovke
izvrstni izdelek šifonk in pokalic gospodom krčmar-jem v Podgori in okolici Postrežba na dom. Josip Nemec.
Peresa za žen8ke kiobuke "pierea- >q »tuf~
Goldoni št. 11.
se izdelujejo iz rabljenih peres. Piazza
2032
se
St. 1640
Razglas
Dne 25. novembra t. 1. se bo vršil v Jelšanah nov živinski in kramarski semenj.
K obilni udeležbi so vabljeni kupci in prodajalci.
Župonstuo občine JeKane v Istri.
dne 17. 11. 1911.
Župan Valenčif.
Kupujte ,Nar. kolek
i 9