t 215. številka Ljubljana, ? petek 18. septembra 1903. XXXVI. leto. o lihaja vsak dan svačar, isim&i nedelje in praznike, ter vega po posti fmgeai •« mmm n - v»e tatu *6 &, ** pol leta 13 R, aa Četrt leta 6 K 60 h, aa eden mesec 8 K 30 h. Za LJubljano s posiljau *- a 0a đom ea vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, ea eden mesec 8 R Kdor eodi «*n> oo;, vetja aa celo teto 82 K, za pol leta 11 K; aa Četrt leta 5 K 50 h, aa eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje deiele Lo; kom vselej ne prizanašajo, dasi —j Grki iz narodne mržnje do Slovanov radi udinjajo Turkom. Cela M i-cedonija je preplavljena s turškimi vohuni. To so Kurdi in Albanci, ki čakajo oboroženi le na znamen da začnejo splošno klanje. Vsi i tega beži prebivalstvo v gore k vst i-šem, ki pa so le zase preskrbljeni z živežecu. Turške čete stražijo ?#• mline, na ta način je do 60000 ljuii, ki bodo kmalu morali voliti, ali p v ginejo g adu ali pa se izroČe Turkom na milost in nemilost. Ct % turška akcija gre za tem, da iitre i kristjansko prebivalstvo ali z ničem ali pa z gladcm. To je Bolgarija že tudi opetovano naglašala v svojih apelih na velesile, toda na -tela je vedno na gluha ušesa, za > pa ji druzega ne preostaja, kak* r zgrabiti za orožje. Turški vojaški oddelek je priš l v bolgarsko - grško vas Jokarion Ur pozval grško prebivalstvo, naj ostali vas, ker se mora ista kot kompro-mitovana zažgati. Grki so ubogali, i ker so se prepočasi izseljevali, z i-Čeli so Turki na vas streljati ter s) ubili 15 Grkov. — Angleška vlač i je baje sklenila, zahtevati v Car • gradu, naj se napravi konec klanj i v Macedoniji Obenem se odpoš [• angleško brodovje, da potrdi resnobj zahteve. — Bolgarska vlada je zop-t izdala sledečo okrožnico svojim d i* plcmatičnim zastopnikom v inozemstvu: »Bolgarska vlada očita Turči.i, LISTEK. V megli. Novela Leonid Andrejev. (Dalje.) Beseda »ženska« je bila z gorečimi Črkami vžgana v Pavlov spo-miD, bila je to prva beseda, ki je je ital na vsaki strani odprte knjige; 'Judje so govorili običajno tiho, ako )a so govorili o ženski, so izgovarali to besedo glasno, skoro kričaje; a beseda pa je bila Pavlu najbolj Nerazumljiva, fantastična in grozna teseda, katero si je mogel misliti. Z ostrim in nezaupnim pogledom je opazoval vsako žensko in jo motril, kakor da bi se bal, da bi stopila v hišo in jo razstrelila z emi prebivalci v zrak, ali pa učinila kako drugo grozovitost. Ako pa slučajno zazrl lep ženski obrazek, je vzravnal, oživil in njegove oči *o molče glasno govorile in prosile, ta bi se dekle obrnilo in se vzrlo 5*nj. A nobena se ni ozrla in v njegovih prsih je postalo zopet prazno, Uato in mrklo, kakor izumrla hiša, kateri je bolezen umorila vsa ži-reča bitja. »Dolgo — časno,« je zazdehal Pavel zategneno in se obrnil od okna. V obednici se je že dlje časa slišala glasna govorica in ropotali so krožniki. Potem je utihnilo vse in zadonel je prikupljiv glas Sergeja Andrejiča, Pavlovega očeta, polno-doneč, dobrodušen bas. Pri prvih, polnih in prijetnih zvokih tega glasu se je vsakdo moral domisliti dobrih smodk, duhovitih knjig in čistega perila. Sedaj pa je zvenelo v njem nekaj votlega in osornega, kakor da bi uplivala umazanormena, dolgočasna megla tudi na grlo Sergeja Andrejiča. »Naš gospodek blagovoli še torej lenariti.« Materinega odgovora Pavel ni razumel. »Seveda se tudi ni potrudil, da bi šel po šoli v cerkev « Odgovor zopet ni bil razumljiv. »No, kajpak, tako zastarel običaj ni . . .« Konec tega stavka Pavel ni mogel slišati, ker se je oče obrnil. Vsekakor je bilo nekaj smešnega, zakaj Lilija se je zvonko nasmejala. Kadarkoli je imel oče proti Pavlu kako tajno nejevoljo, vselej ga je karal, da vstaja po praznikih prepozno in da ne hodi v cerkev, dasi je bil sam napram verskim vprašanjem docela ravnodušen in ni bil že skoro dvajset let, to je izza časa svoje ženitve v cerkvi. Toda z letos njim poletjem, odkar so bivali na letovišču na kmetih, je fcil oče neka mo mrzel proti Pavlu in le-ta je bil uverjen, da navdaja očeta nek dvom o njegovi osebi »Naj le,« si je mislil Pavel. Vzel je v roko zvezek in se naslonil na mizo, kakor da bi čital. Navzlic temu pa so bile njegove cči pozorno in sovražno uprte v obednico, kakor da bi pričakoval napada iz zasede. »Naj se pokliče Pavel,« je za-ukazal Sergej Andrejič. »Pavel, Pavelušala je zaklicala mati. Pavel se je dvignil in je vsekakor občutil velike bolečine, zakaj nagnil se je naprej, na obrazu so se pojavile bolestne poteze in roke so se krčevito prijemale telesa. Počasi ee je vzklonil, stisnil zobe in si s tresočimi rokami popravil svojo suknjo. Njegov obraz je postal bled in je izgubil liki pri slepcu vso iz-razovitost. Z energičnim korakom je vstopil v obednico, toda na njegovi hoji se je še poznalo, da je pravkar še pretrpel hude bolečine. »Kaj pa si delal ? je vprašal Sergej Andrejič kratko. On ni imel navade, da bi koga dopoldne pozdravil. »Čital sem,« je odvrnil Pavel takisto na kratko. »Katero knjigo?« »Bukleja!« »Tako, torej Bukleja,« je rekel Sergej Andrejič grozeče in motril sina skozi naočnike. »Kaj pa je,« je odvrnil Pavel odločno in izzivajoče ter pogledal neustrašeno očetu v oči. Sergej Andrejič pa je molčal in kratko rekel: »Ah, nič!« Sedaj je posegla v razgovor tudi Lilečka, kateri so je smilil brat. »Pavelja, ali b:š danes zvečer ostal doma?« Pavel je molčal. »Kdor na stavljeno vprašanje ne odgovori, se smatra kot navaden tepec, kako je vaše mnenje, Pavel Sergejevič?« je vprašal GČe zlovoljno. »Pusti ga vendar, Sergej Andrejič,« se jo oglasila mati. »Jej raje, drugače bode jed mrzla. Grozno vreme to, treba bi že bilo prižgati luč. Ne vem, ako se bom mogla peljati na sprehod.« »Da,« je odgovoril sedaj Pavel na Liliječkino vprašanje ter rekel: »Ne morem več trpeti te melanholije, ta »svetovna bola mi je d i-sadna; pravi mladenič mora biti vesol in vsikdar dobre volje« »Vselej pa se vendar ne more biti zidane volje«, je odvrnila Lili)*, ki je bila zmiraj vesela. J iz ne zahtevam, da bi morali ljudje biti pa sili veseli. Zakaj pa ne ješ? — Tebe sem mislila, Pavel.« »Nečem.« »Zakaj nečeš?« »Meni ne diši.« »Kje pa si bil sinoči, ali si zopet pohajkoval?« »Bil sem doma.« »Tako, tako, doma?« »Kje pa bi naj bil?« je vprašal Pavel predrzno. Sergej Andrejič je odvrnil: »Kako bi naj jaz poznal vse kraje,« — bo-sedo »kraje« je posebno povdarjal, — katere izvoli Pavel Sergejevič po-sečati. Pavel Sergejevič je že vend r dorasel mož. Pavel Sergejevič bo ?e skoro že dobil brke. Pavel Sergej-vič že morda celo pije vodko.« Sergej Andrejič je pazno motril Pavlov obraz in si mislil: Ti obročki pod očmi, ali je morda res, da s 3 vlači z ženskami... ta dečak. (Dalje prik.) d\ deluje na uničenje bolgarskega prebivalstva v evropskih pokrajinah, da bi svojo armado čim hitreje zbrala ra bolgarski meji. To opravičuje mnenje, da namerava turška vlada, v primernem trenutku začeti vojno akcijo proti kneževini. Položaj je tak, da lahko pride končno do oboroženega spopada med Turško in B dgarsko, ako ne bodo velesile pri-V ročile Turčiji pamet in zmernost. B jlgarska vlada ima dolžnost, apelirati na pravičnost in humaniteto velesil, da reši bolgarsko prebival etvo popolnega pogma ter da prisili Turčijo, da preneha z mobiliziranjem. Ta korak je dokaz za lojalno mišljenje bolgarske vlade. Ako p\ Bolgarija ne dobi zagotovila, ki hi jo rešilo strahu, bo primorana, ukreniti potrebna sredstva, da bo pripravljena za vsako eventualiteto t* r zavarovana pred vsakim presenečenjem « — Z druge strani pa si prizadeva Turčija, črniti velesilam Bolgare kot krivce Zopet je namreč obvest la avstro ogrsko in rusko poslaništvo, da je v bolgarskih vaseh Timurdži in Vebeklise zbranih cgromno vstašev, da prekoračijo bolgarsko mejo. Tudi nameravajo vstaši razstreliti turško trdnjavo Tamriš z dinamitom ter zažgati vas. Od kot neki to Turki tako dobro vedo, pa vendar ne preprečijo. V srbskih ofi-cioznih krogih smatrajo, da je vojna rned Turčijo in B >lgarijo neizogibna. ♦? srbsko turške meje prihajajo obupna poročila. Vsak dan lahko trčita sovražni sili skupaj. Italija in balkansko vprašanje. Minister zunanjih zadev in mornarice Morin je imel te dni razgovor z ministrskim predsednikom Zanardel-lijem o evropski intervenciji na Balkanu. Poprej je imel konference s francoskim in angleškim poslanikom. Po razgovoru je Morin takoj izdal naredbe za priprave za italijansko posredovanje v Orijentu. Italija pa ima pri tem v prvi vrsti pred očmi Tripolis ter je Turčiji predlagala, naj ji prepusti začasno zasedauje Tripolisa, da bo mogla Tarčija svoje garnizije od tam premestiti v evropske okraje. Sedaj je zopet Italija namignila Turčiji, da bodo italijanske Čete z istim dnem, ko bi ruska sli avstro - ogrska vojska prekoračila loejo, se izkrcale v Tripolisu. Morin je nadalje odredil vse potrebno, da se sestavi ekspedicija, ter je v ta namen pripravljenih v Neapolju 82 parnikov za prevoz vojaštva. Bataljoni so za ekspedicijo že izbrani. Glede Macedo-nije se bo Italija pridružila postopanju ostalih velesil. Vendar pa je v Italiji kaj živahna agitacija za Macedonce. V Milanu je poseben odbor „Pro Armenia in Macedonia", ki je ravnokar razposlal po celi Italiji oklic, ki pravi: „V Macedoniji se bije nečloveški boj. Na obeh straneh je morenje zistem. Turki gromijo s topovi, Macedonci odgovarjajo z dinamitom. Dočim so kristjani v Macedoniji izročeni ognju in meču Turkov, grozi oživljeni turški fanatizem tudi Armencem z enako usodo. V imenu tlačenega človeštva se je sestavil v Milanu prvi italijanski odbor za Armenijo in Macedonijo, ki Šteje 4000 meščanov vseh političnih strank. Odbor izreka sledeče želje: Civilizirana Evropa naj zahteva, da bo turška vlada spoštovala človeške zakone in mednarodne pogodbe. Avtonomna uprava naj pomiri obupne elemente raznih narodnosti ter naj utihne versko in plemsko sovraštvo. Politika italijanske vlade naj z vspehom poseže v evropski koncert. Politične vesti. — Državni zbor ima za predstoječe zasedanje edino dnevno točko: Poročila o došlih vlogah. Nemški poslaniški krogi nameravajo rekrutno predlogo rešiti nujnim potom, da se bodo pravočasno odpustili tretjeietniki. — Mobilizacija avstrijskega voja? Časopisi poročajo, da si pri 11. voju v Lvovu kupičijo nenavadno veliko živil ter se sklepajo obsežni kontrakti z mlinarji. Poveljnik tega voja je fliem. F i e d-1 e r, ki pozna posebno dobro evropsko Turčijo in Balkan, ker je bil polkovni poveljnik v Bosni. — Avstrija na razstavi v S t. L o u i s u. Avstrijska vlada je končno sklenila, da priredi v St. Louisu ofioialno avstrijsko razstavo reprezentativnega značaja v lastnem vladnem paviljonu. — Volitve v srbsko skupščino se začnejo jutri. Zmerni ra-dikalci so se združili s samostojnimi radikalci, ter je gotovo, da bodo ra-dikalci dosegli znatno večino. — Srbski uradni list prinaša ukaz, da sme prvi kraljev ad-jutant ostati najdalje tri leta v službi, ostali adjutantje in ordonančni častniki pa smejo ostati na svojem mastu le eno leto. — Podpolkovnik Pero Mišić, proti kateremu se najbolj obračajo nezadovoljni častniki, je imenovan profesorjem na vojaški akademiji. — Grki za Turke. 200 mladih Grkov se je oglasilo prostovoljno proti vstašem. Sultan jih je takoj sprejel. — Švica odpove Italiji še ta teden trgovinsko pogodbo. — Med Židi in ruskimi kmeti je prišlo v Homelu do hudih pretepov. Zidje so na policijo streljali ter nekega kmeta zaklali. Bati se je, da se bodo nemiri ponovili. — Kriza na Angleškem. Kabinet se baje gotovo preustroji, ker je baje Chamberlain ie podal demisijo, pa tudi finančni minister Ritohie in državni tajnik za Indijo lord Hamilton baje odstopita. Kaj bode? Te dni se pričenja zopet pouk na vseh ljudskih šolah in učiteljstvo začne vršiti svojo službo. Na prvi pogled zdi se učiteljska služba mnogim ljudem lahka, in učiteljski kruh sladek. Kdor pa hoče le nekoliko resno premisliti, mora spoznati, da ima učitelj težko nalogo. Kdor se je le kaj malega ukvarjal s kakršnimkoli poučevaujem, ta lahko ve, da ni tako lahka stvar poučevanje. Ljudski učitelji pa imajo poleg tega še otežkočeno svoje delo s tem, da poučujejo mladino, ki ima vse polno slabih napak, ki otežujejo učenje. Učitelj se ima boriti z lenobo, lahko-mišljenostjo, nagajivostjo itd. Vse te in še druge lastnosti so pravi bič, ki tepe učitelje. In poučevanje samo. Vsak dan govoriti po več ur in to pogosto ponavljati ene in iste stvari, to oslabi pljuča in vsa prsa razjeda, kakor glodajoč Črv. Poleg tega dihati v sebe slab, pokvarjen zrak, ki kakor mora lega na prsi in s svinčeno težo tišči v glavo. To vse ima učitelj v šoli. Doma ga Čaka popravljanje zvezkov, priprava za pouk in studiranje strokovnih knjig. Za vse to delo čaka ga odgovornost pri roditeljih in raznih predstojnikih. In če ni pri kakem otroku uspeha brez učiteljeve krivde, čuje ostre in brezobzirne besede od strani njihovih roditeljev. Vse to velja za učitelja, ki je je samec. Trop drugih skrbi pa nosi učitelj, ki ima lepoštevilno družinico. Tu včasih ni na jasnem, ali naj ima večje skrbi za družino v šoli ali za svojo privatno družino. Obe mu črpate telesne in duševne moči, katerih nadomestiti vsled svojih skromnih razmer ne more. Kako plačilo pa vživa učitelj za vse to ? Ali naj povemo s številkami, da učitelj s štirimi otroci, ženo in sam seboj dobiva na mesec plače celih 42 gld., katere mora porabiti za živež, obleko in druge življeuske potrebe, poleg tega pa še kupovati knjige, časopise, brez katerih ne more biti. Oj, to učiteljsko življenje, to je neke vrste umetnost, katere pa ne razume vsak človek! Zato nevoljno godrnjajo nekateri ljudje, če se jim omeni, da bi bilo potrebno boljše plačati učitelje. Ne gre jim do razuma vsa stvar. To je nekaj nerazumljivega, učiteljem plače izbolj Sati. Toda dati par milijonov za nove kanone, za puške, to se pač lahko zgodi. Vsaj bodo ti kanoni in puške nedolžne žrtve uničevali, učitelji pa le mladino izobražujejo, vzgo-jujejo k lepemu in dobremu. Kanoni vrše pač lepšo misijo! In če se pošlje tja v Rim Petrov novčič, par tisočev na leto, to je pač potrebnejše, ker nihče nima kaj haska od tega. Ta denar zloži navadno kmet, ki hoče imeti izšolane otroke, katere mora izučiti učitelj, za katerega se zdi kmetu vsaka žrtev prevelika. Kako Čudno se sliši in bere po časopisih: Novo šolo bodo zidali tam in tam. Druga notica : Učiteljev manjka. Vprašati se je pri tem, Čemu se zidajo šole, če ni dobiti učiteljev? Ali naj se morda preneha z zidanjem šol zaradi nedostatka učiteljev? Tega nikar! Šole naj se zidajo, preskrbi naj se pa, da se prav kmalu spremeni mizerija pri učiteljstvu! Denar, ki bode porabljen za povišauje plač, ne bode Šel tako v izgubo kakor za kanone, puške, pikelbaube, Petrov novčič, za zamorčke v Afriki in tako še celo vrsto drugih izgub. In če ima 22. t. m. zborujoči deželni zbor kranjski kaj vpogleda v prihodnjost naroda, naj nikar ne bagatelizira učiteljskih plač. Splošna volilna pravica nima nobenega pomena brez izobrazbe. Kje se že izobražuje? In kdo izobražuje? Volilna pravica sama gotovo ne. Vse učiteljstvo kranjsko pričakuje, ali mu prinese to zasedanje deželnega zbora v novo blagoslovljenem deželnem dvorcu tudi blagoslov za dostojno povišanje plaće! H. Dnevne vesti. V Liubijam. 18 septembra. — Osebna vest. Distriktni zdravnik g. dr. JoBip Malerič iz Mokronoga je n t svojo prošnjo premeščen v Črnomelj. — Suklje v Beli Krajini. Suklje je bil dolgo let poslanec B •;<>-krajine, a v vseh teh letih ni storil ne enega resnega koraka, da bi bil Belokrajini pomag*l do toli potrebne železnice. Sedaj, ko se je povrnil v javno življenje, straši zopet s to že leznico in sedaj naznanjajo duhovniki po cerkvah, da priredi Suklje v nedeljo, dne 20. t. m., na Krvavjem vrhu shod, na katerem bo razpravljal o belokranjski železnici. Ubogi Pfeifer! Se je poslanec, a že so poslali med njegove volilce — njegovega naslednika! Sicer pa nas Šukljevo manevriranje z belokranjsko železnico živo spominja na nekega francoskega poslanca, ki si je pomagal na poloben način. C-hh dvajset let je obljubovalv olilcem železnico, pa seveda nikdar niti prsta ni ganil zanjo. Ko je bila med vo-lilci nevolja že velika in so se bližale nove volitve, je poslanca začt-lo skrbeti, kaj d* bo z mandatom. Ii nakrat je začel v !i-tih pisati gostobe sedne članke o tej žele/nici m ne kega dne se je začelo z odnupava-njem zemljišč Kmet|e so bili veseli, silno veseli, in ko so bile razpisane volitve, so z navdušenjem zopet volili svojega dosedanjega poslanca Ko pa je ta imel mand-tt, se, je nehalo odkupovanje zemljišč ponehali so lepi članki v časnikih in mož se svojih volilcev zopet ni spomnil do novih volitev. To pot pa so bili kmetje pametnejši in dasi je mož zopet poskusil s svojimi starimi ma nevri, ga vendar niao več volili. Tudi Suklje je skoro dvajset let imel Belokranjce za norca. Ali mu pojdejo d r u sr i č na led? — Slovenski pravopis. V »Popotniku« č'tamo naslednji nasvet: »Vihar po veliki »l«-ovski vojski je potihnil, a kdo je konečno zmagal, je še širšemu občinstvu neznano. Ravnotako je pravopisno stališče ljudskošolskega in sred njošols kega učiteljstva prav težavno, ker ne ve, kam bi krenilo; ali na stran Leveč Strekelj-Škrabec, ali na stran I: -;. Ilešič-PeruSek. Kdo ima prav? S,^ trdita obe stranki, da je njih mn) nje pravo, ali končnega cilja vendi ne vemo, po katerem namreč naj uravna v šolah pouk. In ravno ozirom na to, je naša želja ta, bilo še najbolje, da skliče u< enketo kranjski deŽelniodb kajti le-ta bi moral dati slednjič t nekaj odškodnine dotičnim udelt/-, c-m za njih trud. In deželni odb bi bil najbolj poklican v to svr storiti potrebni korak, ker je -našem mnenu — deželni odbor vei dar nekak vrhovni protektor slove skega kulturnega razvoja. Na. »Zavezi« pa pokladamo pra toplo na srce, da naj pričn vplivati v tem smislu na de odbor kranjske vojvodine.« — Iz redne seje deieln šolskega sveta kranjskeg Nadučiteljem so imenovani u<* Matevž Jug iz Cola za šolo Oblaku; Lovro Perko iz Zgori Logatca za šolo v Poljanah v kra skem okraju; Ivan Pirnat iz Da brepolj za šolo v Banjaloki; Fra Stefančič iz Ribnice za Vel t Lašče; Fran Stoječ z Vrhnike zj tamosnjo šolo in Fran Setina Črnomlja tudi za tamosnjo šolo -Definitivnim učiteljem, ozironii uii teljicam so imenovani: Fran Kel za Ribiicn; Leopold Morelas Mt-tlifco; Ivan Vozel za Trebnj Leopoldina B u k o w i t z za K pnvnik; Ana Fabjan za Drag Marija Janša za D )vje; Rosa J« lene za sv. Peter na Kr^su; Gabr jela Jereb za Cermošnice; Juh Jonke za deško šolo v Kof Amalija Oblak za Trebelno; bina Praprotnik za CraOflatlj Ivana Prešern za Slavino; M* rija Tome za sv. Križ. — Prtn ščeni so nadučitelji: Viljem bauer iz Šmarjete v Šmihel pr N vem mestu; Karol Javoršek Kosane kot učitelj na nemško m deško šolo v Ljubljani; Mihael Ki baj iz Hotederšice v Begunje ] Cirknici; Srečko Nagu iz Vač Orehovice v novomeškem okraju; J kob Pretnar iz Radeč kot učit na I. mestno deško ljudsko šolo Ljubljani in Anton SoncizPresk v Železnike; — učitelji: Ivan Že iz Starega trga pri Črnomlju tesko in Mihael Pok luk ar tiča k sv. Jakobu ob Savi; — učit Ijice: Marija Benedek iz Rivtn Planino pri Logatcu; Ljudmil k o v i c iz Postojne v Ubeljsko; Ivan Opatov praporščak. Zgodovinska povest. — Spisal F. R. V. V zatiškem samostanu je zavla dalo veliko veselje. Celjski grof je bil sporočil opatu, da so ga pri vi-žitaterju, opatu Angelusu iz Reina, tožili različni velikaši, da pa sta ve-zitatorju in pa vojvodi Viljemu pisala tudi dva zatiska meniha, vsled česar pride opat Angelus v kratkem v Za tičino, da izvrši tam uradno vizitacijo. To poročilo ni bilo veselo, kajti opat si vizitacije nikakor ni želel, a zadovoljen je bil že, da se vsaj ni sklical kapitelj, nego da se prej vrši vizitacija. Za to se je imel zahvaliti vojvodinji Viridi in celjskemu grofu Hermanu. Opatova prva skrb je sedaj bila, da si pridobi med samostanci in med samostanskimi kmeti nekaj prijaznosti. V ta namen je postopal jako zvijačno in premeteno. Razglasil je, da bode v nedeljo oznanjeno nekaj prav posebnega, vsled česar so kmetje od vseh strani liiteli v cerkev. In res je dal opat oznaniti nekaj posebnega. Dal je razglasiti, da je papež Bonifacij IX., iz posebne milosti za zatiški samostan in iz posebne milosti za zatiškega opata, dovolil, da se proščenje od dneva Sv. Nikolaja premesti na nedeljo v oktavo Kristovega vnebohoda. To so si kmetje že davno želeli. Do leta 1277. so proščenje vedno obhajali v poletnem času. A kmetje so bili v tistih časih le po imenu kri stijani, v resnici pa pravi pogani. Vpeljali so pri obhajanju proščenja vsakovrstne paganske navade in uganjali na dan te cerkvene slovesnosti največje nemarnosti in razuzdanosti, katerih so se z veliko vnemo udeleževali tudi menihi. Te nemarnosti in razuzdanosti so bile vzrok, da se je proščenje preneslo iz poletnega na zimski čas, s čimur se kmetje niso mogli nikdar sprijazniti. Opat Albertus plem. Lindeck je dobro vedel, da se kmetskemu ljud Htvu močno prikupi, če doseže, da bo proščenje zopet v poletnem času. Zaradi tega se je tudi zavzel za to pri »agentu«, ki ga je imel zatiški samostan v Rimu. Kardinal Krištof de St. Cvriacus je bil neke vrste di-plomatični zastopnik zatiškega samostana pri sv. stolici. Dobival je za to 65 cekinov na leto in seveda rad ustregel vsaki želji zatiškega opata. Izposloval je premestitev proščenja in dosegel, da je bilo rečeno v do tiČni odredbi, da se je to zgodilo iz posebne milosti papeža Bonifacija do zatiškega opata. In ljud)e so res strmeli, da je zatiški opat tako zelo v milosti pri Kristovem nasledniku v R mu, da ni samo dosegel premestitev proščenja, nego da mu je papež pri ti priliki še na tako poseben način izrazil svojo naklonjenost. Opat pa se je na tihem smejal, in ko je bil sam v svojih sobanah, je porogljivo dejal: — To ljudstvo je neumno kakor noč. Stavil bi glavo, da nobeden ne sluti, da je vsa ta stvar veljala samo nekaj cekinov, da je vsa ta papeževa milost kupljena. Odredil je, da se ta dokaz papeževe bUgonaklonjenosti slovesno praznuje. Kmetom je odpustil desetino od ajde, v samostanu pa se je noč in dan popivalo in prepevalo, kakor v kaki gostilni na semanji dan. Po pivali so gostjef popivali menihi, popivali blapci in vojščaki. časih so se pivci kar torkljali in ruvali po samostanskem dvorišču in opat jih je gledal iz okna in se zlobno smejal. — Lej jih, te živine je pri neki taki priliki dejal menihu Mihaelu, ki mu je bil posebno udan. Ko bi pustil, bi zapili ves samostan in Še Najsvetejše. Sam pri sebi se je jezil, da gre samostansko imetje tako v nič, to imetje, katero je smatral za nekako svojo last, to imetje, s katerim je hotel uresničiti svoje snele načrte, svoje visokoleteče misli, a za zdaj je moral molčati in mirno dopuščati, da delajo menihi in hlapci kar hočejo, saj je bila napovedana vizitacija. Ko je dobil naznanilo opata An-gelusa iz Reina, da pride v svrho vizitacije koncem meseci julija v Za-tičmo, je sklical svoje najudanejše pristaše med menihi na posvetovanje in se ž njimi natančno dogovoril, kaj je pripraviti za vizitacijo in kako je skrbeti, da se vizitator odpravi, ne da bi dosegel kaj vspeha, potem pa brez posebnih skrbi pričakoval nevšečni obisk. V samostanu pa je bil človek, ki jez bistrim očesom vse zasledoval, kar se godi in natančno pazil na vsako najnovejšo stvarico. To je bil menih Hugon Alba. V zatiškem samostanu je bil šele malo časa, a bil ves drugačen človek, nego ostali menihi. Predno je prišel v Ziitičino, je bil v samostanu v Cvetlju na Dolenjem Avstrijskem, a odstranili so ga od tam, ker je imel o veri in cerkvi precej dru gačne pojme, kakor drugi menihi, ker je imel nazore, kakor jih je v tistem času v Pragi razvijal in u Jan Hus. V samostanu je imel Hugon A bi samo enega prijatelja, s katerim rad občeval, in to je bil opatov pr* porščak Andrej Rovan. Ta veseli m!i denič se je oklenil temnoglede^a Ha gona z vsem srcem, ker je tuji ntf nih bil ves drugačen, nego ostali M mostanski prebivalci, ker je rad lS ljubeznivo občeval s kmeti, ki boj drugi samostanci zaničevali, ker j< vedno govoril domači jezik in tak odkritosrčno govoril o slabostih nerodnostih v samostanu. Odkar je bilo naznanjeno, di pride vizitator, je bil Hugon Alt" vedno razburjen, prav kakor bi • pripravljal na kaj posebnega. d Rovan, ki sicer ni poznal ljudi in znal gledati v njih duše, je opazil premembo in vprašal Hugona, kaj je provzročilo. — Ne izprašuj me, ljubi mladem je odgovoril Hugon Alba. Pripravi se velika stvar. A povej: si h pripra Ijen zame kaj storiti t slučaju varnosti? — Da, častiti oče, je prepro* odgovoril Andrej Rovan. — Zanašam se nate. Ti si edm1 kojemu verjamem, edini, na katere;' se zanašam. Ne pozabi tvoje obljub" Nagu iz Vač v Orehovioo in Albina S ar k iz Novega mesta na slovensko mestno dekliško šolo v Ljubljani. — Stalno sta bila vpokojena nadučitelja: Josip Maier na III. mestni deški šoli v Ljubljani in Valentin Pin v Predoalju. — Učitelj veronauka na II. državni gimnaziji v Ljubljani dr. GregorPečjakin pravi gimnazijski učitelj v Kranju dr. Josip Debevc sta imenovana profesorjema. — V tej seji se je nadalje sklepalo o do-oolnjenju več učnih mest na ljubljan skem učiteljišču, o prošnji za pol-dnevni pouk v Dragatušu, o obisku šolskih maš po učencih v Ljubljani, o slabem vremenu, o učnem času na ponavljalni šoli v Št. Vidu nad Ljubljano, o ekskurendnem pouku v Pod kraju, o šolskih zamudah v Kočevju in o prošnji prebivalcev v Oklu za všolanje v šolo pri sv. Trojici. Omeni se še, da je deželni šolski svet dovolil, da smejo Uršulinke otvoriti svojo zasebno ljudsko šolo v Mekinah pri Kamniku. — K oddaji lož za slovenske predstave. Dozdanji najemniki lož se opoeorujejo, da bo jim lože samo še do 20. t. m. rezervirane in da se bjdo potem oddale drugim reil-sktantom, kojih se je 1-5-tos zglasilo precejšnjo število. — SSovensko gledališče. Zanimanje za letošnjo sezono je splošno ter se je oglasilo tudi že lepo šievilo novih abonentov na sedeže. Skušnje za dramo vrše se pod vodstvom režiserjev gg. L i e r a in D r a g o t i n o v i ć a že od 1 t. m — Isto tako je pa tudi opera pričela s skušnjami že 15. t. m., vs'ei česar bode mogoče vpritoriti že v prvem mesecu štiri dramske in dve veliki operni noviteti. Prva operna predstava bode v soboto dne 3 oktobra ter se uprizori Verd i je v a velika opera »Othello«. — Za dramo en-gaževal je odbor naknadno tudi se g. Danila in gospo Danilovo. — Učitelji ki ne zna slovenski. Nadučitelj na slovenski /adski soli v Št. I!ju v slovenskih goricah, Fortunat Sadu, ne zna več slovenski. Pri obč. volitvi v Št. [iju je bil Sidu član volilne komisije. Volilci so zahtevali, naj se zakon prebere tudi v slovenskem jeziku. Po dolgem obotavljanju se je vzdignil Sadu in grozno slabo preložil zakon, tako slabo, da je s tem sijajno pokazal, da ne zna več slo-venski. — V Apačah na Koroškem je bil shod podružnice sv. Cirila in Metoda. Govorilo se je o potrebi na rodne zavednosti in o važnosti vzgoje. Tudi znani vikarij Podgorc je na tem shodu govoril, seveda o podlagi »prave vzgoje«, o veri. V kakem duhu je mož moral govoriti, se da sklepati iz njegovega izreka »RajŠ3 vržem svoje otroke v gnojnico, kakor pa jih pošljem v šolo framazonov«. Brez komentara! — Laska šola pri Sv. Ivanu v Trstu, katero je pred kratkim oklenil ustanoviti obč. svet tržaški se ne otvori, ker je namestništvo ustanovitev te šole prepovedalo — na veliko jezo Lahov, ki sedaj seveda obetajo, da se bodo pritoževali na vse mogoče in nemogoče strani. — Slov. akad. fer. društvo Sava" priredi v nedeljo, dne 20. t. m., ob polu 12 uri po mestu obvoz članov in starešin Ob voz se vrši od gostilne »Pri zlatem konjiču« v Wolfovih ulicah, odtod po Prešernovih in Šelenburgovih ulicah čez Kongresni trg. Gosposke ulice, Turjaški trg, Breg, Šentjakobski trg, Stari trg, Meatni trg, Pred škofijo, Vodnikov trg, Jubilejni most, Resljeva cesta, Cesta na kolodvor, Dunajska cesta, šelenburgove ulice, Kongresni trg, v \Vo)fove uhce na zaj Pred obvozom je prijateljski sestanek starešin in članov »Pri bel*m konjičku« v Wolfovih ulicah. Na obvoz in na sestanek, ki se vrši na predvečer v soboto v istem lokalu se najuljudneje vabijo člani in čast gg. starešine. — Iz Krškega se nam piše: Kakor čujemo, nameravajo radeški diletantje v Krškem prirediti gleda liško predstavo in sicer hočejo vpri zonti »Desetega brata«. Pozdravili bi to misel vendar smo nekoliko ne zaupni, ker se je baje zaupnik ra- deških diletantov obrnil na leskov-škega kaplana Verhovca. — „Viničarski tečaji" v Mariboru so namenjeni mladeničem iz Sp. Štajerja, torej Slovencem, a vendar je po volji dež. odbora štajerskega ves pouk samo — nemški. — Roparski napad. Itali janski zidarji v Slovenjem Gradcu V. Picco, G. Picoo in Gr. San d rini so napadli svojega tovariša Elijo Bovca, ga smrtnonevarno ranili ter oropali za 30 K. Dva napadalca so že Vjeli, tretii je pa ušel. — Izgled zavednosti. Piše se nam iz R*)henburga. Pri zadnjih občinskih volitvah dobili so naši Tr-žani tudi g. f*jmoštra v svoj odbor, ker najbrž še naš trg ni bil dosti črn. Klerikalni župan g. Presker, na katerega so Rijhenburžani zlasti duhovniki tako ponosni, naročil je pred nekaj časom tehtnico, katero sicer zelo potrebuje. To tehtnico je naroČil g. župan seveda pri celjskem Raku schu! Ne vemo sicer, je li to splošna navada pri naših klerikalcih, da podpirajo v vsakem oziru našega naj krutejšega sovražnika, ali veleva tako naroden čut našega župana? Da je g. Presker klerikalec in tako tudi ž njim drugi občinski odborniki, o tem ni dvoma, — toda narodna zavest gotovo ne klije v srcih takih odbornikov! Radovedni smo le, bo li to kupčijo odborniki v res niči odobrili, ali je to »kunit« županova? Ako je g. Presker priden od jemalec Rakuschevega blaga, misli gotovo, da mora cela občina iti njegovo pot. Pri naših klerikalcih je pač vse eno, se li trguje z ž di, Nemci ali Turčin', — samo, da doma vse v klerikalni rog trobi. To se vidi jasno sedaj v Rajhenburgu! Ako ne bi imeli Slovenci umetntb in re-elnih železnih trgovin, — bi človek o tem ne črbnil, — toda žalibože, vrhu tega podpira se še jv tako obili meri naš sovražnik, ki bi morda najrajši vse Slovence podavil, kakor mčka miši! Podpira se pa največ od naših klerikalcev, kateri imajo vedno: »Svoji k svojim« na jeziku, pa tega načela sami nikdar ne izvršujejo. Gospodje odborniki! Cemu ste pa v odboru? Ali zato, da predlogom klerikalnega župana samo pr.kimate? No — pa zdaj bode bolje, ker so tudi »gospud« izvoljeni! — — — Požari. V soboto, 12. t. m. je zgorela v Kožarjih pri Ljubljani hiša z gospodarskim poslopjem posestnika Ivana Seliškarja. »Skoda znaša 1000 K. — V torek, 8. t. m. je nekdo zažgal Matiji Intiharju v Kamniku v ljubljanskem okraju čebelnjak, ki je s panji vred do tal pogorel. Iutikar ima škode 270 K. Sumi se, da je ogenj podnetil kočljarski sin Ivan Mikuž; orožništvo ga je prijelo in izročilo sodišču na Vrhniki. — Povodnji. Iz Kranjske gore se nam poroča, da tam ni vihar podrl niti poškodoval nobene hiše. Na Koro-roškem se šele sedaj vidijo vse grozne sledi povodnji. Letošnji pridelki so popolnoma uničeni, pa tudi za več let so njive opustošene, ker so na visoko zasute s kamenjem in peskom. — V Li-zarski dolini 30 našli jdva mrtveca, ki ju je voda prinesla. Še včeraj so videli, kako je nesel ondotni potok kmečko bajto z ljudmi vred. Tudijc prinašala voda šolske klopi in krste ter je voda odnesla šolsko poslopje in pokopališče ali v Ljubnem ali pa v Eisentrattenu. — Tudi v Rožeku je voda strašno gospodarila. V Zilski dolini utrgani mostovi so podrli mostove v Rožeku, Skočidolu i. dr. Vihar je ruval gozde in razkrival strehe. Regulacije hudournikov v Zilski dolini, ki so veljale več milijonov, so se pokazale popolnoma nedostatne. Povsod je voda zazidave podrla in si napravila nove struge. — „Zavod Sv. Nikolaja" v Trstu ima v nedeljo, dne 20. sept. t 1. v lastnih prostorih ul. S^tte fon tane (vhod na novi cesti k vojašnici) svoj občni zbor. Začetek točno ob 4 uri popoludne. Po občnem zboru je veselica — Dvajsetletnica „Češke nstrednf jednote velecipedi« sta it Prahy". Ta „Zveza" praznuje dne 27. septembra 190 3. 1. svojo 201etnico. Na to slavnost je imenovano društvo povabilo tudi tukajšnjo „Zvezo slovenskih kolesarjev" v Ljubljani, ki je svoje člane o tem vabilu obvestila, da javijo svojo udeležbo odboru, kdor bi se hotel navedene slavnosti udeležiti. — Drugi shod nemško-avstrijskih mest se je otvonl vćerai v B-ljaku Priglasilo se je baje do 1000 udeležencev. — Dva italijanska delavca sta ponesrečila med potom iz M*lb«.rjeta v Pontebo. Zdrknila sta s peščenega pobočja ter padla v Belo, kjer sta utonila. — Ponesrečen biciklist. Včeraj popoludne se je peljal trgovski pomočnik Karol Erdlen iz Trbovelj cez prelaz južne železnioe na Viču. Tukaj se mu je snelo sprednje kolo, vsled česar je padel tako nesrečno, da se je na glavi in levem očesu težko poškodoval in so ga morali prepeljati v deželno bolnico — Tatvine. Icdelovalou sodo vice Francetu Jeriču na Poljanski cesti štev. 39 je predvčerajšnjem iz omare nekdo ukradel zlat za 10 K — Tovarnarju za milo gosp Pavlu Seemannu je včeraj ukradel kočar Matija Prebil 10 kg voska in ga hotel prodati svečarju g. Oroslavu D j-lencu. Med tem. ko je hotel D >len»*c poklicati stražnika, io je tat odkuril. — Zasačena tatica. Policiji se je posrc-čl> zasačiti neko žensko, ki je po hišah pesek prodajala in pri tem kradla. K**r ima najbrž na vesti mnogo tatvin, se opozarjajo stranke, katere je ta ženska okradU, naj s * tekom jutrišnjega dne ogl*s-pri mestni policiji. — Konj se je splasil danes dopoludne Francetu K »roncanu mesarju iz Vrbnike na klavnici t**r je dirjal po Poljanski cesti do Ambroževega trga, kjer so ga ustavili, ne da bi se bila zgodila kaka nesreča — Pri telovadbi si je včerai zlomil desno roko 13 etni Ivan N >vak. posestnikov sin iz Kamnika, katerega so morah prepel|*ti v dež. bolnico. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoći z |užnega kolodvora 17 Kranjcev in 40 Hrvatov. — Izgubila je gospa D ira Do berletova od Bnnj do Grosupl|ega Žensko ztato uro in verižico iz tula srebra. — Koncert. V novo oprem ljeni restavraciji pivovarne Jurij Auerjevih dedičev, katere najemnik, je g. Rasberger, se vrši jutri, v so boto, koncert, in sicer bo koncerti rala pomnožena si. društvena godoa s popolno novim vzporeiom ob po polno prosti vstopnim. — Doslej nedosežena vožnja čez atlantski ocean. Brzoparnik »Deutscnlauda crte II * n burg Amerika črt-» je prevozil atlant sko morje v 5 dneh 11 urah 54 mi nutah, torei za 29 minut poprej ka kor kedaj doslej Poštni Drzoparmk »Blucher« od crte H -mdurg Amerifei crte je dne 4. s^ptemdra t. 1 zvečer iz pristaniška H^mourg odplul in že 12. septemora t. I. v New Y »rk dospel, vozil je tora« samo 7l/2 dni . <1459> — Hrvatske vesti. Čuden ženin. Ant^n Gr**/ončcivi<5 j« im-l ljubavno razmerje z Evo F-rsć. Ne kega večera je prišel p ja-i k nji in 10 vprašal, ima h res ra«>nerje t drugim, kar mu je ona pritrdila. V jezi je ustrelil nanjo, k sr^-či ne da 01 zadel. Naslednji dan pa se |e ke^a , šel lepo E *o prosit odpuščanja — in ona mu je velikodušno odpustila. — Štrajk na Reki. Pomočniki opan-Karjev so začeli štrajkati. M j stri so im-ii v nedel|0 sejo, pri aateri so odklonili zahteve pomočnikov z ozi-rom na slabe dohodke. — Anonimna grožnja Upravitelj vara ždinskih toplic je dobil pred nekaj dnevi zaprto dopisnico brez podpisa, V kateri mu neado grozi, da bo pognal kopališče s botelom vred v zrak, če ne odpusti nekega uslužbenca.— Pravi boj radi deklet se je vnel pred nekaj dnevi med fanti v B janjacih. Tepli so se s koli, kamenjem in pestmi, a tudi noži so igrali imenitno ulogo. Andrija Ba-lentović je bil smrtno, Iuja Balento-vić težko, Ivan Repušić pa labko ranjen. N«kaj dni pozneje so v te-pežu smrtno ranili Gjura Oršohća, kateremu je levo oko popolnoma ti teklo, Antona Civića je pa n-kdo sunil z nožem v hrbet. — Madjar-ska pravičnost. Ravnateljstvo ogrskih državnih železnic je dovolilo popust za vožnjo v Sarajevo ogrskim zdravnikom, doČim je tozadevno prošnjo hrvatskih zdravnikov odklo nilo. — Visoki g o »* 11 e. V Reko so došli včeraj zjutraj fidcm. Desović iz Krakova, podmaršal Koller pl. Albert iz Lvova in generalmajor Ivan Kri vičić iz Krakova — Izvanredni občni zbor Primorskega plan. društva na Sušaku se vrši dne 27. t. m. v svrho premene pravil. Društvo bo premenilo svoje ime v • Primorski Sokol«. — Javno skup ščino bo sklical na 27. t m. v Vel. Gorico posl. Sandor pl. Bres£tyensz«y s sledečim dnevnim redom: 1 Obrana državnega in narodnega prava kra ijev ne Hrvatske v seianji krizi habsburške monarhije. 2. Zavarovanje ustavnih pravic. 3 Zahteva finan-ctjelne samostojnosti in obrana gospodarskih interesov banovine. — Javna skupščina bo bo vršila v Toplicah pri Valpovu 30 t m. s sledečim dnevnim redom: 1. Finan oijelna samostalnot. 2 Madjarske zahteve glede vojne. 3. Hrvatski jezik in hrvatska zastava. 4. Volilni red. svoboda tiska, ustavne pravice. 5. Ze dinjenje Dalmacije. Zanimanje za to skupščino je splošno. — Novo Že lezniško progo grade z vso naglico iz Sarajeva proti Plevlju, kar |e najbrž v zveii z dogodki v Macedoniji in Stari Srbiji — Zadušni c a m za Zaprešičane, ki 83 se služile 16 t. m. v D olj. Stubioi, so prisostvovali vsi rodoljubni meščani. Prišlo je tudi mnogo ljudstva iz vnan|ih sel. Dame so imele narodne trobojnioe. _ * Najnovejše novice. Zaradi požara pariške zaloge v Budimpešti sta odstavljena po veljnik požirne brambe Szerbovszky in okrajni inžener Planer Uvedla se je tudi proti njima disciplinarna preiskava. — Vsi policaji v Madridu so odstavljeni, ker s5* je razkrilo, da so sodelovali pri raznih tatvinah in ropih. Mnogo policijskih uradnikov so bivši kaznenci. — Velik sneg je zapadel v Šamavi. — Turški poslaniški zdravnik dr Abdul Djevet Beg, ki je bil zaradi znane afere s turškim posla o kom izgnan iz D maja, je prišel v Požun. S -da| ga je tudi ondotni mstni glavar izgnal ter mora do jutri odpotovati preko Reke na Turško, s oer ga zapn. — Parni mlin je /.gorel v Gyogyfl*u la«t bratov Buchler. Š*oda znaša 200.000 K. — Strašen vihar je razsajal dne 16. t. m. vNew Yorku ter napravil veliko škode. Predsednik Rooaevtlt, ki je bil ravno na morju, je bil v veliki nevarnosti. — Cesarjev dar. Cesar je povodom -v-*'i Otvoritev trgovine. P. n. Usojam si uljudno naznaniti, da bom otvoril v Ljubljeni, na Sv. Petra cesti št. 8 specialno trgovino s perilom. Bogata zaloga platna« liftmtaliC ©prttVC i^ najbolj slovesih tovarn na Moravskom in V Šleziji, vsakovrstno volneno liln^O iz tovarn tvrdkc Benedikt Sekweifl in sin ter tovai niška zaloga SVicarsklll Čipk. mi bo dala priliko UStiecl vsem zahtevam v izberi. Posebno si usojam opozarjati, da sem svojo trgovino uredil popolnoma novim raziurmiu primerno, s tem da bom imel samo najnovejše? bla^o Kane^lJ!*o dohrr kakovosti v zalogi in da bom isto prodajal po svojem dosedanjem načelu v GradcUj ..dobra razpecava. mali dohičck-% po strogo sellilnlli crnals, S prošnjo, da bi mi z mnogobrojnimi naroebami doeedaj izkazano zaupanje eimunlo tudi nadalje, vabim p. n. občinstvo najuljudneje, da si ogleda mojo zalogo. Z odličnim spoštovanjem w Anton Sare prej v Građen. Mparbersbachica^Ke *Q. (2447-1) Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".