—   47   —'
Dobro dete.
VJ^Mnfila je huda zima. Sneg je nadebelo pokrival §W^I§r\ zemljo. Skedenj, vrt  in  hiše — vse je  bilo
'Ufesž) Hud čas je nastopil za vrabiče. Reveži niso mogli dobiti niti zrnja. Od gladu in mraza so žalostno čivkali in letali okrog hiš.
Marici, hčerki premožnih staršev. so se vrabiči zelo smilili Nabirala je drobtinic, primešala nekoliko zrn in to posipala gladnim vrabcem.
Brat jo je pa karal: ,,Kaj prezebaš vedno zunaj? Pojdi v sobo, da se ne prehladiš."
,,Smilijo se mi lačni vrabci", je odgovorila Ma-rica. ^Hočern jih nasititi.1'
,,Če jih še tako krmiš, vseh nikdar ne nakrmiš. Jih je preveč", reče brat.
Marica pa odgovori: ,,Ko bi v vsaki hiši vsaj eden skrbel za te siromake, pa bi gotovo nikjer ne stradali."                                                            V. Žirov   .