LJUBLJANSKI ČASNIK.
M Ol.
Tiorih 29. Kosopersha

„Ljubljanslci	izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in pctik. Predp.ačnje	ce.o leto pri saložnikn ^^	pošU
ieta 1 gold. 30 kraje. . Z^o.letn, l-^«-- Vs^tr^Sta	- so" naročivni denarji (Prannmera-
Vradne naznanila.
Dvorno žalovanje, ki se po Nj. Veličanstvu, rajnei kraljici Belgije po najvišjem zaukazu 24. Kozoperska 1850 začne, in skozi šternajst dni s temi le premenami obhajalo bo.
Pervih 8 dni, t. j. od 24. do 31. Kozoperska nosijo c. k. tajni svetovavci, kamorniki in jedonosi černe obleke z okoljenimi meči. Poslednjih 6 dni, t. j. od 1. do 6. Listopada nosijo omenjeno obleko z barvanimi meči. Najvišje in višje gospe, potem gospe nosijo pervih 8 dni černe svilnate oblačila, s čemim glavnim kinčam in garniturami, potem s čer-niin kinčem.
Poslednjih 6 dni nosijo omenjene oblačila z glavnim kinčem in garniturami iz špicaliblond in s pravim kinčem
25. oktobra bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju LXXXVI1. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je 8. julija 1850 v edino-nemškem izdanju na svitlo prišel, vmadjarsko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan. Zapopade pod
se je v §. 5 naj višjiga patenta od 10. oktobra 1849 odločilo. Dunaj 22. oktobra 1850. Od c. k. vredništva občniga deržavniga za-koniga in vladniga lista.
ali prenašanje svojosti ali vgasnenja privilegij naznanijo.
Dunaj 25. oktobra 1850. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
24. oktobra 1850 bo v c. k. dvorni in der žavni tiskarnici na Dunaju CXII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, in si cer za zdaj v edino-nemškem, in v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan Zapopade pod
Št. 389. Razpis ministra bogočastja in uka od 5. septembra 1850, v kterim se naznani potrebna starost za vstop v terezijansko akademijo.
Št. 390. Razglas ministra vojaštva od 5 oktobra 1850, zadevajoč opazke, ki se imajo v pogoje z vojaško denarnico vzeti in sodniško stanje iz takih pogodb vstalih pravd
Št. 391. Razpis ministra pravosodja od 9 oktobra 1850, s kterim se odločbe čez sodništvo žandarmerije po najvišjem sklepu od 21 augusta t. 1. storjene, občinstvu naznanijo
Št. 392. Razpis ministerstva bogočastja in uka od 10. oktobra 1850, zadevajoč ravna-
30. Kozoperska 1850 je bil izdan in razposlan XXVII. del deželniga zakonika in vladniga lista za krajnsko kronovino, ki zapopade:
Razpis c. k. kranjskiga poglavarstva od 24. Kimovca 1850. Uradni poduk za župane zastran pregledovanja popisovanja.
Št. 259. Ukaz ministra pravosodja od 30.|nje javnih gimnazijalnih učeneov, kipredkon-julija 1850, s kterim se po najvišjem sklepu|cam polietja javno učiliše zapuste. od 28. junija 1850 dozdanja oblast javnih 393 Hazpis ministra pravosodja z po-fiskalov dvigne, in vstanovi, de se la oblast razufl,ijenjem ministra zunanjih zadev od 14, deržavnim zastopništvam na Ogerskem, Hor- oktobra 1850, s kterim se vstanove nektere vaškem, Slavonskem, v serbski vojvodini inpolajšanja v oziru poslatev in druge vradne temeškem Banatu podeli.	opravila, ktere se imajo na prošnjo avstrijan-
Dunaj 24. oktobra 1850.	Lkjh sotiniških gosposk v zunajnih deržavah
Od c. k. vredništva občniga deržavniga za-1 Vpeljati-konika in vladniga lista.	št. 394. Ukaz ministra pravosodja od 18
oktobra 1850, glede odločbe najvišjiga pa 23. oktobra 1850 bo v c. k. dvorni lnde7- lenta od 2. augusta 1850 sodniških opravil, žavni tiskarnici na Dunaju CXL. del občniga|napraviti nove gruntne in zapisninske bukve, deržavniga zakonika in vladniga lista in sicer za zdaj v edino-nemškem izdanju izdan in I Tudi 24. oktobra 1850 bo c. k. dvorni in razposlan.	J deržavni tiskarnici na Dunaju 111. del občniga
Zapopade pod	deržavniga zakonika in vladniga lista, ki je 8
Št. 388. Ukaz ministra bogočastja in uka|j"ja v od 8. oktobra 1850, zadevajoč vravnanje c
k. evangelske bogoslovske učilnice na Dunaju, učenje v njej in disciplinarni red.
S tem delam se bo tudi šest in petdeseti dokladni del izdal in razposlal. Zapopade
1850 v serbsko-nemškem dvojnem izdanju na svitlo prišel, v talijansko-nemškem dvojnem izdanju izdan inrazposlan Zapopade pod
Št. 3. Cesarski patent od 30. decembra 1849
naj ponižniši prednašanje ministra bogočastja s kterjm se dcže.lna vstava za ™jv°dstvosol
Inograško z dotičnim volilnim redam razglasi
in naznani.
in uka od 7. julija 1850 k predstoječimuukazu od 8. oktobra 1850 pod št. 388 v 140.deluj občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Dunaj 23. oktobra 1850, Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Tudi 23. oktobra 1850 bo v c. k. dvorni
in deržavni tiskarnici na Dunaju CXIV. deli , ... , 0 _,	. . ...
, * . , . .	I 24. oktobra 1850 bo v c. k. dvorni in der
občniga deržavniga zakonika in vladniga lista, - . .. , . . ,, . ,,, ..... &	&	& '"zavni tiskarnici na Dunaju CaLII. del občniga
ki je 22. augusta 1850 v edino-nemškem iz- , -	. .. . , , . .. ,
. .	. , .„ , ., , .... deržavniga zakonika in vladniga lista, in.sicer
danju na svitlo pnsel, v vsih devetih dvoj- . . ..	v. • . • 1 ,
.. . ,..,..' ,	• za zdai v edino-nemškem izdanju izdan m
mh izdanjih izdan in razposlan.	(razposlan
Zapopade pod	Zapopade pod
St. 333. Ukaz ministra denarstva od 9. au-l št. 395 noter do številke 424 razpise ini gusta 1850 čez vpeljanje razširjanja davka Istra kupčije, obertnije in javnili stavb razne hišnih obresti na več poslopij in krajev, kar|dobe, s kterimise ali podeljenjaali podaljšanja
Politiške naznanila.
Avstrijansko cesarstvo.
Dopis iz Dunaja. Predsuščarji so jeli mogočno svoje glave uzdigovati, pa kakor se zdi, nimajo k temu ravno preveč uzroka in še menj bodo uspeha imeli. Velke vradnije se derže terdno vstave in dokler se jeonederže, ne bo ravno lahko, nam vodo zopet skaliti. Toliko bolj se je torej nekterim ljudem čuditi, ki se še pri vsem tako po starim obnašajo in po starim mislijo, kakor de bi bili te dve leti spe v postelji dopernesli. Ni dolgo, kar je eden teh dobromislečih k mestnimu in dežel-nimu poglavarstvu šel, s prošnjo, de bi se mu žlahtnost podelila. Poglavarstvo ga vpraša po zaslugah, na ktere on svojo prošnjo opera. Vlož reče, de se leta 1848 ni puntal, de tudi nobeniga šuntal ni, de ni v svoji pisarnici nič anemaril in tedej toliko bolj žlahtnost zado-biti misli, ker ni nikakor kakiga zaničevavni-ga, postavim pastirskiga al pa kmečkiga, am-iak pravdobriga, imenitniga in bogatiga mest-niga rodu. Kaj mislite, de je poglavarstvo na te važne spričala odgovorilo? Če ravno iz )rav učenih in modrih mož obstoji, somuven-der zasluge moža tak malo v glavo šle, de mu je reklo, de, če nima kaj druziga povedati, mu vlada ne more ne le žlahtnosti, temuč pri takih zaslugah, še nar manjši službe ne podeliti. Preden ne more povedat, de je lo in to imenitno delo dopernesel, naj se nikdar več ne oglasi. De tega in tega niso storili, zamore z njim vred veliko miljonov avstrijanskih der-žavljanov reči, kterim vender zato nikdar v glavo ne pade, kaj taciga kakor on tirjati. Kar je pa od svoje dobre rodovine omenil, pa ono ne razume, kako bi rod in pa žlahtnost skupej šla, zakaj Avstrija je v vsih svojih udih enakopravna deržava, v kteri imajo zasluge veljati, ne pa rumenjaki iz Sčavnice in pa hiše z tremi al štirimi nadstropji. Kaj je možak na to rekel, ne vemo, mi pa rečemo tacimu poglavarstvu: Slava in živio! — V kratkim bo prišla v deržavnim zakoniku postava zaslran deržavniga izdajstva (Hochver-rathj. Nikjer ni take postave bolj kot ravno v vstavnih deržavah potreba, ker so tukej gotovo vselej stranke, od kterih marsiktera zaide. Nektera sili preveč naprej in bi, ko bi ji po godu šlo, vse prekucnila; nektera pa
zopet po rakovo koraka in tudi ona bi ravno toliko škode, če še ne več kot perva naklo-
nila. Zatorej je treba terdne meje in postave, ki tak nazaj pot zapira, kakor tudi prekucne žem v bran stoji. Prekucijska stranka je na Laškim in Ogerskim strašno po glavi dobila in njeni tovarši in podporniki so se razkropili. Od te strani se zdaj ni preveč bati. Pa ko maj je vlada z ljudstvam združena podlago vstave in tedej vse narodne sreče postavila, se je berž una druga stranka oglasila, ki jo je novo deržavno oblačilo neizrečeno bodlo. Ta stranka se še zdaj tu in tam slasti na Ogerskim oglaša in je toliko bolj prederzna, ker v svoji abotni doniišlii še vedno meni, de ji vlada na strani stoji. Oe se je zlo motila? jo je moglo že ne ravno slavno odpravljenje Babarczita od cesarjeviga dvora prepričati De so pa njene nade popolnama dim bile, bo v kratkim iz deržavniga zakonika zvedila. En oddelk tiste postave bo ta, de je deržavniga izdajstva vsakdo deležen, kdor proti vstavi al kaj piše, al kaj očitno govori, al pa tudi skrivne naklepe kuje. Ministerstvo se je po-čenjanja te stranke naveličalo.
Na Dunaju so škofje staroverskiga zakona. Pri njih pogovorih jim narodnost velike napote dela. Ruinuni so se hotli popolnama od serb-skiga patriarha ločiti; pa Rajačič se je moško deržal in kakor je slišati, je tudi njegovabe seda toliko obveljala , de bodo Serbi in Ruinuni tudi zanaprej pod serbskim patriarham
Včerej je bila velika slovesnost. Nadškofa iz Holomuca je mladi cesar z znamnji kardi nala v Karlovi cerkvi okinčal. Jutri se bo podal cesar k ruskimu cesarju v Varšavo na po govor zastran nemških homatij. Nar berž bodo v Hesnu avstrijanski vojaki, v Holsteinu pa Rusi mir naredili, de bo enkrat tega za-ničljiviga pikanja in praskanja konec.
Govorili smo z gosp.dr.Klunam, ki gaje mende Thun na Dunaj poklical in sicer v zadevah učiteljske službe, ki jo bo v kakim slovenskim mestu naš domorodec dobil. Gospod dr. Klun nam je povedal, de bo jel iz začetka leta 1851 nov časopis v Ljubljani na svetlo dajati. Ta časopis se bo imenoval Ljubljančan, ker bo njegov namen slasti v Ljubljančanih ogenj domoljubja čedalje bolj vžigati in bo imel dva posebna značaja. Pervič bo ravno zavolj svojiga namena večidel v Ljubljanskim narečju pisan in drugič bo šaljiviga in bolj norčevav-niga zapopadka. De je gospod dr. Klun mož zato, ta časopis na noge spraviti, mi ni treba dokazovati, ker so njegove zmožnosti dovelj znane.
24. oktobra.	Derm.
Ljubljana. Te dni je več bataljonov in 9 baterij napovedanih, ki bodo naglama zapored iz Laškiga na Dunaj šli.
Ljubljana. —C.— Gotovo je vsakiga domorodca zlo razveselilo uni teden v vradnem listu „Laibacher Ztg." brati oznanilo c. k. krajnskiga poglavarstva glede prodaje slovenskih šolskih bukev. Do zdaj so učitelji skoz in skoz tožili, de jim ni mogoče, tudi za dnarje ne slovenskih šolskih bukev dobili. De so bile tega večidel knigoteržci krivi, ni dvomiti. Zanaprej pa se zamore vsak, ki takih bukev potrebuje ali naravnost na c. k. krajnsko poglavarstvo ali na tukajšno vodstvo normalnih šol oberniti in za denarje potrebne knige dobiti, Prišel je tedaj čas, de se bo moralo v ljudskih šolah v domačem jeziku učiti. Navadni izgovor mlačnih učenikov: „Kako bom y slovenskem jeziku učil, ker nimamo slovenskih bukev", se je toraj popolnama v dim razkadil. C. k. deželno poglavarstvo ponuja posebno šolskim ogledam in učiteljem teržaške šolske bukve, in to je saj gotovo znaminje, de vlada želi, de hoče, de se v ljudskih šolah v domačem jeziku mladost podučuje. Visoka vlada je tedaj — slava ji! — v tej zadevi svoje storila; na-djamo se, de bodo vsi šolski ogledi in učitelji
to veliko dobroto hvaležno spoznali s tem, de si bodo prizadevali storiti, kar od njih narodni blagor in vlada tirjata. — Kar bukve vtiče so bile večidel že v letu 1846 po prizadevanju žlahtniga grofa Stadiona natisnjene in koj na njegovo povelje na Primorskem in Istrijanskem v ljudske šole vpeljane. De še vsim potrebam ne zadoste, ne moremo tajiti, vendar pa je jasno, de bodo desetkrat več koristile, kakor so dozdajne. Le po celem Slovenskem naj se brez odloga v šole vpeljejo To bo šole neizrečeno povzdignilo.
Ljubljana. Ravno zvemo, de je gospod Melcer za skriptorja v ljubljanski bukvarnici zvoljen.
Terst. C. k. vojaško brodovje v Terstuje dobilo povelje naglo odriniti, kam de gre, to se ne ve.
Austrijanska. Učitelji, ki bodo zanaprej na gimnaziih postavljeni, bodo, naj so duhovni ali ne, enako plačilo vlekli.
*	Na Dunaju se je z dovoljenjem cesarja loterija vstanovila, ktere čisti dohodki se bodo dajali v zaklade Radeckiga, Weldna, Jelačiča Haynau-a in Latour-a. Društvo, ki je loterijo napravilo, sklene svoje postave z sledečimi be sedami:
Vimenu zvestih, ki so za cesarja in domovino, za pravico in postavni red v bitvi stali, ki zamorejo venec zmage samo krog zdrobljenih udov poviti, stopi to povabilo zaupno pred prestole, kterih podslava je zvestoba, se oberne naljudstva, ki žele, de se naj svetejše blago narodov varje, na armade vsih deržav, ki hrabrost pod vsako zastavo poštujejo, na domače županije, v kterih se bo ranjenim si-novam pomagalo, na vse domoljube, ki rešitelje domovine blagrujejo, na vse čulljive serca, ki spoznajo, de je delo sprave, rane celiti, bolečine hladiti, nesrečne tolažiti, de se bosta po bitvi prijatelj in sovražnik, cesarski vojak in honved bratovsko roko v spravo podala.
#	Ministerstvo kmetijstva je načert storilo za začasne poljske postave. Obstoji iz treh razdelkov. Pervi razdelk govori od prestopkov zoper poljsko posestvo; drugi razdelk za-popade ravnanje zoper prestopnike in tretji odloči vravnavo in postavljanje poljskih čuvajev.
Horvaška. „Jug. nov." pišejo : Pravdoslovna akademia v Zagrebu sejeodperla, in tudiaka-demiški gimnazij. Na akademii še ni mnogo po-slušavcov. Na gimnaziu je krog 300 djakov, tedaj mnogo več od lani. Z radostjo vidimo med njimi tudi več slovenskih mladenčev iz Štajarskiga in Krajnskiga. — Letos se je tudi začel nemški jezik in nemško slovstvo učiti, in sicer po dve uri na teden.
Serbska. Iz Zemuna se piše v „Siidl. Ztg." „Soldatenfreund" je zgubo ljudi v madjarski vojski naznanil in povedal, de je skoz meč in bolezni 150-200,000 ljudi konec vzelo. Mi menimo, de je to število premajhno, ker seje pri nas Serbih pri popisovanju šledeča zguba pokazala:
V pelrovaradinskem polku . 10,000 duš „ nemško-banaškem „ .11,000 „ serbsko-banaškem „ . 12,000 „
„ čajkiškem „ mestu Kikindi
n »
7,000 „ 3,000 „
Skupej . 43,000 duš Ako se k temu še romanski polki prištejejo in zguba v Bački, ker je bilo naj hujše, in v Banatu, kjer so se narodi tako rekoč preselo-vali, ne bomo preveč rekli, ako zgubo Serbov na 100,000 postavimo.
* Iz serbske meje se piše: Popisovanje v Veliki Kikindi je pokazalo veliko zgubo prebivavcov na Ogerskem v zadnih dveh letih. To mesto, ki je 1848. leta 18,000 prebivavcov
imelo, jih ima zdaj 14,850 in sicer: 10,825 Serbov, 82 Horvatov, 440 Slovakov, 100
Bulgarov, 1 Poljca, 1737 Nemcov, 442 Romanov, 1151 Madjarov, 72 Ciganov.
Galicia. Na gimnaziih v Bohnii, Tarnovu in Rzeszovru je poljski jezik za podučniga vradno naznanjen, vendar se bo zgodovina in zemljoznanstvo, kakor tudi latinski in gerški jezik v več razdelkih v nemškem jeziku učil. Poljski in nemški jezik in slovstvo je na teh gimnaziih redni predmet, tudi rusinski jezik se bo učil, kjer se potreba pokaže in ako starši učeneov tirjajo. Na gimnaziu v Premislu ostane nemški podučni jezik. Poljski in rusinski jezik nista redna predmeta. V gimnaziih, ki v izhodnih krajih Galicie leže, ostane nemški podučni jezik, in rusinski se bo takrat vpeljal, ko bo dovelj učenikov in šolskih bukev. Rusinski in nemški jezik sta povsod redna predmeta, poljski jezik ni redni predmet. Lvovski dominikanski gimnazij stori izjemo. Nemški jezik je podučni in rusinski in poljski sta neredna predmeta.
Tuje dežele.
liosna. Relgraške novine naznanjo, de je v Bosni vse mirno, v Hercegovini pa še staro stiskanje in stare postave vladajo; od novih še ni ne sluha ne duha.
*	V „Osservatore Dalm." se iz bozniške meje sledeče piše: Novice iz Knina naznanijo, de je v Krajni vse mirno. Vstajniki se nikjer več ne zbirajo, poljskih in madjarskih vskokov se tudi že le malo vidi. Krajnci so zavolj tega vstali, de bi se vojašinji in novimu davku odtegnili. Zdaj pa so z obojo napravo zadovoljni. Razun tega se je iz noviga v Rosni žitni davek vpeljal. Pripoveduje se, de so Kediču zavdali.
*	Iz Groba se piše 11. oktobra: Omer paša, od kteriga so menili, kakor je sam rekel, de bo z svojo armado v Stari Majdan prišel, se je naglama namenil v Pr/dvoru ostati. Toraj je poslal muselima Mira Alai Rega s posebnim pooblastenjem v Krajno, de naj tam poprave v djanje vpelje; Turki ga pa niso hotli poslušati, in on se je moral v Pridor nazaj verniti brez de bi bil kaj opravil; Seraskier je toraj naglo z svojo armado tabor zapustil, je malo vojakov v Banjaluki pustil in se naglo v Sarajevo napotil. Pripoveduje se, de je na vstajnike zadel in jih razpodil, de pa z stre-Ijaštvam ne more naprej, in de njegovi vojaki zlo mrejo; zavolj tega Turki upajo, de se bodo zamogli omenjenim prenaredbain kmalo spet z veči srečo upreli.
*	V „Agramer Ztg." se piše iz Bosne, de je 300 v vojaštvo vzetih mladenčev pevajočih ilirske pesmi v Sarajevo prišlo, kterim je Omer paša nasproti šel z vsimi generali in muziko.
Albaneze, ki so po deželi službo žander-merije opravljali, kterih je bilo okolj 600, je Omer paša domu spustil, in spahije namesto njih postavil.—Kristjani težko pričakujejo, de se jim bo stanje poboljšalo, ktero je zares zlo žalostno. Res je, de kristjani v nobeni evro-pejski in aziatiški turški deželi toliko ne pre-terpe kakor v Rosni. V Anatolii in Rumelii je dovoljeno kristjanam nektere verske slovesnosti obhajati, kakor merliče očitno pokopavati in pred njimi križe nositi, tudi duhoven sme merliča na pokopališe spremiti; dovoljeno jim je tudi cerkve zidati, kar pa v Rosni ne terpe. Prišla sta zadnič dva frančiškana v Sarajevo, de bi pravice zadobila, ktere jim je vlada dovolila. Ko sta fermane pokazala , se defterdar Effendi ni sramoval, fermanna tla vreči z besedami : „To je prestaro in ne velja nič več." Ljudje so še dovelj zdravi.
*	Gazzeti di Zara" se 12. Oktobra iz Livna piše: Počeli Bosni, Hercegovini in Krajni vre. Nektere dni že Omer paša med nami prebiva
't armado; popisovanje se bo pričelo — to bo strašen dan, ker vsi Turki so se namenili, se
z oboroženo roko temu ustaviti; mnogo kervi se bo prelilo.
v Ruska. Ruski car je knezu Paskieviču mar-šalno žeslo z diamantnim napisam podaril in ga sam pozdravil na dan, ko je obhajal svoj 50 letni god, kar je v carjevi službi.
Nemška. Na Nemškem je mnogo noviga. Govori se, de se bodo Schlesvvig-holsteinci z Danci za nekaj časa pomirili, pripovedujejo tudi, de bo skorej angleška in ruska vlada Scliles-wig-holsteince k miru prisilila. V Hesen-Iva-slu se je več važniga te dni zgodilo. Pruska vlada se vedno avstrijanski politiki ustavlja. Pravijo, de se je zato avstrijanski cesar v Varšavo kruskimu caru podal, de se bodo tam pogovarjali in sklenili, kaj naj se z nemškimi homatijami stori. Prusija armado zbira priEr-furtu, bavarska vlada je tudi vse vojake, ktere je pred enimtednam iz službe spustila, nana-glama skupej poklicala, armada se zbira na severni in severozahodni strani, ki bo obstala iz 20 bataljonov pešcov, 19 švadronov konj-kovin iz 6 batrij pod poveljstvam kneza Thurn-a.
*	Iz Bregenca je bil od zbora vladarjev berzotek na volitniga kneza Hessen-Kasla poslan, mu predloge zbora predložiti. Govori se, de so mu svetvali Hassenpflugu slovo dati, ker je boljši eno osebo žertvovati, kakor se v hujši dogodbe zaplesti.
*	„Miinchner Ztg." prinese 18. oktobra zoper Prusijo sledeče važne besede: Govor pruskih časopisov dovolj priča, de v Berolinu čutijo, de je čas pretekel, de bi se z lepo priliznjeno besedo še kaj dalo opraviti. Zares dovolj je bilo besedi, skušnje čas je prišel, in mora se pokazati, ako pravica in posvečene pogodbe na Nemškem še kaj veljajo, ali ako je edini prederzni samoglavnosti dano, osodo Nemčije razsojevati in jo sebičnim namenam v sužnost dati. Doba je prišla, ktere geslo je: Ali — ali. Razsoditi se mora, ako ima biti le eden v celi Nemčii gospodar, z drugimi besedami, ako bo Prusija tudi v prihodnje še nemška ali Nemčija pruska. Negotovost, govorjenje in pisanje je dovelj dolgo terpelo, zmešnjava je naj visi stopnjo dosegla, zmed se niora brez odloga poravnati. Še je čas, še podavajo zvezi zveste vlade Prusii bratovsko roko v edinost! Pa že je enajsta ura; de bi nje svarivni glas gluhih ušesne opominjal, in de bi dvanajsta ura namesti jasniga poldneva čeme polnočine oznanila. V pruski roki leži zdaj razločba, ker sklep, kteriga bo storila, bo razsodil, kako bode vadlo padlo. Zamore vbogati glas pravice, pa tudi glas prevzetnosti in se oslepiti od pohota svojo deržavo razširiti. Da bi Bog dal, de bi pravo izvolila.
*	Avstrijanski, bavarski in hanoveranski vojaki marširajo v Kassel; Prusija se temu zo-perstavi in tudi z svojo armado tje hiti. Te reči se bodo javolne z lepo poravnale.
*	Iz Hamburga se 20. oktobra v „Reichs-zeitung" piše: Prepričal sim se sčasam, de se bo blagostanje Schlesvvig - Holsteincov popolnama vničilo, ako naglo pomoč ne pride. Po odbitem napadu na Friedriclistadt, pri kterem je 900 Holsteincov in 39 častnikov pobitih in ranjenih bilo, so iz mesta razvaline postale! Kako zamorejo velike deržave to brezkoristno klanje, to grozopolno vojsko mirno gledati, tega ne vem in ne zapopadem. Skoraj vsak dan tirja nove žertve.
Prusija ne neha od nezvestiga ravnanja in pošilja vedno častnike v vojaško ležiše; poslednji imajo listike , na kterih sloji zapisano: „Za eno leto oprosten, de bo v schlesvvig-hol-steinsko službo stopil".
Včeraj je spet 91 Prusov skoz Altono prišlo, vsi iz Lilienkrona in Berolina in so bili do sem brez plačila spremljeni, v Rendsburgu pa vsak 10 tolarjev prejme. Deželno poglavarstvo dobiva svoje povelja iz Berolina in mu
ni marža blagor dežele, ne vidi potreb in rev-šine, ne brezupnosti, nezadovoljstva in bliž-njiga punta, le na svojo čast in na nič druziga ne gleda. To je grozno. Avstrija, Rusija in Anglija bi se bile imele temu upreti. V po-sledni dobi so tudi vojaki prišli iz Hesna in Hanoveranskiga, in zdaj je krog 6000 tujih vojakov v Schlessvvig-holsteinski armadi.
Laška. „Risorgimento" pravi, de bo kardinal Antonelli iz ministerstva stopil in de na njegovo stopnjo kardinal Fornari pride.
Angleška. „Jpurnal des Debats" prinese sledeče o politiki Palmerstona:
Slava, ktero si je Palmerston na Gerškem pridobil, mu ne privoši spanja. Na reki Tajo hoče novo žetvo napraviti. S portugalsko vlado ravna kakor je popred z gerško. Okrog štirih pritožb se pravda suče. Pervi dve ste sami na sebi nebistveni, med tem ko so poslednji dve naše paznosti vredni.
Angleški podložnik Ludovik Casar tirja odškodovanje zavolj zgube med časam nepo-stavne vlade. Dokazov, zavolj kterih odškodovanje tirja, portugalska vlada ne spozna za veljavnih od ene strani, ker so pomanjkljivi in od druge, ker se je tirjavcu škoda od tiste stranke zgodila, ki je vlado pregnala. Ravno to se je v Toskani godilo. Angleška vladaje tirjala svoje podložne odškodovati za zgubo, ki se jim je storila, ko je v Livorni nemir vstal. Znano je, de se je avstrijanski in ruski kabinet takimu tirjanju terdo ustavil. To je toliko bolj važno, ker Angličani večkrat sami k nemiru pripomorejo.
Ravno to se je tudi zgodilo pri četerti pritožbi.
Angleški zdravnik, doktor Kelley se je na otok Madeiro vselil. On pa ni bil le zdravnik temveč tudi priden ud svetopisemske družbe. Treba je vediti, de pogodbe z veliko Britanio Angličanam dopuste po svoji veri na Portugalskem živeti, jih pa zraven tega zavežejo, deželne vere se ne dotaknili. Na to zavezo ni zdravnik Kelley kaj porajtal, ker je v svoji hiši zbore deržal, kterih namen je bil, deželne rojake k odpadu od vere pripravljali. Zastonj je tega moža vlada svarila; bila je poslednjič primorana zakotniga pridgarja iz dežele spraviti. Po preteku dveh let je pa lvolley-u dovolila, se spet nazaj verniti, se ve de s tem pogojem, de je obljubil, se samo z ozdravljanjem pečati. On pa ni bil mož beseda in razkačeno ljudstvo je njegovo hišo razsulo. On sani je pobegnil.
Ivelley toraj tirja odškodovanje in Palmerston podpera njegovo krivično t i rja nje. Kakor Pacifico v Atenu si je tudi Kelley novo po-hišje želel in zatoraj pustil, de so mu staro sterli, ktero mu je lord Palmerston zavaroval.
Po takih junaških činih bo lord Palmerston dovolil, de se mu njegova slika podari in potem bo v parlamentu lep govor sklenil z besedami : „Civis romanus sum".
Amerika. V Rio Janeiri so prebivavci zlo razkačeni na Angličane, ker so v Paranaguo s topovi streljali. Ljudstvo upije: „Smert Angličanam !" Več Angličanov so napadli in za-sramovali.
•-- < '''')'
Razne naznanila.
—	Te dni je prišlo iz Turškiga v Temišvar okrog 40 madjarskih vskokov, ki so se sami pred sodbo postavili. In pričakuje se še družili 80.
—	Od 13. do 20. oktobra sov Pragi le trije za kolero zboleli. Bolnih je bilo za kolero vsih skupej 9. Štirje so se ozdravili, dva sta umerla. Tedaj so še trije bolni ostali.
—	Teržačani so po povodnji poškodvanim Brešianam 5655 gold poslali.
—	Nek pogumen in previden komisar je pet
roparjev, kterih so se ljudje zlo bali, pri Ko-rdnu, kjer so se okrog klatili in silno ropali, vjel in pravici izročil. Perviga je zaperl v neki kerčmi z pomočjo svojiga služabnika, ki gaje v brado ustrelil. Ta mu je povedal, kje de se njegovi štirji tovarši derže. Komisar vzame seboj nekaj oklepnikov in zaznamovano kerčmo obda. Boparji pobegnejo v klet, kamor je zlo ozki vhod peljal in so se namenili do zadniga braniti se. Komisar se pa poda z kerčmarico, ki je dve prižgani luči pred njim nesla, v kerčmo, potegne uro iz žepa, in reče roparjem, de jim 10 minut odloga dovoli, se pomisliti. Ko ta čas preteče morajo orožje odložiti, ako hočejo, de se ozki vhod ne bo z slamo zamašil, ktero bodo zažgali, de se bodo mogli na tako vižo zadušiti ali pa zgoreti. Še preden je 5 minut preteklo, so se roparji podali. Take sreče pa niso imeli z znanim tatani Ferko-am v Kistelku. Zvečer so ga ujeli in ga hotli zjutraj v Szegedin peljati. Zaperli so ga v klet iz opeke zidano. Njegovi čuvaji so vrata zaperli, se prednje vlegli in vsako uro v klet pogledali. Ko pa Ferko ni imel orožja, se je izzul, je z svojimi dolgimi ostrogami več opek iz zida skopal; in ko so prišli čuvaji v klet pogledat, se je v svojo obleko zavil in pred luknjo kakor de bi spal vlegel. Ko so ga hotli na jutro zbuditi, ga ni več v kleti bilo, samo njegovo obleko so našli, ktero je tako skupej zložil, de so čuvaji, ko so bili zadnjikrat v kleti, menili, de je on sam.
—	Njegovo veličanstvo, svitli cesar je 24. oktobra ob 9'/4 na večer srečno v Szegakovo prišel in od tod se naravnost v k. poljsko mejno mesto Maczki podal, ker je 2 uri počil. Prebivavci so ga z živio sprejeli. — Pruski kraljevič Kari seje v Kossel podal, avstrijan-skiga cesarja v imenu pruskiga kralja pozdravit.
—	Iz Tirolskiga so prišli na Dunaj poslanci, ministra kupčije prosit, de bi se na Tirolskem namenjena železnica začela naglo delati.
—	Po verjetnih sporočilih — piše „Neuig-keitsbureau" — zvemo, de se bo cesar iz Varšave vernivši, za nekaj časa na Saksonsko podal in pri tej priložnosti se dalj časa na Češkem mudil.
—	Iz Arada se naznani, de se morajo civilni vradniki z noviga opravičenju podvreči.
—	Ivan Stankovič, bivši narodni polkovnik in generalni tajnik serbske vojvodine, iz ktere je, kakor iz Serbskiga pregnan, prosi zdaj v „serbskih novinah", v kaki vasi službo učitelja dobiti.
—	V Novem Sadu najde 13. oklobra na jutro fantič ruto na ccsti, v kteri je bilo 300 gold. Fantič prileti z najdbo donni in jo bosi materi da z besedami, de naj si obutvo kupi. Ta žena, ktero silna nadloga tare, ker je nje priden mož bolan, de ne more delati, vzame denarje in jih naravnost mestnemu predstojni-štvu nese in ondi izroči. Komaj nekoliko ur preteče, ko pride tisti po denarje, ki jih je zgubil in jih vzame. Ta mož da ubogi ženi, ker jih je Izročila 2 gold. v srebru, ktera fantič domu prinese z prošnjo, de bi mu 5 gro-šev dala, de se bo zamogel enkrat najesti.
—	IzZiskase piše, de je tam posebno huda kolera, skoraj vsak, ki zboli, umerje, in posebno žene in deklice bolezen napaduje, tako dc v eni hiši en dan trije umerjejo.
—	Cesar se bo še le perve dni prihodnjiga mesca iz Varšave vernil. Pravijo, de bo tudi ruski tabor pregledal.
—	Na Piemontežkem se jeza Brešiane, kterim je povodenj veliko škodo napravila do 8. t. m. 165,537 frankov nabralo; ravno v ta namen seje do 12. t. m. pri c. k. dačnivradnii v Milanu 141,000 lir nabralo.
1EI Ui'

Pripovedka od Glasan-Boga.
(Dalje.)
Turki niso pozabili, kakošno sramoto jim je bil kralj Matjaž naklonil, zatorej so tudi vedno naklepe kovali, ga pogubiti in semaševati. Pa kakor velika je njih armada, je vender memo Matjaža le rahla perst, ki se s pervim stiskam razmane. V tem času so priderle na Rusko strašne pošasti s pasjimi glavami, ki so se tedaj tudi pesoglavci imenovale in ki so po svojih potih vse živo podrobile. Ti pesoglavci so imeli dva silna kralja, Zaletel in Preletel po imenu, ki sla z risjo serditostjo kristjane pobijala in nikomur prizanesla. Njih vojska je štela stokrat sto tavžent pesogfavcov, ki je vsakteri desetim kristjanam kos bil. Ni tedaj čuda, de so se jih ti tako bali, de so že o novici, pesoglavci se bližajo, od strahu cepali in merli. Ti pesoglavci so bili s Turki v rodu, ki jih zdaj zavolj tega na pomoč zoper kralja Matjaža pokličejo. Zaletel in Preletel skleneta s celo armado svoje brate podpirati in se tudi brez zamude na Matjaža uzdigneta. Njegovo kraljestvo varuje devet gor in devet rek, ki ga krog in krog obdajajo in obtekajo in devetkrat sto tavžent mož zaslraži te gore in reke. Zaletel in Preletel prestopita gore, se vstopita pri rekah, pa ne moreta dalej. Ladij še nista poznala, mostove jima dereča voda podira in drugač ni mogoče k Matjaževim priti. Te zaderge ju pripravijo, de k Matjažu poročnika pošljeta. Ta praša kralja, kako so njegovi spredniki v to deželo čez reke prišli; če Matjaž skrivnost razodene, si je življenja svest in pcsoglavci ga bodo varovali. Prašajte vojsko mojo, ki je pri rekah, reče kralj , in ta vam bo povedala. Pesoglavci prašajo potem njegovo vojsko in ta si naveže mehurje na vrat in plava lahkama, kakor slamnata bilka. Take kamne , pravi pesoglav-cam, si na vrat navežite in plavali boste kot mi. Hitro si naberajo pesoglavci kamna ob potoku , si ga navežejo in se v valove spuste. Naprej gre Zaletel in njegova vojska, Preletel pa ostane zadej na bregu, pa kamna potegnejo Naletela in njegovo vojsko v valove, tako de pogine in do zadnjiga vtoni. Pesoglavcov, ki so potonili, je toliko bilo, de so reke zajezili, pa to jez porabi Preletel. S suho nogo pride čez dereče potoke, de bi pogin bratov prestrašno maševal. Usta se mu pene; strelni blisk mu žari v očeh in kri mu okoli trepav-nic zasede. Strah in trepet prešine Matjaževe vojšake; pogum jim vpade; noga se nazajpo-mice. Možje, ki niso nikdar bežali, beže zdaj raztreseni pred pesoglavci.
Boj je zgubljen, sovražnik pride! ta glas preleti v malo urah veliko kraljestvo Matjaža. Pobožno ljudstvo se po cerkvah, serčniši moštvo po gorah poskrije; uno moli, to se tabori in oroža, pa vsakdo se boji, na peso-glavce iti. Le Matjaž in 30 junakov z njim nočejo moliti ali se po gorah taboriti. Na vojaških jopah imajo nabarvane mertvaške glave v znamnje, de so se smerti posvetili.
Kralja spremlja kraljica, žarna kot solnce, pa kot tisto solnce, ki ga gost oblak zatemni in pa slavni duhoven, nekdajni rejenček in ljubljenček kralja — Matiček.
Med gorami se sprostira ravno, nezinirno polje, kije zdaj tesen tabor pesoglavcov. Zad na višavi pa stoji silni Preletel in njegovo oko se po Evropi ozira, ki je čez polovico njegova lastnina. Naenkrat zagleda trideset konjikov in vriskaje povzame glas: Glejte, to je ošabni Matjaž, ki pride prah mojih nog lizat. Pa kmalo se prepriča, de ima nar serditeji vrage pred sabo in de ni nikogar, ki bi ga za življenje prosil. Reče tedaj svoji vojski: Napravite samostrine in pokrite prederzneže na dvajset sežnjev visoko s pušicami. Vojska se pripravi, vzame samostrine in strelja s pušicami, de jasni zrak v gosto noč premeni. Pa če ravno pokrije zrak, vender ne pokrije Matjaža in njegovih pajdažev. Pušice pokrijejo le ščite junakov, pa junaki sami stoje terdno kot skala v valovju.
Serčnost navda clo sovražnike s spoštovanjem in čudenjem. Vodja pesoglavcov zapove odjenjati in junake pustiti. Boj poneha in ser-diiost je zavzetje nadomestilo. Pa zdaj jame duhovnik svoje' pušice spušati. Niso imele ostrosti železa, pa imele so ostrost govora;
niso sekale kervavih ran v kožo, pa prederle
so terde serca nejevereov; niso morile; marveč za dobro niertve duše s pravim duhara oživile. Pesoglavci sterme, padejo na kolena, spoznajo Boga in spoznajo Matjaža svojiga kralja in gospoda. Tudi Preletel pade pred kralja in mu vojvodsko palico poda in priseže. Njemu se je Matjaž nar bolj čudil, pa Preletel odgovori: Mojo vojsko je tvoj duhoven ganil, mene pa svitla prikazen, ki jenastrani duhovnika stala in mi z ognjenim mečem žu gala. Pa ne misli, de bi zato moja zvestoba manjši bila. Ukaži in jez grem, migni in jez zate umerjeni. Tebe varovajo vikši oblasti, kterim se mora tudi moj tilnik vkloniti.
Spreobernjenje se o kratkim po celini kraljestvu pozve. Vse vre skupej, de bi jih vidilo; vse se tak močnih prijatlov veseli. Ime duhovna pa, ki je to delo doveršil, gre od ust do ust in le Matjaževa slava je njegovi slavi enaka. Zdelo seje, de se je po njem sam Bog proti pesoglavcam glasil in jih tak čudno premenil. Zatorej se je tudi nekdajni rejenček kralja — Matiček zanaprej le Gla-san-Bog imenoval.
Boj potihne, Turki so pokorni, po deželah mir, po hišah blagostanje kraljuje. Matjaževa hiša pa se veseli poroda sinčika in sedem let zaporedama se poroda veseli, zakaj sedem sinčikov je v sedmih letih nebo Matjaževi hiši podarilo. Sam uči kralj svoje deteta umniga vladanja in hrabriga bitja; in on in kraljica popotovata z njimi od sela do sela, kazavši tu srečo, tam britko nesrečo v nar boljši pod uk. Šli so tudi soparni dan po dobravi. Vročina pritiska, oblak se dvigne, vihar nastane, silna ploha buči bliže in bliže. Dragi, povzame Katrica, stopimo v stran, ni daleč moje do-movje in varno zavetje. Kralj gre z družino v stran, si zavetja in strehe v domu Katrice pri zeleni trati iskat. Še leži trata, pa več ni zelena, ampak s ternjem in koprivami za rašena; še stoji tudi domovje kraljice, pa več ne v podobi krasniga grada, ampak nagestene mole v zrak, ki so prebivališe kač in zelenkastih kušarjev.
To je prekletje Marice; reče kraljica, kise je z mano za te in za svitlo kraljevo krono potegovala; naglo idimo iz te puste samote, boljši je ploha kot prekletje Marice. Pazdajci se vlije dež in moči rumene Iasce detetov, de se iz vsaciga kodra gosti curki cedijo. Matjažu in tudi Katrici se deteta smilijo. Plašne noge stopi družina v leseno bajtico unkraj trate, v domovje bogaboječe, zapušene Marice.
V edini izbi je revna postljica in na postelji leži bolna Marica, mila kot luna, kadar po jemlje in limbar, kadar ovene. Ko zagleda Matjaža, povzdigne rahlo svoj glas in te besede govori kralju: Zapusti to revno bajtico, ker revšino zaničuješ; noša li je več kot pn-božnost in veči cene je lišp trupla kot lišp duše pri tebi. Nebo je tvojo ženitev vidilo in se jezilo. Devet let ležim zavolj tebe že bolna in drugih devet let mi je naloženo, kar je še hujši, med svetam živeti. Potem dam slovo svetu. Pa ne tebe, ne tvoje družine ne bo pri pokopu. Pri pogrebu teh detetov bom jez škropilo nosila in otožne pesmi prepevala.
Molče gresta kralj in kraljica iz izbe. Na pragu že pade pervorojeno dete in se več ne zbudi. Bratci ga plakaje oklenejo in eden za drugim na njegovim vratu v smert zaspe. Prerokovanje Marice je spolnjeno. Matjaž koplje jamice in v vsako jamico eno dete položi; kraljica stoji oterpnjena, kakor živa voda, kadar jo zima v led prekuje; zopet zdrava Marica pa nosi škropilo in škropi z žegnano vodo mertve deteca in otožne pesmi prepeva.
Kraljica Katrica je noč in dan stermela. — V njene usta ni prišel ne kosčik kruha in iz njenih ust ne glas besede. Ko se predrami, oberne svoje černe oči proti nebu in preklinja nebo in zemljo, stvarnika in stvarjene reči. Nebo prosi, de bi ji strelo poslalo; zemljo pa roti, de bi se odperla in jo živo požerla. Nebo je ne sliši, pa sliši jo zemlja. Nje tlak se zatrese, razpoči in do černiga pekla brezdno odpre. V brezdno pa telebi kraljica in černo peklo se veseli, zopet grešnico v svojo oblast dobiti.
Trojna ljubezen Matjaža postane enojna. Ljubil je deteta, ki so mu umerle, ljubil je Katrico, ki mu jo je zemlja požerla in ljubil je svoj narod, k'i ga še ljubi. Noč in dan si v povzdigo njegove veličasti oberne. Slaveni
so bili zares slavni narod, pa žali Bog! le za kratek čas.
Matjaža obhaja če dalje veči otožnost. Samši hodi semtertje, v duhu misli, pa molk na jeziku. Prišel je v tamno hosto. Od ene strani se glasi votlo tolkanje glesca, od druge pa stopinje siviga starčeka. Nevidna moč vleče Matjaža h starčeku. Ta mu poda roko , ga pozdravi in mu reče : Ne bo ti treba žalovati, ako si dveh reči porok. Pervič, je li serčno tvoje serce?
„Ni mi potreba serčnimu biti. Se prikažem in sovražnik bega, kakor bi ga burja odnesla".
Dobro, pravi starček, ako si tudi porok mol-čečosti Katrice, ti bo Katrica zopet dana.
„Sim", odgovori Matjaž.
Pojutrišno noč tedej, pravi sivček, ne spa-vaš več sam v samotni izbi. Pojdi dans k hu-dimu gradu. Tu notri sogoslice, ki jih varuje sedem orlov in sedem oroslanov. So varhi odpravljeni, vzami goslice in napoti se proti peklu. Ko tje prideš, te bodo škratje prašali, koliko tvoja godba velja, fleci jim, de si boš plačo sam jemal. Ko odgodeš, si bodeš za plačo Katrico zbral. Pa gorje ji, ako molčati ne zna, preden sedem sežnjev pod zemljo ne prideta. Ona je zgubljena na vek in ti več tlaka zemlje ne najdeš.
Več bi bil hotel še Matjaž slišati, pa starček odide v hosto in več ni ne duha ne sluha po njem. Matjaž se tedaj uzdigne in proti iiudimu gradu napoti. Vrata poslopja so zaklenjene, pa en malilej jih na dvoje prekole. Pred očmi kralja se sprostira velika, prekrasna soba. V sredi sobe je mizica in na nji goslice, od kterih je starec pripovedoval. Sedem orlov jih varuje na levi, sedem oroslanov na desni. Pa ko zveri Matjaža vgledajo, niso več divje, temuč krotke kot gerlice in golobice. Orli mu pihljajo s svojimi perutamihla-diven zrak in oroslani mu perste ližejo, s kterimi jih gladi. On pa vzame goslice, vbere strune in koraka po svojo Katrico proti peklu.
Škratje zapazijo, de se nekdo približuje in radovedni skoz okna pokukajo. Gromovito veselja vstane, zagledali godca, ki jim bo od posvetnih reči prepeval. „Koliko hočeš za godbo", mu vsi z enim glasam upijejo.
Plačo za godbo si bom sam jemal, odgovori kraljevi godec.
(Dalje sledi.)
Slovstvo in umetnost.
#	Na Dunaju pri Geroldu se že dobe od Ana-stazia Griln-a ponemčene slovenske narodne pesmi. Veljajo 1 gold. 48 kr.
#	V deržavni tiskarnici na Dunaju se ravno zdaj tiska serbska pravoslovna terminologija. Češka ježe na svitlo prišla. Deržavljanski zakonik ježe natisnjen v serbskem jeziku. Gosp. dr. Petranovič, ki ga je prestavil, je iz lastne roke cesarja 1000 goid. plačila prejel.
#	Dr. Miklošič bo izdal časopis za „dogo-divšino in jezikoslovje slavensko", 8 pol je že gotovih, vsih skupej bo kakih 20. — Tudi bo ta gospod „stari rokopis supralski" ki je prepisan iz ljubljanske knjižnice, in zapopade slovenske cerkvene stvari, na svitlo dal pod naslovom: „Žitije svjatih" (Življenje svetnikov.) To delo bo precej veliko. Imelo bo kakih 40 pol.
#	Na Dunaju mislijo prostovoljci začeti češke igre igrati. Perva igra bo: Divotvorny klobouk".
#	Znani serbski obrazar Joanovič je pretekle dni sliko slavnega djakovskega škofa Slross-mayerja izdal; tudi bo kmalo sliko pervega serbskega vojvoda Suplikaca izdal.
$ V Zagrebu so spet razpisali darila za naj boljše originalne dramatiške igre, ki se imajo do "konca mesca julija 1851 dogotoviti. Darila so štiri razpisane, namreč za 400 gold. 200 gold. iZO gold. in 100 gold. Predmet mora biti iz zgodovine Jugoslovanov ali kakega drugega slovanskega rodil.
Ni davno kar je prišel 3. zvezek češkega Muzeuma na svitlo, ki zapopade; 1. Ktery jest ne ju starši kostel v Prage od Tomka. 2. Rytiri, vesela igra Aristophanova, prestavil V. Nebeški. 3.-R oz bor vi vin o-vani f i I o s o f i j e. 4. O meteorologij od Šafarika. 5. Kritiky, Zpravy v Muzeumu ino Matici. 6. Nove knjihe a navešti o češkem divadle.