Glas zaveznikov
Leto II - St. 198
Informacijski dneonik A L S.
Cena 3 lire
TRST, petek 8. februarja 1946
UREDNIŠTVO: Via S. Peillco 12 • Telefon it 93854 ln 94443
OGLASI: Cena ta milimeter vla<ne (itrlna ena kolona): trgovski L. 10.50, m rivalki L. 27 (oamrtnice L. 54, objave L. 13.50, finančni ln pravni oglasi L. 18. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. L, S odeti per la Pubbllcltl ln Italla, Trst vla Silvio Peillco št 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo.
PERZIJSKI
PETROLEJ
Kairo, 8. februarja Po novicah iz Teherana je perzijski ministrski predsednik Ahmad Ghavam dovolil izkoriščanje petrolejskih polj v Perziji Sovjetski zvezi.
Perzija se je leta 1944 branila dati takšne koncesije, ker je perzijski parlament odločil, da bo zavzel odklonilno stališče do vseh držav, dokler ber debela zasedena. Zdaj se mora zasedba končati 2. marca t. 1. Poročilo bi utegnilo zanimati ameriške petrolejske družbe, ker strokovnjaki trdijo, da so V južnih predelih Perzije bogata petrolejska polja, ki jih doslej še niso izkoriščali.
OSNOVNI
PROBLEM
KITAJSKE
New York, 8. februarja Po poročilu, ki ga je prejel sNew ?or& Herald Tribune», sodelujejo zdaj vse stranke koalicijske vlade n« Kitajskem in si prvikrat s skupnimi napori prizadevajo izboljšati Življenjske pogoje kmetovalcev in >e lotiti zelo valnega vprašanja nepismenosti.
Tekmovanje med strankami, ki *i hočejo pridobili naklonjenost navada in si zagotovtii glasove, bo Prisililo vlado storiti strožje ukre-Pe za izboljšanje življenjskih pogojev poljedelcev, ki predstavljajo velikrf kitajskega prebivalstva. Poročilo pravi nadalje: sKakrSen koli haj bi bil uspeh komunistične stranke, da bi si pridobila podporo kmetovalcev na ozemlju, ki je pod njenim nadzorstvom, je treba pripisati največ njeni odločni agrarni Politiki. Ta program predstavlja tudi napad na vlado Kuomintanga v delu Kitajske tako, da vlada tu splošno mnenje, da bo morala prevladujoča stranka izvesti primerne ukrepe, če ne bo hotela, da izgubi naklonjenost med kmetskim prebivalstvom. Z vstopom komuni-*tov v vlado se bodo morali nemudo-rnn odločiti za kakšno rešitev. Nelz-belno je, da se bodo komunisti po-zlnkin svojih spretnih propagandnih metod, da bi prisilili vlado k izvedbi obljubljenega splošnega vladnega načrta.
Med Številnimi predlogi so sle-
<bči najbolj vačnt za poljedelce:
Pobijanje nepismenosti in uved-
Zveznega šolanja po vsej drla-
'■zniianje zemljiškega davka in
»oiii uifl mer' podeliico ViSjih po-
<laiL 7n*tovalCeinj str°*e reforme Mvčnega ustroja.
nol, P° nima koalici^ka vlada ooene posebne moči, toda njeni
napori bodo verjetno uresničili to Kar je do zdaj ostalo samo v načrtu.
PET SMRTHiH OBSODB »IBAJLOVICEVIH PRISTAŠEV
Beograd, 8. februarja Prod vojaški m sodiščem, v Beo-f^u se je končala razprava proti 7 članom tajnega političnega gi-generala Draže Mihailoviča. ...	obsodilo pet glavnih vo-
cc Miwwl3ara Va3ica’ industrij-
°t>to^nce pa na •,	. ,
_ 4 plia Ino delo z odvzemom prostosti	.
4 °d eneffa do dvajset let	b
Ukrajinska delegacija za preiskovalni odbor
LONDON, 8. februarja. — Varnostni svet se je včeraj popoldne sestal na sejo, na kateri so razpravljali o ukrajinskem predlogu za razčiščenje položaja v Indoneziji, ki po mnenju ukrajinske delegacije ograža svetovni mir. Varnostni svet je zaključil svoje delo, ne da bi prižel do kakšnega zaključka o ukrajinskem predlogu.
Med razpravo o Indoneziji je Svet sklenil postaviti na dnevni red dve novi vprašanji in sicer pismo sirijske in libanonske delegacije, ki zahtevata umik britanskih in francoskih čet iz obeh držav in poročilo posebnega odbora, ki se nanaša na postopek pred Varnostnim svetom,
Manuilski obtožuje!
Razpravo o Indonezijskem položaju je začel ukrajliiekl delegat Manuilski, ki je prebral svoj govor v ruščini. Poročal je o vesteh, ki prihajajo lz Indonezije ter pojasnil, da zahteva umik britanskih čet iz tega področja. Izrazil Je svoje začudenje, da so britanske oblasti uporabile japonske čete za za-
dušitev indonezijskega nacionalističnega gibanja.*
Ukrajinska delegacija ima za potrebno opozoriti Varnostni svet na nedopustni in nenavadni položaj v Indoneziji ter zahteva ukrepe, ki bodo naredili konec temu stanju. Naj posebni preiskovalni odbor preišče na iiou mesta in vzpostavi mir.
VOJNI ZLOČINCI NA JAPONSKEM
Bevin odgovarja
Ni mi popolnoma jasno, na kaj naj bi odgovoril. Ukrajinska delegacija ne zahteva umika britanskih čet. Kar se tiče vesti o Indoneziji, Je opozoril, da v Veliki Britaniji vlada svoboda tiska ter more vsak novinar objavljati vesti, ki mu ugajajo. Zaradi tega Je prav lahko predlagati Izrezke lz časopisov.
Britanska vlada želi predati člm-prej osvobojena ozemlja njihovim zakonitim lastnikom. Nizozemska je bila med prvimi, ki so napovedali vojno Japoncem. Ko so Japonci zasedli deželo, so takoj začeli oboroživa tl domačine, katerim niso dali samo pušk, ampak celo Oklepne vozove ln druga napedal-na orožja. Nalogo, da razorože Japonce na Javi, so dobile od vrhovnega poveljnika generala Mac Arthurja britanske čete. Ne da bi izstrelile en sam strel, so postale cilj oboroženih napadov.
«šli smo na Javo, da bi vzpostavili red, da bi spravili na varno 250 tisoč internirancev, med katerimi je bilo mnogo Evropejcev, nekaj domačinov in druge narodnosti, vsi nasprotniki Japoncev. Ko so Britanci, ki so se izkrcali s komaj tri tisoč možmi, delali vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi prišli do mirne rešitve, je bil poveljuoči general ubit*.
Bevin Je dodal, da bi v primeru, če bi britanske čete ne bile nastopile odločno, prišlo do umorov v velikem številu v vseh delih dežele. Pripomnil Je, da misli, da bi niti odgovorni voditelji indonezijskih nacionalstov ne želeli, da bi se britanske čete umaknile. Velike nevarnosti so v Indoneziji, ki Jih Je treba obvladati.
Na obtožbo, da so letala napadala skupine Indonezijcev, Je Bevin poudaril, da so mnoge britanske vojake izvabili v zasede, kjer so Jih ubili. Ukrajinska delegacija govori o napadih britanskih in Japonskih čet na Indonezijce, nič pa ne omenja napadov na britanske čete.
Ko Je govoril z Molotovom, ni slednji omenil niti z besedico teh dogodkov. V velikem delu Je propaganda, ki Je naperjena proti Britaniji, usmerjena na prikazovanje položaja, tako, kot da Britanija u-porablja svoje čete pod najrazlič. nejšiml pretvezami, da bi dosegla svoje imperialistične svrhe.
Ce hočejo Združeni narodi pomagati, tega ne morejo storiti i tem, da ustvarijo preiskovalno komisijo, temveč da pozovejo Indonezijce k pametnemu razgovoru o sporazumu. Bevin Je zaključil svoj govor z Izjavo, da prepušča Varnostnemu svetu, da prinese odgovarjajočo odločitev.
Admiral Siga tora Simada, ki Je bil član japonske vlade v dobi napada na Pearl Harbor, čaka v zaporu v Jokohami, da ga bodo prepeljali v taborišče O mori, kjer so bili pred tem zavezniški vojni ujetniki. Admirala bodo Bodili kot vojnega zločinca.
POTRDITEV OBSODBE GENERALA JAMAŠITE
IVashtngton, 8. februarja General MacArthur Je potrdil smrtno obsodbo japonskega generala Jamašite. Obsodbo bodo izvršili z obe Senjem. Pred Izvršitvijo mu bodo odvzeli uniformo, odlikovanja in vse vojaške znake. Jama-šita Je bil Japonski poveljnik na Filipinih.
Pomoč zahodnih demokracij
Koliko živil bodo dobivali
prebivalci evropskih držav
Predsednik Truman je govoril o svetovnem prehranjevalnem pololaju in pozval ameriško ljudstvo, naj stisne pasove in prispeva svoj delel za prehrano Evrope.
Objavil je načrt, ki obsega devet točk. Med njimi je neuradno racioniranje nekaterih vrst livil. * Ljudje so danes v večji nevarnosti, da bi umrli od gladu, kakor katero koli leto med vojno in morda bolj, kot v vseh vojnih letih skupaj*.
Govoril je predvsem o varčevanju z Htom, naglasil pa je tudi potrebo po varčevanju z drugimi živili, kakor z mesom in mlečnimi izdelki. Omenil je tudi pomanjkljive letine in sušo v Evropi ter Severni Afriki, ki je pirzadejala Htne pridelke, na Daljnem Vzhodu pa riž.
Zdruiene dr lave bodo pošiljale lito predvsem v osvobojene kraje Evrope, vendar pa ne bodo dopustile, da bi prebivalstvo bivših sovražnih driav gladovalo. Tudi Velika Britanija je uvidela težavni prehranjevalni pololaj in zmanjšala porabo maščob in uvedla peko črnega kruha kot je bil med vojno.
Z A P I s K I
Težnje Egipta
Podporni odbor za Evropo
Zunanje ministrstvo Združenih driav je sporočilo, da bo moralo nad 140 milijonov prebivalcev v Evropi prihodnje mesece iiveti pri najmanjši količini hrane. To so posneli iz poročila odbora, katerega so ustanovili pod nazivom Gospodarski podporni odbor za Evropo z namenom, da bi preučeval gospodarski poloiaj v Evropi.
Poročilo tega odbora pravi, da bo okoli sto milijonov evropskih prebivalcev prejemalo v preostalem de■ lu leta povprečno 1500 kalorij dnevno ali še manj. Povprečni dnevni obrok bo znašal pri 140 mi-
Nizozemsko stalile
TUJI NOVINARJI NA OBISK KIJEVA
New York, 8. februarja «Weio York Herald Tribune» pr!_ i<Wa vest iz Londona, da bo So-letska zveza v kratkem povabila Ve novinarje na kratek obisk v [yev‘ Oktvno mesto Ukrajine. Ste-10 novinarjev bodo verjetno ome-1 na 12 oseb zaradi pomanjkanja ianovanj v Kijevu. To naj bi bil a*iv na zahtevo, da si novinarji gledajo delo ustanove UNRRA v krajini. Vsekakor jih bodo pod-r0h cenzuri m tistim ukrepom, ki jih uvedli za tuje novinarje v 'oskvi. Tuji dopisniki niso dosUj 'ogli zapustiti Moskve ter so za 'tavanje po Sovjetski zvezi mo-Ult imeti posebno dovoljenje.
Mobilizacija
vlačilcev
Wa®bington, 8. februarja da
«eiu„ - i ... * ln mornarica o-*tani t" 106 V Dewyorškem pri-‘tavkn i lf° ******* stopile v m£ °, n,1°dkl0nlle vmiti se na
SCebmm J* Upravo Prevzela s 1 ^rumnn odolcom Predsednika ^mana ameriška državna upra-
Potem Je govoril nizozemski zastopnik dr. Van Kleffens, ki Je poudaril, da želi raztolmačiti samo razloge, zakaj so prišle britanske čete na Javo. Podčrtal Je, da pred vojno ni Nizozemska nikoli imela težav z domačini.
»Manuilski je izjavil, da je bila naloga britanskih čet izvršiti predajo japonskih čet in jih razorožiti, toda to je bil samo del njih naloge. Druga naloga je bila spraviti na varno okoli dve sto tisoč Evrop-cev, ki so bili ria otoku, ko so jih zasedli Japonci. Te neznane mučence so morili v stotinah in jih izpostavljali mukam in trpljenju, da je groza človeka, če bere poročila. Nikakor nočem zvračati odgovornost za to na domačine. Želim poudariti, da nimamo ničesar proti indonezijskemu nacionalizmu kot takšnemu. Nizozemcem in vsaki drugi osebi je neljubo, da so morali v posameznik primerih, četudi redkih, uporabiti japonske čete*.
Ukrepi britanskih čet v Indoneziji gotovo ne predstavljajo nevarnosti za svetovni mir.
Ko Je zaključil nizozemski delegat dr. Van Kleffens svoj govor, J* Varnostni svet končal svoj« ttelo ter sklical prihodnjo sejo za e°boto ob 18. url.
Razprava o sedežu
Polkovnik W. R. Hodgson, avstralski delegat pri stalnem odboru za določitev sedeža organizacije Združenih narodov, je napadel predloga komisije za stalni sedež organizacije Združenih narodov, po katerih naj bi bil stalni sedež v področju North Greenwich.
Dejal je, da bi se organizacija Združenih narodov morala razviti v svojem lastnem ozračju. Nasprotno pa »o predložili za sedež organizacij e združenih narodov kraj v bližini New Yorka, ki je mesto z večjim političnim vplivom kakor katero koli drugo mesto na svetu.
New York In North Greenwlch — Je dejal Stan/fford — nista povabila Združenih narodov, da bi se podali tja. Polkovnik Acksan je torej predlagal, da odklonijo predlog za določitev sedeža organizacije Združenih narodov na ozemlju
North Greenwlcha, ln Stanfford je predlagal, naj preučujejo ostale dele Združenih držav.
Major K. E. Younger, britanski delegat, je močno grajal Hodgso-nov govor. Izrazil je mnenje, da Je komisija stalni sedež dobro izlila; zato je zahteval, naj odbor odkloni predlog avstralskega d«'h-gata.
Egipčanski delegat Rias je izjavil, da se v sestradanem svetu in svetu, ki Je poln potreb, lahko resno ugovarje stroškom najmanj 56 milijonov dolarjev, ki bi jih Združeni narodi morali izdati samo za to, da bi imeli svoj sedež. Odbor je predložil svoje zasedanje na naslednji dan.
Pomožne ustanove
Gospodarski tn socialni svet 1e sestavil odbor, ki ima nalogo preučiti, če bodo mogle imeti razne posebne pod usta/-o ve, n katerimi bo svet sodeloval, svoje sedeže pri stalnem sedežu ustanove v Združenih državah.
Prva med temi je ustanova UNRRA, ki bo morda prenehala že letos delovati, katere odnošaji z ustanovo Združenih narodov pa nimajo tako velike važnosti. -
Druga ustanova je mednarodna banka, ki so J0 ustanovili v Bret-tor. Woodsu. O tem zavodu so vsi sporazumni, da bi moral imeti sedež v velikem mednarodnemu gospodarskem sredlžču in pri stalnem sedežu ustanove Združenih narodov.
Tretja je ustanova za prehrano in poljedelstvo, ki Je že sklenila, da bo imela svoj sedež v istem kraju kot ustanova Združenih narodov.
Nadalje je še ustanova UNESCO, znanstveni in kulturni zavod Združenih narodov, ki Je že sklenil, da bo imel sedež v Parizu.
Sledi se mednarodni sodni dvor, katerega značaj zahteva, da bi bil sedež v Haagu.
Šesta ustanova je Mednarodni orad za delo, ki je Imel do zdaj svoj sedež v Ženevi. Glavno vprašanje bo, odločiti o tem, ali naj bi ta urad premestili lz Ženeve v Združene države, kjer bo imela u-stanova Združenih narodov svoj stalni sedež.
Sedma Je ustanova za civilno letalstvo, ki še ni izbrala sedeža.
Španski presiol in grške volitve dva odgovora ministra Devina
LONDON, 8. februarja. — Britanski minister Ernest Bevin je pismeno odgovoril na vprašanje laburističnega poslanca Edelmana zaradi potovanja pretendenta na španski prestol dan Juana skozi London na Portugalsko,
Poslanec Edelman Je zahteval pojasnilo o prevoznih sredstvih, ki naj bi jih dala brite.nrka vlada na razpolago za potovanje iz Švice v Veliko Britanijo im od tam na Portugalsko, o pogojih njegovega bivanja v Veliki Britaniji ln o podpori, ki jo namerava angleška vlada dati pri uveljavljanju njegovih zahtev ali Izvajanju njegovih načrtov v zvezi s španskim prestolom.
SOVJETSKI POSLANIK PRI SOPHOULISU
Atene, 8. februarja
Grški ministrski predsednik The-mistokles Sophoulls Je sprejel sovjetskega poslanika Konstantina Rodianova. Razgovor je trajal nad eno uro. Pobudo za razgovor, kateremu je prisostvoval tudi vodja oddelka za politične zadeve grškega zunanjega ministrstva Leon Melas, Jo dal sovjetski poslanik.
Na tiskovni konferenci Je ministrski predsednik Sophoulls o prisotnosti britanskih čet v (ferčiji za vzpostavitev reda dejal, da vztraja bolj kot kdaj koli prej pri svoji prvotni izjavi, da Je prisotnost čet nujno potrebna.
Nato je izjavil, da to vprašanje ni bilo predmet razgovora s Sovjetskim poslanikom.
Razmere v Nicaragui
Sedem beguncev — sodnik vrhovnega sodišča, dva novinarja, dva vseučiliška profesorja in dva voditelja študentov — je pribežalo nedavno v Panamo. Ušli so kleščam diktatorja 4?* predsednika Nlcara-gue, ki mu je ime Anastasio 'LsTa-cho*) Somoza.
Pripovedovali so o lepih razmerah v eTačovi» domeni. Demokratski predsednik južnoameriške države Čile, Juan Antonio Rios, je prišel na obisk. V hotelu so mu priredili banket, na katerem so opozicional-ci napadli Somozov režim. Storili so to zaradi tega, ker je vilensko poslaništvo nameščeno v hotelu tn so mislili, da jim Somoza ne bo mogel do živega. Somozorra policija pa je poizkušala vdreti v hotel ter aretirati govornike. Vrgli so jo ven.
Policija je nato obkrožila hotel in nastali so veliki boji, v katerih je bilo okoli 500 ranjencev. Seveda je policija zavela z aretacijami na debelo. Večino nasprotnikov je Somoza poslal na Turšvični otok, kjer je ni-oaragvajsko koncentracijsko taborišče.
Britanski zunanji minister v svojem odgovora pravi: »Pod pogojem, da čiimprej nadaljuje svoje potovanje na Portugalsko, bo dovolili don Juanu, barcelonskemu grofu, da sme potovats preko Vel!ke Britanije. Da bi mu omogočili izpolnitev tega pogoja, eo za njega na-ročili proetor.v letalu družbe »Bri-tish Oversoaa Air Corporation*, ki vozi lz Veliko Britanije nturaviAbt v Lizbono. Voznino Je moral plačati potnik sam. Za to potovanje na britanska vlada dovolila nlkake druge olajšave. Na zadnji del vprašanja poslanca Edelmana eem odgovoril že 20. avgusta lanskega leta, da mora rešiti ob'lko vlade v Španiji samo špansko ljudstvo. Ne more torej nihče govoriti o podpori, ktjiaj bi jo dala britanska vlada komur koli, ki ima kakšne načrte ln zahteve v Španiji*.
Na drugo vprašanje, ali Je zadovoljen e pogoji, pod katerimi bodo izvedli volitve v Gretji, Je Bevin prav tako pismeno odgovoril, ker Je zadržan na zasedanju Varnostnega odbora ZN:
»Zdi se ml, da imamo dobre iz-glpde za ureditev bližnjih volitev v Grčij!. Kakor' bo že objavili, pripravlja naša vlada skupno z vlado Združenih držav in Francije komisijo izvedencev, ki bodo sledili volitvam
lijonih ljudi manj kot 2.000 kalorij.
Poročilo podrobno opisuje prehranjevalni pololaj. Živilske obroke, ki bodo imeli manj kot 1500 kalorij dnevno, bo prejemalo v Avstriji vse prebivalstvo, v Bolgariji 9 odstotkov kmetskega prebivalstva, ki prideluje tobak in 16 odstotkov prebivalcev Češkoslovaške, ki so nemške narodnosti in nimajo pravt-ce do češkoslovaškega državljanstva.
Verjetno bo imelo nekmetsko prebivalstvo raznih driav še manjše obroke kot so zgoraj navedeni. Teko bo n. pr. s tremi odstotki prebivalstva vzhodne Slovaške pod sovjetsko upravo, s 75 odstotki nemškega prebivalstva, s 50 odstotki madžarskega, z 59 odstotki italijanskega s 30 odstotki romunskega ter s 40 odstotki španskega prebivalstva.
Odbor pravi, da bo moralo nadaljnjih 40 milijonov ljudi iiveti s povprečnimi obroki, ki bodo i-meli več kot 1500 a manj kot 2000 kalorij: 65 odstotkov francoskega nekmetskega, 50 odstotkov nekmet-skega prebtvalstva Češke, Moravske in zahodne Slovaške, 47 odstotkov nekmetskega grškega ter 33 odstotkov vsega prebivalstva v nekaterih predelih Jugoslavije.
Odbor je izjavil, da bo moglo dobivati obroke, ki bodo znašali 2.000
kalorij dnevno samo mestno prebivalstvo na Luksemburškem in Portugalskem. Višje obroke, toda še vedno manj kot 2.500 kalorij dnevno, bo dobivalo nekmetsko prebivalstvo v Belgiji, Bolgariji, na Nizozemskem, Norveškem, Poljskem in Jugoslaviji.
' Povprečni obroki nid 2.500 kalorij bodo molnl za mestno prebivalstvo samo na Danskem, v Švedski, Švici in Veliki Britaniji. Nor-malni potrebni dnevni obrok livil znaša 4.500 kalorij.
Kanadski trgovinski minister je izjavil, da bo Kanada izvozila do konca junija 140 milijonov korcev (36 litrov) lita ali moke. V zvezi s pozivom britanskega ministra za prehrano sir Behna Smitha je rekel, da bodo storili vse, da pomagajo Veliki Britaniji in ostalim evropskim drlavam.
Kanadske zaloge presegajo po-, trebe Velike Britanije, zaradi česar bo Kanada dobavila lito tudi drugim državam. Ni zavzel nobenega stališča k predlogom, naj bi po vzgledu Zdrulenih driav prepovedali uporabo lita za proizvodnjo alkohola in piva. Doslej so upo-rceljali samo zelo majhno količino za to svrho.
Na podlagi sedanjih načrtov bo Kanada v tekočem letu izvozila 340 milijonov korcev lita, to je za 34 milijonov korcev več, kot je bil ves pridelek lita v letu 1945, ki ga cenijo na 305,120.000 korcev. Predvideni izvoz zadostuje za popolno prehrano 65 milijonov ljudi.
Govor miuistra za prehrano Velike Britanije
NOVI PREDSEDNIK
Pariz, 8. februarja FVancoska ustavodajna skupščina je Izvolila novega predsednika vrhovnega sodišča. Louis Nogueres je star 65 let ln Je proti koncu nemške zasedbe sodeloval pri izdajanju odporniškega časopisa »Liberation*.
Britanski minister za prehrano sir Ben Smith je izjavil v britanski spodnji zbornici, da je v Indiji v primeri z vsemi drugimi državami sveta, veliko pomanjkanje lita ter ji grozi velika lakota.
Sir Ben Smith je izjavil, da bodo v bližnji bodočnosti znilali obroke kruha v Veliki Britaniji, popolnoma bo pa prenehal uvoz rila, kajti letve so letos bile tako pičle, da so izzvale mednarodno pomanjkanje. Prehranjevalni pololaj je predmet nujnih in silno važnih razgovorov med petimi velesilami.
V Londonu je bil sestanek delegatov petih velesil pri organizaciji Zdrulenih narodov, ki je razpravljal o prehranjevalni krizi ter je videti, da britanska delegacija resno namerava spraviti predlog pred glavno skupščino kot nujen.
Vse uvozne drlavs morajo doprinesti telke Irtve — je rekel -minister — ter pristavil tVelika Britanija je dala vzgled s tem, da je za prvo polovico leta 1946 sprejela skrčenje za približno četrt milijona ton pri uvozu lita. Minister za preskrbo je tudi izjavil, da glede z rllem svetovni pololaj ni nič manj resen in da to silno povečuje pomanjkanje lita, posebno zato, ker države, ki se ne morejo preskrbeti z rižem, lito ali moko rabijo kot na-
domestke.
POZIV NA SESTANEK DRUŠTVA NARODOV
Ženeva, 8. februarja Vršilec dolžnosti glavnega tajnika Društva narodov, Sean Lester, Je sklical glavno skupščino, ki bo 8. marca v Ženevi, kjer bodo odločali o končni usodi ustanove.
Skrb za begunce
Kdo ho hranil pol milijona beguncev samo v ameiiškem področju zasedene Nemčije
BERLIN, 8. februarja. — Poročevalska agencija sUhtted Press» javlja, da se je general LuciuS D. Clay, vršilec dollnosti vojaškega poveljnika ameriškega zasedbenega področja obrnil na anglo-ameriškl nadzorstveni pododbor. Ob tej priliki je naglasil, da se mora ameriški narod odločiti, ali prevzame odgovornost za prehrano 500.000 oseb, ki so zaradi vojne kot begunci na ameriškem zasedbenem področju.
General Clay je dalje izjavil, da	‘	----
DANCI ZAHTEVAJO UMIK ZAVEZNIKOV
sedanje zaloge zadoščajo za potrebe teh stotisočev ljudi. Stroške nosijo Američani. Po računih ameriških strokovnjakov za prehrano bodo Zdruiene drlave morale poslati do prihodnjega septembra več kot milijon ton živil na to področje, da obdržijo obroke na za ohranitev življenja nujno potrebni višini. sUnited Press» dodaja, da je Clay izjavil, da je med temi begunci tudi 50.000 Zidov, od katerih Uvi 40 tisoč v taboriščih, ki jih vodi in nadzoruje v veliki'meri ameriška vojaška uprava.
Kopenhagen, 8. februarja Danski dnevnik «Politiken» zahteva umik zavezniških čet iz danskega ozemlja. List pravi, da ni nobenega razloga za sovjetsko zasedbo otoka Bomholma, prav tako pa tudi n« za prisotnost britanskih čet na Danskem, kjer ni nobenega Nemca razen civilnih beguncev.
Za Veliko Britanijo lahko pomanjkanje lita pomeni vrnitve k črnemu vojnemu kruhu in zaradi skrčenja razpoložljivih množin krme — manj slanine, perutnine in jajc ter vsega, na kar so računali.
Pri glasovanju v Wasjiingtonu je 66 odstotkov prebivalcev pritrdilno odgovorilo na vprašanje, ali so pripravljeni sprejeti zmanjšanje živilskih obrokov, če bodo prihranek poslali stradajočemu prebivalstvu v Evropi in Aziji. Glasovanje je priredil časnik *Washington Post*. Prav tako je 44 odstotkov prebivalcev odgovorilo, da so pripravljeni plačati dodatne davke, da bi pomagali pošiljati večje količine hrane v osvobojene države. 36 odstotkov bi jih bilo pripravljenih istočasno zmanjšati obroke hrane 4n plačevati dodatne davke. Medtem pa je 52 odstotkov prebivalstva v mestih odklonilo plačevati dodatke davke.
Attleejeva Izjava
V spodnji zbornici je izjavil predsednik britanske vlade Clement At-tlee, da je britanska vlada poslala v preteklem letu v tujino, predvsem v Evropo, 1,600.000 ton livil. Na koncu leta so zaloge livil v Angliji znašale 4,600.000 ton. Na povabilo Anglije so se včeraj sestali v Londonu zastopniki Francije, Sovjetske zveze, Zdrulenih driav, Kitajske in Velike Britanije, da razpravljajo o pololaju prehrane na svetu.
Ameriško poljedelsko -ministrstvo je poslalo predsedniku Trumanu v podpis dva predloga zakona; po prvem bi prepovedali mešati lito v livinsko krmo, po drugem pa bi začeli veliko akcijo za preprečenje uničemnja kruha in moke v gospodinjstvu.
Poljedelsko ministrstvo je pripravilo. 225,000.000 korcev lita za izvoz v dobi januar-junij 1946. Dovolilo je za izvoz v februarju 14 in pol -milijona korcev v primeri z 10.750.000 korcev v mesecu januarju. Žito bodo poslali v drlave, ki jih podpira ustanova UNRRA, ali upravlja ameriška vojska.
Izvoz iz Avstralijo
Tudi v Avstraliji je poljedelski minister William J. Scvlly pozval državljane na varčevanje e litom, da ga bodo mogli poslati v osvobojene toda gladujoče drlave. Drlav-ne zaloge razpolagajo s 30 milijont korcev lita, ki. so edini vir za avstralski izvoz. Minister je potrdil, da je dobil od angleškega ministrskega predsednika «vznemirjujoče» brzojavke.
Avgusta 1945 Je egiptovski senat formalno ugotovil, da nacionalne pravice vključujejo »izpolnitev želje prebivalcev doline Nila po združitvi Egipta ln Sudana*. Egipčani tolmačijo to združitev na različne načine. Nekateri trdijo, da Je po pravu Sudan pokrajina egiptovskega kraljestva; drugi gledajo nanj kot na sestrsko državo pod egiptovsko krono, ki Je sicer upravičena do avtonomij«, vendar pa le pod egiptovskim političnim, in upravnim vplivom. Številni realistični Egipčani dopuščajo, da mora biti odločilna le volja sudanskega JJudstva, vendar pa dvomijo, da bi Sudanci volili | za združitev z Egiptom, ker vlada v Sudanu britanska protl-egiptovska propaganda in politika.
V podporo svoje stvari omenjajo Egipčani, da Je muslimansko arabsko deželo Sudan leta 1821 zavzel »egipčanski paša* Mohamed Ali in da Je med leti 1882 ln 1885 do Mahdijevega upora ostala egiptovska posest. V letih 1896-98 so ga ponovno zavzele egiptovske čete, pri' čemer je pomagal tudi egiptovski denar, dasi Je bilo tudi nekaj britanske pomoči. Pogodba o kondominiju leta 1899 Je neizpodbitno vzpostavila skupno suverenost, kar so ponovno potrdili v pogodbi leta 1936. Egipčani pa se pritožujejo, da so si Britanci v Sudanu prisvojili prevelik vladni delež; Egipčane so od delovanja, ki bi predstavljalo enako partnerstvo, svojevoljno in neupravičeno izključili.
»Zelje* sudanskih prebivalcev niL ske doline po združitvi z Egiptom dejansko nikakor niso avtentične. Rrenotno zahtevajo nekateri Sudanci popolno neodvisnost; nekateri žele združitev ln partnerstvo z Egiptom, drugi z Veliko Britanijo; številni pa žele počakati, dokler ee ne bo zastor bodočnosti zvil le bolj nazaj. Sele takrat se bodo izjasnili. Kar se tiče večje soudeležbe^ Egipčanov pri vladanju Sudana, naj bi določili za mesta, za katera ni na razpolago sposobnih Sudancev, Egipčane ali Britance. Primerni Egipčani pa niso vedno napredni, ker Je stopnja sudanske uprave v -soka in ker nlkake narodnostne zahteve ne morejo upravičiti nc-stavitve podkupljivih ali nekoristnih uradnikov v deželi, ki Je morda največ obljubljajoča šola prosvetljene samovlade na svetu. Egipt bc moral zaradi tega prepričati Britance, ki imajo namen, da bi omogočili Sudancem Izbiro lastne usede, da združitev Sudana z Egiptom ne bo kršila načel, ki so Jih poste-vili v angio-egiptovski pogodbi, d. mora biti namreč »osnovni smoter sudanske uprave blaginja Sudancev*.
Egipčani imajo občutek, da Jih prispevek k vojnim naporom upravičuje, da Jih vprašajo za svet v pogledu bivših italijanskih severnoafriških kolonij, da so nadalje u-pravičeni do nekaterih mejnih popravkov v njihovo korist in do odškodnine za utrptie Izgube ln škodo. Egipčani Italijanov ne mr-rajo in jih zaničujejo. Njihov odpor do italijanske nadvlade nad Arabci Je resničen in razumljiv, Menijo, da ao bili Italijani slabi kolonizatorji in nezaupanja vred-n: sosedje. Menijo tudi, da bi bilo v nasprotju z britanskimi in egiptovskimi koristmi, če bi Clrenajko, Trlpolltanljo ali Eritrejo ponovno dali Italijanom.
Enako bi se Egipčani zaradi egiptovskega neodobravanja francoskega ravnanja v arabskih predelih Severne Afrike, Sirije ln L'-banona protlvill, da bi se francoski vpliv raztegnil na Trlpolltanljo, o kateri mislijo Egipčani, da bi ji bilo treba dati neodvisnost, ali pa Jo zaupati Arabski Ugl. Mislijo, da bt bilo treba Eritrejo razdeliti med anglo-eglptovski Sudan in Abesi-nljo. Egipt se ne bi protivll, če bi mu dali v varstvo Clrenajko, Egipčani pa vedo, da domačini lz Cire-najke le malo žJlljo, da bi svojega Italijanskega gospodarja zamenjali za Egipčana, Egipčani tudi niso prepričani, da jih njihova politična ln upravna raven usposoblja, da bi bili voditelji nerazvite dežel«, kot je Cirenajka.
M:jne spremembe v egiptovsko korist zahodno od Solluma in pri Oarelnatu na skrajnem Jugozahodu bi povzročale le malo težav. Zahteva po oazi Jaghbub, ki so Jo pod pritiskom leta 1926 prepustili Italiji, Je Se težavnejša, ker Je v nj*j grob Velikega S;nusslja, ustanovitelja senuške sekte. Odškodnine za Izgube ln škodo — predlagali so znesek 90 milijonov šterlingov ne jemljejo resno, če upoštevajo pri tem druge države, ker Je imel Egipt z vojno dejansko dobiček.
(»The Times* — Konec)
SOVJETSKO DRŽAVLJANSTVO
Moskva, g. februarja Rok zn, proinje za zopetno pridobitev državljanska SSSR za ruske emigrante v Mandžuriji so podaljšali od. 1, februarja do L aprl-
Stran 2
GLAS ZAVEZNIKOV
8. februarja 1946
USA PRED IZČRPANJEM
svojega naravnega bogastva
Danes znane zaloge surovin bodo v nekaj letih izčrpali - USA bo morala izkoriščati slabše in danes neizkoiiščane vire
Američani to postali zaskrbljeni zaradi velike potrolnje prirodnega bogastva v njihovi dete M. Lesa, telesne rude, petroleja itd. je vedno manj. Zavedajo te, da denar in $lato tarna ni(ž ne pomenita, le nima-ta močnega narodnega gospodarstva in prirodnih bogastev za podlago. Pred vojno to le govorili, da bo Hitlerjev oborolevalni načrt propadel, ker Nemčija ni imela zlatih rezerv. Toda resnica je bila precej drugačna.
Združene držav* imajo okoli 20% svetovnih petrolejskih zalog. Med vojno je Amerika dala S0% petroleja, ki je bil potreben, da so Združeni narodi spravili Nemce in Japonce na kolena. Amerika ima zdaj, kakor računajo, 21 milijard sodov petrolejskih zalog. Vsako leto jih porabi 1,700.000.000. Zaloge bodo trajale torej le 12 let.
Amerika ima sicer le veliko neodkritih petrolejskih ležišč, ki jih bodo v teku prihodnjih 30 let le odkrili. Toda od Uta 1933 do danes porabi*Amerika veliko več petroleja, kakor pa odkrilejo novih leiiii.
Nekateri pisatelji in strokovnjaki za petrolejsko, vprašanje celo zatrjujejo, da bo Amerika postala država, ki bo ■morala petrolej uvažati, namesto, da bi ga izvažala. Sintetična proizvodnja petroleja bo sicer stvari popravila, vendar je silno draga.
železna ruda
Zdruiene drla ve imajo skoraj neizčrpne saloge slabe železne rude, ki je niti ne Izrabljajo. Pa« pa so e dobro izletno rudo dvignile proizvodnjo jekla na skoraj 100 milijonov ton na leto.
Ta dobra ieleena ruda je skoraj vsa potratena. Znani rudni* Me. jfiM Range v Minnesoti pridela S5% ameriške telesne rude. V 00.
letih, odkar rudnik deluje, so izkopali 2,100.000.000 ton lelezne rude. Neizkopane je le 1,210.000.000
ton.
Ko bodo ta rudnik, ki ima najboljšo rudo na svetu, popolnoma Izrabili, bo sicer Ameriki ostalo še veliko rudnikov lelezne rude, vendar bo vsa slabše kakovosti ter bo zato tudi dražja za predelovanje v jeklo.
Ostale rudnine
Ameriškega svinoa bo zmanjkalo v 12 letih, srebra v 11, dna v 19 in bakra v 94. živega srebra imajo celo samo za 1 leto in mangana za I, tungsttna ta 1, pravtako platine, bauksita za 9, azbesta ta 3 ter nikla in kroma za manj kot 1 leto.
Kaj pa potem?
Vse te številke seveda veljajo za trgovsko izkoriščanje rudnin. Potem bodo morali poiskati rudo v manj ugodnih okoliščinah. Res pa je, da so smetano že vso pobrali. Amerika bo imela še vedno dovolj rudnin, vendar bodo precej dražje in tudi slabše kakovosti.
Rešitev - premog
K te) žalostni sliki rudninskih zalog Severne Amerike pa je treba dodati vprašanje premoga. Skoraj vsa Amerika ima toliko premoga, da ga v 4300 letih ne bodo izčrpali, če ga bodo črpali s sedanjo naglico.
Izsekani gozdovi
Američani so se pač vdali v usodo, da gledajo posušene petrolej, ske vrelce In Izčrpane rudnike. Ne morejo in nočejo se pa sprijazniti s posekanimi gozdovi.
Doslej še niso našli gradiva, kl bi lahko nadomestilo les. V Ameriki pa so posebno za časa vojne po-
»nat Vrhovnega »odteč* v Ljubljani Je Obsodil na rmrt * vrttreittvljo In na zaplembo vwga premoženja int Milka Breme«, solastnika ielesame na Muti in Štajerske ielesolndustrtjske družbe v Zrooah. Obtožili so ga. da rt j« n«4»kan Itn pritartll 10.000 d«lnle železarne na Muti, kl mo bila last "emca in hitlarijanoa inž. Wal-fer-Tja Macha. Te delnice bi maral« priti v državno last, kar pa J« obtoženec, kakor J« trdila obtožnica, preprečil a lažnimi trditvami v postopku pred okrajnim sodiSČem v Prevaljah, ki Ja priznalo obtožen eu lastninsko pravico do železarne na Muti, kl Ja ocenjena na 80 milijonov din. Hkratu Jo delal tudi na to, da bi ga pmrtavill aa poslovodjo.
Okrožno ljudsko sodišča v Ljubljani pod predsedstvom sodnika Prohlnarja Je obsodilo skupino Mlhajlevf.čevih pomagačev na naslednje kazni: Jožeta Derganca, Maksa Žitnika, Jankta Božiča ln Franca Jegliča na smrt z vetre-lltvVJo; dr. Marjana Poženela fes dr. Toneta Roegerja na 18 tet, Srečka Kristana, Andreja P„ousa in Borisa Orada na 15 let, Mihaela Omerza na 13 let, Josipa Bača na 10 let, Alojna Intiharja na 8 let ln Franca Poženela na 4 leta odvzema svobode s prislinita delom, na lO-tetno izgubo državljanskih prav'’«, plačilo strcAkov kaninskega postopka ln lzvrfcltv* kazm.
Slovenija Sna 8 državnih in 3 bolnišnic* Bratovska skladnios s 4177 posteljami. Najboljie stanj« J* v ljubljanskem okrožju, kjer pride 1 bolniška postelja na 218 prebivalcev, nejslabše pa v novomeškem okrožju, kjer je ena postelja na 473 prebivalcev. Povprečno pride v Sloveniji na 280 prebivalcev ena postelja,
Nu ljubljanskem drsatrču »Ilirije* so na »Udarnikovi* strani nastopili v dveh tekmah proti Zagrebčanom razen Hočevarja ln Ogrizka samo stari «asl» kot Gorše, Pogačnik, Kačič, Pavletič, dr. Gogala, por. Eržen ln Aljančič.
V smuku prt Celjski Unči (višinska razlika 306 metrov, dolila* 1700 metrov) J« omagal UruCČ Dominko od Olimpa: drugo ln tretje mssto sta zasedla Ksntušar Igor t*r Gradišnik Dušan.
Na smučarskih tekmah na Bledu h* zmagal J!«mva Lovro lz Gorlj. Med skakalci, med katerimi je Kl tudi bivši prvak Albin Jakopič, pa je zasedel prvo mesto Janez Polda.
Neki dop'smk »Ulov. poročevalca* as pritožuje nad početjem mladine la Dravelj pri Ljubljani. Mladina j« z udarniškim delom podrla bunkerje na Celov»kl cesti. Pustili p* so Učno »dano zgradbo, v kateri je po osvoboditvi JA Imela vojaško kuhinjo. Ko so vojeki hišico zapustili, Ja prišla oko-l ška mladina ter se udarniško Izkazala s tem, da je pobila vse šipe, potrgala električno napeljavo in odnesla vse, kar se j« pac dalo odnesti.
TD v Tržiču je priredilo na Slapu tekmovanje v veleslalomu. Proga Je bUa dolga 880 metrov s višinsko razliko 180 metrov. Prva trt mesta so zasedli Lukane Slavko, Kališnik Janez in Karmieij Janko.
Dopisnic četrti Tabor v Ljubljani Javlja, da vlada v Ljubljani prava epidemija mitingov ln večernih
prireditev s plesom m popivanjem. Podobno je tudi v Zagrebu. kj:r to ugotovili, da so samo dijaki zapravili v zagrebških plesnih dvoranah že 150.000 delovnih ur ln to v istem času, ko so delavci s silnim elanom obnavljali most na Kolpi.
V Sloveniji je veliko pomanjkanje zdravnikov in so zato zastavili vse silo, da bodo poskrbeli za Izgraditev močnega medicinskega kadra. Na 9880 prebivalcev pride 1 zdravnik. Najklabše stanje Je v novomeškem okrožju,' kjer pride X zdravnik na 12.0C) prebivalcev.
Martborsld »Vestnik* javlja, da
so udeleženci okrajne skupščine v Ptuju poslali okrajnemu poslancu brzojavko, • katero so delegati o-krajr« skupščina zahtevali, da mora poslanec glasovati za ustavo.
Neki dopisnik »Vestnika* piš«,
da Je prava sramota, ker Je Mariborsko okrožje po številu naročnikov »Ljudske pravice* na zadnjem mestu v vsej Sloveniji. Pisec piše, da *e zlasti kmetski bralci pritožujejo, da je «LJudska pravica* pretežko pisana. Tudi ta očitek je le ostanek starega časa ln reda, ker to ljudje ivčael čltall časopise samo za zabavo ln dobro prebavo, medtem ko mora časopis danes v prvi vriti vzgajati ln vzpodbujati ljudi k delu.
Vsa podjetja, katerih delavci so odločili, da bodo prostovoljno o-pravljall nadurno delo v korist sklada za obnovo, bodo morala v smislu uredbe zveznega gospodarskega sveta voditi v svojih knjigah poseben račun, v katerega bodo vpisovali zaslužke prostovoljnega nadurnega dela. Imovino tega računa bodo morali vsak mesec odvajati državni hipotekarni banki.
Poljšak Milan 1* Velikega Kamna
piše, da so ustanovili že več zadrug ter da imajo v načrtu tudi traktorsko postaja
Na drsališču »Ilirije* v Ljubljani so priredili drsalno revijo, kafero si Je ogledalo 1500 delavcev ln nameščencev. Junlor Lajovic, član Udarnika, Je zaplesal lepo naštudirani ples. Najboljša točka sporeda Je bila nastop državne prvakinje Silve Palmetove, državnega prvaka Thurre ln Jožeta Bibra. Veliko odobravanje je žel nastop Thume, ki Je predstavljal temperamentnega Spanca. Tudi drsalec Rczman Je s tveganimi figurami žel veliko uspeha Nf.Jgraciozne}ša točka Je bil slovanski ples Palmetove.
Umrli eo: Slavko Jamšek, gradbeni tehnik, dr. ftčltomlr Dolenc, višji rodni svetnik v pok., Andrej Jug, železi* ški upokojenec, Apolonija Udovč, vdova, Janez Trtnik, Marija Lomšek-RaČič, Ana Žužek, Jerica Blaznik ln Marija Košir, vdova, val iz Ljubljane:	Sldonlj«
Rot-Plllonl v Kranju: Zinka Ven-ger v Koroški Bell:	Marijam
Veh«žsJapislj, vdov*, v Notranjih goricah; Frane Gaberšček, trgovec ln posertmk, v Brezju prj Mariboru; Amalija Škerjanc v Mariboru; Fesdlček Ivan v Mariboru; Samuela Ivan, Sel. uradnik v Mariboru; Srečko Medvešek, borec, v Trbovljah; Marija Dobov'šek-Rešer-ko v Sv. Juriju ob JuA žel.; Miloš Frank, mHtčnik, v Maribor*; Janke Pirnat, posestnik, na Verdu; Marija Lah, babica, v Mali vasi in Natalija Kraupp, uradnica pri K TD, v Slov, 'Javorniku.
rabili veliko več lesa, kakor ga zraste. Leta 1909 je bilo n Severni A-merikl 2,929.000.000 kub. čevljev stoječega lesa. Zdaj, ko je končala vojna, imajo Zdruiene države le še 1200.000.000 čevljev lesa. V 35 letih so torej Američani izgubili 60% svojih gozdov (gozdna površina Pohorja ti Sloveniji sz je v letih med vojnama znižala *a 30%). Danes porabijo Američani dva krat toliko lesa, kakor ga zraste. Danes padajo drevesa že v zadnjem ameriškem pragozdu,
Amerika bo še vedno imela dovolj dreves za posek. Toda ta drevesa bodo slabše kakovosti, ali pa rastejo visoko n gorah in na strmih pobočjih. Podiranje tega drevja bo veliko dražje in lesni izdelki vedno bolj redki.
Ali lahko zmanjka vode?
V	Ameriki od leje ne bo umrl nihčo, razen, če se mu pokvari avto v eredi Doline smrti. Res pa je, da ima Amerika vedno manj vode. Vsako leto zapade manj snega, in brez snega ni vode. Povečanje živinoreje je povzročilo, da so živali uničil<; vedno več doslej še neuporabljenih pašnikov ter z tem izsu» lile tla. Zaradi tega je padla vodna gladina rek in veletokov in zmanjšano je tudi namakanje polj ln vrtov.
Priroda pozna svoje zakone. Nihče ne smo pokvariti ravnotežja, čs noče biti kaznovan. Američani se spominjajo, da so njihovi predniki Iztrebili kojote in volkove v nekaterih predelih, kjer so napadali Črede ovac. Namesto volkov pa so se zaredili zajci, tako da nobeno polje ni bilo varno pred^ njimi.
Beli premog
Ko so Američani videli, kako gredo h kraju njihove zaloge premoga In lesa, so začeli misliti na načrtno izkoriščanje sbelega premagan, to je elektrike. Zgradili so ogromne jezove ln eden sam daje elektrike, da Z njo lahko vozijo vlaki po 15.000 km dolgi progi. Na ta način prihranijo 200,000.000 galonov nafte na leto.
Pogozdovanje
V	Ameriki zraste vsako leto 11 milijonov kubičnih čevljev lasa. Znanstveniki pravijo, da bi ga zra-stlo 21 milijonov, če bi uporabljali danske ali švicarske metede.
Bvlcč.rji so videli, da prinese gozd v lepi okolici več denarja v državo, kakor pa žage. Žage namreč les v nekaj letih predelajo, gozdovi pa stalno vabijo tujce v deželo. Florida v Ameriki je izgubila več denar-ja, ker ni bilo tujcev, kakor pa je zaslužila s posekom cipresnih gOedOV.
Ameriški šumarji pravijo, da je vrednost lesa v zadnjih pragozdovih veliko manjši, kakor znašajo izdrtki izletnikov, ribičev itd., ki si hočejo ogledati te pragozdove.
Povečanje družinske doklade
Trst, 8. februarja
Zavezniška vojalka uprava bo kmalu objavila povečanje družinskih doklad V (lveh
ukazih, ki ju zdaj pripravlja.
Dodatne draginjske doklade v znesku 30 lir na teden bo dobil vsak delavec za vsakega družinskega člana, za katerega mora skrbeti, in sicer z učinkom od 1. avgusta 1940. Na novo so tudi urejene doklade za starše delavcev in drugih družinskih članov, ki so neposredno odvisni od njih.
Od istega dne naj cerkvenim uslužbencem, ki imajo
mesečno plačo, ki služi kot osnova za izračunavanje prispevkov za družinske doklade, zvila na 8000 Ur. Nadaljnje povišan je v znesku 24 lir na teden, s katerim je novišan celotni znesek no 54 lir tedensko, je plačati v istih okoliščinah z učinkom od 1, januarja 1946.
Dokler ne bosta izšla omenjena Splošna ukaza, je Narodni zavod za socialno zavarovanje v Trstu pooblaščen za takojšnjo izvršitev določb, ki jih vsebujeta. Zavod bo tudi izdal primerna navodila svojim uradom v Gorici in Pulju, kakor tudi prizadetim osebam.
E
GOSPODARSTVO
V Italijo Je prispela francoska delegacija, kl bo sklepala pogodbo o najemu Italijanskih delavcev za Francijo. Francoska vlada Ima namen skleniti pogodbo za prvo skupino delavcev, ki bi štela 20.000 ljudi. Zaposlili jih bodo v rudnikih ln tovarnah težke lndu»tri]a.
Ustimo vili so mednarodni odbor za gumi, v katerem eo predstavniki šestih največjih proizvajalk in potrošnje gumija. Novi odbor bo nadaljeval z mednarodnim nadzorstvom nad razdeljevanjem gumija. V odboru eo Združene države, Belgija, Kanada, Francija, Nizozemska in Velika Britanija.
Ameriško monvu'.vKo minl -trstvo Je sporočilo, da preučujejo možnost predaje nemČKlh tajen o proizvodnji sintetičnega .bencina zasebni ' industriji. Med iznajdbami so tudi zanimivi podatki o drugih u-metnlh gorivih in mazilih, s katerih proizvodnjo je nemški vojaški stroj nadomestil pomanjkanje naravnih goriv. Ministrstvo računa, da bodo nemška odkritja prihranila ameriškim znanstvenikom raziskovanja, kl bi utegnila trajati več let. Nemci so bili dosegli v tem pogledu mnogo uspehov. Trdili so. da Imajo nekatera mazila trikrat večjo izdatnost kot naravno surovo olje. Podatki, kl so Jih prenesli v Ameriko, obsegajo nad 30 debelth zvezkov m 15.000 llrtov dodatnih podatkov. Podatke snlmajo na filmski trak, nakar Jih bodo predali vladnim ustanovam ln zasebnim tvrdkam. Listin« Je zbrala v Evropi posebna tehnična komisija.
VOJAŠKA SLAVNOST Zavezniška vojaška uprava Javlja, da bo 9. toga meseca ob priliki odhoda različnih edini« «187 brigade* prisostvovala slavnosti godba na piščali ln dude »I London S^ottish*. Slavnost bo na trgu Oberdan od 18.45 do 17.15. ure,
POROČILO OBČINSKEGA
FREDSEDNISTVA Z ozirom na članek, kl j« bil objavljen v kroniki »Nostro Gler-nale* z dn* 2. februarja 1948 Javlja občinsko prcdsednlštvo: 1. da je edino .pristojna po zakonu za izstavitev obrtnih dovoljenj pri trgovskih poslih posebna komisija za obrtna dovoljenja. 2. Ta komisija zdaj n* more sklepati nobsnih odločitev zaradi odstopa, kl ga je predložil zastopnik enotnih slnd'. katov. 3. Da Zavezniška vojaška uprava v Pulju &a ni Imenovala osebe, ki bi lahko nadomestila zastopnika enotnih sindikatov.
RAZDELJEVANJE
IZHLAPELEGA MLEKA Od sobote 9. t. m. naprej bodo mlekarne razdeljevale Izhlapelo mleko, ln sicer po »Test škatel otrokom od 0-1 leta ln od 1-4 lst,
PRODAJA APNA Splošne socialne zadruge sporočajo. da razpolagajo z znatnimi količinami živega in gašenega apna. Zaradi tega pozivajo mestne gradbene tvrdke, da sporočijo ravnateljstvu zadrug, kl ima urade na trgu Oberdan 27, količino apna, kl ga potrebujejo.
PRIJAVA DOHODKA •Do 28. februarja t. 1. morajo tako trgovci, kl so svoječaeno zaradi začasnega prenehanja obratovanja zaredi Izseljevanja iz mesta, ali zaradi poškodb, kl Jih Je povzročila vojna ln ki so leta 1945 ponovno pričeli obratovati, dosegli izbris iz prldobnlnsklh seznamov, kakor tudi novi trgovci, v uradu za neposredne davke na trgu Alighleri vložiti predpisano prijavo dohodka. V primeru Izostale prijave bo ugotovitev davčne osnove napravljena uradno, trgovec pa bo v takem primeru kaznovan z odgovarjajočo kaznijo.
Prizadeti trgovci lahko dobijo nadaljnja navodila pri svojem »druženju, obrazce za prijave p* pri imenovanem davčnem uradu,
PLAČEVANJE PODPOR
Puljsko predscdn'atvo naznanja, da bo s 15. marcem 1946 ukinjeno izplačevanje podpor tistim sorodnikom vojakov, ki so pod orožjem in tega ne morejo dokazati z veljavnimi lisi' namL
OPOZORILO
VOJNIM UJETNIKOM
Vojake, kr. se vračajo lz ujetništva In bi lahko pri nastopu službe uživali prednosti, ki so določene za partizane, intsmiranc« in jioHtlene preganjance, pozivajo, da člmprej predložijo predsodnlštvu področja potem njihovih začasnih odborov prošnjo s priloženimi dokumenti, iz katerih so '-azvldni osebni podatki, študije, potrdilo o ujetništvu, razmere.
Ustanovitev univerzitetnega kolegija
Včeraj j« rektor triašks univerze podal nekemu dopisniku VZN izjavo, v kateri pravi, d* upa, da bodo kmalu lahko v Trztu ustanovili dijaški kolegij v okviru tržaške univerze. Kolegij bo ustanovljen po vzgledu študentovskega doma ln bo'nudil lzvestnemu številu visoko-šolcev vseh narodnosti stanovanje in hrano.
Glavne težave, kl ovirajo uresni-
bivalteoe ln družinska
čenje tega načrta — Je naglasil rektor — je vprašanje denarja ln prostorov. To vprašanje preučujejo
zdaj univerzitetne oblasti s sodelovanjem prosvetnega oddelka Zavezniške vojaške uprave.
Nato Je profesor Satta prešel na vprašanje nedavno ustanovljene tehnične ln filozofske fakultete. Izrazil je svojo hvaležnost in spoštovanje za izredno zanimanje, kl ga je pokazal častnik za prosvetne zadeve pri Zavezniški vojaški upravi, poročnik John P. Simoni, za dobrobit univerze.
Popisovanje prebivalstva
»zavod za preučevanje Julijske krajine* nam Je poslal poročilo o popisovanju prebivalstva, ki se mirno nadaljuje in bo kmalu zaključe-i. Popisovalci se oglašajo pri ljudeh mirno in prijazno, strogo z navodili, ki so Jih prejeli. ZaAtdpnik ZVU je že ugotovil, da je mimo popisovanje dopustno. Po vsem svetu deluje dolga vrsta podobnih zavodov in ustanov. Popisovalci so doslej beležili strogo realne podatke m tudi nikogar niso silili, da bi Jim Jih daX
Pri popisovanju sodelujejo, po poročilu »Zavoda*, vsi mogoči krogi ln faktorji, ne glede na svojo politično orientacijo. Popisovanje prebivalstva ne pomeni ugotavljanja nekih teženj, marveč nekega dejanskega stanja, pa naj bo tako ali drugačno. Spričo tega tudi nihče, ki pripoznava potrebo, da doline j o dejansko stanje prebivalstva, socialne narodnostne in obče populacijske elemente, kl obeležu-Jojo sedanji položaj v Trrtu in po vsej deželi, tudi zares ne more in ne bi mogel odreči popisovalcem podatkov, kl Jih želijo »brati, posebno še, če nastopajo vljudno, nevsiljivo in v skladu z zakoni, pravi »Zavod za preučevanje Julijske krajine*.
Nadaljevanje stavke v zavarovalnicah
Tajnik tržaške delavske zbornice je včeraj izjavil dopisniku VZN, da nadaljujejo s stavko v zavarovalnicah.
Štirje odposlano! sindikata zavarovalnih ustanov v Trstu so trenot-np v Milanu, kjer skušajo z drugimi predstavniki zavarovalnih sindikatov v Italiji doseči sporazum s predstavniki družb. Stavko so pričeli v Trstu 6. ln v drugih krajih Italije 5. t. m. zaradi prekinitve pogajanj za izenačenje mazd. Delavski predstavniki so izjavili, da so predlogi družb nesprejemljivi.
S stavko bodo končali v Trstu, kakor po drugih mestih, takoj ko prispejo novice iz Milana, da so ojjnovili pogajanja.
Pogojna obsodba pripadnika X Mas
Včeraj se je moral pred izrednim dodBčem zagovarjati 18-letni Nico-lo Terranova iz Piacenze, obtožen, da je bil pripadnik X Mas oddelkov
in da se je udeleževal vojaških akcij na goriškem področju. Sodišče Je Terranova obsodilo na 1 leto, 9 mesecev ln 16 dni zapora pogojno na 5 let.
Pri drugi razpravi Je »odišče o-prostilo aulda Monego, rojenega 1903 v Benetkah in Obtoženega, da Je kot agent političnega inšpektorata v San Midhele sodeloval pri aretaciji Bruna Giordana. Obtoženec je zanikoval, da bi bil v službi na inšpektoratu ln še manj pri kve-aturinlh. Peljal se Je slučajno na inšpektorat z istim, avtomobilom, s katerim so peljali aretiranega Giordana.
Predsednik /odišča Thermes, Javni tožilec Ferluga, ljudski sodniki Rugo, Wieaer, Sbrizzi, Orgič.
Predbeležba ca racionlrana živila
Vse potrošnike opozarjamo, da opravijo od 10. t. m. dalje predbe-ležbo novih živilskih nakaznic pri svojih trgovcih.
Srarilo policije
Kriminalno poizvedovalni oddelek policije javlja:
Neke osebe, opremljene z izkaznicami tako Imenovanega pripravljalnega zavoda za preučevanje Julijske krajine prihajajo v zasebna stanovanja ln vprašujejo «po podatkih, tisočih se socialnega ln nacionalnega stanja preb'valstva Julijske krajine*. Vse prebivalstvo opozarjamo, da te osebe nimajo nl-kakih dovoljeni pristojnih policijskih oblasti ln zaradi tega niso dolžni dati podatkov, kl jih zahtevajo. Osebe s temi izkaznicami, Izdanimi od imenovanoga zavoda ali otl drug'h združenj opozarjamo, da prenehajo s to delavnostjo, ker bodo sicer aretirane in prijavljene v smislu zakonov.
KRALJEVSKI WINDSOR
Wlndsorskl grad, kateregr osrednja zgradba je bila sezidana v 11. stol, je doživel v teku svoje pestre zgodovine nešteto gradbenih sprememb. Na njem so preizkušali svojo umetnost in spretnost številni najbolj znani britanski arhitekti. Današnja slika kaže notranji del gradu, v katerem so kraljevske sobane. V ospredju spomenik kralja Karla II. (1660-1635), za čigar vlade je predelava voindsorske-ga gradu pomembno napredovala.
Dnevni red seje Pokrajinske^ sveta
Pokrajinski svet tržnike ga področja sporoča, da bodo na seji 0. februarja 1946 razpravljali o sledečih točkah dnevnega reda:
Cltanje ln odobritev zapisnika zadnje »oje; poročilo predsadnl-rifca; preračun aa leto 1948; pokrajinska umobolnica:	sestavitev
razpi-edel-nloe o osebju, zdravniški oddelek; vprašanje zdravstven« kc-mteijs, vprašanj« upravne komkrje
ln slučajnosti.
povliana voznina na ioloznkati
Od včeraj naprej so železni Uc tarife za Julijsko krajino povišane v skladu z vršijo, kl je zdaj v vel-ljavi v Italiji.
Nove voznine za blagovni promet ter za potniški promet v I. razredu ao povišane za 100% dosedanjih voznin, voznine za II. in III. razred potniškega prometa pa so povišane za 50%.
Novo imenovanje pri goriškl občini
Na službeno mesio častnika ta civilne zadeve pri goriiki občini je ZVU imenovala britanskega stotnika R. C. Bcntlvja. Stotnik Ben-tly, ki je pred nekaj dnevi nastopil službo, je včeraj v spremstvu predsednika občine odvetnika Steo-chine obiskal razne občinske urade in stopil v stik s predstojniki oddelkov.
Napredovanje častnika ZVO
Častnik pravnega oddelka Zavezniške vojaške uprave v Gorici, poročnik John J. Scanlan je napredoval v stotnika. Včeraj je prejel dekret o povišanju. Stotnik Scan-tlan že nekaj mesecev predseduje vojaškemu prekemu sodišču in višjemu zavezniškemu sodišču.
Spet preložitev Doljakove razprave
Razprava proti trgovcu Leopoldu Doljaku, ki je bila prvotno določena za včerajšnji dan, Je bila ponovno preložena na prihodnji teden, Doljaka bo sodilo sišje, zavezniško sodišče, ki mu predseduje stotnik Scanlan. Obtoženca zagovarja odvetnik Blessi.
NOVE CENE ZA ELEKTRIČNI TOK, PLIN, VODO IN KOKS
Mostna električna centrala, plinarna in vodovod, obvcJT vse odjemalce, da so stopile s 1. januarjem na podlagi odredbe Urada za cene pri ZVU v veljavo sledeče nove cone:
Električni tok — a) razsvetljava: na stevoc v zasebnih stanovanjih kw 3.40 lir; drugi prostori kw. 3.85 lir; razsvetljava na forfait: zasebna stanovanja 30 w mesečno 12.80 lir; drugi prostori 30 w mesečno 14.60 Ur; b) tok za mehanične, kurilne in druge s vrhe: normalna cena kw, 2.40 lir; nočna cena za ogrevanje vode (od 22. do 6. ure zjutraj) kw. 0.80 Ur; C) pogonska sila za obrt: 8ola uporaba toka kw. 1.70 lir; stalna prlstojbina-uporaba kw 1.70 Mr; »talna pristojbina za vsako HP povišek 200%; d) pristojbina za uporabo J.evcev in drugih električnih aparatov: za razsvetljavo - povtSek 150%; za druge svrh« - povišek 200%,
Plin — za vsako rabo: kub. m. 5.62 lir; pristojbina za uporabo čtevca - povišek 300%.
Voda — za vsako rabo - začasna cena kub. m. 3.70 Ur; pristojbina za uporabo števca - povišek 200%.
Koks — franko skladL*Če mestne plinarne; koks 700 lir; koksov drobiž 630 lir,
V omenjenih cenah sta vključena državni in občinski davek.
Brezuspešno poizvedovanje
Goriška policij« ni izdala nobe-nih novih pojasnil o preiskavi, kl jo vodi o zločinu pri Fari. Zvedeli smo le to, da so pri truplu našli vojaško kravato, zaradi tega ni iz-kij učeno, da bi bil ubiti vojak. Truplo, kl leži v mrtvaški kapeU bolnišnice, si Je včeraj ogledalo mnogo ljudi, ki pa niso mogli ugotoviti, kdo Je žrtev umora.
Nurete
Včeraj so pripeljali v go riško j bolnišnico 38-letno Justino Terno- 1 vec, kS st je pri padcu zlomila gl o- j
žen j na desni nogi, nadalje 48-lotn«-ga delavca Lulgija Lipicerja, ki j« na ledu tako nesrečno padel, da sl je zlomil desno ramo ln Ivana Gorjana ki si Je razbil koleno.
PREHRANA
Sepral sporoča:	od danes dalj« j
bodo za mesec februar razdeljevali potrošnikom naslednja širila: 500 gr testenin na osebo, cena 21.50 lir za kg; 500 gr riža, cona 32 in 36 Ur n* kg; 300 gr sladkorja, cena 130 lir aa kg; 50 gr sir«, cena 330 Ur »s kg; v prihodnjih. dneh bodS zaceli razdeljevati tudi maščob«-
Drva
Zbornica za trgovino, industrijo in poljedelstvo javlja, da bodo 10-t. m. prenehali veljati odrezki nakaznice za drva; interesente zato opozarja, da dvignejo v določenem roku pripadajoča di-va.
RADIO
Sobota, 9. februarja
7 glasba za dobro Jutro; 7.18 slov. vesti; 7.30 ital. vesti; 7.56 peste* jutranja glasba; 11,30 orkester Ze-me; 12 orkester Manno; 12.80 predavanje v slovenščini; 12.45 sloV. vesti; 13 Ital. vesti; 13.15 sportn« novice; 13.30 glasbeni sestanek; 1* umetniški horizont; 1415 pregled vesti ln plošče;- 17 zbor; 17.30 pic* pri čaju; 18 komorni orkestec; 18.30 orkester Mojetta; 19 pestra glasb* (slov.); 19.30 oddaja za konec tedn* (slov.); 20 slov. vesti; 20.15 ltal-vesli; 20.30 opera; 23 Ital, vestU 23.10 »lov. vesti; 33.20 nadaljevanj« prenoea oper«
-
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaj« A. I, S.
MALI OGLASI
MOŠKE IN 2EN8KE ročne ure, budilke različnih modelov v veliki izbiri, prodam: Trst, Oarduccl št 8, vrata 10.	48333 M
PISALNI STROJ z mednarodnim* črkopisom, ugodno naprodaj. Trst Carduccl št. 8, vrata 10.	48333 M
E. WALLACE
POTEPUH
Pustolovska zgodba
»Kakšna škoda, da »e znebiti ie priimka*, je
ter z nejevoljnim očesom pogledala na zadnji J na napisu.
NJ:n oče je bil visok, razoranlh Uc ln z dolgo brado, kl mu je pokrivala lica. Otroci ga niso zanimali. Otilija mu je bila naravnost neljuba. Imela je navado, da mu je odnašala njegove najlubSe knjige iz knjižnice ter jih je pozne j; puščala na lesenem zaboju, med palicami za ribji lov alt pa katerem koli mestu.
»Jones J s grdo Imi. Ali si ga ne bi mogel dati spremeniti, oče?* ga je nagovarjala hči.
Stari Jones je vzdihnil.
»To Je ime, s katerim Je bil zadovoljen moj oč», pred njim že moj ded in kolikor vem val pradedje*.
Otlllja Je nagrbančila čelo.
»Zakaj me niste kretili za Virginijo? Je dodala po kratkem premisleku. To Ime )} ret krasno*.
ne morem i V resnici ji ime Otilija ni preveč pomislil* 1 pristojalo. Njen odkriti pogled, ve-
sel značaj In duševna svežina je bila v Jasnem nasprotju z junakinjo iz Shaktspcarjeve drame.
Kar p« se tiče njenega značaja, ;je gospodična Flimingova, ravnateljica dekliškega zavoda, v katerem j? Otilija obtekevala šolo, pisala očetu;	,
»..Želela bi Vas pozorltl na značilnost Vaše Otilije, kl je verjetno ušla Vaši pozornosti:	hotela bi
podčrtati njeno Izredno nagnjenost k romantiki, ki je združena z nenavadno duševno sposobnostjo. Vse to brijo moglo pripeljati do dejanj, katerih se ne bi mogli veseliti. Velika nesreča js, da Je to krasno dekle mati tako razvadila, toda upam, da bo zdaj, ko bo prišla od n as bolj mirna...*
Kako dolgo boš še pisala takšno čenčanje? J; vzrojil gospod Jones, ko je videl, da Ima, pismo že dve strani. Ker je napisala še tri strani
dodatka, Je spustil pismo iz Tok na tla.
prav nič ga ni zanimalo vedeti, ali je Otlllja mirna ali prenapeta; zadostovalo mu je, da je plačeval za njo šolnino ln vs; druge izredne izdatke. Hvala Bogu, da mu ni bili treba misliti a* obleko; v ta namen Je zadostovala renta, ki jo Je prejemal od posestva svoje žene, kat:ro Je upravljal neki podeželski sorodnik. Tega je srečal samo ne-kolikokrat v svojem življenju ter sc zaradi tega z njim ni mo-al v svojem življenju prepirati več kot dvakrat..
Simon J j bil ljubitelj knjig in Otilija ga ni videla nikdar, razen v zadnjih dneh svojih vsakoletnih počitnic. Kot sad svojega knjliev-niškega dela Je Izdal obseino knji, go o zgodovini »lovstva srjdnje-vešk-s Franclje.
Nihče Je ni končno nikdar klical Virginija, niti Eloisa,, ne Glorija, no.Genovefa, ampak ao jo vsLime-novall vedno . samo enostavno Otilija- V d-uglh razmerah bi iz nji nastala nova Ivana d’Aro; Imela je posebno naklonjenost, da Se Je zavzemala za stvari, kl ao bile videti že vnaprej Izgubljene.
C» pa «9 Je kdor koli »kušal upreti njenim željam, Je postala strašna; nasprotovati ji, je pome-
nilo potrojiti odločnost njenih sklepov; če so ji kakšno stvar prepovedali, je tvegala kakršno koli žrtev, da bi Jo dosegla.
Njen oče je umrl, ko Je bila še na vseučilišču in ji ni aapustil skoraj ničesar, ker ji ni imel kaj pustiti. Otllijl js prinesel vest o njegovi smrti tisti mali dcbelušastl mož, katerega so imenovali Andrej Elmer. Gospod Jonts Je namreč užival samo rento, katera Jj prenehala z njegovo smrtjo. Gospod Elmer, katerega se je komaj #p°' mlnjala, je bil njen strte, nečak njene matere ter upravitelj njene posesti. K vsem tem dolžnostim J8 zdaj pridal še naslov njenega . varuh«, h kateremu bo kmalu moral dodati Se dožnost njenega rednika,
Prethod lz živahnega in dejavnega življenja na vseučilišču v mirno in tiho življenje na kmetiji pri Treh hrastih, JI je ustvarilo prve iluzije, da je prišla toliko zaželjena sprememba, Dozdevalo se ji je, da je ušla lz vrtincev mestnega življenja in končno zajadrala v mlrns vode podeželskega življenja. Toda po štiriindvajsetih urah ao se te mirne vode podeželskega življenja spremenile v blatno mlako, na kateri so plavale zalene alge ln druga nesnaga. Gospa Elmerjeva je pred.
stavljala zvezo z življenjem na deželi, kar je bilo zelo slabo nado-mrstilo za mestno življenje.
Otlllja se ni upirala; kako naj bi so tudi, saj je živela v stalnem uporu; divjosti ujetega tigra ne spretn:nlmo, če mu zamenjam« kletko. Njena nova gospodarica «1 nikdar krotila zveri, ki bi bila bolj divja kot je domača mačka ter Je bila užaljena, če je njena jctnlca kazala zobe, nam .sto da bi ji lizala roko. Gospodična Flemingova Je v dekliškem internatu znala z veliko razumnostjo ustvariti zlato sredino med dobrim vedenjem ln razposajenostjo dekliške mladosti. Našla je način, ki Je ustvarjal čudeže; toda gospe Elmerjevl Je manjkal vsak naravni dar za prllagojevanje setn in svoje okolice. Na kratko, ni znala pokazati razumevanja ln odpuščanja, ker Je bila sama zelo strogo vzgojena v šoli, kl je strogo zapovedovala brezpogojno poalusViost starš:m, slepo vsro v besede Sv. pisma ln tihi molk ln pokoravanje, kadar so spregovorili starejši mlajšim.
Poklicali ao pastorja Stevensa In ga prosili za pomoč. Prišel je nskoč v soboto popoldne ter prinesel « seboj tri knjlžios dobrih naukov ln vzpodbud k dobremu življenju. Otlllja »1 pokazala nobenega spo.
štovanja za njegovo pojavo, v res«!' cl js bila priprava božjega tV' žsbnlka precej površna ter so bil® v njej pomanjkljivosti, katere ^ mogle zatrpati samo Izkušnje v svetu ali pa prirojena nadarjenost.
»Razpolagate gamo * teološko zunanjostjo, toda manjka vam vsako notranje prepričanje; jeste gotovo »e z rokami*, Je dejala Otilija.
Gospa Elmerjeva, ki je vzela pri' »podobo dobesedno, Js bila za tr*” notek popolnoma trda od presen«-čsnja.
»Nikoli še nisem videla človeka( ki bi bil bolj Izobražen, kot Je B°~ spod Stevens, pri jedi - uporsblj* nož in vilice, prav tako kot ti*-izbruhnila po prvem presenečenju c tistim visokim prisiljenim 8,a' som, katerega je rabila, kadar J° bila rssburjsna.
Otlllja ni odgovorila, ker ** le držala pravila, da n« odgovarja n * koli, če nima pred seboj določenega namena.
Predlog, naj se poroči, kateri J! Je po dolgem pripravljanju nared« gospod Elmer, je sprejela s precejšnjo mirnostjo.
»Ali misliš resno?* — je vprai*r* začudena. «Kog* *m«š priprav J nega zame?*
(Nadaljevanje prihodnji«)