Zvezek III. V Gorici 20. januarja 1883. Leto III. ŠOLA. Glasilo Gorišltili učiteljev. Izhaja v zvezkih po 25 kr. — Dopise sprejema V. Černic, učitelj v St. Petru pri Gorioi; —naročnino pa Tom. Jug, naduč. v 8olkanu. Opazke iz šole. 1. Učiti in sedeti, to se tako malo strinja, da ni sko-ro mogoče ohraniti učence v pazljivosti in vspešni tvornosti. Zato so tako zvani šolski odri nepotrebni, in uže jih ne rabijo več celo v nekterih državnih šolah. Posebno so odri nepotrebni v onih šolah, kjer se po oddelkih poučuje. V iem ko en oddelek pismeno nalogo izdeluje, se učitelj z drugim pogovarja. Ali v tem ne kaže prvi oddelek popolnoma prezirati. Večkrat celo pridnejši pri takih nalogah obtičč. Ako jim ni pomoč koj pri rokah, zgubč pogum in skušajo učitelja prevariti s tem, da od soseda odpisujejo. Taki nedostatki med ukom pa se dajo le iz bližine na tihem odpraviti, nikakor ne z odra, ker to bi druge motilo. 2. Graja bodi na svojem mestu, in tudi tukaj velja prislovica: „kar je preveč še s kruhom ni dobro." Enako je tudi s pohvalo, ter ni odveč, ako se „prav dobro" prihrani za izvenredne dokaze šolske marljivosti. Učitelj je pa tudi vzgojevalec, in kot takemu se ne pristuje, prestrogo grajati; kajti je znano, da pri spočetni in rahlo čuteči mladini marsikedaj s pohvalo več opravi nego sč strogo grajo, ki človeka, sosebno mladino, le pobija in uče-meri, druzega pa ne doseže. Nekterim je pa v navado prišlo, da prav mnogo nalog dosledno z „nezadostno" obsojajo. Večkrat se celo take naloge z- „nezadostno" obsojajo, v kterih se primeroma malo slovniških ali jeziških hib nahaja, in sicer le zarad tega, ker so bile slabo ali zanikerno pisane. Taki uči- telji ne postopajo pedagogično, kajti grajati in obsojati je le to, kar je graje in ojstre obsodbe vredno. V tem slučaju naj učitelj marveč vse svoje moči posveti poboljšku in zdatnemu napredku, ter imej vselej pred očmi, da za koliko je šlo na manj nezadostnega, tolika je bila učiteljeva uspešnost pri tem. Kaj pa koristi šoli, ako se zmerom isti učenci grajajo in se graje v vedno istem številu dele? V takem stanu izdržavati šolo more tudi najnesposobnejši človek. Ne, učitelj še ni mč storil in koristil, ako ne more manjšati števila nezadostivnih nalog in ne doseže, da se napredek tako rekoč z rakarai potiplje. * * * 3. Učitelj se ne sme preveč muditi pri nevkretnih in lenih učencih. S tem se čas trati po nepotrebnem in se ostali po krivici zanemarjajo. Tako poučevanje je po navadi brez jedra in bistvenega vspeha. Spreten in živ učitelj doseže v V4 ure več nego marsikedo drug v celi uri, ki vedno kriči in zdaja v šoli in s tem, kakor se pravi, čas ubija. Ce je treba, ne v šoli ali med naukom, ampak poscbe naj gre učitelj takim nemarnežem do živega. * * * 4. Ako se učenci med naukom vedno ozirajo, šepetajo itd., je to skoro gotovo znamenje, da je ali uč:telj predol-gočasen, in se mladina odškoduje, ali da je njegovo vedenje, djanje in nehanje v šoli tako, da ga učenci opično posnemajo. Vzgled ima namreč veliko moč. Učenec, ki svojega učitelja spoštuje, in mu je do dela pravo veselje, se ne ozira in ne šepeče, tudi mu vsakoršne drugotine ne padajo na misel. Spreten učitelj pa ume, kako ima neposajeuce prijeti v strah, da jih volja enkrat za vselej mine, zabavljati in motiti. Vendar gre pomisliti, da se učitelj z obsojanjem in grajo sam sebe obsoja in graja; pa tudi to, da kar stori in reče v šoli, je toliko in ravno tako, kakor bi bil to storil in rekel na javnem mestu. Šolske stene so prozorne kakor steklo. Učitelj dobro stori, ako grajo in nalaganje kazni med naukom opusti, ker večidel so take graje med naukom preostre — nalagane kazni pa neprimerne. Denimo, da se grajanec še tisti hip ali tisto uro tako izpozabi, da zopet nauk moti, kaj pa potem? Kazen bi se morala podvojiti ali celo potrojiti. Najbolje kaže, da se nagajivci v šoli pridržijo, da jim učitelj primerno kazen izreče. * * * 5. Gola učenost ni zadosti učiteljn, ako ne ume prav učiti, primernih nalog dajati in izdelkov prav presojati. Tak učitelj jemlje mladini vse veselje do dela. Potrebno je sicer, da je učitelj strog in dosleden, vendar naj je ob enem tudi prijazen in spodbujajoč. Strogost in doslednost brezi teh poslednjih lastnosti služite le v strah, druzega pa nič ne dosežete. * * * 6. Mladina naj je spodobna, in temu se ima v šoli privaditi. Nespodobno pa je in ostane, ako se učencem dovoli, da šmejo pri šoli poganjati se in loviti tako, kakor bi bila učilnica kaka drajna. V oddihljejih naj ostanejo na sojih mestih. * * * 7. Nevspešnosti v šoli je pred vsem učitelj sam kriv v največ slučajih. Treba toraj, da poišče vzroka v samem sebi; tako delajo možje, ki kaj veljajo. Tožbe same — to se ve — ne pomagajo nič, le resna volja zda v takih pri-merljajih. Učitelj naj si misli: Ako vse okoli tebe nič ne stori vspešnega, pa ti stori; ako vsi tožijo, ti ne toži, marveč pokaži, da se vsemu more priti še do živega. Kedar-koli dobiš kakov nov nalog, preglej dobro vse, kar si našel, torej ves stan reči, in po tem merilu uravnaj iu uredi svoje delo. Oni je najboljši učitelj, ki ves svoj delokrog hitro pregleda, in pomočke dobi, ki koj tvarjajo. * * * 8 Nekteri učitelji imajo le svojo osebo pred očmi, drugim pa gre pred v&m le la stvar; a le poslednji delujejo vpljivno in z vspehom, ter uživajo spoštovanje in ljubezen. Res je sicer, da je Človek, ki ni bogat, ob enem cilj in sredstvd, in da tega, daje tudi on cilj, v hemar puščati ne sine. Ako'je pa ud ktere večje celote, ki ima njegov Slov na daleko razširjati, naj skrili za časa, ako hoče zares koristiti si, da se tako rekoč pogrezne v njo, da deluje vstrajno in spretno in kolikor moči priznavajočih ljudi pozor obrne na-se. Kedor ne seje, ne zanje; kajti o osebab, ki pred vsem same sebe ljubijo, prehaja' tudi življenje na dnevni red. * • 9. Učitelj more dokazati svojo spretnost, da ume obračati svoj e oko na stvar, na svoj razred, pa tudi na posamezne učence. Kedarkoli zapusti učilnico, mora se zavedati: Vse je eua celota, in vsak posameznik je moral ves delati. Nobeden ni mogel in ni smel lenuhovati, pa tudi je razvidel, da je moral delati, koj ko je nauk začel. Koj s početka šolskega leta pregleda spre ten in delaven učitelj svoj nalog, razredi ga na čas, ki mu je odmerjen, tako, da dobi sleherna ura svoj kos. Kedor hoče tedaj vspešno delovati, ta porabi v vsaki uri vsak trenotek, in ne more časa tratiti. ♦ ♦ * 10. Kedor ni mojsterskaza v učiteljskih rečeh, ta ne dovoli nikdar, da sme mladina kaj napisati, česar ni on sam natanko pregledal. Kjer manjka to strogo pregledovanje, tam učenci gotovo čečkajc in celo vsakoršne čirečare izdelujejo. Saj jih nikdo ne vidi. Konečno se še navadijo slabo in nemarno pisati in čečkati. Kedor ume ves razred skupaj držati, ta skrbi, da se zastavljenih vprašanj vsi učenci zavedajo in vsako opazko si zapomnijo. Ako učitelj tega ne ume, je le gnjil ud šolskega organizma. * • 11. Nezmotljiv ni noben človek, tudi mojster ne, in ta celo se vedno in rad uči, v tem ko šušmarju brž greben zraste, če ga kedo graja. • • * 12. Kedor hoče imeti svoj razred v redu in strahu, ne sme kratko nikar trpeti, da kedo izpregovori, predno mu je bilo zaukazano. Kterikoli učenec začne govoriti, pa ne da bi bil vprašan, uvel je nered v šolo, in potem je še le prava težava in križ v njej. Ako se hoče učitelj ogniti temu hudemu začetku, ne sme nikdar zastaviti vprašanja v domačem tonu, če ne meni enega samega učenca. Vsako vpra- sanje naj se obrne na vse učence, iu učitelj ne sme imeti svojega očesa samo v one, ki so se oglasili, temveč sosebuo v one, ki de niso oglasili. Ako hočeš tedaj zvedeti kaj na prijazen ali domač način, pokliči prej učenca, iu še le potem vprašauje zastavi. Tako se more v šoli odpraviti vsaka ohlepnoustnost. Ke-dor mora vedno: Mir, tiho! kričati in se zadirati v nčence, ta uže nema več reda v šoli. Taka kričanja ne samo da nič ne pomaga, še le prav nespodobna je. * * * 13. Primerno izpraševati v šoli ume le dobro za svoj posel pripravljen učitelj. Tisti pouk je navadno najizdatniši, kjer je učitelj kolikor moči malo, in učenec temveč govoril, in to se ve da odločno, na glas in umevno. Razumeva se pa samo po sebi, da se ne sme prašati po tem, kar ni v učenci. Učitelj mora, kjer se mu potreba ponuja, tudi ob-širniše poučevati in napeljavati; a tudi tako poučevanje tvarja le tam, kjer učitelj sili svoje učence k ponavljanji. Le na tak način bode jih vedno pazljive ohranil. Nektera pravila imajo se celo do oblike naučiti, da je more učenec od besede do besede izrekati. Kedor je to zanemaril, bode imel gotovo pozneje svoj križ. * * * 14. Dober učitelj ne pušča slabega učenca v nemar, vedno mora imeti vanj oko. S pridnimi učenci napreduje, se slabimi ponavlja; vsi pa morajo govoriti ali kako delavni biti. Natančnost in točnost v šoli niste samo dobre, ampak tudi neobhodno potrebne. Splošne spodbujajoče ali svarilne govorine ne zdajo večkrat nič. Mladina uže sama ve. kaj jej je storiti; glavna stvar je pri tem, da se tišči na točno izvrševanje. Cem večji sem vzgojevalec, tem manj imam govoriti, ter skrbim odšle, da govorim z dejanji. Čem vet sem izučil, tem manj sem poučeval, to je, bolje in več sem učil, govoril pa manj. * * * 15. Učitelj naj je vedno pričujoč v šoli. Popravljene izdelke naj učitelj v za to odločenih urah vrača sam svojim učencem, pri čemer naj tudi, kjer se mu treba zdi, nektere razpravi. Kedor to zanemari, bodi si svest, da svoje učence le pohujšuje, in pri njih spoštovanje izguhi. Vzgojevalec ne more zahtevati kreposti, ako jih sam nema. Kako moro nek zahtevati pridnost, natančnost in točnost, ako ni sam priden, natančen in točen? Blebetati pa o točnosti zna vsak lagodnik. Kjer je učitelju dano' na izbor, da sme v čem več ali manj delaven biti, tam naj raj več stori, in pri tem se bode vselej prav dobro počutil. + * * 16. Pouk v čitauji naj se t.\ko uredi, da se pred vsem komad katehetnično obravna, potem zahteva, da se učenci pripravijo za prihodnjo bralno uro. Da se pa učitelj prepriča o domači pridnosti kakor tudi za vajo, ne zadostuje še, da le nekteri bertf, ali da slehrni le malo odčita, ne; marveč morajo zajedno brati tako, da se tudi manj spretni bralci silijo čisto in hitro izgovarjati. Učitelj, kteremu ni v navadi branje v koru, ne pride daleč s toliko množino. S tako zvauim deklamo.vanjem se čas le ubija. Za presliševanje naj se le malo časa odloči; preslišuje pa naj se tako, da slehrni ne more slutiti, kaj ga doleti. Nekteri dovoljujejo svojim učencem, da pri tej priči vstanejo in ropot delajo, ko ura odbije. To je zelo uespo-dobno in daje poglavitni povod k neredu. — Vsakemu učitelj u bodi mar paziti na suago in red. En sam pogled na knjigo, ki se ravno rabi, ima zadostiti, da se neredueži kaznijo, ki so jo o mazali. Ker pa knjige ne ostanejo v učilnici, razumeva se samo po sebi, da ne more biti učenec odgovoren za vse v tem obziru. Dobro je, da učitelj še le tedaj vstopi, ko so učenci uže vsi na svojih mestih. Ko vstopi, ima vsa mladina brez ropota vstati. ♦ * * 17. „Vrabce s topovi streljati" pravi se tudi, kedar učitelj za vsak goli nič zarapota, ko bi mu zadostilo uže rahlo svarilo. Nema pravega takta v šoli, kdor ne zna razločevati v dipciplini bistvo od nebistvenega, važnega od ma-lovažnpga, hudobije od lahkomiselnosti. Šola brez pridnega nadzora, kmalu obdivja; ker ukazujejo tedaj neposajneži, ne pa učitelj. V tem slučaji je tre- ba le grajati in kaznovati, naučni vspeh pa na manj gre od dne do dne. Tega je krivo pomanjkljivo nadzorovanje. Ne-ktori se za svoj razred le malo pobrigajo, in menijo na- vstalo .škodo odpraviti se svojo sveto jezo; ali varajo se. t * * 18. Gledč na kaznila naj bi veljalo sledeče geslo: Za svoj nauk naj gleda učitelj poglavno na to, da ni mu dru-zega treba, ne^o osobnega vpljiva njegovega in tako zvane-ga dopovedila v njegovih predmetih. Le lagodnim in nesa-mostalnim učiteljem je treba vseh mogočih podprijač in br-gelj. Kazni so sicer potrebne, vendar je gotovo, da je vspeh tolikšen, kolikoršna je značajnost učiteljeva in spretnost, in da je toliko manj značajen in spreten, kolikor več je potreboval kaznil. Od začetka je treba nekolike strogosti, da si učitelj tako rekoč pridobi potrebno spoštovanje; a strogost in kaznovanje mora se od dne do dne manjšati, in naposled popolnoma nehati. Breztaktno je, če učitelj kazni za vsako malenkost, kjer je eno svarilce zadosti, en sam pogled, ena sama beseda. • * 19. Pred vsem ima se skrbeti, da lenuhi in slabi učenci napredujejo; dobri uže tako delajo iz lastnega nagiba. Učni načrt za nazorni nauk kot podlaga realijem iu zemljepisju. (Prvo šolsko leto). i 1. Osebe: Učitelj, učiteljica, učenec, učenka; imena oseb. — '2. Šola (soba). Pravilo. — Primerjati šolo z domačo izbo. — Steno: sprednja, zadnja, desna, leva. Besede: spredaj, zadaj, desno, levo. — Strop, tla. — Besede: zgoraj, spodaj.— Primerjati stene po obliki in visokosti; nasprotno, enako; isto tako strop s podom.— Okno: ednina — dvojina — množina. — Deli okna: okvir, šipe. . . Cemu so okna ? — Dan in uoč. — Solnce : izhod, zahod. Jutro, poludne, večer, polunoč, dopoludue, po-poludne . . . Mese« in zvezde. — Duri. Kje so duri (v kteri steni)? — Deli: habe, oboj, prag, tečaj, zapaha, ključ, ključavnica. — Čemu so duri ? — Duri — vrata =■ Thor. — 3. Šolska oprava. Klop: posed, ploča, sprednji in zadnji naslon. Miza: ploča, miznica, noge. Besede: dolg, širok, nizek, visok, štirivoglat, podolgovat, okrogel, raven ; pod, nad, pri... Stol: poscd, naslon, noge. — Šolska tabla: ploča, kobila, klin . . . Besede : rob (desni, levi, zgornji, spodnji); črn, gladek, lesen .... Kreda se dobi iz prsti; je bela in krhka. — Čemu je ? — Goba. Besede : moker, suh, mehek, luknjičast. . . Čemu je? — Omara. — Besede: visok, širok, globok... Deli: Duri ali vrata, oboj, predal, polica, dno, pokrov, rob... Čemu je? — Ploščica. 1) Čemu je ploščica? — Iz česa je? ka-košna je? — Primerjati ploščico s šolsko tablo — Na ploščico pišemo s p i s a I o m.2) — Iz česa je pisalo ?— Ka-košno je? — Besede: 'valjast, tcnek, šilast. Ravnilo. Čemu je ravnilu? — Kaj je ravno, krivo, okroglo?—Gobica — krpica. Tablico brisati z roko ali rokavom je nespodobno. — Priden učenec ima svoj«! reči v redu. Druge šolske oprave so še: podoba, vešalo, peč, oder, računski stroj itd. Kako se vesti v šoli? — Kedo dela šolsko opravo? — Iz česa je: miza, stol, peč.. ? Kaj vidite le po enkrat v šoli ? — Kaj po večkrat ? — 4. Stanovanje. Izba. — Deli izbe. — Izbina oprava : miza, stol, podobe, ura, zrcalo . . . Spavnica. Oprava: postelja, podoba, stol, omara, skrinja .... Deli postelje: postelnjak, slamnik, blazina, odeva, rjuha, zglavje, znožje... Družina: oče, mati (starši), otroci, brat, sestra, ded, babica, stric, ujec, teta, ujua, sorodniki, posli, hlapec, dekla. Stan: kmet, rokodelec, trgovec, težak, najemnik. Otrok — učenec. 5. Kuhinja. Kuhinjska posoda: lonec ali pisker, kožica, skleda, plošček, škudelica, sklenica, kupica, korec, ponev... Besede: okrogel, rob, dno, napet. Druga kuhinjska oprava: miza, stol, klop; polica, ognjišče, dimnik, burkle, lopatica . . . 1) Kamen i te ploščice brez črt so boljše, nego s črtami. Prav dobre in po ceni dobe se v Gorici pri PaternolH-ju. 2) Oti 'oci imnjo danes prvič ploščice — drže jih pokončno nn klopi. Glej „Šola" 1. letnik: „Predvaje k pisanju". — 73 — v 6. llrana. Jed in pijača — začimbe. Mesne in postne jedi. Močna te jedi. Kako naj se vedejo otroci pri jedi ? Pravila Netila — žveplenke. Iskrica. 7. Drugi hišni prostori: veža, klet, podstrešje, hodnik ... Čemu so ti prostori ? Zunanji hišni deli: dimnik, streha, veternica, strelovod, vogli, okna, vrata, podstrešna okna, kletina okna.... Kedo zida hiše? Kedo stavi podstrešje? Kedo obkuje okna, vrata? Kedo reže šipe in jih vde-luje v okna? — Kako se vedejo otroci doma? kako drugod ? Pravila. , 8. Dvorišče. Živali na dvorišči: kura, raca, gos, golob; konj, vol, krava, tele, ovca .... Domače živali: dvonožne, štirinožne. Razgovarja se o posamnih domačih živalih glede na podobo, lastnost, korist. Pes zvest čuvaj ; mačka lovi miši. Opravila na gospodarskem dvorišču. Gnoj, gnojnica. Razdelitev. Ne trpinči živali. — Pravila — 9. Druga gospodarska poslopja. Hlev. Konjski hlevi. — Hlevi za govedo, drobnico, prašiče .. jasli, korito. — Popis konja in goveda. — Konj, kobila, žrebe. — Lastnosti.— Vol, krava, bik, tele; mleko, maslo, sir, koža, loj, lojene sveče, milo, rogovi, gnoj, klej... 10. V o z. Deli voza : oje, trebje, oplen, ročica, podvoz, kolesa (pestvo, špice, platišča, šine), sora, zavora, cokla, jarem, jarmovka . . . Kočija : uzda, brzda, komat, stranice, žiii, vajet (vojka), sedlo, pas, podrog, stremen, ostroga, bič... Plug: plužnica, lemež, črtalo, gredelj, otka. Brana — sani, kolnica .... 11. Skedenj. Popis. Čemu je skedenj ? — Notranja oprava. Žito : setev in žetev ; ozimina in jaro žito ; plevel, plevice, žnjica, snop, kopa . .. Orodje : kosa, srp, cep, vev-niia, rešeto, mlatilnica, malin, vreča, moka, otrobi ... Deli žitne rastline : korenina, bil, klas, resa, slama; seno, krma. O p o m n j a. Razgovarja naj se nazorno t. j. s predmetom v roki. Nektera učila je moči „in natura" pokazati, zato naj bi imela vsaka šola svoje zbirke. Kjer učitelj drugače ne more, pomaga naj si s podobami. 12. Z i m a. Mraz, sneg, led. — Snežiti, zameti, ledeue cvctlicc . .. Opravila po zimi. — Korist zime iu veselje . .. Zimska obleka. — Ubožci in njih reve. — Tiči in druge živali. — Rastline. — Polje. — Drevje. — Dan in noč. — Megla, srež. — Božič. — Novo leto. — Koledvaujc.— 13. Čas. Dan in noč. Razdelitev dneva. —Letni časi. Teden. — Dnevi v tednu. — Nedelja, delavnik, praznik. 14. Vas. Kaj je vas? — Hiše, poti... Prebivalci in • njih opravila — Kmet, rokodelec, trgovec, najemnik, dninar . . . Sosed, sosedje. — Cerkev. — Popis cerkve. — Zvonik, ura. — Šola. — Rojstni kraj, bivališče; vaščan. — Mirodvor, vodnjak ... 15. Mesto. Rojstni kraj, domovina. — Glavno mesto. — Iiazua poslopjn. — Zidarski mojster, zidar, kamenje, malta, opeka ... Dom, šola. — Hišni gospodar — najemnik, najemnina. — Cesta, ulica, trg; vrt, mestni vrt, sprehajališče, drevored. — Cerkev, grad, palača, vojašnica, boluišnica, tvornica. — Rokodelci: pek, mesar, mizar, krojač. Promet v mestu. — Voz, železnocestni voz. — Železnica. — Pošta. — Ladija. — Iti. Vrt. Čemu je vrt? — Cvetlice, sadno drevje, gr-muvje. — Sadouosnik : jablan, hruška, črešnja, sliva . .. Ko-ščičasto sadje : češplja, sliva, crešnja. . . Zelnik : solata, kumara, redkev, koleraba, grah . . . Glavne steze, postranske steze ali pota, gredice . . . Vrtnar: lopata, motika, grablje, škropilnik, samokolica, nož . . . Živa meja, plot, ograja. — 17. Pomlad. Narava se prebudi. Prve pomladanske cvetlice : trobentice, zvončiki, vijolice. — Drevje, trava. — Ptiči. — Selivke. — Gnezdo, mladiči. — Bučele, metulji. — Topima. — Obleka. — Dn»ivi in noči. . . Opravila v vinogradih, na polju in na travnikih. — Setev. — Škodljivi mrčesi. — Gosenice. — Dež, rosa. — 18. Polje-travnik. Čemu je polje?—Poljski pridelki: žito, korun, lan, repa, detelja... Poljske cvetlice.— Plevel. — Trava, seno, otava. — Travniške cvetlice. — Kosec ; košnja, kosa, osla, oslovnik, klepati, baba, batek, hlapčic . . . 19. Poletje. Vročina. — Soluce, senca. — Dnevi in noči. — Ktero sadje dozori v tem času ? ktero žito ? — Kterc cvetice cveto v tem času ? — Lilija, roža, klinče-ki . . . Živali v poletji. — Pašniki in travniki. — Huda ura ali r.evihta. — Zrak pred nevihto — po nevihti. — Blisk, grom, toča, sodra, ploha, mavrica... Žetev, mlatev. 20. Vode. Izvir, studenec, potok, reka, veletok, ribnik, jezero, morje. — Stoječa in tekoča voda. — Povodne živali: ribe, žabe. — Iiibič: mreža trnek. — Mlin ; mlinar, kolesa, žleb. — Plavarice: gos, raca, labud. — Čoln: veslo, jadra. — 1 21. Voda. Lastnosti: brez barve, bistra, čista, kalna, brez vonja. — Snežnica, deževnica, potočnica. — Vodo pijemo, z vodo kuhamo, peremo, gasimo. — Voda nosi ladije; goni kolesa. — Brv, rost. — Povodenj. — Suša. — Draginja. — Vodnjak, vodomet, slap. — 22. Gozd. Drevje (gozdno drevje). — Listnato drevje in hvojevje: hrast, bukev, breza, lipa, topol; jelka, smreka mecesen, borovec. — Čemu je drevje ? — Les za kurjavo, stavbeni les ; oglje, ogljar, drvar, tesar.—Grmi. Dišeči grmiči, sadni in zdravilni. — G-iščava. — Gozdne cvetlice, trava, mah, gljive, jagode, maline.—Strupene in jedljive gob", jagode. -Gozdne živali: jelen, srna, lisica . . . Popis . . . Gozdne ptice: Sova, sljuka... Gošča r i ca, polž, hrošč, metulj, mravlja. — Lov, lovec. — Gozdnar. 23. Jesen. Kretanje v tem letnem času. — Toplina. — Dnevi in noči. — Vreme. — Veter. — Zmrzal, slana. Jeseni dozori : jabolka, hruške, grozdje. . . Ajda, krompir, repa, zelje . . . Opravila v tem času. — Listnato drevje oru-meni, listje odpade. — Cvetlice : podleska, georgmije. . . . Ptice selivke. — Zrak. Lastnosti: tenek, nevidljiv, čist prozoren . . . Dihanje. — Gibanja zraka: sapn, piš, veter, vihar, vrtinec. — Pihati, pihljati. . . vršeti, bučati. — Korist vetra. — Nasledki hudega viharja. — 24. Hrib in dol. — Holm, brdo, hrib, gora. Vznožje pobočje, vrh. — Brda. — Gorovje (obrasteno ali golo). — Gozd, travnik, pašnik. — Izvir, potok, hudournik, slap. — Rude : premog, železna ruda, svinec . . . Rudnik, rudar, — Grad, razvalina . . . Razgled. — Dolina: široka, ozka, ravna, rodovitna, obdelana . . . Ravan.— O p o m n j a. Ta pouk pred vsem zahteva nazorna sredstva, brez njih ves nazorni uk nema nikakoršne vrednosti. Preveč ob enem naj se tudi ne jemlje in gradivo naj se tako razdeli, da se vsaka reč ob svojem času razpravlja. V euo-razrednieah s poldnevnim ukom naj se nektere vaje le z višjim oddelkom neposredno obravnava, z nižjim oddelkom le posredno. Ravno tako naj se tudi pri dvorazred-nicah s poldnevnim ukom pri težjih vajah nižji oddelek le posredno udeležuje; Na dvo — in večrazrednicah s celodnevnim ukom morejo se pa nektere vaje ceh» razširiti. Snov za nazorne vaje. (2. š. leto — oziroma 2. in 3. 1.) V prvem šolskem letu je bilo seznaniti otroke z rečmi in stvarmi, ki so v šoli in na domu in s takimi, ktere videva učenec navadno zunaj hiše; kazati in povedati ima kake in čemu so, in navajati znake, po kterih se najložje spoznajo. V prvem šolskem letu obravnavati je nazorni nauk kot realni predmet na podlagi opazovanj na stvari sami. V drugem šolskem letu vršijo naj se take vajn na podlagi berila. Le take vaje, ki se v prvem šolskem letu še niso obravnavale, učiti je po metodi za prvo šolsko leto. V tem letu vadijo naj se učenci razločevati reči po njih tvarini in rabi — poiskati njih poglavitne znake — preiskovati in navajati kako se javljajo dotične moči itd. V drugem letu se ima tvar/na za prvo leto ne le dobro utrditi, ampak tudi dopolniti, razširiti in vrediti. Pred vsem pa je treba dobro sestavljenega berila, kterega žalibog še vedno pogrešamo. Tu naj sledi le razvrstitev tvarine : 1. Šola. Čita se primeren komad iz berila. „Kedor se v mladosti izuči, . . . Vedenje otrok v šoli. — Besede ki znanijo kraj : desno, levo, znotraj, zunaj, tu, tam, tik, sredi, zadi . .. Take ki določijo kakovost: velik, majhen, svitel . . . Meriti na stopinje, z metrom . . . Smer: ravno, vodoravno, pokončno . . . 2. Šolska oprava. Čemu je ? Čigava je ? (Otrokom v rabo). Lahkomiseljno kaj poškodovati... Učila. Čemu so? Red in snaga se vsacemu prikupita. Red nas varuje škode. — Otročja vzajemnost v šoli in zunaj šole. — 3. Stanovanje. Otročja ljubezen do starišev. — Družinsko življenje. — Opravila na domu. — Koga ljubim ? — Ječmenček ni dober. — Najboljša pijača. — Red, marljivost, ljubezen, pobožnost. — Veselja dom.— 4. Dvorišče. Kaj je na dvorišči? — Pes. — Konj. — Govedo, ovca, koza. — Kokoš in petelin. — Gos in raca. — Vrabec in golob. — 5. Hlev. Tudi v hlevu naj bo red in snaga. Konjska oprava. — Kedo jo nareja in iz česa ? — Konj in vrabec. — Korist domače živine. — Krava, konj, ovca in pes. — Skrb za živino. — Kako ravnati z domačo živino. — 6. Vrt. Vrtnar . . Sadno drevja : jablan, hruška, čreš-nja, breskev .... Vinska trta. — Cvetlice: vijolica, tulipan, hiacint.. — Sočivje. — Zelenjava. — 7. Živali. Hrošč. — Metulj. — Ptičje gnezdo. — Bučela. — Družinsko življenje bučel. — Panj, al. — Se-nica. — Zajec.— 8. Vas. Občina. — Prebivalci. — Stanovi. — Gospodarska poslopja. — Javne hiše : cerkev, šola. Požar.—Mejnik. — Steza, pot, cesta. — 9. Mesto. Mestjani in njih opravila — Stanovi: rokodelec, trgovec, umetnik, uradnik, vojak... Označiti razna opravila (umetniška in rokodelska). — Javne hiše : cerkve in šole .. . uradnije... Za bolnike bolnice in lekarnice; za vojake vojašnice. — Palača. — Imenitna gospoda: knez, grof, baron ... Za tujce so gostilnice. Tržni dnevi. — Priden ima dosti kruha, glad mori lenuha.— 10. Polje. Izlet. Trava — žito. — Setev, žetev... kruh. — Potje in meje. — Orač in orodje. — Razna žitna plemena. — Plevel. Prazen klas. — Kmetič in vrabec. — Koristne in škodljive ptice. — Škrjanec. — 11. Travnik, senožet, pašnik, planinski pašuik. — Košnja. — Kosec. — Trava, seno, otava. — Pastir, stan, stanar. — .Mleko, maslo, sir. — Cvetlice. — Živali. — Mravlja in kobilica. — 12. Gozd. Kaj dobivamo iz gozda? — Hrast in trst. — Drevje in grmovje. — Listnato drevje in hvojevje. — t Srna, zajec, jazbec, jež, lisica, volk, kuna, veverica, jelen, volk, medved .. . Srna in mladič. — Lovec. — Lovski pes. — Lovska obleka. — Lovčev raj. — Ptice ujede. — Žolna. — Mah, gljive ... 13. Voda. Kaj je voda? — Iz oblakov pošilja Bog dobrodejni dež. Dež namaka zemljo. — Deževnica se zbira pod zemljo in izvira v vrelcih (studencih). Potok, reka, morje ____Led, sneg; rosa, slana; I)ež, ploha (naliv), nevihta, toča, sodra. — Čemu je voda ? — Ribič, riba; rak . . . Velike vode nosijo ladije in gonijo mline. — 14. Zemlja. Plodna — neplodna. — Kaj se dobi v zemlji? — Kflmenolom, rudnik. — Kovine: železo, kotlo-vina, zlato, srebro .. . Gorljive rudnine. — Soli. — 15. Podnebje. Zrak, megla, oblak . . . Veter.—Popotnik in veter. — Solnce greje ; mesec sije; zvezde migljajo. — Juternja in večerna zarja. — Blisk, grom, tresk, mavrica. — Kako visoko je nebo ? — Kje sem doma ? 16. D a n. Solnčni vzhod in zahod. — Dan in noč. — Jutranji mrak — večerni mrak. Vpljiv solnca na naravo.— Senca. — Strani neba. — Jutro. — Večer. — Noč. — Mesec in zvezde. — Kako se mesec spreminja? — 17 Letni časi. Vsi letni časi so lepi. Vsak ima svoje darove in veselje. — Pomlad. — Cvetlice — cvetje. — Poletje. — Nevihta. — Vrt, polje, travnik v poletji.— Jesen. — Trgatev. — Ptice selivke. — Zima. -r Sneženi mož. — Zimzki dan. — Uganke. — 18. Prazni k i. — Velika noč. — Binkošti. — Sv. Telo. — Božič. — Rojstvo presvitl. cesarja. — Začetek iu konec šolskega leta. 19. Čas. Koliko ur ima dan? — Dnevi v teduu- — Koliko dni šteje mesec. — Meseci. — Leto. — Letni časi. Koledar. — Ura. — Žepna ura; hišna ura; ura v zvouiku; solnčna ura.— Kaj kaže ura. — Ktera ura nima koles? — Veliki in mali kazalec. — Kteri kazalec kaže ure? — Razdelitev ure v minute. — Besede : zdaj, nekdaj, danes, nocoj, drevi, davi, zvečer letos, pozno .... 20. Č1 o v e k. Deli telesa, čutila. — Zdravi udje. — Čuti (vid, sluh, vonj, okus, tip). Človeško telo. — Skrb za zdravje. — Človeška duša. — Vest. — Delo. — Kedor ne dela, naj tudi ne jé. — Stoječa voda se usmradi, teló pa slabi, ako se pri delu na poti. — Hitro številjcnjc v ljudski Soli. Otroci priučene vednonti ohranijo, če je poduk kolikor mogoče združen, to je, če se vseskozi, kolikor se da, veže in posamezne stroke mejsebojno združujejo in popolnujojo, če se razpravljeno gradivo vsestransko obdeluje in utrjuje, tako, da učenci po primernem ponavljanji gradivo zares umejo in vsled priličnih vaj popolnoma v svoji lasti imajo. To velja še posebno gledč na računanje. Zato naj se računske naloge večkrat ponavljajo, da se jih učenci popolnoma navadijo, da jim potem ni več treba v posumeznih slučajih razlagati je. Ni še dovolj to, da so naše metodične računiče izvrstne, učitelj ne doseže namen, ako ne ume otročje mišljenje primerno razvijati, gojiti in izobraževati. Učitelj doseže v tem obziru mnogo, ako umuo rabi navadna pojasnjevalna sredstva in ako se poslužuje pripravuih nalog. V navodih k računi-cam najde spreten učitelj gradiva dovolj. V poslednjem zvezku priobčila je „Šola" nekaj o računstvu sploh ; spregovoriti hočemo v denašnjem listu o urnem ali hitrem računanji, kar nekteri učitelji skoro popolnoma prezirajo. V prvih šolskih letih mora nčitelj zahtevati od učencev, da odgovarjajo v pravilnih stavkik. Izjeme more delati učitelj le tedaj, ko je popolnoma prepričau, da ga učenci umejo in da le na to mislijo, o čemur se govori. V računicah so pri vsakem številu — oziroma odstavku — določen" stopinje, po kterih nam je postopati, kakor : pojem, sestava, razprava, primerjanje števila z uže znanimi itd. — Preden preidemo k urnemu računanju, nam je pri vsakem številu paziti na te-le stopinje. I. Učitelj drži v desnej roki 4 orehe v levi pa 2. Ka-zaje učencem orehe, vpraša: Koliko je: 4 orehi in 2 oreha? V tem zgledu ima otrok: 1. predmet, 2. ime predmeta, 3. števili (4 in 2), 4. račun - izpeljavo, 5. ponavljanje vprašanja in 6. odgovor. V tej kratkej nalogi ima torej otrok celo vrsto poje-mov in misli. Ni čuda, ako manj zmožni otroci pri tem preskakujejo red, ali izpuščajo zdaj eno zdaj drugo besedo. Iz začetka se jim vedno vstavlja; zdaj pozabi na ime predmeta, zdaj pozabi število ali račuu, kmalu zopet ue ve reda besedi v prašanji ali v odgovoru. Učitelj mor^ biti dosleden, ter naj vedno popravlja in dostavlja, dokler ne dobi od učenca popolnoma pravilen odgovor. II. Koliko je : 4 orehi in 2 oreha ? (To vprašanje zastavi naj učitelj brez predmeta v roki). Pri tej nalogi misli otrok na : 1. ime (predmeta). , 2. števili (4 in 2) 3. račun — izpeljavo, 4. vprašanje in 5. na odgovor. Skušnja uči, da pri takih vprašanjih se še vdeva popolnoma pravilni odgovor; vendar če stavek ni preveč dolg in če so učeuci uže nekoliko utrjeni v tem predmetu, odgovarjajo uže po kratkih vajah ročno in gladko. III. Koliko je : 4 in 2 ? (Brez predmeta in brez imena). Učenec odgovori precej, ker v tem slučaju misli samo na : 1. števili (4 in 2), 2. račun — izpeljavo 3. vprašanje in 4. na odgovor. Enačili nalog, s čistimi ali golimi števili, je v ra-čunicah vse polno. Namen nalogam s čistimi ali golimi števili je pa ta, da si otrok dobro v spomin vtisne to, kar je bil učitelj razvil in dokazal poleg I. in II. stopinje. Zate-gadel mora biti prvi nauk v številjenji prej nazoren, to je, najprej moramo učencu razložiti pojem števila na vidnih rečeh, potem še le izobražujemo in gojimo zmožnost njegovo, da število prav razumi in si je zapomni. Dovršena in prav metodična obravnava števil od 1-10 je najbolj imenitna za razumnost in za napredek vsega pozuejega poduka v računstvu, zalegadei naj učitelj vse naloge prve računice pismeno in ustmeno z učenci večkrat ponavlja. Pri nobenem predmetu se tako zvano preskakovanje tako hudo ne kaznuje, kakor ravno pri računstvu. Ku je učitelj uže vse naloge kteregakoli števila, denimo str. 13 v prvi računici temeljito z učenci obravnal, postopa naj nadalje še tako-le : 1. Učenci naj bero naloge posamezno in v zboru, s prva bolj počasno, kasneje po udarcih. 2. Učenec bere uprašanja, n. pr.: Koliko je : 4 — 1; drugi odgovarjajo : je 3 Da si učitelj prihrani pozivanje, vrši se to po redu kakor sedijo, ali po redu v razredniku. 3. Učenec bere uprašanje, drugi v zboru odgovarjajo — ali naopak. 4. Slednjič naj ber6 otroci posamezno in v zboro samo odgovore. — Ako nimajo vsi otroci računic pri rokah, berejo naj naloge iz šolske table. Ko so učenci po omenjenih stopinjah izračunali vse naloge enega odstavka, denimo o številu 8 na 31. strani prve računice, sledi naj še kot utrditev pravo urno ali hitro računanje, ktero se da tako-le razvrstiti : 1. Uč. : Imenujte število, ki je za 1 veče od: Uč.: 4! uč.: 5 Uč.: 1! uč.: 2 Uč.: 2! uč.: 3 n 3! „ 4 „ 7! „ 8 , 0! „ 1 . 6! „ 7 „ 5! , G 2. Imenujete število, ki je za 2 veče od : Uč.: 5! uč.: 7 Uč.: 3! uč.: 5 3 — 1 7 — 2 „ 1! . 3 „ 4! . 6 . -61 . 7 „ 2! „ 4 Imenujte število, ki je za 3 veče od: Uč.: 5! uč.: 8 Uč.: 2! uč.: 5 - 3! , 6 „ 0! „ 3 -11.5 . 4! , 7 Imenujete število, ki je za 4 veče od: — 82 — Uč.: 4 ! uč.: 8 Uč.: O! uč.: 4 . 1! „ 5 „ 2! „ 6 . 3! * 7 Imenujete število, ki je za 5 veče od: Uč.: 2! uč.: 7 Uč.: 3! uč.: 8 , O! „ 5 ti 1! „ C 2. Učitelj : Imenujte število, ki je za 1 manjše od : Uč.: 6! uč.: 5 Uč.: 7! uč.: G Uč.: 1! uč.: 0 r 4! „ 3 „ 3! „ 2 „ 2! „ 1 „ 8! „ 7 , 5! . 4 Ktero število je za 2 manjše, nego : Uč.: 8! uč.: 6 Uč.: 4! uč.: 2 „ 2! „ 0 „ 6! B 4 . 5! „ 3 , 3! „ 1 Ktero število je za 3 manjše, nego: Uč.: 5! uč.: 2 Uč.: 6! uč.: 3 Ravno tako število, ki je za 4, 5, 6, 7 manjše nego: Uč.: 5! uč.: 1 Uč.: 7! uč.: 2 Uč.: 8! uč.: 2 - 6! , 2 „ 8! , 3 „ 7! „ 1 n 8! „ 4 „ 6! „ 1 „ 6! „ 0 3. Imenujte število, ki je pred: Uč.: 5! 7 ! 2 ! 4!____uc.: 6, 8, 3, 5, . . . 4. Imenujte po vrsti vsa liha števila ! Uč.: 1, 3, 5, 7. Imenujte po vrsti vsa sodna števila! Uč: 2, 4, 6, 8. 5. Imenujte število, ki je dvakrat veče kakor : Uč.: 4! uč.: 8 Uč.: 2! uč.: 4 . 3! „ 6 „ 0! „ 0 „ 1! „ 2 Ktero število je trikrat veče kakor: Uč.: 1! uč.: 3 . 2! , 6 n 01 „ 0 6. Dopolnite števila do 8 : Uč.: 3! uč.: 5 Uč.: 5! uč.: 3 » 4! „ 4 . 7! , 1 n 0! „ 8 „ 6! „ 5 7. Povejte polovico od: Uč.: 4! nč.: 2 R l 4 » ° • » * o) i » " • n A 6' 3 » ° • n ° Povejte tretjino od: Uč.: 6! uč.: 2 • 3! „ 1 „ 0! „ 0 8. Razstavite število 8 na dvojke, trojke ...! Koliko dvojk je v številu : Uč.: 6! uč.: 3 Uč.: 8! uč.: 4 » 5! ,2(1) H , 0(1) . 4! „ 2 „ 3! , 1(1) Razstavile število 8 v dva mogoča dela: uč.: 4 ■+■ 4, 5 + 3, 6 -+- 2; 7 4- 1 . .. 9. Učitelj premika kroglice na številnem stroji, a učenci naj dopolnjujejo kar manjka do 8 ; n. pr. Uč. premakne 5 kroglic, uč. rekd: 3 n D 6 „ ; ,, » 2 n n 1 n n » 1 . . . . Pri teh in enacih vajah morajo otroci odgovarjati urno in določno Od začetka počasno in po vdarcih — kasneje urno kolikor to dopušča otročja zmožnost. Vendar je paziti, da se pri tem ne prenaglimo ker nasledek temu bila bi le zmešnjava. Umeje se, da vprašanja morajo biti kratka, točna in določna, v šoli pa da mora biti uzorna disciplina. Sledujič naj še otroci rešijo posamezno ali v zboru to - le : 10. Vzdignite : 5 ! 6 ! 1 ! 3 ! 8 ! . . . prstov ! Vzdignite na desnici 3 prste, na levici pa toliko, da dopolnite števila : 5 ! 8 ! 4 ! 7 ! Vzdignite polovico prstov od število: Uč.: 6! 2! 8! 4! Otroci vzdignejo: 3, 1, 4, 2. Vzdignite dvakrat toliko prstov kakor vam porečem! Uč. 2 1 3! 1 ! 4! Otroci: 4, 6, 2, 8 . . . Opomnja. Učitelj pove naj otrokom, da za 1, vdignemo palec desne roke, za 2, palec in kazaler, za 3, palec, kazalec in sredinec ... za 6, vse prste desne in palec leve roke .... 11. Vsak otrok dobi 8 klinčkov. Uč.: Na desno 3! Skupaj ! Na desno 5! Skupaj ! Uč.: Razstavite vseh 8 klinčkov na dva enaka kupčka ! Na 3! 4!.. . Uč.: Vzdignite toliko klinčko, kolikor vam porečem: Uč.: 31 5! 7 1 . . . 12. Zapišite v zraku: Uč.: 31 5 ! 6 ! 11 . . . Zapišite v zraku številko, ki manjka do 8; n. pr. Uč.: 6 ! 4! 5! . . . Otroci pišejo: 2, 4, 3, . . . Take vaje so najboljši pripomoček za pravo predstavljanje številnih razmer in za utrditev številnega spomina. Iz poslednjih vaj urnega računanja razvidi se, da ima otrok števila le v duhu pred sabo in da le v duhu izračuna — le odgovor izreče ali pokaže. Vsak pa ve, da se hitreje misli nego govori; zato se z urnim računanjem prihranijo besede in čas, a cilj se vendar le doseže. Sploh pospešuje hitro računanje razvoj vseh sodelujočih moči, posebno pa bistri spomin, znotranjo nazornost, razsodnost in sklepavnost. — c Prvi šolski popoldan. Prvenci in učenci, ki so uže eno leto šolo obiskovali, pridejo prvi popoldan v šolo. Se sabo prinesejo katnenito tablico, pisalo in mokro gobico ali cunjico, Nekako bojazljivi in prestrašeni stopijo mali prvikrat v šolo. Zato pa uaj bo učitelj posebno od začetka ž njimi prijazen in mircu, da jim strah pred šolo in učiteljem kmalu mioe. Paziti mora uže prvi dan, da se jim jezik razveže, ter da na zastavljena vprašanja odgovmjajo točno in glasno v celih stavkih. Tudi naj tiste, ki glasno odgovarjajo hvali. Mevž med učenci ne sme trpeti. Ko je učitelj otrokom odkazul vsakemu primerno mesto, pove jim, da se morajo vsak dan, ko v šolo pridejo ua odločen prostor vsesti. Učitelj vstopi pred otroke, vkaže jim vstati ter odinoli. Učni red si je uže prej za ta popoldan tako-le sestavil : 1. ura 2. ura 21/, ure 1. Nazor. 2. Nazor. uk uk Nazor, uk Nazor, uk Računstvo Spisje Računstvo j Raiun»tTol Risanje 1 — prvoletniki; 2 — drugoletniki: debeli tisk — neposredni uk ; drobni tisk — posredni uk (vaja). Po molitvi se otroci vsedejo in deuejo roke na klop. Učitelj pa se r prvenci, v tem ko drugi poslušajo, blizo tako — le pogovarja : Vi ste danes prvič prišli v šolo. Nektere izmed vas uže poznam. Kako je ime tebi? — Ali te ne imenuje mati Tone ? — Tebe Ana ? — Drugih pa ue poznam. Danes moram pozvedeti, kako je posaraezuemu ime. Kako je ime tebi?— Otroci odgovarjajo navadno samo z imeni, in še to bojazljivo in nepopolno. Za apodbujo pokliče naj učitelj več drugoletnikov. Zdaj pa pazite, kako bodo večji odgovarjali. Kako je tebi ime ? — Karol mi je ime. Povej ti deklica, kako je tebi ime? — Marija mi je ime. Tudi vi morate tako odgovarjati. Rad bi vedel, ali ste me umeli. Povej, kako je tebi ime? — France mi je ime. Prav! Povej še enkrat pa glasneje, da te bodo tudi oni v zadnjih klopeh slišali I Kako je tebi ime? — Tukaj jih učitelj opozori na moška in ženska imena. Zdaj pa bodemjaz klical imena. Vsak, kedor sliši svoje ime zaklicati, vzdigne naj roko. Tone I France! i.t.d. Tam pa vidim, da dva roko kvišku molita. Kako je tebi ime ? France mi je ime. Kako pa tebi ? France mi je ime. Pri tej priložnosti pove učitelj, da vsi imamo po dve imeni, krstno ime in še eno ime, t. j. priimek (pridevek). Tu naj nčitelj tudi pove, da se na vprašanju: „Kako se pišeš?" navadno odgovarja r priimkom, in da se v šoli učenci največ po priimku kličejo. Kako se ti pišeš? — Če otrok precej ne odgovori, imenuje naj učitelj njegovega očeta uajprej po imenu, potem po priimku. V*ak ima toraj zraven imena še svoj priimek, da lahko razločujemo tega ali onega med Franceti, Toneti...... Ko je učitelj seznanil učence z njihovimi imeni in priimki, vpraša naj jih tudi po imenu in priimku drugih součencev. Na ta način bodo prej plašni in bojazljivi učenci uže prvi dan krotki in priljudni postali. Učitelju pa je pri tem dana prilika, svoje učence bolj spozuuti, kteri izmed njih so več nadarjeni, kteri inanj, kteri so bolj ali manj razviti i.t.d. da se. bode pozneje proti njim vedel obnašati. Tako je učitelj z malimi prve pol ure uporabil. Druge pol ure pogovarja se z večjimi, mali poslušajo. Za to naj si izbere učitelj primerno vajo, n. pr. kako se imajo otroci vesti v šoli in zunaj šole. Ta vaja je večjim le v ponovilo, malim pak kot posredni uk. Tudi s tem oddelkom pogovarja naj se učitelj mirno in prijazno. N. pr.: Kara si zopet prišel dane* ? — Zakaj si prišel v šolo? — Kedaj vam jo priti v šolo? — Kakšni morate priti v šolo? — Kam naj se usede učenec ko stopi v šolo? — Kako sedite v šoli ? — Kje držite roke ? — Koga gledate in poslušate ? Ktere reči in priprave imate prinesti v šolo ? — Kaj storite, kedai vas vprašam ? — Kaj delajo drugi, kedar si ti vprašan P — Kako morate odgovarjati ? — Kako vain je hoditi v šolo ? — Kako iz šole ? — Kako se imate obnašati v šoli ? — Kako na poti ? — Kako doina ? — Kako pravimo učencu, ki rud uboga t — Kaj delamo pred ukom ? — Kaj po uku ? — Ker ste bili dane» tako pridni, povedal vam bom kratko povestico: „Minica je še majhna deklica. Ona rada uboga očeta iu mater. Vsak dan se lepo umije, počeše si lase, očedi si obleko in ob določenem času gre v šolo. V šoli sedi mirno, posluša učitelja, in kedar je vprašana, rada iti glasuo odgovarja. P;» poti hodi lepo tiho iu mu no. Svoje ualoge izdeluje pridno iu o pravem času, Minica pa tudi prav rada moli. Oče, mati m g učitelj jo prav radi imajo. Kaj n<\ da tudi vi hočete tako pridni biti, kakor je ta deklica 1 Ce kaj časa zaostaja, moie to povest eden večjih učencev na uprašanja ponavljati. Prva ura je odbda. Pozor ! Zdaj pa boste vsi naenkrat ubogali in storili, kar vam poročeni. Učitelj ukaže učencem parkrat vstati m vsesti se. Ker so take vaje podlaga šolskemu redu, uc kaže jih opuščati. Višji oddelek dobi zdaj nalogo. Na ploščice imajo napisati reči, ki jih vidijo v šoli. To je ponovilo iz prejšnega leta. Mali računajo. Pred vsem morajo učenci dobro šteti znati; to znanost pa prinese mnogo učencev uže od doma. Znati morajo reči prištevati in odjenmti; najprej do 3, potem do 6, slednjič do 10. Za pol ure zadostujejo številne vaje do 3. Za nazorni pripomoček naj služijo učiteliu kroglice, kocke, prsti, krajcarji, klinčki i.t.d slednjič tudi pike iu črte. Učitelj pojasni pojem enote, m to, na vnanjih vidljivih stvareh tu rečeh. T.i nastane, ako zremo posamezne reči. N. pr. Stij kroglice! Štej še ti! (Iz ztčetka naj se vse kroglice iz drutenih šibek poberejo. Potem pi naj se kroglice zopet nu šibki-nabirajo, to pa tako, kakor število za številom sledi). Kaj pride za 1 ? — Kaj za '2 ? — Stej kroglice od 3 uazaj! Kaj ju pred 3 ? Kaj pred 2 ? Imenuj reči, ktere ti pokažem 1 K diko kroglic je to ? — Otrok odgovori v popolnem stavku: To je eua kroglica. To je eu klinček. To je ena tablica i.t.d. Imenuj reči, ktere vidite le po enkrat v šoli! Omara peč,stol.... Kaj imaš na glavi k- p» enkrat? Pokaži en klinček. en prst, eno roko.... Blizo na ta način pojasni učitelj učencem e u o t o. Učitelj gre k šolski Ubl', ter vzame v roko kredo, ktera je na dolgem, lesenem dtžalu pritrjena. Pokaže učencem s ktero roko iu kako jo drži. Zdaj ukaže tudi učencem položiti ploščice na klop in prijeti pisalu v roke. Kratkdi pisal ue sme trpeti. Ko držijo vsi učenci pisala pravilno v desni roki, gre učitelj k tabli, p.itisne kredo na tablo in reče: Naredil sem piko. Pripravite sel Učitelj naj pazi, da imajo otroci obe roki uit klopi ; z levo drže tablice, v desni imajo pisala. N.i prsi naj se ne naslanjajo tudi preveč naj ne bod.< vpognjeni. Na udarec naredite tudi vi piko na vaš« tablice! Recite; ena pika! Naredite še eno piko! Recite... Tako otroci uže prvi ič, uiti Žuuii r popoluoma ue ugajata, ter piedlagn tuj se najboljše, kar itaa Žuiner in Miklošič spoji v eno delo, kar pa manjka naj se doda, oziroma popravi. Tega mnenja so tudi Štajerski učitelji in 30 tudi tako predlagali. Za sedaj ostanimo tedaj pri Miklošiču in čakdjmo. dok nas strokovnjaki razve-sele s primernejšimi ctuukami. Po daljni razpravi obvelja nasvet gospoda Lebana z dostavkom g. J. Lebaua; ki pravi: Dobro berilo naj bi imelo kratke se^ta-ke ki pa morajo biti pisani v pravilnej, gladko tekočej, vzormj slovenščini. Meni tretje berilo ne 'igaja; sestavki so predolgi, jezik pa je šepast, nedosleden ; pesniški oddelek z malimi izjemami slab. Navede nam iz „III. Berila" facta ; graja pesmico: „Špartanka" in dokazuje očividno, da je pesem slaba ; tako tudi graja druge pesmice. Govornik pravi, da je slovenska pesniška tehnika z Gregorčičem, 8 Stritarjem i. dr. tako napredovala. da se pesmi v tako uedostatnej obliki nikakor ne morejo in ne smejo trpeti v naših berilih. Kouečim predlaga, oaj se take pesmice iz naših beril odpravi in mesto teh uvedo lepe Gregorčičeve, Bori? Mnuuove, Jenkove, Vertčeve i. t. d. Predlog bil je * pohvalo sprejet. Ker je mej tem uže poldan odzvonilo, se je zborovanje za poldrugi« uro osiavilo iu šli smo k skupnemu obedu v gostilnico g. Mahorčiča. Pri obedu nss je kratkočasil mej Kraškimi učitelji novoustanovljeni „Kraški kvartet" Ob '/»2 uri se zborovanje nadaljuje s „praktično obravuavo benlnega odstavka: Bog je pravičen." Vaja si je vršila v III. razredu čvetciorazrednice. Izviševal je to točko g. Anton Leban. nadučitelj v Komnu. Po končanej obravnavi je mladina <»dŠla in pričela 8« je kritika. Debate so se udeležili gg. Sila, Janko Štrukelj, lian tč, Koršič, Hrovatin, Janko Leban, Čerue, Fakin, poročevalec g. Anion Leban in g. nadzornik. Gledč obravnave beriluih odstavkov sprejele so se sledeče točke: 1. Učitelj pove učencem zadržuj sestavka v kratkih potezah. 2. Učitelj izgledno prečita sestavek. 3. Poprašuje se po glavnih delih (oddelkih). 4. Razlaganje stavka za stavkom. 5. Jedro vsega odstavka. 6. Glavna misel. 7. Slovnično obdelovanje. 8. Stilistične vaje. Potem sta poročala nadučitelja g. Hrovatiu in g. Anton Leban o okrajuej učiteljski kujižuici. Iz referatov je uvidno, da se je tekom leta uakupilo za učiteljsko knjižnico 34 kuig v vrednosti nad 80. gold. Na predlog g. Hruvatiuu se v stalni odbor voli pet udov, iu sicer bili so voljeni ti*lc gospodje: M. Konte, Anton Leban, France Tomšič, Trampuž iu gdč. KrLstioa Kiicafura. V knjižniško komisijo je bilo voljenih »udi pet udov, in sicer r gg. Benisrar, Hrovatin, Kantč. Anton Leban in Fr. Tomšič. Iz poslednje točke dnevnega reda: nasveti in želje posameznih udov, posnamem sledeče: g. Hrovatin predlaga, naj bi vsKk učitelj dobi) izpisek v knjižnici nahajajoči!) se knjig ; (se sprejme). Predlog g. Antona Lebana, naj noben učitelj izposojenih knjih ue obdrži več nego tri mesece, obvelja. Slednjič povzame besedo g. nadzornik, ter se v slovenskem jeziku zahvali učiteljstvu za lepo, dostojno iu ustrajuo vedenje pri zborovanju. Polaga nam na srce, naj tudi zanaprej vsak po svoji moči pospešuje napredek v šoli, zagotovljaje nas, da vsak, komur je mar ljudski razvoj, nas bode v tem podpiral, najbolj pa presvitli vladar in cesar Franc Jožef sam, kot največji pospešitelj šolstva. Povabivši nas naj trikrat zakličemo „živio" presvetlemu našemu cesarju, kar smo vsi navzoči navdušeuo storili, sklene g. nadzornik potem ko se je še cesarska pesem zapela, proti 6. uri zvečer sejo. G. Anton Leban nam je govoril vsem prav iz srca, ko se je zahvalil g. nadzorniku za njegovo prijazno in kolegijalno vedenje pri zborovanju. Euoglasni „živio" vseh navzočih pritrdil je tem besedam. Po seji smo imeli skupno zabavo v Guličevej gostilnici. ONSTRAN LIJAKA 30 dec. Dober krajni šolski svet se resno poganja v dosego namena določenega mu v šolski postavah, ter je šoli iu učitelju v veliko in zdatno podporo. Drugače je tak krajni šolski svet. ki ne zineneč se za dolžnosti ki mu častna ta služba nalaga, le po osebnem svojem nagnjenji ali po svojej volji, ta velt-važen posel opravlja. Tak krajni šolski svet je pogostoma za v.*e sitnosti in nerednosti. ki se zgodijo v šoli in zunaj šole, odgovoren. Krajni šolski svet ima v/lasti skrbeti, da se šolske postave vestno spolnjujejo; on iina napravljati šolski popis, skrbeti ima, da otroci Šolo redno obiskujejo in nasvetuje kazni okrajnemu šolskemu svetu, ako se obiskovanje zanemarja. Poslednje še posebej ziinkazuje in določuje dopis deželnega šolskega sveta od 11. febtuarija 1882. štev. I0y6. Krajni šolski svet ima tudi gledati na di&ciplino v šoli, na vedenje šolske mladine zunaj šole, ter po moči podpirati učitelja. On se iina najmanj enkrat v mesecu zbrati k redui arjl i. t. d. Da pa more krajni šolski svet vsem zahtevam, ki mu jih nalagajo šolske postave, vsestransko vsjtrezat^ nuj bo sestavljen iz takih občinarjev, kojim je ljudski razvoj reš pri srcu. Udje naj mu bodo mo^je, ki sami postave iu naredbe umejo iu tudi vestuu izpolnjujejo, ter nad koristjo šole več ne dvomijo. Kot posredovalcem med šolo iu občinstvom treba tudi, da so trdnega in žftnešljivega značaji. Oni živijo iu občojejo z občitlarji, imajo toraj pogostoma priliko -dišati in pozvedati kaj tetra ali onega teži. Kot takim pa je sveta dolžnost, da ljudstvo podučijo. Posebno i.aj predsednik na vso moč skrbi, da otroci'šolo redno obiskujejo. Ako pa take izpo-zabljence, kojih otroci obiskovanje brez uzroka zauemarjajo, ua odgovor povabi, naj se to zgodi vselej ua korist stvari, kteru zastopa, ne pa v škodo in sramoto Šoli in učitelju. Marsiktcri šolski svet ima še muogo ledine. Dobe se Še tu iu tam starši, ki so v šolskih postavah precej zvedeni, a se vendar drugače vedejo kakor bi se morali. Taki dobro vedo, da jim je dolžnost začetkom šolskega leta otroka osebno v šolo pripeljati in vpisati, a vendar tega ne storč. Drugi zopet imajo šolo le za postransko brigo, in otroka brez vsake potrebne priprave le tedaj v šolo pošiljajo, kedar ga doma ne potrebujejo, ali kedar je slabo vreme iu ni mu mogoče z živino na pašo. Nakterim celo denarna kazen ali zapor, ki so ga morda moruli prestati, kinalu več na spomin ne pride. Na take gre toliko bolj paziti. Preojstro postopanje kakor tudi prepogosta prizanesljivost ud strani kr&juega šolskega sveta v takem slučaju ne zdati. Rahla beseda in psmeteu opominj je tukaj na pravem mestu. Vcdeuje krajnega šolskega sveta bodi v vsakem obziru korektno, na srcu naj mu bo le korist šole, a ne sebični namen posameznika. Nič ne zda, naj se učitelj in Šolske oblastnije še tako trudijo za napredek šole, ako občinski sveti za ude v krajni šolski Svet take može usilujejo, ki ne veljajo kot šolski prijatelji, marveč po-slednjej št- celo nasprotujejo. Taki kazimožje niso za ta prevažen posel. Uže pred volitvijo od strani občinskega sveta delati je na to, da se le taki občinarji volijo kol odborniki v krajni šolski svet, ki veljajo sploh za razumne in značajue može in ki imajo tudi kot taki veljav« v oblini, ue pa taki, ki šolo in njeno vrednost popolnoma prezirajo. Sola sama ne more otroke k namenu dovesti, kajti poleg uje vpljivajo nanj še drugi faktorji s kterimi v dotiko pridejo. Tukaj menim rodbino sploh. Ce je ta v izpolnjevanju svojih dolžnosti malomarna ali nevedna, treba da krajni šolski svet v ami-slu šolskih postav spravedljivo na njo vpljiva. Hujskanje zoper šolo in učitelja ne zda nič, pač pa je stvari, katero zastopa, v neprecenljivo škodo. Komur za ta važen posel manjka potrebne eneržije, dobro stori, ako se ne da voliti; če je pa uže voljen, naj raje izstopi in prepusti to častoo mesto sposobnejšemu. Vsak pametem ga bo čislal. _ IZ SEŽANSKEGA ŠOLSKEGA OKRAJA. Koncem mino-lega leta izročila je odbrana dopntacija bivšemu nadzorniku, g. V o d o p i v c u, krasen, album broječ slike učiteljskega osobja Se- žanskegs šolskega okraja v spomin izkreni hvaležnosti in udanosti, za kar se je g. nadzornik ganljivo zahvalil. Bivši g. nadzornik se je se svojim nepristranskim vedenjem prikupil vsem učiteljem v naših slovenskih okrajih. In kdo bi li ne bil hvaležen možu, ki hvali, kar je res hvalno, ter graja kar je graje vrt-dno? — Učitelje po očetovsko poučuje, kako je ravnati z otroci, pa tudi svetuje kako se imajo učitelji obnašati občinstvu nasproti. G. Vodopivec je odločen nasprotnik brezverstvu in liberalizmu, kojega so se nekoji lahkomisljenci poprijeti. — Se nekaj mi teši sreč. V 1. štev. t. I. nam predragega „Učit. Tovariša" dopisnik s Krasa pravi, da je bila pod ravno omenjenim g. nadzornikom naša biblijoteka zanemarjena in da je ta uvajal knjige po 30 kr. ter s tem kriviČil ne samo bivšega g. nadzornika, marveč tudi tedanji odbor za knjižnico. Morda se je pa le preveč potrosilo za slovenske knjige ? — Nemške knjige: Ohler, Dr. Dittes. Dr. Schumann, Kehr, Wurst, Dr. Lindner, Wanjura. Hermann, Pokornij, Klauwell, V. Rousseau, Böhm, Niedorgefass, und Lehfeld, Hocheisel, Dr. Močnik, Prausek, Riecke, Mann, Pestalozzi, Dr. Yogt, Bulow, Diesterweg, Luc in druge, koje smo pod prejšnjim g. nadzornikom nakupili, morda po 30. kr., hm! — so klerikalne — kali? Šolski ogled. §. 27. postave od 2. oktobra 1882. s ktero se izpre-minja več paragrafov vojne postave od 5. dec. 1868. leta glasi se tako le: Učiteljski pripravniki ali kandidatjeza ljudske šole (z meščanskimi šolami in učiteljskimi izobraževališči vred) kakor tudi učitelji teh šol, ako jih vdružijo k stoječemu vojstvu (vojnemu pomorstvu) ali pa k deželni brambi, naj se tak čas, ko je za ljudski pouk najmanj škode, osem tednov po vojaško izučč potem pa domu dado z dopustom — in dokler je mir, samo še k oddobnim (periodnim; vajam v orožji kličejo. Dokler pri ljudskih šolah pomanjkuje učiteljev ali kadar se pokaže tako pomanjkanje, naj se stavi podvrženim učiteljskim pi-tomcem, če jih potrdijo k stoječemu vojstvu ali k deželni brambi, d4 dopust, da svoje nauke za učiteljstvo dovršijo, pod pridržkom, da se jih v slučaju mobilizacije pokliče v orožje. Ako se potem pravilno napredujoč v naukih učiteljstva s dobrim uspehom douee ter dobodo za trdno ustanovljeno učiteljsk-o mesto pri ljudski šoli. t« naj se jim zgoraj omenjena ugodnost dokončno prisodi. Učiteljski pitomei, kteri tega o pravem času ne izkažejo, dalje učiteljski kandidatje in učitelji ljudske šole, kteri se učiteljstvu odpovedo, dokler jim teče vojna dolžnost, dolžni so zakonito v dejansko službo pozneje odriniti." " V|ki t» . • • -;»hr i|t«i: ;.><•): • I* i I l'.i Domovino 7. nanstvo poknežene grofije Goriške in Gra-diščanske je slavno miuisterstvo za uk in bogočaBtje z ukazom 25. novembra 1882. štev. 18371, učiteljiščem dovolilo. Ta po notranji obliki za naše razmere izvrstno uravnana knjiga določeua in potrjena je v prvi vrsti za učiteljska izobraževal išča, priporoča pa se uže zarad usebine še posebno kot priročna knjiga vsaliemu učitelju in omikancu sploh. Knjigo je dobiti pri g. Wokulat-u v Gorici. Pri tem knjigotržcu je dobiti tudi Rutarjevo „Zgodovino Tolminskega" in lv. Jenkota pesmi. .r 1 ' - . n.v- ... " . * J ,„ ..... «. ' "'' f • ' __ .,. .-•„r . • K •*■•■> V m i n i s t e r i t v u za uk in veroznanatvo se je, kakor dunajskim novinam povzamemo, izdal načrt zakona, po- ktc-rem bi se imela plača za g. katehete na srednjih in ljudskih šolah urediti. Ta načrt namerjava visoka vlada v kratkem državnemu zboru v posvetovanje predložiti. G. Andrej Dr.&ft{ek, nadučitelj v Vertojbi, dobil je od Nj. Veličanstva presvitlega cesarja sreberni križ s krono za zasluge. Castitanu», g. nadučitelju, da so njegove zasluge in njegov trud priznane na najvišjem mestu. "0 Mi«»»-:• «v i»jti'«*i*« ; !• <;:'.' . t' . . : 1'oitne hranilnice pričele so v dan 12. t. m. svoje delovanje. Udeležitev občinstva na Duuaji in po pokrajiuah avstrijskih bila je prav živahna. Na Dunaji so bile vse vložene knjižice v malo urah razdane. Tudi v Gorici je bil začetek dober. -.. i ■ , - j .iimci llii'!.»' i It tlia.^ViM» f o i i - r. • rt ') : -ii/ll Popotnik, list za šolo in dom, prinesel je v zadnjem lista sledeče sestavke: O novem letu 1883; -— Rodo- — 95 — ljubom! — Beseda slovenskim učiteljem ; — Imenitnost šolskih vrtov v etičnem oziru;—Najžlahtnejse dišave (obravnava 35. odstavka II. Berila); — Metodična razprava kocke; — Dopisi; — Slovstvo; Novice iu razne vesti. — Premembe pri učteljstvu. — L;8t izhaja v Mariboru 10. in 25. dan vsakega meseca. Naročnina iznaša 3 gold. za celo leto. Ukaz o. kr. Staj. dež. šolskega sveta od 7. dec pr. 1. določuje, da se smejo provizorični učitelji in podučitelji, kteri imajo spričalo zrelosti, od sedaj naprej le z dovoljenjem c. kr. del. šolskega sveta „službeno" premešcavati. Sploh pa naj bi se od okr. šolskih svetov dotični predlogi brez važnih vzrokov ne stavili, proden dotični učitelj drugega izpita ne napravi, kar pa postavno nobeden pred dvema letoma od 1. skušnje storiti ne more Na slučaje, v kterih se posamezni svojevoljno na drugo mesto preseliti želi in za kako izpraznjeno službo prosi ter jo dobi, ta ukaz seveda ne vplivi». 18 t. m. je imel odbor slovenskega pol. društva sejo. Sestavila se je prošnja do deželnega šolskega sveta za napravo otročjih vrtov v Gorici in peticijo do visokega ministerstva za uk, da vpelje poseben tečaj za vrtnarice na Goriškem izobraževališči, s kterim naj bi bil združen slovenski otročji vrt. — Narodna biblijo tek a. V Novem mestu bode pod tem imenom podjetni tiskar gospod I. Krajec na svetlo dajal zbirko raznovrstuih spisov slovenskih. Vsak zvezek po 4—5 tiskanih pol bode prinašal zabavnega iu poučnega berila. Slovenska mati. Poučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave obvarjejo. Spisal dr. Kočevar. V Ljubljani 1882. 80. 48 strani. Tiskala „Narodna tiskarna". Cena 30 kr. To knjigo živo priporočamo mladim materam ter želimo, da bi z lepimi svojimi nauki vspešuo pripomogla k boljši vzreji malih otrok. a. i v»n Lapujne v Krškem priporočuje sledeče knjižice: I. P i s an k e : 1. Slovenska lepopisnica...... 2. Slovenska začetna lepopisnica s po-prečnicami......... 3. Nemška lepopisnica...... 4. Slovenska pravopisnica..... 5. Nemška pravopisnica...... 6. Spisovnica slovenska in nemška . . 7. Računska pisanka....... 8. Pisanka za domače naloge s črtami . 9. Pisanka za domaČe naloge s podklad-kom........... 10. Ciste pisanke za Iepopisje s podklad-katni za lego ali za lego in vrste Cena 100 kosom 1. 2. 3. vrste kr. kr. kr. 110 90 80 110 100 80 110 90 80 110 90 80 110 90 80 110 90 80 110 90 80 290 — — 240 — — 290 — — H. Risanke: a) Prva risanka, 1 cm pike b) Druga risanka 2 cm „ o) Tretja risanka, 4 cm „ č) Četrta risanka z okvirjem d) Peta risauka, čista . . Cena 100 kosom oblika mala velika kr. kr. 250 300 250 300 250 300 250 300 250 300 Opomba. Po pošti naročevati je najceneje tedaj, ako se naroči samo 350 pisank ali 150 risank (do 5 kilogramov namreč), novce naprej posije in za poštnino 30 kr. priloži. Potem je mogoče, da pridejo pisanke 2., zlasti pa 3. vrste po enem krajcarji v roke šolske mladine. V ČERNIC, založenik. Hilarijanska tiskarnica.