Šteu. 39.
O Llnbllnnl, g soboto, m 16 februarja 1907.
Velja po pošti: ta celo leto naprej K26'— „ 13— „ 6 50 » 2 20
t» pol leta
ta ?ctrt leta „ ta en mesec „ „
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— ta pol leta „ „ 10 — 5-1-70
ta £etrt leta „ ta en mesec „
ta poSllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. ID h.
SLOVENEC
Leto XXXV.
Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat za trikrat
13 h 11
za Jef ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah slane enostopna garmondvrsta ž 26 h, Pri večkratnem ob-javljenju primeren popuit
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Uredništvo I« » Kopitarjevih ulicah Jt. 2 (vhod ««x
--dvoriSie nad tiskarno). — Rokopisi se
sie vračajo; nefranklrana pisma se n« sprejemajo. Uredniškega telefona J te v. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie w Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema narofnino, inserate In
reklamacije.
UpravniSkega telefona Jtev. 108.
Lorlfari.
Ker tebi moč drugače priti ni, prijahaš v megli in mižč. Nekdo pa s koso sred poljd stoji in meni zdi se, da sc ti za glavo gre.
(Prosto po Evgenjevu. »Slovan«. 1907. II.)
Volivni boj sc začenja. Predno kdo stopi pred ljudstvo, treba, da se legitimira. Nam tega ni treba, ker smo izšli iz ljudstva, smo del njegovega življenja in vsebujemo njegove socialne in kulturne težnje. Dejstvo, da smo sedaj, ko smo svoje glavne misli že zasejali med ljudstvom in žanjemo sadove svojega delovanja, je samonasebi zadostna legitimacija. Posebič se morajo izkazati sedaj tisti, katere je nezaupanje ljudstva obsodilo na to, da se morajo svetu pokazati vsak hip pod drugačno krinko, če hočejo za svojo robo izkupiti kod kak mali dobiček.
Pri nas odnekdaj igra to vlogo agenta, ki ga vržejo pri glavnih vratih vun in ki pride IX) stranskih zopet nazai beračit, liberalna stranka. Pripetilo se je pa te dni nekaj novega. Liberalce je obšla huda žalost, ker na Nemškem Biilovv ni mogel liberalne stranke pre-roditi in pomladiti. Tudi na Španskem se je unesla svobodomiselna napetost in celo na Francoskem še niso pobesili vseh duhovnikov, kakor si je to natihem želel »Slovenski Narod«. Na Kranjskem pa je šc slabše. Tako-zvane neodvisne kandidature se nočejo našega kmeta prijeti. V naših vrstah je utrjena zavest, da »neodvisnost« posameznika ničesar ne pomenja in ne izda, ako se nc naslanja na trdno, neodvisno stranko. Neodvisni-ke se je dalo podpreti s hinavščino, s programi, znešenimi od vseh vetrov, kjer se fraze o vernosti naroda dajo lepo združiti s kako rahlo, svobodomiselno mislico. Toda, ko so uvideli liberalci, da s tako neodkritostjo ne bodo zbrali skupaj volivcev, potrebnih za par mandatov, so se pokazali, kakršni so: odurni sovražniki tistih slojev, ki jih hočejo pridobiti pred volitvami zase. Čudno to ni, toda kaže, kako težavno je za liberalizem, zatajiti svojo natoro v svojih neodvisnikih.
In tako beremo v »Narodu« od 12. t. m. sledeči larifari:
»Volivni boj bo boj cerkve proti svobodnemu narodu.«
»Pri nas je tega ( volivnega valovanja v javnosti) še najmanj zapaziti, ker je pri nas masa naroda politično neizšolana, ker je žal v političnem oziru silno zaostala in se pravzaprav nič ne zanima za javno življenje.«
»Klerikalizem je- največje sleparstvo na svetu.«
»Paralizirati klerikalno delovanje je sedaj prva naloga vseh naprednjakov.« Toda —
»razburjati duhove že mesece pred volitvijo, je popolnoma napačno, zakaj ljudje se
kmalu utrudijo in postanejo apatični prav tedaj, ko bi bilo treba, da stopijo z dejanji na dan.«
To je torej vse. Razburja res nobenega ne, vredno pa jc le, da se zabeleži ta dušna paša, ki jo »Narod« ponuja potom svojih »agrarnih«, »agrarnosocialnih«, »samostojnih« in »gospodarskoreformatoričnih« kandidatov. V resnici sc tem ljudem gre za same besede nikalnice. Rima ne, cerkve ne, konfesionalne šole ne, »socialnodemokraške hidre« skoroda tudi ne, »črne internacionale« ne! Kaj pa? To uganko je razrešil »Narod« od 14. t. m. sam, ko je pisal o liberalcih, ko so pri volitvah na Nemškem svoj poraz v boju s katoliškim centrom hoteli prikrivati, pripisujoč svoji dozdevni moči zmago nad socialnimi demokrati, sledeče:
»Toda ti slavospevi so kmalu ponehali in sedaj je v vrstah svobodomiselnih strank že zavladal intenziven moralni maček: polagoma se jim je jelo jasniti v glavah.«
Tega moralnega mačka so se sedaj nalezli tudi nemški svobodomiselci pri nas, ki se sedaj pričkajo, ali je boljše, skleniti s krščanskimi socialci kompromis v korist celokupnega naroda, ali pa trdna'7veza liberalnih okostnjakov iz leta 1867 z učitelji od »svobodne šole« in »katoliškimi« razporočenci, ali pa blok, kjer bi socialni demokratje šli za liberalec v ogenj v znamenju kulturnega boja ali pa meščanski kartel proti socialistom. Težka stvar in ni čuda, če se iz tega porodijo moralni mački.
Skrbimo zato, da se ohrani ta maček neodvisnih liberalnih kandidatov še po volitvah!
Pruski Poljaki.
(Dopis.)
Krakov, 13. febr.
V pruskem deželnem zboru so bili v torek v razpravi stroški za notranjo kolonizacijo v Vzhodni Prusiii in Pomorili. Poljedelski minister pl. Arnim odgovarja na pritožbe, da vedno bolj primanjkuje delavcev na deželi, ter pravi: Treba je poljedelskim delavcem preskrbeti boljše plače in primerna stanovanja. V obče so se poskusi dobro obnesli. Neugodni pa so uspehi v poljskih pokrajinah. Med Poljaki se jako nerad naseli nemški delavec, ker so poljski delavci mnogo cenejši. Tudi vsi ostali govorniki so se jako neugodno izražali o naseljevanju nemških delavcev v Vzhodni Prusiji.
O neuspehih pruske politike proti Poljakom na Poznanjskem pa piše »Ostd. Kor.« v Poznanju: »Velika tovarna za jeklo v Gdan-skem je napovedala konkurz. Zrušilo se je podjetje, katero so vzdrževali le z umetnimi sredstvi. Zlomil se je steber, na katerem naj bi slonela industrija na vzhodu države. Ze pred leti je naglašala pruska vlada, da hoče
nemštvo na vzhodu reševati le z izrednimi izjemnimi sredstvi. Vlada pa ni nikdar povedala. katera so ta iziemna sredstva. Skoro gotovo je mislila na podržavljenje zemljišč. Fo izredno sredstvo pa se more uporabiti le kot »ultima ratio«, ko nobena druga stvar več ne pomaga. Toda tudi nemški kmet in delavec ljubita svoj dom, svojo rodno zemljo in ne naselita se rada med tujci. Možje so sicer previdni in zviti, tega pa le niso pomislili, da .ie industrija nemogoča brez delavstva, premoga, lesa in drugih pripomočkov. V prvi vrsti pa je treba za razvoj industrije izučenih delavcev. Ti pa ne rastejo iz tal kakor gobe po dež.iu. Zato .ie propadlo marsikatero industrijsko podjetje na vzhodu države, kjer so neugodna tla za pruski hakatizem. V raznih mestih med Poljaki so opešala nemška industrijska podjetja. Poljski delavec je toliko zaveden, da gre raje v zapadno Prusijo, kjer so boljše plače, nego da bi doma služil tujemu kapitalu proti svojemu rodu.
Pruska vlada ie tudi dobila pri zadnjih volitvah pobotnico za svojo protipoljsko politiko. Vlada je izrabila vsa svoja mogočna sredstva proti Poljakom. In vendar so zatirani Poljaki pridobili štiri mandate in imajo v državnem zboru 20 svojih zastopnikov. Vladni krogi se rogajo katoliškemu centru, češ, da je zgubil nekaj mandatov v Gor. Šleziji. Temu pa je vzrok vladna protipoljska politika, ki je vzbudila poljsko narodno zavest. Cim hujši napadi, tem odločne:ši odpori. Prusi se bodo še prepričali, da glodajo granit.
Tedenski pregled.
Prvi avstrijski kongres za varstvo zanemarjene mladine se bo vršil od 18. do 20. marca na Dunaju. Pripravljalni odbor je izdal obširno knjigo, v kateri se opisujejo žalostni slučaji one avstrijske mladine, ki se vadi v postopanju, se ogibljc šole, izgublja čut sramežljivosti, berači, krade, se vdaja alkoholizmu in se potapl a v blato izprijenosti. Popisani so v knijgi tudi vzroki izkvarjenosti: Socialna beda starišev, nevednost v vzgoji idr. Mnogi starši ne znajo odgajati otrok, pijančujejo, in se ne ozirajo ne na nravnost, ne na vero, ne na avtoriteto.
Vsi poročevalci in spisovalci omenjene knjige naglašajo potrebo, naj se izpopolni ljudska šola, naj se okrepi verska vzgoja, naj se vpelje nadzorstvo šoli podložne mladine tudi izven šole, naj se kazenska sredstva pomnože.
To knjigo naj bi brali tisti, ki venomer kriče po svobodni šoli! — Kongres ima namen v prvi vrsti odpraviti ono brezbrižnost, ki je nastala glede na zanemarjeno mladino. Razpravljalo se bo: 1. O otročjem varstvu; 2. o skrbi za vzgojo in o kazenskem pravu za mladino.
Prevarani izseljenci. Ponedeljkov »Slo-venev« je priobčil pismo, ki ga je poslal nekdo
svoji sestri iz Brazilije. V njem popisuje svojo in svoje družine nesrečo na tak način, da vzbuja res usmiljenje. V pismu našteva laži in prevare agentov, trpljenje na ladji in bedno življenje v brazilijskih plantažah, kjer morajo delavci zgolj za pičlo in slabo hrano trdo delati pod nadzorstvom priganjačev. — Takim sleparskim agentom, ki ljudi spravljajo z lažmi v težko bedo in nesrečo, bi pa res morali naviti uro!
Na III. katoliškem shodu se je povdarjalo, naj se zabranjuje kolikormoč izseljevanje A mnogo se jih da preslepiti po brezvestnih agentih, drugi si pa ne dajo nič dopovedati ter le mislijo, da bodo na tujem svetu kar obogateli. Ce je kdo res prisiljen zapustiti domačo zemljo, naj se da vsaj podučiti od Rafaelove družbe v Trstu ali v Ljubljani. Za Slovence je v vsakem oziru najboljše, čc se vozijo na lad.ah avstro-ameriške plovne družbe. — Rafaelova družba posluje brezplačno ter ima svoje zaupne može v Trstu in v Ameriki.
Francoski kardinal odlikovan. Med člane »Francoske akademije« je prištet kardinal Matthieu. Akademija šteje 30 najveljavnejših pisateljev in znanstvenikov. Vsak nov član ima nagovor v slavnostni seji o svojem predniku, na čigar mesto je postavljen. Kardinal Matthieu je pri tej priliki napeljal govor tudi na sedan.c razmere francoske, kar je vzbudilo pri vseh učenjakih glasno demonstracijo za svobodo vere in vesti v državi. Drugi govornik, ki je slavil novega člana, je pritrjeval predgovorniku ter rekel med drugim: »Cerkev ne potrebuje drugega, nego svobode, da izvršuje svoj poklic.«
Volivni boj. Na shodu v Križih pri Tržiču je bila soglasno sprejeta kandidatura gospoda Pogačnika. — Koroški Slovenci in nemški krščanski socialci bodo pri volitvah baje skupno nastopili. Romihov shodek v Krškem ni prinesel zaželjenih vspehov. Iskali so pičli udeleženci kandidata, ponujali so mandat dr. Kočevarju, ki pa je ponudbo odbil. — Nemški in češki soc. demokrati na NižjemA vstrijskem so si sedaj v laseh ter hočejo Čehi postaviti lastne kandidate. Tudi ministrski predsednik baron Beck je dobil protikandidata v dunajskem prvem okraju zato jc odstopil od kandidature. — Učitelj Gangl .ie pisal, da ne kandidira. Volitve bodo nepreklicno 14 maja.
Nov škandalček na Ogrskem. Uradnik Haidu .ic izmaknil iz državnega računskega dvora važne tajne listine, ki so spravile na dan zaupne dopise trgovinskega ministra do državnega računskega dvora. Odkrilo se je kakor so prvotno pisali listi, da ie minister Košut nakazal pisatelju in sociologu Horvathu veliko vsoto denarja, ker jc na.iveč pripomogel. da se je med ogrsko koalicijo in krono sklenil kompromis. Zapisan je bil ta denar v proračunu: »Za sociološke študije v inozemstvu.« Ker računski dvor tega ni odobril, je Košut pisal, da bo stvar spravil pred mini-
LIHE K.
Ml tihotapci.
Toni Lister je sedel v kavarni hotela »Ce-cil« v Londonu, ko vstopi mlad, eleganten gospod in sede k njegovi mizi. Predstavi se mu z imenom Jcfferson iz Ncw Yorka, obenem povabi Toma, naj igra z njim vist. Toni sprejme vabilo in kmalu sc vname med njima živahen govor. Tujec jc bil prvič v Londonu in si jc hotel ogledati znamenitosti mesta.
»Kaj pa ste sicer po poklicu?« vpraša Jcfferson Toma.
»Slučajno sem sedaj brez posla; pred tednom sem vzel slovo od vojaščine, kjer sem bil podčastnik, iščem si pa primerne službe.«
»Dam vam 100 kroti ako stopite k meni v službo, imeli ne bodete drugega opravila, ko da mi štirinajst dni razkazujete mesto in njegove znamenitosti.«
Tom jc sprejel ponudbo z veseljem in nastopil novo službo takoj drugo jutro. Vodil je gospoda Jeffersona povsod okoli, kar je moglo le malo zbuditi pozornost razvajenega Ame-rikanca. Obiskovala sta gledališča, koncerte, sploh vse zabavne prostore velikega mesta.
Štirinajst dni je minilo. Tomu mnogo prehitro. Ko sta sedela zadnji dan pri obedu, vpraša Tom: »Ali že res mislite zapustiti London?«
»Moram v New York nazaj, ako ne dobim zanesljive osebe, ki bi šla tja mesto mene.«
»Ali ne morete porabiti mene?« vpraša Tom.
»O, da, lahko toda opravilo ni popolnoma brez nevarnosti,« reče Jefferson in gleda Toma pozorno v oči.
»Toda o tem hočeva govoriti še jutri,« reče čez nekoliko časa.
Drugega dne pride Toni takoj dopoldne k -Jeffersonu. Kupčijo sta hitro sklenila.
»Plačam vam 500 kron, vožnjo in vse kar bodete porabili med potjo semtertja; zato pa morate oddati tale zavojček na naslovljenem, ki stanuje v hotelu »Astorija.«
»Zakaj pa ne pošljete zavojčeka po pošti, in če je toliko vrednosti v njem, pa ga zavarujte;« reče Tom.
»Ali nc razumete,« odvrne Jefferson smeje, »da hočem plačati carine? Potoval sem tako že sam večkrat, toda sedaj mi je policija na sledu. Ako izvršite stvar dobro, zaslužite lahko še večkrat kaj.«
»Izvršil vam boni vse po volji,« odvrne Tom, »toda pod kakimi pogoji morem dobiti 1000 kron.«
»Dobili jih bodete,« reče Jefferson. »Potovali bodete takoj jutri, da se odpeljete s prvo ladjo v Ncv York in ko pridete tja, podaste se takoj v preje imenovani hotel in vprašate po Benjaminu Cooperju. Poslal mu bom brzojavno ukaz, da vam izplača tisoč kron in ko pridete nazaj, me dobite lahko ravno v tem hotelu.
Drugo jutro je prišel Tom na vse zgodaj k Jeffersonu, ki mu je izročil zavojček z opominom, naj dobro nanj pazi.
»Tu imate še malenkost za mojega pri-
jatelja, te smodke, to je posebna vrsta, katero on jako ljubi.«
Nato sta se ločila in Toni se ie drugi dan že vozil po Atlantskem oceanu. V začetku se mu je zdela vožnja jako dolgočasna, toda kmalu se .ie seznanil z mlado lepo damo, pravo Amcrikanko, vedno veselo in odkritosrčno; postala sta kmalu dobra prijatelja. Tomu se je zdelo, da mu ure in dnevi kar beže v družbi mlade gospicc.
»Tom,« reče ona nekega večera, ko so se že precej bližali Ne\v Yorku, »jaz imam seboj nekaj čipk in drugih takih stvari, za katere bi ne plačala rada carine, toda kakor vidim, bodem morala vseeno plačati.«
»Tako neumni pa vsaj ne bodete!«
»Kaj pa naj storim drugega?«
»Kakor jaz, kar imam vrednosti, jih boni obdržal v žepu.«
»Toda jaz tega ne morem,« odvrne Tomova spremljevalka smeje,« ali naj dam cel kovčeg v žep!«
Od daleč se je že videlo mesto Ne\v York, razsvetljeno od tisoč in tisoč malih lučic. Tomu ie postalo pri mislih na carinske uradnike nekoliko gorko. Ko je priplula ladja v pristanišče, prišli so na ladjo carinski uradniki in polno delavcev, da so odnašali blago raz ladjo. Potniki so se izgubili drug za drugim pod krov, da so bili navzoči pri preiskovanju svojega blaga. Tom se jc ponudil svoji spremljevalki, da ji bode pomagal nesti z ladje, toda ta ie sedaj izginila. Iskal jo jc sicer nekaj časa, ker pa je ni našel, je šel slednjič sam z ladje. Brez vsakih ovir jc prišel iz pristanišča, poklical voz in sc odpeijai v iiotei
»Astorija«. Segel jc v žep. Hvala Bogu, zavojček je še v njem. Še pol ure in dobil bode 1000 kron.
Med tem se voz ustavi pred hotelom »Astorija«. Tom izstopi in vpraša po Benjaminu Cooperju. Sluga ga pelje v prvo nad-strop e in mu pokaže vrata. Toni potrka in vstopi. Ko sc predstavi ga Cooper prijazno pozdravi in vpraša: »Kako sc vam je godilo na potovanju?«
»Izvrstno,« odvrne Tom. »Tu je zavojček.«
V istem trenutku pa se odpro vrata in gospod v spremstvu dame vstopi.
»To je oni človek,« reče ona mirno in pokaže Toma. Bila je Tomova znanka z ladje.
»In tu je vtihotapljeno blago,« reče njen spremljevalec in položi roko na zavojček. Za enkrat smo vas vjeli. Carinski uradnik, — bil je eden višjih, odpre hitro zavojček in pregleda površno njega vsebino; bili so sami dragi kamni. »To je dober lov,« reče, »to bode še draga stvar za vas!«
»Drugega torej ne iščete ničesar tu?« vpraša Cooper. »Potem bi prosil, da se odstranite.«
Uradnik res ni imel nič drugega več tu opraviti, vzame zavojček in odide s svojo spremljevalko.
Tom stoji kakor pribit.
»Bili ste nekoliko neprevidni,« reče Cooper.
»Spoznal sem jo na krovu,« reče Tom ves pobit.
»Ona jc ena najboljših detektivov in vam je siediia gotovo že iz Londona. Vlada ne po-
strski svet. Uradnik Haidu ki je tožen, da je izdal uradno tajnost, je listine izročil poslancu Lengyel-u; ta jih je dal fotografirati in jih potem vrnil. Košut je prinesel omenjene listine v zbornico, ki pa obsegajo le zaznamek pavšalov časopisom v znesku 123.000 K. Horvath je dobil 10.000 kron podpore za študije v inozemstvu. Tudi je Košut izjavil, da tega ne smatra za podkupovanje. — Lengyel je sedaj sam v škripcih, ker je nagovoril uradnika Haiduja, da mu je prinesel tajne listine.
Rusija. V peči grofa \Vitteja so našli peklenski stroj; bomba bi se bila razpočila o polnoči, če bi je ne bili zasačili. — V ruskih gubernijah, kjer tare ljudi lakota, se širijo z neverjetno hitrostjo tudi legar in druge bolezni. Strašne razmere vladajo v Odesi: Brezuspešen štrajk pomorščakov, poboji, plenjenja . . . Pri volitvah volivnih mož zmagujejo kadeti in opozicionalci, ki bodo imeli v novi dumi do 150 glasov. Ali bo vlada razpustila tudi drugo dumo? — Proti Steslju se prične kmalu obravnava; izpovedbe prič so za generala, ki je predal trdnjavo Port Artur, — neugodne.
Raznoterosti. Ministrstvo je dovolilo 10.000 kron za trasiranje belokranjske železnice, ako tudi deželni odbor v isti namen določi primerno podporo. Trtje je pozeblo po nižjeavstrijskih goricah. — Slovenci v Harn-bornti, ki jih je okrog 9000, so pri zadnjih volitvah volili s katoliškim centrom. — Operni pevec, Slovenec Naval-Pogačnik je te dni pel v največjem gledišču v Londonu s sijajnim uspehom. V bolnico usmiljenih bratov v Kandiji je bilo lani sprejetih 1845 bolnikov. — Ministrstvo je izdalo posebno naredbo za varstvo delavcev pri visokih stavbah. — Po Ljubljani znana grofica Lichtenberg Ida se je na pustni torek ustrelila v čelo. Rana je 4 cm globoka. »Narod« je baje to novico zamolčal, ker se govori po mestu o njegovih prijateljih ki imajo precejšnjo zaslugo, da je nesrečnica prišla tako daleč. Alkohol je umoril 32 let starega delavca Petra Kvasa iz Cerkelj. — Na Angleškem je nastal oster razpor med zbornico poslancev in med višjo zbornico, ker je poslednja zavrgla sklep, da naj bo šola proti-konfesijonalna. »Mladi« bodo ponujali odslej nov list z imenom »Nova doba«. Svojo stranko imenujejo »Slovenska gospodarska stranka.« Kolikokrat bo še krst? — Neslano demonstracijo je napravilo o pustu nekaj pustolovcev goriškemu nadškofu. — V dunajskem parlamentu je živahno delo mizarjev, ki prireiajo sedeže za sto novih poslancev. — Dr. Luegerju, dunajskemu županu pojemajo moči; vsi obiski so prepovedani. Bolnik spi in se malo zaveda semintje se mu zopet obrne na boljše. Dohodninski davek vpeljejo tudi na Francoskem, dasi se upirajo nacionalisti in zmerni liberalci. Vlada upa dobiti na ta način 120 milijonov novih dohodkov. — Goriški deželni zbor se snide 18. februarja. — V Londonu je 14. februarja 800 žensk šlo v sprevodu pred zbornico, da bi zahtevale volivno pravico. Ker jih je policija razganjala, so nastali razni ostudni prizori. — Umrla je v ljubljanskem uršulinskem samostanu č. M. Antonija Murgel. — Pri občinskih volitvah v Št. Petru na Krasu so zmagali pristaši S. L. S.
V Šiški so prijeli tri ponarejalce petkron-skega denarja.
Godovi prihodnjega kvaternega tedna: Nedelja 17. februarja: Donat in tov., Konstan-cija; ponedeljek 18.: Simeon, Flavijan; torek 19.: Konrad,-Viktor, Juliian; sreda 20.: Elev-terij, Evharij; četrtek 21.: Eieonora, Maksimilijan: petek 22.: Stol sv. Petra v Antijoh.; sobota 23.: Peter Damijan, Romana.
izpred sodišča.
Obravnava dr. Robida — dr. Divjak.
Popoldanska obravnava.
O razmerah v deželni blaznici se je včeraj popoludne obravnava v tožbi dr. Robide proti dr. Divjaku tako-le nadaljevala:
zna nikakih stroškov za dobre detektive. Ali imate morda kako smodko zame?«
Tom mu da smodke, katere mu je dal Jefferson.
Cooper pogleda smodke, seže v žep in reče Tomu: »Tu vaše plačilo,« in položi pred začudenega Toma kupček bankovcev.
»Ali me hočete res plačati? Saj to je še več kakor sem zaslužil.«
»Nikakor ne,« odvrne Cooper med tem ko prereže eno smodko čez pol. Polno krasnili dijamantov se vsuje pred začudenega Toma, ki stoji pri mizi, kot bi ravnokar padel iz oblakov.
»Toda zavojček!« reče Tom boječe.
»Ah, samo steklo,« odvrne Cooper smeje. »Z njim se lahko zabava policija.«
Pismo Boltatusa Pepela.
Gespud redehter!
Zdci ic pa konc pred-pusta in tre-lia nam bo začet spet mal pamet nucat, pa čeule špa-rat. Zdci ie post! Za naše leberalce u murbt Ic-tašn pred-
pust še en cait trpou. de sc tija šli maš-!,„.... ini..m drfpčne ksihte kokr
Priča dr. Stoje izpove, da je dal neki bolnici neki Jurčičev spis. Spominja se, da ji je prepovedala sestra čitanje in ji vzela knjigo. Riegele je vedno 'lagal, bil hinavec in priliznjen. Znal je sem in tja vporabljati zdravniške pripomočke. Napravil .ie nanj vtis, da je bil lažnjivec. Na posamezna fakta se ne spominja. NVasserglasa niso rabili, ko je bil priča v blaznici. Da bt se rabil za rakete, ne ve, kakor tudi ne, da so ga rabili pri zabijanju kanona. Za smodnik je dal denar dr. Robida. Priča je bil v blaznici šest tednov. Smodnik se ie rabil tudi za bengalične razsvetljave. Priča je popolnoma prepričan, da se je držal dr. Robida natančno znanstvenih predpisov pri zavijanju bolnikov v mrzle rjuhe za razburjene bolnike, a za kazen ne. Prihajal je pogosto k dr. Robidi 1. 1903 in 1904. Baraka je namenjena za akutne infekciozne bolezni. Takrat, ko je bil on tam, je bila baraka prazna. O oddajanju delavcev, ne ve ničesar. Dr. Ravnihar: »Ali se je kdaj izpustila kakšna celica?« Dr. Stoje: »Ne, vizita se jc napravila tudi na vrtu.« — Zaslišan jc na to dr. Šlajmer.
Dr. Šlajmer pravi, da Rigele ni bil fakto-tuni Krafft-Ebbingove klinike. On ga je imel za nekakega pisarja. Tudi pri Krafft-Ebbingu je bil Rigele že bolnik. Ko je bolnik \Vissian prišel na klinični oddelek deželne bolnice, so bili pri bolniku že terminalni znaki. Mogoče jc, da so se težki znaki pokazali šele takrat, kot trdi dr. Robida. Ako pritisek krvi bolniku upade, se sklepa, da je notranja krvavitev. — Dr, Ravnihar: »To je dr. Robida tudi diagno-sticiral.« Dr. Šlajmerju in dr. Jenkotu se da sodni akt v vpogled in zgodovina bolezni, da odasta pozneje svoje mnenje. Dr. Vodušek: »En daji bolezni iz te zgodovine popolnoma manjka in ie en dan korigiran. Sodnik: »Res je korigiran.«
Nekatere priče, ki so v dvorani, odstrani sodnik iz dvorane.
Priča dr. Karol vitez Bleivveis: »Blazni Rigele je napravljal vsako leto pravilni izkaz ministrstvu«. Sodnik: »Tudi s psihiatričnega stališča?« Bleivveis: »Statistična poročila, ne psihiatrična poročila. Po stari obliki že iz prejšnjih časov je Rigele to delal.« Ko je Rigele umrl, ie ta poročila priča sam sestavljal. En ali drugi ordinarij bi moral to delati, a on ni dal o tem nobenega naloga. Priča pravi, da on dr. Robido ni imel povoda grajati radi za-pisavanja zdravil. Ali je dr. Robida preveč »kruha ordiniral«, ne ve Delavcev res dr. Robida ni hotel da t j, dasi je priča prepričan, da so bili v blaznici še taki sposobni ljudje. Dežela jc res morala zato najeti nekega mizarja. Prepričaval se ni o posameznih slučajih, v obče pa je prepričan, da so bili v zavodu taki bolniki, ki bi lahko delali. Morda je bila to šikana. Naročeno ie sicer bilo od deželnega odbora, da se sposobni ljudje pošljejo domov.
Dr. Vodušek: »Celo sestra Lucija pravi, da je bilo dovolj sposobnih ljudij v zavodu«. Priča pravi, da se jc Rigele nasproti njemu pritožil, da je enkrat Robida nanj upil. Rigele je bil, kakor dr. Robida trdi in priča potrdi, človek, ki mu ni bilo verjeti, čuden človek, morfinist, skozinskoz degeneriran. Substitut, ako je bil kak zdravnik izven zavoda, bi moral vsak dan napraviti vizito.«
Dr. Vodušek: »V kakem redu je imel dr. Robida svoje uradne posle?« Dr. Blei\veis: »Ne vem, ker sem samo enkrat na teden prišel doli, časih sem pa slišal, da se dr. Robida ne drži vedno uradnih ur in vizit. Uradni akti so se časih poizgubili, ne more pa trditi, da je to storil dr. Robida. Popisi bolezni niso bili vedno v redu. Dr. Ravnihar: Ali Vam ni v zadevi rednih vizit tožil dr. Robida, da jc bolan«. Priča: »Da!« Sodnik: »Na kom?« Priča: »Nervoznost,« Dr. Vodušek: »To smo pa vsi.« Na vprašanje, ako je dr. Robido kaj grajal radi vizit, pravi priča: »Nisem policaj.«
Dr. Divjak priči: »Vi ste meni pokazali ukor deželnega odbora dr. Robidi«. Priča: »Se ne vem spominjati«. Bolniki so se prita-
jil maja, ampak douh tud za leberalce na u več ta pust trpou. Kokr spuznaja Idje maškare pu štim, pu hoj in drugeh takeli rčeli, tku sa Idje spuznal leberalne maškare pu- nhneli deleh. Sej sa se zadost douh maškaral ket reševalci ludstva, ke sa sc pa ldjc mal zbrihtal in jm pugledal pud larfa, sa pa vidi pu čim .ie žniali. Mal narodu je tu za leberalce, ke predpust je use glih use kcj drtizga, kokr pa post. Pa ta navadil post sc šc prenese, ke na trpi die kokr šterdeset dni, al leberalci uja pa mel post za tise večne čase in tu je tku hedu, dc šc men silia souze u uči.
Zdej pa neki druzga. Dohtar Taučari se je začeti post še preh ket pa drugm ta na-vadnm kristianm. Kulkr mu nisa klerckalci štrene zmešal, sa mu ja pa še ufeiri, tku de je mogu na pstn tork, ke sa negau kumarati šc vesel tancal pu precej praznino zol »Narodnga duma« že sedet žalustn duma za pečjo in pre-mišlvat, kukti se svet vrti in vrti.
Kcnc. gespud dohtar, kukti jc tu narodu!? Ja, vidja, pa enkat use naukul pride. Soje cajte sa reki uni, gespud žepan Hribar in ta druh iz nhne kumpaniie enitio slovcnskmo prvake: »Jože, pejd u penzjon, sej s že dost star de uma saj lahka mi avanzeral!« In tist Jože e biu tih, tibrisu s souza z uči, k se mu jc zatile vaše nehvaležnast pukazala. pubrati soje kupita, v elik jh tku ni moti, ke ni znou bt tku narodu, ket ste ta druh, pa sc ic iidfuru nazaj na Štaiarsk u penzjon. Tekat ste s mišici: zdci sma pa na kojn, zdej uma pa mi vižal in regiral naš uarud tku, de u saj nam kcj zalegi, če prou narude ne. Tku ste tekat mišici, zravn ste pa puzabil, de se svet vrti in de utc tud vi hmal za u penzjon. Pa predpust ic za vas iticniit in meniti u hmal tud za ta druge gespnde, ke sa soie caite še raital. de
ževali, da ne dobe vsega zaslužka. Priča je izročil denar navadno za moški oddelek kaki sestri, za ženski pa dr. Divjaku, dr. Robida pa ni imel z denarjem nič opraviti. Sestra je že prej po stari navadi sprejemala denar, še predno je dr. Robida prišel na Studenec. Na vprašanje dr, Voduška priča pravi, da je bila ta sestra Lucija odstavljena enkrat, ker ni lepo ravnala z bolniki, druzega pa ni slišal, da bi rekla kakemu bolniku, naj bi dr. Divjaka sunil z nožem in da radi tega ne bo imel greha. Bolniki si tudi često domišljajo, da bi imeli kaj za tirjati. Dr. Robida je večkrat pričo kritikoval, da ni psihiater, dr. Divjak pa kai takega ni nikdar kritiziral. Dr. Vodušek: To sc tudi spodobi. Ali ni dr. Robida časih kaj naročal, kar sc ni rabilo za blaznico. — Priča: Da, neki »Zeichenaparat«. — Dr. Vodušek: »Ali ni naročil dr. Robida par na-rainnikov, pa jih potem ni bilo nikjer najti?«
Priča: »Prišli so naramniki, kdo jih je naročil in vzel, pa priča ne ve. — Dr. Vodušek: »Ali jc blaznica res napredovala, ko je dr. Robida prišel na blaznico? Dr. Robida se je hvalil.« Priča: »Tega pa ne vem, ne vem v Koliko bi se spremenilo.« Dr. Ravnihar: »To, g. sodnik, vendar niso vprašanja, ki spadajo k stvari.« — Sodnik: »Jaz pustim vsem veselje, da sprašujejo. Čc se želi, da svet vse izve, naj se pa izve. Dr. Vodušek: »Ali ni dr. Robida tudi o sodnih zdravnikih žaljivo govoril.« Priča: »Ne vem.« Dr. Vodušek: »Ali je res vse eno, kaj se zapiše kot vzrok smrti, kakor pravi dr. Rodiba?« — Dr. Bleivveis: »To pa ne.« — Sodnik: »Potem pa bi ta rubrika sploh lahko izostala.« Dr. Ravnihar: »Popolnoma lahko, nič nc koristi.«
Dr. Vodušek: »Mrtvemu že ne (Veselost), drugim pa morda.« Nato pride spet slučaj Wisian.
Dr. Šlajmer je zopet zaslišan in na vprašanje dr. Voduška, ki mu kaže konec metle, pravi: »Ni treba v slučaju, ko je kdo ranjen, da gre zdravnik najprej gledat orodje, ampak rano. Tako delamo zdravniki, ki često orodja ne vidimo.« Zdi se mu čudno, da po poškodbi ni bilo takoj hujših simptomov. Sicer pa priča vztraja pri svojih zadnjih in današnjih izjavah. Ako rana ni bila pozneje razširjena, je morala prvi dan biti ravno tako velika, kot pozneje. O pravilnosti sondiranja nc more izjaviti, ker je v navadni bolniški sobi nevarnost za bolnika večja, kot v operacijski sobi. Prva stvar jc, da se bolniku nc škoduje. Dr. Vodušek: »Zakaj je pa potem dr. Robida končno vendar s sondo sondiral?« — Dr. Ravnihar: »Ker so simptomi nastali.« Dr. Vodušek: Dr. Jenko je zadnjič rekel, da so kosti šklepetale in bi sc potem lahko sklepalo, da je poškodba velika. Šklepetati so morale kosti takoj začetkoma.«
Dr. Ravnihar: »Ako se ni rana pozneje razširila?« Dr. Robida: Lahko; prvo noč ni prišlo do tolike rane, potem pa jc bil bolnik jako nemiren ter si je sam še zadal večjo rano.« Dr. Šlajmer: Težko, da bi se bolnik sunil v isto mesto; jaz smatram to za razširjenje fisure.« Dr. Vodušek: Ce bi natančno pretipal to rano, bi dr. Robida vendar moral vedeti, kolika je rana.« - Sodnik: »Saj ic to ^vprašanje že bilo, no, pa še enkrat pričnimo. Ze zadnjič ic na to gospod zdravnik odgovoril. Dr. Šlajmer: »Nc sklepam, da se ni prav preiskalo: če bi moj astistent ne pogledal tako, bi mu to zameril, sekundariju že toliko manj, tem manj psihiatru. Le od specialista bi zahteval specialistiško preiskavo. Dr. Šlajmer je mnenja, da sc rana ni pozneje razširila, ker je bil »Lochbruch«. Iz zgodovine bolezni se bi pa sklepalo, da je dr. Robida prav opazoval. Dr. Robidovo ravnanje ne smatra za malomarnost. Če bi poznal težko poškodbo, pa bi bolnika ne poslal v bolnišnico, bi ravnal malomarno.«
Dr. Vodušek pravi, da sc jc bil Wisiak že prej enkrat ranil in bi se ga torej moralo takoj zapreti. Dr. Ravnihar: »Tudi dr. Schuster je VVisiaka spoznal za simulanta!«
nau nekol konc nhnga predpusta in inogl ute začet natepavat arnke, kokr jh je mogu na-tepavat narud, udkar sa bli Icberalc na špic.
Kokr nekdej Jožete vi niste bli hvaležn, ke vam je leta in leta jemau kostajn iz žrjauce, tku tud vam na u zdej nubedn hvaležn. Pa vam ni treba zavle te nahvaležnast souz pretakat; lolika ute pretakal še zmeri šlampanca, ke tulk sa vam že te špasi nesl, de na utc šli v penzjon tku prazneh rok, kokr je šou Jože!
Clotik se holt stara, pa čc še tku nobl ževi, in mibena žauba na pumaga: nazadne more jt u penzjon in druh prideja za mm in se usedeja na tist plač, kokr ste vi sedel. Zatu se pa putulažte in nckar preveč na brcite ukul sebe, de se na utc preveč zmartral in s nazadne še kasne kite na pretegnil, kc tu zdravju škuduje, vaš pulitk pa tud nč na nuca.
Kokr Veni, vi leberalci velik name držete, naredi ste me clu za sojga škofa in me v »Sluvenskmo Narode« inštaleral, zatu pa tud mišim, dc na bo napačn za vas, čc ute moje nauke ubugal in sc pn nli rihtal. Jest vam pa svetjem, de vržtc hitr tist purajkl, ke ga mate za leberaln sceptar. in ste du zdci sluvensk uarud iz tlim regiral, med stara šara u kot in prštimite u »Narodnmo dome« cn velek »hermgšniaus«, na kerga puvabte use tiste soje kuzličke, ke sa vas držal za pametne vu-ditcle sluvenskega naruda in sa kubacal za vam. kokr kitbaca.ia štirinožn kuzlički za su-lio. Na ta viža utc saj šc enkat usi skp vesel iu židane vole, predli zatisnete soie trudne uči na vekumej. Amen.
Boltatu Pepc iz Kudeluga.
Dr. Vodušek: »Ali tudi to ni nič malomarnega, da je dr. Robida v zgodovini bolezni en dan spustil in je popravljen datum.« — Dr. Robida: »V takih zapisnikih se lahko zmoti o datumu, saj bi lahko ves zapisnik prepisal.«
Pre itajo se sodnijski akti o zadev.i Wi-siana, ki se je, kakor znano, v blaznici zaletel v drog metle in je potem v deželni bolnišnici umrl. Iz aktov sledi, da je bil dr. Robida pri sodišču po, končni preiskavi popolnoma oproščen vsake krivde, oziroma se sploh ni našlo povoda proti njemu postopati.
Dr. Vodušek tudi nato zaslišanemu priči dr. Jenku kaže konec metle in pravi: »Ali ni bila dolžnost dr. Robide, takoj vprašati, s kom se je ranjenec ranil?«> — Dr. Jenko: »Čisto naravno, to bi bila njegova dolžnost.« — Dr. Ravnihar: »Saj je vedel, za metlo.« — Dr. Jenko pravi, da iz orodja samega se ne bi moglo sklepati na poškodbo. Če je bila poškodba taka, kot je bila, ko je bil bolnik prenešen v bolnišnico, bi R. moral vedeti, da je velika rana, kaka je pa bila. prvi dan, pa nc morem vedeti. Sondiranje je specielna vaja. Ako ni dr. Robida našel velike rane, se ne more dr. Robidi očitati malomarnosti.«
Dr. Vodušek: »Če bi natančno tipal, ali bi moral spoznati veliko rano?« — Dr. Jenko: »Ne, ker zunanje krvavitve rano pokrijejo in je le vaja tu odločilna. Zdravniki se lahko motijo.« Sodnik: »Saj kak zdravnik časih pravi, da je lahka poškodba, drugi pa, da je težka.« - Dr. Ravnihar: »Ko je pa dr. Robida poslal v bolnišnico, je pa le pravilno diagnoso napravil.« Dr. Vodušek: »Takrat je bil Wi-sian žc skoro mrtev.« Dr. Jenko; »Ne. morem nobenemu zdravniku-kolegu očitati malomarnosti, ker sodim vsakega po individualnosti. Tudi profesor se v diagnozi lahko moti.« — Sodnik: »Ali ie dr. Robida vršil vse dolžnosti?« Dr. Jenko: »Ako je popis bolezni resničen, mu ne morem očitati malomarnosti in tudi ne zdravniške napake, še manj pa igno-rancc.«
Dr. Vodušek vprašuje: »Ali ni zaniker-nost, da se ni bolnik takoj prepeljal na nemirni oddelek.« Dr. Jenko: »Jaz govorim s kirurgičnega stališča.« Dr, Vodušek: »Ali je moralo držalo metle biti tudi krvavo?« -Priča: »Da. Kako bi bilo krvavljenje, pa se iz tega ne da sklepati.«
Svetnik dr. Zupane izjavi, da jc že zadnjič povedal, da poročila o alkoholičneni gibanju glede tabel ni treba, da bi tabele sestavil strokovnjak, poročilo kot tako pa mora biti delo veščaka. Da bi Rigele spisal tekst, je nemogoče, tega si ne more misliti, ker mora pri takem delu biti strokovnjak. Ko je dr. Robida sestavljal poročila pri vladi, ni nikdar dvomil, da bi to ne bilo dr. Robidovo delo.«
Dr. Ravnihar: »Ali se je blaznica dvignila, ko je dr. Robida prišel doli?« Dr. Zupane pravi, da je to uradna tajnost in nc more odgovoriti. Mortaliteta je pa padla. — Dr. Robida: »Za 50 odstotkov.« — Dr. Vodušek: »Ker .ic bolnike v hiralnico prenašal.« Dr. Robida protestira.
Dr. Schuster nič ne ve, da bi dr. Robida vpil na ljudi, Ic Rigele se mu je pritožil, da je dr. Robida ž njim strogo postopal. Popolnoma izključeno je, da bi bil spis o alkoholizmu spisal Rigele. Za tabele pa vsak zdravnik rabi pomožno moč.«
Dr. Robida se .ie spodtikal, da dr. Divjak rabi Rigeleta za konceptno moč in dr. Divjakov odgovor je bil to. Dr. Schuster pravi, da tabele niso delo konceptnc moči, ampak pi-sarsko delo.
Dr. Demeter vitez Bleivveis: »Enkrat je neki član mestne stavbene komisije govoril, da so gmotne razmere dr. Tavčarja neugodne. Meni sc to ni zdelo nemogoče, ker je dr. Tavčar mnogo porabil za narodne namene. Dr. Robidi sem to omenil. Dr. Robida je rekel, da 011 tega. nc verjame. Čez mesec dni dobi priča od dr. Tavčarja pismo, v katerem ga poziva na odgovor, da je okolu govoril, da stoji pred konkurzom in da komaj čaka, da umre teta. Dr. Demeter Bleivveis je pisal dr. Tavčarju, da želi osebno pojasniti. Nato je priča osebno pojasnil dr. Tavčarju zadevo in rekel, da o konkurzu in o teti ni govoril. Robidi pa ie poslal pismo, katerega je Tavčar priči pisal. Nato dr. Robida pošlje priči pismo,ka-kor bi Tavčar pisal Robidi, da sc mu stvar ne zdi važna. Podpis je bil dr. Tavčar m. p. Priča ie pisal Tavčarju, da to ni satisfakcija, nakar sc jc dr. Tavčar čudil, češ, da on ni pisal nobenega pisma dr. Robidi in priči je pisal: »Ja/ ne govorim ne z onim. ki tako govori o meni, in ne z onim, ki izrablja moj podpis.« Nato nisva govorila z dr. Tavčarjem dve leti. Pismo dr. Robide sem smatral za prepis kakega Tavčarjevega pisma dr. Robidi, pozneje sem spoznal po dr. Tavčarjevem pojasnilu, da jc pismo bila lc Robidova šala in sem bil ogorčen.«
Priča ne ve nič o nekolegijalnosti dr. Robide prčti zdravnikom, neki doktor mu jc pa omenil, da se mu jc zdelo neumestno, da je na Brdu keglial z orožniki, s katerimi bi ne smel kegljati, ako bi držal na važnost svoiega stanu. (Ogorčenje med občinstvom.) Društvo zdravnikov je bilo ogorčeno na nekatere članke v »Narodu« iu »Našem Listu«.« Dr. Ravnihar: »Pa v »Slovencu« so bili tudi članki.«
Zaslišana jc sestra Erzilija Reberšck: Bolnica Praček jc bila. ko ie dr. Robida nado-mestoval dr. Divjaka, radi nemirnosti po teden dni v celici in ko ga ie ona opozorila, nai gre k njej, ii je rekel: K tej že ne grem! Bali smo se dr. Robide vsi, ker je bil jako oster.
Sodnik: »Ali je dr. Robida zahteval kaj napačnega ali samo strogi red?« Priča dolgo časa molči, potem pa ^ravi dr. Vodušek: »Ta točka itak odpade.« Priča jc slišala, da ii-bolnik Marinčič na plesu mrtev skupaj padel.
I. priloga 39. iiev. f,Slovenca" dne 16. februarja 1907.
ne vč pa, če ie to res. Slišala je, da prejšnje čase ni ostajalo toliko kruha na moškem oddelku. Ona je na ženskem oddelku, zato ne vidi, kaj se na moškem oddelku godi, le to ve, kar sliši. Vsak dan je videla, da je bilo pri peku za dr. Robido naročeno fino pecivo. Prednica ji je dejala, da je parkrat začetkoma dr. Robida plačal, pozneje pa ne. Sestra prednica ji je dejala, da je leta 1905 dobil dr. Robida 400 gld, za zdravljenje, tudi sicer je prednica rekla, da je vse plačala. Tudi lisice so dobivale surovo meso iz kuhinje. Več bolnic je dr. Robida iz mirnega oddelka premestil v besnico. Tudi Maček je prestavil k nevarni Hutter.« Pr. Robida: »Nisem dobil nobenih bolniških popisov. Tudi po 3 bolnice so morale spati skupaj v celici po nemirnem oddelku. Sodnik: »Zakaj pa jih ic dal tja v besnico?« — Priča: »Ker so bile nemirne.« Sodnik: »Vain to ni bilo prav?« Priča končno pravi, da je slabotno Maček sicer dr. Robida premestil, Maček je pa priča sama dejala k Hutterievi, ker ni imela drugod prostora, dr. Robida pa tega ni odredil. Na ženskem oddelku ostanejo od kruha bolnikom le drobtiue. Prednica ji ic rekla : »Vse. dajmo dr. Robidi, kar bo zahteval, samo da bo mir.« Težko življenje jc bilo.« — Sodnik: »Zakaj?« — Priča: »Robida so veliko zahtevali od nas, kar so rekli, se je moralo hitro zgoditi.« — Sodnik: »To je še premalo, kaj šc?« — Priča: »Ce ni bilo kaj hitro narejenega, so bili dr. Robida hitro razburjeni. — Dr. Ravnihar: »Ali je dr. Robida zahteval, da se mu mora kaj dajati?«
Priča: »Dekla je prišla s posodo.«
Sestra Norberta: »Tedni in meseci so pretekli, da dr. Robida ni prišel v takozvano moško kolonijo, ki je na prostem. Dr. Divjak je svoje vedno pregledal. Na drugem razredu dr. Robida ui imel vsak dan vizite, tudi ne po zimi.«
Dr. Vodušek: »Ali ste dr. Divjaku kateri-krat nosili finega peciva?« - Priča: »Ne. Niso prosili, dr. Robida je prosil in je dobil.« - Dr. Ravnihar: »Ali vam je znano, da jc dr. Robida ponujal plačilo iz zavodne kuhinje, pa niste plačila vzele?« — Priča: »Prvo leto en parkrat in sedaj, preden je šel proč. Divjačine od dr. Robide sestre niso velikokrat dobile.«
Nadstrežaj Pišek je priči povedar, da se je deset kron nekega bolnika porabilo za godbo, na kak način jc bil pa ta denar tega bolnika, nc ve. Da bi dr. Robida ravnal grdo z bolniki, ne more potrditi, pač pa je ravnal strogo. Dr. Robida je časih sestram tudi zobe drl. Tudi bolne sestre iz drugih krajev za par mesecev so časih prišle na zdrav zrak in če jim je kaj bilo, jih je zdravil dr. Robida. Tudi na pričo jc dr. Robida vpil, ker jc en strežaj prepozno domov prišel. Račune o zaslužkih dr. Robida ni nadzoroval, kakor določa in-strukciia, samo podpisal je.« Sodnik: »Potem je pa tudi pogledal, sam seve ni delal tega.«
Sestra Silvana: Sestra Amanda ji je rekla: Vse nam Robidovi pobero, če ne damo, nas pa fiksira. Tudi sestra Klotilda ji je tožila. Dale so, da sc ne bi zamerile. Da bi dr. Robida kaj zapisal za ženski oddelek, ko dr. Divjaka ni bilo doma, pa da bi se to porabilo na moškem oddelku, ne ve. Slišala je,-da je dr. Robida dejal, da so bolniki za zdravje v bolnišnici, ne pa za zunanje delo. Ce smo bile kaj nerodne, jc dr. Robida vpil. Meni je očital žandarje, ker ni bil zadovoljen, da bi iaz imela vizite.« Sodnik: »Zakaj so bili tako nezadovoljni z vami?« Priča: »Neka bolnica je brala neko knjigo, mati njena jc pn rekla, nai dela. Zdravnik Robida pa ni bil s tem materinim mnenjem zadovoljen. Bolnici sem knjigo vzela, bolnica se jc pa pritoževala pri dr. Robidi.«
Dr. Vodušek: »Kako se pa na vašem ženskem oddelku oddeljuje kruh?« — Priča: »Zdravnik odredi tri kose. če pa katera manj sne, pa manj dobi.«
Sestra Tereza Sparovic: »Ordinarij dr. Robida je dovolil,, da bolniki dobe kruha toliko, kot ga hočejo, ker kruh bolnike redi. Prednica je morala to vedeti« Dr. Vodušek: »Saj je bila lahko vesela, da bo od dežele zaslužila.« Priča ne ve, da bi bil dr. Robida nalašč za kokoši, za tri lisice, za dve srni in devet psov (Sodnik: Cela menežarija!) toliko zapisoval kruha. Ko se je sestri Luciji pritožila, jc sestra Lucija rekla: To gre vse na račun dežele! Priča reže kruh že šestnajst let za zavod. Od meseca junija gre sedaj za štiri krone manj kruha po povprečnem računu.«
Priča Blaž Lavtar: »Neko železo se ic kupilo nalašč za topove kolesc, nadoskrbnik so pa dali naročilo rekoč: »Cc se kaj poceni dobi, kupite, če ne. pa nc«, in so potem kupili neke šine. Kdo je železo plačal, pa priča ne ve. Bolniki oo celi mesec niso nič dobili denarja, k večjemu od sestre Lucije kak pakclc tobaka. Priča ie pri nekem mrtvecu dr. Robidi pokazal, da ima mrtvec bulo. Doktor je rekel: 2c vem! V buli .ie bilo za eno pest gnoja, ker ga nismo »povorng zmečkali«, če bi pa gnoj »povorng« zmečkali, bi ga bilo več. Ko je dobil Zupančiča mrtvega, je imel mrtvec narazen roke. Pumpo pri vodnjaku so strežaji tako »zašraufali«, da se ni moglo jo \ leči, čc je pa dr. Robida to zapovedal, ne ve. morda so strežaji to sami naredili.« Dr. Vodušek: »Dr. Robida je hotel imeti bcncin-motor.«
Priča črevljar Karinski o mrtvem Zupančiču: »Ob S. zv. je bil bolnik šc zavit v mrzle rjuhe in nadstrežaj Fuhrman mu je dejal, naj se mu da mrzle obkladke na glavo. Ob peti uri je klical strežaja, pa potem so pustili bolnika do četrt na sedem zavitega, nakar je priča šel domov. Kmalu .ic nadstrežaj prišel po
pričo, češ, da bo bolnik umrl. Strežaji so večkrat do svoji volji devali bolnike v rjuhe. Ne ve, če je dr. Robida za to vedel. Ko je Fuhr-mann moral iti, so strežaji morali potem dr. Robidi javiti take slučaje po telefonu. Nekateri bolniki nazadnje še tobaka niso hoteli, ker nič denarja niso dobili.
O slučaju Wisian izpove priča: Wisian se je hudo mučil. Nekemu bolniku je dr. Robida rekel: »živina« in vpil: »Hitro ga je treba prijeti, trije, štirje morajo sem!«
Ob pol osmi uri sodnik prekine obravnavo ter se je obravnava nadaljevala ob pol 9. uri zvečer.
Večerna obravnava.
Ob tri četrt na 9. uro se prične zopet obravnava. Cita se izjava dr. Zbašnika: »Opozoril sem dr. Dk-jaka na njegovo ulogo, da ga bo dr. Robida tožil.
Izjave zdravnikov se glase: Dr. Tičar: »Mogoče je, da sva dr. Robida in jaz v blaznici obiske ločeno delala. Pri popoldanskih obiskih se kaka celica izpusti. Ko sem bil jaz na Studencu z dr. Robido, se je obiskavalo vse bolnike. V mokre rjuhe se je smelo zavijati le z izrečnim dovoljenjem dr. Robide. Dr. Robida je tudi večino svojega prostega časa preživel med bolniki. Navadno je dr. Robida večjo potrebščino zapisaval, to pa le zato, ker se mu je veliko potrebščin črtalo, sicer sploh ni prišel do potrebnih stvari. Brez razloga se ni nihče pridrževal v bolnici.«
Dr. Trenz: »Dopoludanske vizite sva z dr. Robido skupno delala. Pri vizitah, kakor jaz vem, se ni izpustila nobena celica. Popo-ludanske vizite sva delala ločeno. Pri Mačkovi ni bilo nobene infekcijske bolezni, zato se je premestila nazaj na oddelek. Zavijanje v mokre rjuhe se godi tudi po drugih bolnicah in ni prekoračilo zdravstvenega dovoljenja.
Bivši nadzornik Pišek ne pove nič novega. Rigele jc bolnikom grozil z biči, samo Divjak ga je imel rad. Opetovano jc prišel Rigele pijan domov. Dr. Divjak je bolnika Verbica brez nadzorstva poslal iz zavoda po mrvo.
Dr. Kraigher: »Dr. Robida je opravljal vizite redno s sekundarijem in se ni pri vizitah izpustila nobena celica. Nc spominjam se, da bi dr. Robida delal kaj v škodo dežele. Bolnike sc je prej preiskalo predno se jih jc zavilo v mrzle rjuhe in tudi obkladke se jim je pokladalo na glavo. Rakete in bombe pri zavodnih veselicah so bile privatno kupljene. Dr. Rolfda se je ravnal po znanstvenih predpisih.«
Sestra Lucija Fkar: »Dr. Robida jc zdravil tudi osobje SO do 100 oseb in tudi male operacije izvrševal. Oni bolniki, ki so radi pili, so se pritoževali radi plače, ni pa res, da bi se kaj kupovalo iz njih zaslužka. Smodnik se jc kupoval iz privatnega denarja dr. Robide, nekaj pa je prednica dala. Rigele je bil tak človek, da je šolske deklice atakiral. Dr. Robidova gospa je sestram denar ponujala, čc so ga zavrnile, je pa poslala veliko rib, tičev in drugih stvari. Ako so sc bolniki pritoževali, da se jim ni izplačal denar, so navadno tudi preveč zahtevali. Imeli so dolgove na tobaku, jedilih in to se jim jc odtegnilo. Marinšek je res na plesu umrl na srčni kapi. Sestre so bile. ki so dr. Robidi ponudile jedila, mati prednica je to dovolila in rade so dajale, prostovoljno. V bolnici ni bilo nobenega bolnika, katerega bi sc brez skrbi komtr zaupalo.
Sodnik naznanja, da deželni odbor kljub novi prošnji nc da aktov o dr. Robidi in o pričah Mihevcu in Valantu, češ, da so to spisi disciplinarnih preiskav internega značaja in da se to smatra tako povsod. (Samo pri nas ne, kadar drugače kaže. Kako je akt o sklepih dež. odbora proti dr. Divjaku in dr. Robidi nedavno prišel v »Slov. Narod« ? To se bo že še preiskalo! Op. poroč.) Sodnik konštatira iz sodnijskega akta, da je bil Valant že kaznovan radi tatvine na škodo blaznicc.
Izjava bivšega kurjača Mihevca pravi, da ga je dr. Robida zasledoval in da je dr. Robida odstranil njegovo rodbino iz blaznice. Sodnik prečita spričevalo dr. Slajmerja, da prednica usmiljenk Hoppe radi nasledkov pljučnice ne more iz svoje sobe.
Dr. Vodušek zahteva, da se prečkajo neki napadi »Slov. Naroda« na dr. Divjaka, o katerih je Narod pozneje priznal, da iih jc pisal dr. Robida. Cita sc šest takih napadov iz prejšnjih let na dr. Divjakovo privatno prakso, na g. Riharja, župnika Kolarja itd. Notice mrgolč raznih napadov na »klerikalce«. Prečita se tudi »Narodova« notica z dne 31. okt. p. I. v kateri pravi »Narod«, da je javna tajnost, da je tc notice dr. Robida pisal in še neko poznejšo »Narodovo« notico, v kateri »Narod« izrečno pravi, da je v »Narodu« o tem svoj čas dr. Robida mnogo pisal.« To čitanje vzbudi med poslušalci mnogo pozornosti, ker se ]c tako uradno pred sodiščem konstatiralo, da »Narod« izdaja uredniške tajnosti. To je dragocena točka tc razprave!
Prebere se spričevalo, da ie bolna Hutter že doma hotela ubiti svojega moža.
Dr. Ravnihar predlaga cclo vrsto predlogov: Račun Krisperiev, da jc kosti za neki ter-mokavter kupil dr. Robida, dokaze, da ic padla mortaliteta ua dr. Robidovem moškem od-d clku.
Predloži poročilo o VIII. intemationalnem kongresu in takratno poročilo dr. Robide v dokaz, da je Ic psihiater mogel sestaviti to poročilo. Predlaga poročila nižieavstrijskega dež. odbora o ondotnih dež. blaznicah. iz teli poročil sc vidi. kaka poročila o svojih dobrodelnih zavodih ondi izdajajo, pri nas pa imamo Ic par lističev bolnika, ki je sestavljal take liste po »šimelnu« za ministrstvo in dež.
zbor. Pribavijo naj se razni sodni spisi glede Ig. Mihevca, ker dež. odbor odreka svoje spise, o bolnici Maček in Huttcrjevi, kaz. spisi proti Katarini Lenarčič, sodni spisi o sinu bolnice Krek. Zasliši naj se pričo Mihael Sušo, da ni bil odpuščen, ker je ministriral, Pišeka in Fuhrmana glede Wisiana, kak je bil bolnik v prvih dneh, radi Zupančiča, glede surovosti Kaninskega, ki je bil danes zaslišan in glede denarnih kazni, ki jih ie Robida diktiral paznikom, in o katerih je bila določba, da pazniki te kazni skupaj porabijo. Tozadevno naj se zasliši tudi sestro Lucijo. Dalje naj se zasliši svetnika Franketa o kruhu, da ga je tudi prej preostajalo toliko, da so ga metali ribam, £ošpa Frančiška Dimnik, županova žena, naj potrdi, da so Robidovi pri Dimniku jemali meso na knjižico in da so torej le kadar pri Dimnikovih ni bilo mesa dobili ga v zavodu. Vulgo Matevčevka naj priča, da je dajala na dan liter mleka dr. Robidi, o teh dveh slučajih naj sc zasliši tudi služkinjo dr. Robide, Marjeto Fržen, in da je bilo sočivja toliko, da se je celo z Robidovcga vrta dajalo revežem. Povedala bo, koliko divjačine so dobile sestre, časih po tri srne na dan. O tem predlaga tudi priče iz Ribnice Tinko Arko in Novaka, bivšega župana. Dež. stav. svetnik Khnar bo potrdil, da jc stroj za gonitev vode bil tako pokvarjen, da je bil neobhodno potreben motor. Predlaga kot pričo dr. Jan. Fv. Kreka, da je na antialkoholnem kongresu v zadnjem tre-notku na shodu naprosil za poročevalca dr. Robido in da ie ta dasi nepripravljen govoril celo uro. Predlaga izvedence glede zavijanja v rjuhe, ki je sredstvo v pomirjevanje, ne samo za štiri ure, ampak po več ur, ter izvedence tudi glede zabav blaznim, glede hrane, da je nezadostna, da je bil dr. Robida prisiljen dati na razpolago kruha, ker druga hrana ni zadostovala, glede johimbina, glede Mihevca naj sc zasliši Bleivveisa in oskrbnika Krem-žarja, sestri Amando in Lucijo, da dr. Robida ni imel ingerence goniti koga iz stanovanja, in da je cclo Mihevcu, ženi in Mihevčevi ljubi, ki je tudi stanovala pri Mihevcu v dež. zavodu, preskrbel tri do štiri itiescce hrano. Zasliši naj se Ftbina Kristana, ki je govoril z Mi-hevcem in Mihevec ni nič žalega rekel o dr. Robidi. Sekundar.ia dr. Trenca glede slučaja Hutter-Maček.
Dr. Ravnihar pravi, da bo predložil tudi »Slovenčeve« številke v dokaz, da jc tudi dr. Divjak z nasprotne strani napadal in da je napade dr. Divjak ali sam pisal ali inspiriral. Pravi, da nudi ta dokaz, ker so se prečitali napadi v »Slov. Narodu«, dasi niso v zvezi z v današnji pravdi inkriminiranimi stvarmi. Predložiti hoče tudi vse številke »Našega Lista« in dokazati, da člankov v »Našem Listu« o razmerah v dež. dobrodelnih zavodih ni pisal dr. Robida, predlaga za priče Malovrha in Tavčarja, da sta večino predbacivanih člankov v'»Narodu« spisala Malovrh in dr. Tavčar in dr. Karola Bleivveisa. da je čital one napade predno so prišli v tisk.
Dr. Vodušek sc protivi, češ, da je smatrati te predloge le za omahljivost zasebnega ob-tožitclja in ima le obtoženec dokazovanje. O johimbinu bi zadoščala mnenja, katere jc dobil skupaj dež. odbor in katera so sc v disciplinarni zadevi strankama povedala. (Dr. Robida: Meni ne! .laz sem zvedel to od dr. Gre-goriča.)
Dr. Vodušek predloži reklamni spis jo-I himbinove tovarne, v katerem stoji, da je jo-I himbin le sredstvo za nervozno impotcnco in koncept Rigelov. Dr. Vodušek nadalje pravi: Dr. Robida pravi, da tli slišal nič o slučaju Zupančič, v roki pa imam bolezenski popis, ki jc spisan od dr. Robide in je z ozirom na to, kar je povedal Karinski, neresničen. O usodni noči pravi bolezenski popis: »Cclo noč je upil in razgrajal, injekcija je bila brezvspešna.«
Sodnik odkloni vse nove priče, pač pa ugodi zahtevi, da se zaslišijo izvedenci, katere bo sodišče samo določilo. Dr. Vodušek se protivi, da bi bila izvedenca gg. Plečnik m dr. Stoje. Sodnik preloži razpravo in določi, da bodo prihodnjič zaslišani priči Hoppe in žena župana Dimnika.
SlouensKo Mlifte.
Eno izmed oper najmlajšega izvora I »Fvangelinik« Viljema Kienzla, v modernem stilu komponirano delo, smo čuli včeraj prvič tudi na našem odru. Vsak nov pojav v re-pertoaru opere nam prinese letos nekaj novega, to jc res in v tem oziru smo zadovoljni, posebno ker imamo pevske moči, da si jih ne moremo želeti boljših. Začetek opere je bil nekoliko rezerviran, a čim so se ogreli igralci, šlo je gladko in hvalevredno, posebno ker so se tudi ensembli vršili precej gladko in živahno. Kapelnik in režiser sta prva, ki jima izrekamo priznanje.
Pl. Rezunov jc pel svojo nelahko partijo z umevaniem in čutom kot pevec, ki jc na odru doma. V obeh slikah II. dejanja jc bil tako dober, kakor si boljšega ni treba želeti. Vloga evangelinika-prosjaka je težka, ker je prepletena z mnogimi recitativi in prehodi iz njih delajo navadno težkoče. Pl. Rezunov pa ic pevec, ki preko vsega doseže vedno pravi uspeh.
Ourcdnik ie zlasti vrlo ugajal v poslednjem prizoru v boju s smrtjo, ko ga mori vest radi zločina, ki ga jc zakrivil in vsled katerega trpi brat. Vso bolest ic izražal v dovršenem petju. Kot pevec jc izboren, a spremlja ga vedno spretna igra.
Prochazkova nima velike vloge, no, bili smo zadovoljni, ker jc pela svojo partijo s čistim glasom, ki bi prišel do polne veljave, čc bi bil malce krepkeiši. Premočen zanjo ie bil pač orkester. Nekoliko manj tremolo bi tudi nc škodovalo. Večji vlogi imata še
Betetto in gdčna Reissova, ki sta jih prav dobro izvršila. — Prijetno smo bili pa iznena-deni po nastopih epizodistov. Kozobrad. g. Povhe, domačin, a član nemškega gledališča ie pokazal talent, ki daje mnogo upanja, da prekorači epizodne vloge ter utegne postati dobra moč. Tudi Juvan jc zaslužil, da se posebno omenja, — tako tudi Bukšek. Reži-šer Ranek ima za svojo vlogo in posebej za trud v režiji za uspeh opere največ zaslug.
Ugajal je zbor v I. dejanju, posebno pa otročji zbor v II. sliki. To je res nekaj mič-nega!
Igralcem bi priporočali, naj se izvzemši nekatere primerneje maskirajo, ne pa ma-žejo po obrazil.
Končno še nekaj, kar jc naše občinstvo med krasnim duetom v I. dejanju spravilo v smeh m s tem pokvarilo precej iluzije. — Bila je luna! Nekaj časa ie še pošteno lezla, a potem padla za skalo. Nas to seveda ne ženira, pač pa smeh, ki nam pokaži vse veselje in vsled tega trpe ušesa.
Gospodarstvo-
g Dviganje cen pri milu iu svečah. Kako lepo prihajajo vsi po vrsti. Zveza izdelovalcev mila v »Zvezi avstrijskih industrijcev« je sklenila, cene dvigniti. Nato pa pridejo z raznimi oglasi šc jugoslovanske tovarne z naznanilom: Milo je zopet za toliko in toliko dražje in to sc ponavlja v prav kratkih presledkih. Zakaj p ji to? Za milo in sveče obstoji kartel, in siccr za obe državni polovici, in s tem je tudi povedano, zakaj sc cene dvigajo. Resnično so sc nekatere surovine podražile, toda bile so nekatere žc tudi dražje., milo pa so vendar oddajali po precej nižji ceni. Mila in sveč se na Slovenskem izdeluje v primeri proti ogromni porabi prav malo, to je vobče znano dejstvo in žalostno za našo industrijo. Par tovarn, katere so med nami, sc pa drže kartelnih določb. Cene dvigajo, kakor se jim ukaže z Dunaja. Pri teh kartelnih razmerah bi bilo šc precej umestno, prisiliti naša podjetja, da sc odpovedo kartelnim sklepom. Najboljše orožje pa naj vzamejo vsi slovenski trgovci v roke proti knj-telu mila in sveč. Z geslom »v edinosti jc moč« zasnujejo naj veliko zadružno industrijsko podjetje v prvi vrsti za milo in sveče. Vsak slovenski trgovec naj bi pristopil z gotovim deležem takemu industrijskemu podjetju in uspeh bi bil zagotovljen. Podprla bi se slovenska trgovina, domačinu delavcu dal zaslužek, slovenska naša mlada industrija bi pa storila korak naprej. Kandidati za prihodnji državni zbor naj sprejmejo v svoj program in volivci naj to tudi zahtevajo: Boi vsem kartelom! Kajti denarni mogotci z velikim kapitalom tirajo ljudstvo v moderno suženjstvo, za bič pa imajo denar in zopet denar.
g Ainerlkanski odjemalci. Gotovo se bodete čudili, da sem jo kar čez lužo mahnil v deželo dolarjev, ali ako omenim, da so tam najbolji odjemalci, ki plačajo takoj, se ne bo nikomur čudno zdelo, zakaj da smo ravno te izbrali kot predmet. Amerikanci znajo, da je s takojšnjim plačilom vsakemu vstreženo in zategadelj tam ne poznajo »upanja« v ti meri in smislu, kakor pri nas, ampak, kakor omenjeno, plačajo takoi. Naši odjemalci žal, nimajo smisla za to in se nikakor nc morejo otresti stare navade, ostajati dolžan. Imeti dolgove to ie ba.ie »noblesse« in kdor nima dolgov, ta ui »nobel«. Zategadelj najbrže ostajajo posebno »zgornji desettisoči« tako radi dolžni obrtniku po leto dni, ne oziraje se na to, ali ta lahko čaka ali ne. ali ima s čim živeti ali ne. In če se mu plača čez leto dni, pa se mu da tako kakor bi bila miloščina in naj bo vesel, da sme vzeti. Zaradi »nobel« dolgov mora trpeti trgovec in obrtnik, kateremu se pa nasprotno nobel zdi biti takoj plačan. V interesu celote jc, da plača vsak takoj, kar si kupi in naroči. Konsument mora začeti misliti, da koristi s takojšnjim plačilom ne le sebi, ampak najbolj trgovcu in obrtniku. Ako bi sc uvedlo točno plačevanje, toraj odpravil »puf« in »knjižice«, bi marsikaj gorja izostalo. Ako odjemalec ve, da dobi na »kredo«, kupi marsikaj, česar v resnici nc rabi, ko bi drugače, ako bi moral takoj plačati, nikoli nc kupil. Tako pa se kupuje čez potrebo in nepotrebno, in čc s prvini zmanjka denarja, pa sc ostane na dolgu. Majhen dolg pa naraste in ako bi sešteli vse take majhne dolgove, bi našteli milijone. Zategadelj moramo svetovati, da se kupi lc najpotrebnejše m kar se v kratkem lahko plača. Lc točno plačati ie v čast, ne pa biti dolžan.
g Zajci so letošnjo zimo sadjerejcem neizmerno škodo naredili. Leta 1905 jc sneg mlada drevesca polomil. Skoda se bi poravnala z novim cepljenjem. V tej zimi so pa zajci mlada iablanca tako oglodali, da sc ne morejo nikdar več obrasti. Drevesca, ki so rastla žc po 5 ali (> let, so popolnoma uničena. Kmetovalce sc trudi, da bi izboljšal svoje stanje, toda požrešna zverjad mu uniči vse upanje. Kdaj pridemo vendar do tega, da bode vsak na svoji zemlji res gospodar, da bode smel požrešno zverjad loviti ali pa streljati?
g Računi na dopisnicah. Glasom odredbe z dne 23. februarja 1900 finančnega ministrstva se smejo natisniti kolkovi znaki na različne še nepopisane tiskovine. Tedaj se smejo tudi navadne dopisnice pošiljati kot koleku podvržen račun. Kolkovne znake natisne c. kr. centralni kolkovni urad. Dunaj III., Vordcre Zollamtsstrasse 5, ako se za to prosi.
Idrijske nouice.
i Na javnem shodu so pretepeno nedeljo naši soc. demokrati odobrili Kopača za svojega kandidata v državni zbor. Sicer je že Kristan na prejšnjih shodih povedal, da oni itak ne upajo na kako zmago, lc prešteti hočejo svoje zveste, ogledati si, kje je že soc. dem. misel prodrla, na tem shodu pa so si kora.ižo dajali, češ, »ljudski glas je božji glas«, ta mora prodreti. Dasi za Boga ne marajo, vendar se ne bi pritožili, ako bi jim pri volitvah pomagal. Toliko oni že odstopijo od svojega programa.
i Kopač se je predstavil. Ko smo brali drugi dan, kaj je povedal gospod Etbin Kristan, in se spomnili, kako je čez klerikalce zabavljal Kopač, smo bili prepričani, da sta glavno vsebino svojega govora dobila iz centrale dunajske. »Čemu hodite okoli duhovnov? Molitev nič ne pomaga, spoved je nepotrebna«, s takim razmotrivanjem se bode rešilo socialno in delavsko vprašanje.
i Kmete in obrtnike vabi, naj se z delavcem združijo. Prej sc je govorilo, da ima kmet vse druge interese, da le sebe išče, da plačuje delavca če le more najnižje,sedaj pa so lahko edini s soc. demokrati, saj imajo vsi žuljave roke. Ene in iste skrbi tlačijo vse in pomagano jim bode, ko enkrat zavlada soc. demokracija. Le škoda je bilo, da ni bilo nič kmetov navzočih, tudi obrtnikov zelo malo. Zato je bil poziv, naj se zedinijo in organizirajo brezuspešen.
i Organizacije se celo minister zboji. Železniški minister je male postave, a je postajal čedalje manjši, ko je bila deputacija organiziranih delavcev pri njem. Vse drugače se pa zdi, ko se oglasi kaka druga deputacija. Minister stopi korak naprej, a deputacija se odmakne za korak nazaj in to se ponavlja toliko časa, da so prosilci pred vrati in gredo prazni domov.
i Prazne obljube. Vse, kar soc. demokratje obljubujejo, so prazne obljube. Da demokrati ne bodo skrbeli za delavce, to pač vemo. Saj so na Nemškem glasovali proti vsaki preskrbi delavca, in na Francoskem ne zabavljajo prav nič čez sedanjo vlado, ki jim je vse to obljubovala, a nazadnje nič dala. Tudi naši bratci so jim podobni. Zabavljati čez druge, delavca nezadovoljnega ohraniti, to je glavno njih pravilo, tako uči Bebel in »Rdeči Prapor« se je tudi že hvalil, kako se glavne naloge izvršujejo, »ko širi od vasi do vasi nezadovoljnost med delavstvom.«
i Kopačev program za Idrijo je podržav-ijenje realke. Kar bode občini radi tega denarja preostalo, sc bode porabilo za zidanje delavskih hiš. — Dr. Krek je v Ljubljani zidal 100 delavskih hiš, a ni nič kaj v čislih pri soc. demokratih. Druga točka v njegovem programu je: Podržavljeni pošte. Sedaj je kandidat zelo prezebal, ko se jc peljal v tako slabem vozu in hudi zimi v Idrijo. Tretjič je pa naša železnica, katero vsi žele. V državnem zboru se največ za kulisami dela in tam se bode tudi on potrudil. Pereče vprašanje za našo državo je tudi, da se državna armada nadomesti z ljudsko, in zato bode on zastavil svojo besedo. Da bode on vedno v dotiki s svojimi volivci se razume.Da je on prevzel kandidaturo, si je naklonil veliko žrtev, a za delavsko ljudstvo je on vnet in pripravljen vse zanj storiti. Kristan še ob kratkem ponovi glavne točke. Sklene se nazadnje pobirati po raznih krajih za volivni fond, ker potovanje okrog in agitacija velja denar. Druge stranke imajo nakopičene fonde za volitve, mi delavci smo pa reveži; a ker jih jc veliko, se nabere nekaj, ako vsak le kai malega da. V poldrugi uri je bilo zabavljanja in govorjenja konec.
jeseniške nouice.
j Ploh so vlekli jeseniški fantje, ker sc ni
nihče izmed njih oženil letošnji predpust. Dala jim ga je občina, pa so ga potem prodali za 50 kron in — zapili. Starodavna navada je namreč na Jesenicah, da občina da iz svojega gozda najlepšo smreko fantom za ploh, ako se nihče izmed njih ni predpustom oženil. To je veselje, ko vlečejo po cesti — celo smreko, še večje, ko jo prodajo, največje pa, ko jo za-pijejol Da sc giedavccv ni manjkalo, razume se samo po sebi. Pač čudna navada, da občina daje nagrade fantom, če se ne oženijo!
j Liberalna obstrukcija. 15. t. m. stuo dobili z Jesenic sledeče poročilo: Občinska seja se ne more pričeti, ker nekaj liberalnih odbornikov regija, bobna, trobi, zvoni z renami in razbija. Godi se to v ljudski šoli. Ljudje postajajo na cesti in poslušajo ta koncert, ki traja že pet četrt ure. Zupan je konečno ušel od seje.
Tržiške nouice.
t Volitev v krajni šolski svet. V petek dne 8. t. m. se je vršila pri nas volitev v šolski svet. Kakor povsod v vseh javnih zastopih, tako so imeli tudi v šolskem zastopu doslej Nemci večino. A letos jim pa tnalo huda prede. Do letos se namreč sosedni občini, šentkata-rinska kovorska, ki spadata v šolsko občino Tržič, nista udeležili volitev v šolski svet, in sicer zato, ker navadno še pravočasno vabljeni nista bili. Tako sta šele eno uro po volitvi dobili povabilo. In kdo je temu vzrok? Nihče drugi nego naš znani okrajni sluga Po-ljanec! Ta mož jc silno mogočen! Naravnost zbada poštene kmečke može. Tako na primer je zadnjič rekel možu, kateremu je prinesel povabilo: »Na, tu imaš vabilo, pa ti ni treba iti, bodo brez tebe tudi lahko naredili.« Ah je to dopustno, da se drzne okr. sluga norčevati se iz poštenih ljudi ? Ali sc tako razširja med ljudstvom v ustavni državi čustvo pravice in dolžnosti? Ali potem tu čudno, da je ljudstvo tako nezaupljivo do vladnih krogov? To si enkrat za vselej prepovemo. Tisti časi so minuli in skrbeli bomo tudi, da se več ne ob-
nove! Kakor rečeno, tudi zdaj je bilo vse tako vprizorjeno, da bi zopet sedela tržiška gospoda sama v šolskem svetu. Vabila, ki datirajo že od srede januarja, so bila komaj dober dan prej dostavljena, in potem pa še pozna ura ob šestih zvečer, za volitve določena, da nobeden kmet ne bi prišel rolit. Vse je na to merilo, da bi ne bila nobena akcija mogoča. Prišlo je vseeno lepo število kmečkih odbornikov, ki so prikorakali ob šesti tiri zvečer v Tržič. To je bil v resnici imeniten prizor, ko so slovenski možje - korenjaki stopili v našo mestno hšo, v tržiški »rotovž«! To je bilo presenečenje. Slovenske može so malo bolj robato nahrulili, češ, »če vedo, zakaj so prišli« Naši so kar na kratko odgovorili: »Da, dobro!« Nato se vrši volitev po listkih. Delali so gospodje iako kisle obraze, za kinematografske predstave. Kislo so se držali tudi gospod poštar, ki obračajo svoj plašč, kakor veter piha. Najbolj poparjeni so bili pa naši nemškutarji. Bolest se jim je brala na obrazu. Da, da, lepo res ni bilo od vas, ki bi bili lahko ponos Tržiča, pa ste iz strahu pomagali nasprotnikom m šli proti nam po kostanj v žerjavico. Ali ne živite tudi od Slovencev. Sploh pa ne silite v odbore, kjer je treba pokazati svojo barvo. Zupan naznani vspeh volitev. Bitka se ni odločila; stranki sta si stali enakomočni nasproti. Gospod župan ne ve, kaj narediti, predlaga, da naj glavarstvo odloči, ker v postavi ni določeno natančno, če se sme tudi pri teh volitvah žrebati. G. Fr. Ahačič protestira, da je volil tudi Bocak, ki nima občinske pravice, ker je še ogrski državljan. G. župan ni dal protesta v zapisnik, ampak zaključil sejo. Vsa stvar je navidez predpustna šala, v resnici je pa zelo resna. V Tržiču se je začelo daniti, in v hribih tržiških se dela dan. Mi vstajamo, in vas .ie strah! Vsa čast zavednim slovenskim možem, ki se tiiso bali, stopiti na bojno polje za svoje pravice. Le tako naprej! Prihodnjič pridite vsi do zadnjega moža — in zmaga bo naša.
t Predavanje bode v nedeljo dne 17. t. m. in sicer »o zgodovini delavskega gibanja v Avstriji.« Začetek ob peti uri popoldne. Tržiški delavci, udeležite se številno tega važnega predavanja!
t Šolskega ravnatelja še nimamo. Leto je žc minulo, kar je umrl gospod Kragl, a naša šola še zdaj nima svoje prave glave. Upravni aparat le malo prepočasi deluje; nič se mu ne mudi.
t Občinska blagajna jc bolj prazna, to priča pasji davek, ki se je v novem letu vpeljal. Tržiško gospodo opozarjamo na neki nov zelo praktičen davek, ki se je nekje vpeljal. V Tržiču ie veliko gospodov, ki se morajo občinstvu v hudem mrazu odkrivati, kar je nevarno za glavo, posebno če je plešasta. Naj se domenijo, da se od 1. decembra do 1. aprila nobeden nc odkrije in v ta namen naj plača vsak 1 krono v občinsko blagajno; nekaj kro-nic bi se gotovo dobilo.
t Do 30 pogrebov je bilo doslej že v Tržiču. To je že znatno število. Posebno otroke rada pobira letos bleda žena smrt.
t Nemški »rodlarji« strašijo po ljubelski cesti. Ob nedeljah jih kar mrgoli, tako da je včasi za pešpotce kar nevarno.
novice iz Zagorja ob Savi.
z Kap je zadela ženo Jero Krauskopf. z Zdravstveni zastop za litijski okraj je
dne 14. t. m. volil predsednika. Izvoljen je dosedanji predsednik gospod Mrva iz Vač. z Kotredeški župan Pintar je dne 14. t. m.
sklical stare odbornike k seji in jih baje prosil, naj mu dovolijo kaj penzijona. Ker je tako milo gledal, so ga izvolili za častnega občana. Vprašanje jc sedaj: 1. Če ima stari odbor še pravico, kaj sklepati, ker je pri volitvi dobil splošno nezaupnico, in 2. če je izvolitev novega posiličastnega občana veljavna. Ali bo tudi njegov klobuk služil za -pljuvalnik ?
Svarilo!
Vsakogar, kateri denar ali druge denarne vrednosti brez moje vednosti in brez mojega dovoljenja na kak način na moje ime izroči, svarim, da nisem v tem slučaju plačnik. Tudi za druge dolgove kakorkoli si bodi na moje ime, ne prevzamem v zgoraj omenjenem slučaju nobene odgovornosti.	312 3-2
Avgust Tomažič,
imetnik tvrdke Joh. A. Hartmann.
Ii: i <:; i;::;; i::;:: i:; i;:;;. t; •' • •:: •' • • *' - *::' š »«»«M..MM««»..«.»M...«».«.«...MM«««M»..
Graščinski oskrbnik
Za svoji graščino Zalog pri Novem mestu iščem za takojšnji nastop uradnika<voditelja. Dotičmk mora dokazati svojo popolno sposobnost ter biti vešč slovenskega in nemškega jezika.
Ponudbe z zahtevo plače in prepisi spričal naj se pošl|ejo na naslov: Jos p Reinen, Dunaj, IX /I, Maria-Teresien-strasse 9.	309 3-2
VABILO
na
XI. redni občni zbor
»Konsumneja društva u Starem trgu pri Ložu,
vpisana zadruga z omejenim poroštvom", ki se bo vršil
v nedeljo, dne 3. marca 1907, ob 3. uri popoldne
v društvenih prostorih.
310 1-1
Spored:
Poročilo načelstva. Polaganje računov. Odobrenje računov. Volitev načelstva. Volitev nadzorstva. Prememba pravil. Poročilo o izvršeni reviziji. Raznoterosti.
K obilni udeležbi vabi p. n. člane
odbor.
i.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
i* • J. merifeo
y(att'ri žalijo dobro, po ceni in x-a/ne.s/ju>opotovcik' na/se obrncyc
^Simon™z/{]7ietetXa
v JP/ubija ni Ufblo&vonske utice2C?. Ssc/ict / sinuUiya. fnilci dir/o se l»r>x/iAiau\
Cena od Ljubljane do Noy-Jorka 80 gl.
LGpO 260 3 -3
stanovanje
z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami, ter z lastnim vrtom odda se zaradi odpo-tovanja takoj. — Tudi se proda še popolno
noua fina hišna opraua.
Tržaška cesta St. 47, I. nadstr.
Osebni kredit a:a uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na o nebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci bo izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstTO UradnlSkegH društvu na
Dunaju. tVippIlngrer-strftsse 25. 720 39-39
Z frrciPM PomočniKn
sprejme takoj L Škof, krojaški mojster, Javornik na Gorenjskem.	233 3—2
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
Postu
SS
rtn
Pr •
m priporočifc I = izdclhc =
Ti|droDeiopornetiranil
d Pragi VIII. Cenoontofonj
■V—--


Schlchtouo milo
Pristno le i imenom uSCHICHT".
Prihrani denar, čas in delo.		Prihrani trud in oelo, koristi tedai 'udizdravju.
	ne škoduje perilu	
		
K pranju idem kot na ples Moči potreba ni zares; Schicht-ovo ker rabim milo Nimam sitnosti obilo.
244'} a 3
Postavno zavarovano.
Allein ecbterBalsam
aus inr Schutiensil-Apolhekl
|H
A. Thlerry in Pregrada
bei RohttEch-Saufrbruniv.
V.sttk. ponaroj&nje kaznivo.
Edino pristen je
Thierryjev balzam
z zeleno znamko rredovnicau. Cena 12 majhnih ali fl dvojnath steklenic ali 1 velika sjveciialna steklenica s patent. zamaAkom K 5*— franko.
Thierryjevo centifolijsko mazilo
rroti vso m se tako starim ranam, vnetjem. ranitvam, abscesom in oteklinam vseh Trst. Cena: 2 lončka K 3 60 se ponije le proti povzetja ali denar naprej. -- Obe domači sredstvi sta povsod znar<i in slovita kot najboljši. Naročila se naslavljajo na :
Lekarnar A Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih pisem gratis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih
drogerijah. 86 52—1
Miiostiva gospa,
ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave Izrečno poudarjati Ime »Kathrelner« ?
Ker se Vam sicer utegne primeriti ^da dobite manj vreden po-snemekbrez vseh vri in, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava.
Zakaj le
Kathreinerjeva Kneippova
slad na kava
Ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja yonj In okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko,niilo-
stiva gospa, da dobivate pristno katkreinerjevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavo.jih z napisnm: »Kathr, inerjevaKneippova slad-na kava« in s sliko župnika Kneipiia kot varstveno znamko.
naravna mineralna voda
Najčistejši Nntron-urelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavijanju, trganju, diabetes, preobilici vod kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, katerih v sapniku ali prebavnih organih.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah ln drožerijah 199
ZikJ
II. priloga 39.ite¥, ^Slovenca" dnč 16. februarja 1907.
ŠKANDALI NA OGRSKEM.
Proti nagodbi.
Včeraj se je zdelo, da je poslanec Lengyel na slabšem kot vlada, nenadoma pa se je stvar obrnila. Prvič se je izkazalo, da trgovinski minister Košut v zbornici ni predložil vseh listin, ki se tičejo pavšalnih pogodb med vlado in listi in da Lengyel hrani še druge listine, katere je začel že objavljati, drugič se je ljudska stranka izjavila proti tem pavšalnim pogodbam, končno pa je bil ministrski predsednik NVekerle primoran, v zbornici ožigosati tak zistern podpiranja listov. Danes se vzlic rekriminacijam proti Lengyeiu čuje en sam glas: ogrska koalicija tiči docela v blatu in njene krize ne bo kmalu konec. Dokaz temu jc, da izkuša ogrska vlada odvrniti pozornost od gnilih nortanjih razmer ter misli — tako vsaj pišejo dobro informovani listi — predložiti ogrskemu parlamentu uredbo samostojnega ogrskega carinskega urada, dasi je preje avstrijki vladi zatrjevala, da tega ne bo storila brez sporazuma, kakor to zahteva na-godba.
VVekerle.
VVekerle ie izvajal v zbornici sledeče: Siccr ne pomenjajo pavšali za liste nikakega podkupovanja, toda vzlic temu sc bavi ministrski svet s tem, kako te pavšale, ki so na Ogrskem stara navada, odpraviti. V tem oziru nameravamo izvesti tako korenite reforme, da nikoli več ne bo mogoče dvomiti o nepodkupljivosti našega časopisja. Ta zakon predložim kmalu in upam, da bo varoval v inozemstvu naše dobro ime. (Viharno odobravanje.)
Lengyelova nadaljna odkritja.
Lengyel je objavil v »A Napu« nadaljne listine iz najvišjega računskega dvora, katerih Košut v zbornici ni predložil. S tem jc Leti-gycl Košuta strašno udaril in postavil na laž. Gre se za podporo listu »Egyetertes«, kateremu sc jc leta 1905 izplačalo 10.000 kron, leta 1906 pa že 25.000 kron pavšala.
Ministrski dispoziciiski fond.
Ogrske državne železnice dajo vsako leto ministrskim predsednikom na razpolago precej denarja za dispoziciiski fond. Lengyel ic v »A Napu« podrezal tudi v to vprašanje. Nato jc NVekerlc izjavil, da so doslej vsi ministrski predsedniki dobili to svoto izplačano. Nato sc jc pa zgodilo nekaj nepričakovanega. Bivši ministrski predsednik grof Štefan Tisza sc jc oglasil pri Wekerlu, da mu izroči 200.000 K, katere .ie kot ministrski predsednik dobil od uprave državnih železnic. Wekerle denarja ni maral sprejeti, kajti prišel bi s tem v veliko zadrego. Na ta način bi sani tudi moral vrniti ogrski železnici 700.000 kron, bivši ministrski predsednik ravno toliko, Feyervary pa 200 tisoč kron.
Hajdu.
Senat budimpeštanskega sodišča jc prišel do spoznanja, da Hajdu ni zagreši! tatvine, amp;jjj zgolj prekršil uradno tajnost. Zato so ga včeraj takoi izpustili iz zapora.
Samostojna carina.
O nameri ogrske vlade, pred rešitvijo na-godbenega vprašanja z Avstrijo parlamentu predložiti predlogo o samostojnem ogrskem carinskem tarifu, smo žc poročali. Avstrijski krogi pravijo, da ogrska vlada o tej stvari avstrijske ni informirala morda ta vest sploh ni resnična toda, čc se uresniči, bo Avstrija ta korak Ogrske smatrala kot prekr-šitev nagodbe in sc bo po tem ravnala. Odgovor avstrijske vlade na to bo krepak.
Ljudska stranka.
Ogrska ljudska stranka bo zborovala i>od predsedstvom Rakovszkega ter protestirala proti teurn, da ie vlada darovala sociologu horvathu 50.000 kron za njegova patriotična dejanja.
SPRAVA NA FRANCOSKEM.
Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« izjavlja, da so cerkveni krogi popolnoma zadovoljni z zadnjimi izjavami Briandovimi. Pogodbe se bodo lahko brez težav sestavile in sc bo tudi o spornih točkah lahko doseglo sporazumljenje. Upati je, da sc na Francosko povrne mir.
RUSIJA.
Umor. V Lodzu so trije dclavci umorili ravnatelja neke predilnice. Alojzija Grossa.
Revolucionarec umorjen. Ruska policija jc zasledovala revolucionarca Ccrniaka, ki pa je zbežal na Švedsko v Stokholm. Policija .ie poslala švedskemu sodišču ponarejena pisma, s katerimi naj bi sc Cerniaku dokazal neki zločin. Ker se jc pa dokazalo, da so pisma bila ponarejena, švedska vlada Ccrniaka ni izročila ruski. Ccrniaka so v Stokholmu oprostili in sc je hotel na parnikti »Olaf Wyk« podati na Francosko. Na visokem morju pa jc umrl vsled zastruplienja s plini. Sumijo, da je bil namenoma zastrupljen po naročilu ruske policije. Na parnikti so zaprli nekega sumljivega . Rusa.
Voliuni bo].
(Tomaževa blamaža.) Iz krškega okraja smo prejeli tale dopis: Od dr. Tomaža Romih sklicani shod županov, reete shodek zaupnikov liberalne stranke, je imel neko posebnost, ki jc vredna da sc otme pozabljivosti. Da je imel vsak izmed zaupnikov svoje posebno mnenje o kandidatu, ki naj sc postavi za drž. zbor, to ni nič posebnega; posebno ne pri naših liberalcih na deželi, od katerih jc najslabši šc predober za drž. poslanca. Da jc bil župan Globočnik, — desna roka Tomaževa, ta »slovenski« liberalec z nemškim občcvalnim jezikom, mnenja, da je on za kandidata najbolj
predober za državnega poslanca. Saj je Globočnik mož, čegar občudovanja vredne zmožnosti obstoje v tem, da je srečen lastnik nekaj podedovanih tisočev. In kar ga še posebno priporoči za kandidata, je dejstvo, da je kot kandidat že enkrat veličastno pogorel, da bi ga torej drugi poraz ne zadel več tako občutno, kakor ga je prvi. Da |e bil njegov spremljevalec iz Kostanjevice (istotako »slovenski« liberalec z_ nemškim občev. jezikom) tudi mnenja, da bi bil on za kandidata najbolj sposoben, tudi ni nič posebnega, če se jemlje v poštev, da si ta »častni Japonec« pripisuje velike zasluge na tem, da so Japonci premagali Ruse. Posebnost tega zaupnega shoda pa je bilo dejstvo, da so vsi zaupniki brez izjeme obsojali politiko dr. Tavčarja kot popolnoma ponesrečeno in zavrženo in da so vsi zaupniki občudovali uspehe S. L. S. To ie kar smo hoteli pribiti. Politični položaj dr. Tomaža Romiha in Globočnika ic torej ves klavrn. Pa je dr. Tomaž vendar le še na boljšem, ker svoje politično prepričanje vsaj lahko spremeni. Globočnik ga pa spremeniti ne more, ker ga nima in šc nikdar imel ni kakšnega političnega prepričanja.
(Socialno-deraokratlčni kandidatje.) V
brežiško - sevniško - trboveljskem okraju nastopi Miha Cobal, organizator trboveljskega delavstva. Volilni boi v tem okraju obeta biti zanimiv in živahen, ker nastopi četvero kandidatov. - V celisko-vranskem okraju kandidira blagajniški uradnik Vinko Vidmar, ki je kandidat tudi v marnberškem-šoštanjskem okraju. V ljubljanski okolici kandidira J. Petrič, namestnik strojevodje državnih železnic; nadalje se poroča: V radovljiškem okraju nastopi Josip Kopač, tajnik v Trstu, ki sc poteguje za mandat tudi v idrijsko-logaško-vrhniškem okraiu. V goriški okolici kandidira socialni demokrat Fr. Milost, časnikar v Gorici. V Ajdovščini-Sežani nastopi kot socialistični kandidat Vinko Kermolj, v tržaški zunanji okolici uslužbenec glavnega skladišča A. Jernejčič.
(Ljubljanski soc. demokratje) imajo jutri shod, na katerem postavijo kandidata za Ljubljano in okolico.
(Ustanovni shod štajerske kršč.-socialne stranke.) Predvčerajšnjim, 14. t. m. se je vršil v Gradcu ustanovni shod štajerske krščansko-socialne stranke. Iz 44 krajev je došlo nad 400 zaupnikov. Državno kršč.-socialno stranko .ic zastopal dvorni svetnik dr. Gessmann. O nalogah in dolžnostih štajerske krščansko-so-cialne stranke je govoril urednik Neunteufel. Stranka .ie demokratična in se naslanja na zaupnike. Borila se bo s socialnimi demokrati in je antisemitična, ker je narodna. Glede na kandidature objavi dr. Obitsch sledeče kandidate po mestih: trgovec Kremser (Gradec I.), urednik Neunteufel (Gradec II.), Hopfervvieser (Gradec IV.). urednik dr. Fundcr (Judenburg-Knittclfeld). Kunschak (Brtick-Ljubno), rudarski delavec Blcimauer (Donawitz), trgovec Kremser (Lipnica-Ptuj), urednik Neunteufel (vzhodnoštajersko mestno okrožje). Kandidata Schoisvvohl in dekan Prisching izjavita, da kandidirata na podlagi krščanskosocialnega programa. Dvorni svetnik dr. Gessmann je govoril o taktiki krščansko-socialne stranke, ki bo najbrž v prihodnjem državnem zboru najmočnejša nemška stranka. Nato so izvolili posebno krščansko-socialno strankino vod -stvo za Štajersko.
(Dr. Ebeuhoch o bloku). Glede na dr. Chiarijevojzjavo, da bi svobodomiselna nemška stranka nc odklonila pristopa avstrijskega kat. centra ki ga vodi Ebenhoch, je slednji iziavil, da osebno nima ničesar proti priklo-pitvi. Izjavlja pa. da je mogoče, da zavzame centrum lahko sledeča načela v prihodnjem državnem zboru: 1. Ostane samostojen; 2. se združi s kršč. socialci; 3. kršč. social. in centrum sc zvežejo po izvrševalncm odboru. Program centra jc v prvi vrsti avstrijski. Glede na uresničenje kršč. svetovnega naziranja je centrum edin s kršč. socialci, s katerimi bo ostal % boju ramo ob rami. Od stališča svobodomiselnih strank je odvisno, jeli sc iini pridruži centrum.
(.Konservativci in ustavoverci na Štajerskem). Glede na poročilo, da kandidira grof Stiirgkh v konservativnem radgonskem volivnem okraju sporazumno s štajerskimi konservativci in da se priklopi štajersko ustavo-verno veleposestvo konservativcem, ki bodo tako skupno s Slovenci dobili novo večino v štajerskem deželnem zboru, pripominja konservativno glasilo »Vaterland«, da bo po tem poročilu najbrže najbolje presenečen grof Stiirgkh sani. «N. Fr. Pr.« tudi noče o nikaki zvezi ničesar znati in pristavlja, da postavijo Stiirgkhu konservativci protikandidata.
(Volivno gibanje in avstrijski cesar.) Ministra notranjih stvari ie zaslišal 13. t. m. cesar. Avdijenca je trajala od 1. do 3. ure popoldne. Cesar sc jako zanima za volivne priprave in zato hoče biti poučen o pripravah za volitve. Zanima se tudi za ministre, ki kandidirajo z njegovim dovoljenjem.
(Postavo o volivni dolžnosti), sklenjeno v r.ižjeavstrijskein deželnem zboru, jc cesar sankcijoniral.
Tržne uesti.
Dne 16. februarja 1907.
Začetek preteklega tedna nas je iznenadil /. dviganjem ceu, posebno na berolinskem tržišču. Vzrok višjih cen so bili baje Rusi, kateri so posegli s živahnim in obsežnim nakupovanjem za one ruske okraje, kjer vlada lakota. Ali ta hos je trpela le kratko časa in izjava Rusov, da ne potrebujejo blaga za stradajoče, ampak ic za ta namen že do maja t. I. preskrbljeno, jc ohladila borzijance in cene so zopet zavzele svoje prejšnje stališče. Za to hos te-
daj ni bilo pravega povoda in so hoteli borzi-janci najbrže ostrašiti bianco-kupčijo in neza-loženi konsum, ter seveda pri tem izvojevati večji dobiček. Da je Rusija v pretečenem letu slabo žela, to je bilo znano kljub temu, da ruska statistika ni bila ne jasna ne popolnoma zanesljiva, ali da bi ravno sedaj nastopila Rusija kot kupovalka, ie bilo neumljivo in neverjetno, in to se je tudi pokazalo. Na to stran je tedaj borzijancem zmanjkalo sape in gotovo ne bodo tako lahko znova zbegali tržišča. Iz-važujoče pokrajine so v skrbeh, kako bodo placirale svojo letino, ker prejšnji konzumenti so doma dovolj pridelali. Samo na Ogrskem bo baje ostalo za prihodnjo kampanjo čez 10 milijonov meterskih stotov v skladiščih. Da pa je ostalo toliko blaga je krivo to, ker vsled vladajočih transportnih kalamitet se eksport ni mogel vršiti. Očividno je tedaj, da pravega vzroka za trajajoče dviganje cen ni, pač pa vcč.ie fluktuacije niso izključene, ker konzum je skoraj brez sirovin in se je tržišč prijela neka nervoznost.
V celoti je tedaj ostal položaj isti prejšnjega tedna. Tendenca se je res ojačila ln tudi promet je bil večji ali cene si niso mogle pridobiti izvzemši tu pa tam do 10 vin.
Terminska kupčija, katera je pri nas me-rodajna, je ostala hladna in ni hotela slediti Berolinu. Tudi v terminski kupčiji je bil promet majhen, akoravno se je konzum pričel pokrivati s terminskim blagom.
Pšenica je ostala nespremenjena ter so sc ponudbe in promet gibali v jako ozkih mejah. April K 7-49, oktober K 7'85.
Rž se jc istotako zadovoljila s prejšnjimi cenami in z neznatnim prometom. April K 6-80.
Oves je vstrajal pri visoki ceni in se še ne pričakuje, da bi popustil. April K 7.50.
Turšica sc je sicer bolje ponujala, vendar v ceni ni izgubila. Maj K 5-20.
Moka je vendar dosegla večji promet in kupčijo, akoravno sc mlini niso zadovoljili. Cene so sc začele dvigati. Pričakuje se, da se bode položaj za mline izboljšal in da bodo ti lahko še naprej moko dvigali v cenah, ker je opaziti, da jc nastopil konsum z zahtevami po blagu. Storjeni sklepi obsegajo v prvi vrsti bolje vrste. Temne vrste zopet zaostajajo.
Otrobi primanjkujejo in so cene naklonjene napetosti in zvišanju.
Kava nam ni nudila posebnih sprememb v cenah, vendar je mnenje ostalo ugodno in tudi povpraševanje po blagu ie bolje.
Špirit se trudi ne le vstrajati pri visoki ceni, ampak doseči šc več, ker so dovozi sirovin baje nezadostni in konzum precejšen. Rafinerije zahtevajo za februar-marec 134:75 do 135, — za pozneje nekoliko višje.
Petrolej jc imel dober konzum in se bo v teh dneh najbrže šc nekaj liberiralo. Rafinerije se že sedaj boje za svoj kartel, ker dosedanja pogodba poteče s prvim majem.
Mast ncizpremenjeno visoka.
Hmelj. Mestni zastop v Zatcu (Saaz) se trudi izvojevati postavo, po kateri bi imela pravico mestna občina pobirati pristojbino od tuicga hmelja, ki bi se uvozil v mesto.
Južno sadje. Tržišče ie bilo ugodno za oranže, zelo jako za limone, za mandelne popustljivo, in je bil promet jako neznaten.
Dišave. Trg je ostal nespremenjen in brez prometa.
Semena. Kupčija je jako živahna in sc sklepa, da bode letos konzum dober. Rudeča deteljica ima mnogo kupcev, ki zahtevajo precejšnje množine. Lucerne nedostaja v dobri kvaliteti oziroma so ponudbe nezadostne, ter je konzum voljen dovoliti višje cene. Nasproti pa nižje, temne, vrste dosegajo lc znižane cene.
Dnevne novice.
+ Občni zbor katoliškega slovenskega političnega društva za kranjski okraj bo prihodnji ponedeljek, dne 18. t. m., v Kranju. Zborovanje sc vrši v dvorani na »Novi pošti«. Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo. 2. l'o-ročilo,tajuikovo, oziroma blagajnikov«). 3. Govor dr. Kriika. 4. Poročilo ustanovnega odbora »Kmečke zveze«. 5. Sklepanje o preos-novi političnega društva v »Kmečko zvezo«. 6. Volitev odbora. 7. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
+ Kmetska županska zveza jc imela danes dopoludne v Ljubljani v hotelu »Union« svoj drugi občni zbor, katerega se je udeležilo okoli 40 županov iu občinskih odbornikov ter deželni poslanci dvorni svetnik Šuklje, dež. odbornik l\ivše, Demšar, dr. Schvveitzer in dr. Žitnik. Načelnik županske zveze gospod A. Belec je pozdravil navzoče ter poročal o razvoju zveze. Ustanovljena ic bila lani dne 16. avgusta ter šteje 105 članov, društveno glasilo »Občinska uprava« pa 900 naročnikov. Načelnik sc med odobravanjem zahvali marljivemu gospodu dr. Pegami, ki na splošno zadovoljnost urejuje list. Nato gospod dr. Pegan obširno poroča, kako si je društvo pridobilo svoje strokovno glasilo. Listu ic siccr obstanek zagotovljen, toda navzlic temu ima še premalo naročnikov. Vsaj vsi župani in posamezni občinski svetovalci naj bi si naročili »Občinsko upravo«, ki daje pouke in pojasnila v raznih občinskih in gospodarskih vprašanjih. Županska zveza doseza svoj namen, ako tudi po svojem glasilu širi strokovno izobrazbo, ki je potrebna občinskim zastopnikom. Za pre-gledovalcc računov so bili izvoljeni župan A. Hladnik in Josip Šustcršič ter dež. poslanec dr. Schvveitzer. Članarina za ude znaša 6 K na leto, s tem je plačano tudi društveno glasilo. Pri slučajnostih so sc oglasili dvorni svetnik Šuklje, Povše in Žitnik. Dvorni svetnik Šuklje je pozdravil župane kot zastopnike ob-
čin, ki so podstava samoupravi, želeč jim veselega napredka. Nato ie obširno pojasnil vse dosedanje priprave za podaljšanje dolenjske železnice do Siska na eni, v Dalmacijo na drugi strani. Deželni odbornik Povše je navduševal navzoče za skupno delo v blagor kmečkega prebivalstva in dežele vobče. Le v edinosti jc moč. Združeni župani in občinski odborniki morejo uspešneje na merodajnih mestih zastopati koristi kmečkih občin. Deželni poslanec Žitnik naglaša, da treba župansko zvezo |X)dpirati sploh s kmečkimi zvezami, da sc utrdi kmečka zavest ter razširi na shodih splošna gospodarska in politična izobrazba. Po dveurnem zborovanju predsednik zaključi občni zbor.
+ Osebne vesti. G. Jernci Podbevšek, kaplan v Zagorju ob Savi, je imenovan za soupravitelja izpraznjene župnije Sv. Planina. — Premeščeni so gg. kaplani: Fran Erzar iz Hrenovic v Šmartno pri Litiji, Fran Kralj iz Šmartna v Hrenovice, Andrej Zgaga iz Kolovrata za župnega upravitelja na Sv. Goro. — Duhovnik n. v. r. g. P. Gothard Bilek je prestavljen iz Ljubljane v Opavo; na njegovo mesto je nameščen gospod P. Valerijan Učak.
Pristav v tobačni tovarni v Ljubljani gospod Josip Kunz je postal tajnik. — Umrl je gospod Josip Vilfan, c. kr. višji stavbeni svetnik pri pomorski oblasti v Trstu, rodom iz Škofje Loke. — Umrl je v Gorici zastavonoša »Slov. bralnega in podpornega društva« gospod Valentin Šuligoj. — Poročil se je v Trstu gospod Ivan Milonig, koroški Slovenec z gdčno. Olgo Adamičevo..
+ Nevarno je obolel na pljučnici č. gospod Ivan Zupančič, župnik v Šmihelu pri Žužemberku. Priporoča se v molitev!
+ Vodovod v Radečah. Deželni odbor jc naročil stavbenemu uradu, naj izpopolni načrt za vodovod v trg Radeče in zajame še tretji vrelec onkraj hriba. S tem bode ustreženo prebivalcem trga in odstranjena tudi nevarnost, da bi se zvalil plaz na deželno cesto in tamošnje hiše.
+ Vodovod za Bedenj in Prebinec v občini Adlešiči je proračunjen na 14.900 kron. Deželni odbor ie zagotovil 25% deželne podpore s pogojem, da vlada dovoli vsaj 40% drž. prispevka, ostale stroške pa pokri e.io vaščani.
+ Cesta čez Javornik v starotrško in cirkniško dolino je proračunjena okroglo na 225.000 kron. Od Trnja do sedla na Javorniku je že gotova. K tem stroškom jc država prispevala 5000 kron, dež. zbor pa dovolil 10.000 kron, ki iih dež. odbor ni še izplačal. Ako za nadaljevanje tc jako koristne ceste dovoli vlada enako podporo, upati jc, da tudi dež. zbor dovoli prispevek v istem razmerju. O nadaljevanju te ceste, oziroma o deželni in državni podpori se vrše sedaj obravnave. O vspehti bodemo svoječasno poročali.
+ Občinski odbor radovljiški ic v seji dne 15. t. ni. soglasno izvolil za častna meščana gospoda državnega poslanca in dež. od-bornika Frajic Povšeta in c. kr. okr. glavarja pl. Otona Dctela s posebnim ozirom na njune zasluge za vodovod v Radovljici in okolici.
+ Vojaške zadeve. Vojna ministrstva se posvetujejo v zvišanju častniških plač. Zele doseči, da bi dobili častniki po možnosti plače, kakršne imajo uradniki. V dobi 50 let so dvakrat uredili plače častnikom, namreč I. 1869 in pa I. 1900. Sedanja velika draginja jc vzrok, da so pričeli komai po sedmih letih zopet misliti na zvišanje častniških plač. Upajo, da potrdi cesar avancement častnikov še pred 1. majnikom, in da ločijo poveljništva ka«Jrov in pa nadomestilih bataljonov. Zato ie potrebnih 110 mest štabnih častnikov, ki bodo imenovani še letos. Nadalje nameravajo povišati število stotnikov pri pehoti in lovcih za 230. Polkovni pobočniki bodo namreč stotniki, ki bodo ob enem tudi strelni poveljniki. Končno nameravajo znižati nekoliko število siibaltcrnih častnikov. Delati pa hočejo nato. tla ohdržc v vojaški službi večje število izkušenih podčastnikov. J ako upajo, da izboljšajo avancement v armadi, v kateri mora zdaj služili poročnik 7, nadporočnik 10 in stotnik 14 let. Častnik mora torej služiti v armadi 31 let, tako, da je že nad petdeset let star, predno postane štabni častnik. Preosnovati nameravajo tudi generalni štab. Odstopivši načelnik generalnega štaba fcm. grof Beck ic delal na to, da jc obiskovalo veliko število častnikov v o no šolo, nc da bi vsi vstopili v štab. J'o je pa povzročalo nezadovoljnost. Ker vstopi vsako leto v generalni štab le 30 častnikov, bode odslej vstopilo vsako leto v vojno šolo le 50 iu ne več 100 častnikov, kjer bodo ostali tri leta, nakar bodo morali služiti dve leti v armadi. Urediti nameravajo tudi avancement štabnih častnikov tako, da nc bodo nezadovoljni ostali častniki. Glede na nameravane nove predpise o ženitvi častnikov poročajo, da bodo znašale kavcije v bodoče za poročnike 60.000, za nadporočnike 50.000, za stotnike 40.000 in za majoric 30.000 kron. Višji častniki so oproščeni kavcij. V generalnem štabu iu vojni mornarici bodo kavcije 50% višje in morajo ob slučaju ženitve tudi polkovniki m fregatni kapitani izkazati postranske dohodke. Določilo o v iš i kavciji šc ne 30 let starih častnikov odpade. Ostane pa določilo. da se sme oženiti le ena četrtina častnikov. Dozdaj je ugasnila kavcijska vez ob smrti soproge in vdovec ni imel pravice do obresti kavcije, tudi čc je imel otroke, ako je založila kavcijo kaka tretja oseba. Odzdaj bo imel pravico do obresti tudi po soprogini smrti brezpogojno vdovec z otroci, dasi založi kavcijo kaka tretja oseba. Vinkulacijo in devinkulaciio novih kavcij izvede v bodoče blagajna državnih dolgov samostojno in nc v
zvezi z ministrstvi in z najvišjim vojaškim sodiščem kakor dozdaj.
+ Briška železnica. Briški župani in podžupani se zhero v nedeljo v Šmartneni na Go-riškem, da se dogovorijo o korakih za briško železnico.
Pustne šeine »rešujejo« italijanstvo (iorice. Prejeli smo naslednje poročilo: Na pustni dan so goriški Lahi hoteli dokazati, da je Gorica laško mesto. Resnično, prav primeren dan so si izbrali. Ta laška komedija pa je imela na sebi to resno stran, da so bih v nevarnosti goriški Slovenci, ki so se morda slučajno srečali z laškimi pustnimi šemami. Med 5. in 6. uro popoldne so maske na Travniku kar naenkrat obstopilc dve pisani maski, ki sta med seboj govorili slovensko ter ju napadli. Laškim maškaram se je naenkrat pridružila druga sodrga, razni vajenci, dijaki itd. Policija je res tiho prišla in napravila mir s tem, da je odvedla slovenski maski in one Slovence, ki so ju prihiteli branit. Pozneje je sodrga opetovano napadala vse, o katerih je sumila. da so Slovenci. Nekoga, ki je hodil po trgu v planinski obleki ter govoril slovenski so napadli s kamenjem in palicami. Neka dama je precej hudo ranjena na glavi. Medtem pa so se vozili okrog Lahi v vozovih, okrašenih z italijanskimi trikolorami. Maske na teli vozeh so se uprav surovo obnašale napram šetalcem ki so se slovenski razgovarjali. Nekdo, pravijo, da trgovec Fonzari iz Raštelja, je bil z gorjačo po ljudeh ter ranil nekega slovenskega mladeniča. Tudi sin trgovca Orzana iz Gosposke ulice se je baje udeleževal napadov na Slovence. Zvečer je šel po Kornju na »Sokolovo« maškarado v sokolski obleki gospod Milan Cankar. Tu pristopi k njemu neki Gorjan mlajši sin prodajalke cvetic, ter mu zbije z glave čepico. V hipu je bilo okrog njega do 15 Lahov. S čepice so mu strgali pero in slovenski trak ter vrgli čepico v blato. »Sokolu« se je s težavo posrečilo uiti tej barabski druhali. Kako je goriško italijanstvo dokazuje ime na-padalčevo. Napadov na Slovence so sc v prvi vrsti udeleževali razni komiji, ki so člani laških društev »Lega fra i giovani friulani« in »Ginmastica«. Ti ljudje so se na pustni dan zgražali nad slovensko govorico,ki jo pa sicer jako radi slišijo in govore v laških prodajalnah. Slovenci naj si to dobro zapomnijo. Zanimivo pa ie tudi tole: Višji gospod pri goriški policiji se ie izjavil, da Slovenci nimajo v Gorici ničesar iskati. Ne vemo čc je to mnenje tudi mnenje goriške policije in naše vlade. Vemo pa, da je nas Slovencev v Gorici najmanj še enkrat več kakor nas izkazuje famozno »ljudsko štetje.« Goriški Lahi naj vedo da Gorica živi izključno le od slovenske okolice in da je velik del goriškega prebivalstva slovenski. Ve pa naj tudi slavna vlada, da se vedno bolj bliža čas, ko Gorica postane slovenska, in da so v Gorici Slovenci ravnotako doma kot Lahi. To bo treba dokazati jasno merodaj-111111 krogom s številkami.
—	Oklofutana pustna šema. Na pustno nedeljo ie v gostilni Steinfeld v Gorici neki Janez Šuligoj priložil klofuto maskirani Juliji Cu-gliani. V gostilni je nastal radi tega velik vrišč. Ko so šli po policaja, je klical Šuligoj, da bo nabil masko in policaja. Za to junaštvo je dobil ,3 dni.
Pretep. V sredo zvečer je pilo sedem železniških delavcev v gostilni zraven »Šolskega doma« v Gorici. K njim sta prisedla še dva Goričana Anton Pavlin in Karol Lc-nardič ter z njimi pela. Naenkrat pa se je vnel med njimi prepir in pretep. Ranjena sta delavec Jožef Kuštrin iti Goričan Karol Lenardič. Prepeljali so ju v bolnico. Pretepači so razbili mnogo steklenic.
Aretirani Pustovi pogrebei. Na pepel-nično sredo popoldne jc v Gorici več pijancev pokopalo svojega patrona Pusta. Hodili so po trgu s harmoniko, spredaj je korakal eden, oblečen na smešen način kakor duhovnik. Take šaie so bile celo goriški policiji predebele ter ie aretovala 6 pogrebcev. Ko so jih vzeli na zapisnik, so jih izpustili.
Smrtna nesreča. V četrtek zjutraj okrog 4. se je na kolodvoru v Prvačini zgodila velika nesreča. Zavirač pri tovornem vlaku Ernest Djakovič je pri premikanju vozov prišel pod vlak. Kolesa so mu odrezala levo roko ob rami in eno nogo popolnoma, druga noga pa se ie le še malo držala. Prepeljali so ga v Gorico, a je med pot o izdihnil. Poročen ni bil niti en teden. Doma jc baje od ruske meje.
—	Blejski Petemel se oglaša. Piše nam Blejec: Gopoda Peternela jako peče, ker je nekdo iiicgpvemu prijatelju stopil na kurje oko. V »Narodu« trdi, da tni hočemo škodovati blejski posojilnici, kar pa nikakor ni res. Gospod Peternel pere zamorca, ko trdi, da ic Repe sam našel dotično pomoto. Deseti dati notetn, ko ie Repe naredil to pomoto, je šla dotična oseba ji o denar in je od Repeta dobila preveč izplačan tisočak. Tri dni pozneje pa jc oseba nazaj nesla denar in mu povedala v brk, da se ie zmotil. Seveda ie sedaj lahko našel pomoto. Kaj pa hi bilo, ko hi oseba ne bila poštena, ko ic bila napaka že v vseh knjigah vpisana! Dokaz temu so šc druge napake, ki iili pa Repe ni še našel, dasi so vloge že izplačane. Da je pa Repe sam hotel poravnati zmoto, žc verujemo, saj se je nekomu izrazil, da vse pokupi, kar dobi. Čudno, zakaj ne kupi blejske graščine. Da ima gospod Repe mnogo posla, tudi vemo, ker skoraj nikdor ne pride redno v pisarno. Kar pa se tiče konsuma, pa je bil Repe sam, ki se ie ponudil, da ga prevzame. So že vedeli, zakaj ii i ti ga niso izročili. Ako hoče gospod Peternel še naprej zagovarjati svojega prijatelja, svobodno mu, mi mu bodetno odgovarjali.
—	Neprostovoljna kopel. Od S\. Lucije na Goriškem: V soboto so prišli šolarji na počitnice. Desetletni Milutin Vuga je komaj ča-
kal, da se tnalo poigra v snegu. Vzel je sani ter za hišo zdrčal čez skalnat rob 15 metrov globoko doli v ledeno mrzlo Sočo. Čvrsti deček pa se je rešil iz zelenih valov na breg, dasi ves premrl od mraza. Z brega pa ni mogel do doma ter začel klicati na pomoč. Cez dolgo časa šele so ga slišali ljudje ter ga rešili po lestvi. Gotovo ne hode |x>zabil kopeli sredi zime v Soči.
—	V Trnovem na Notranjskem je pustni torek »Katoliško izobraževalno društvo« priredilo prav lepo zabavo. Društvo je uprizorilo dve igri: »Boj za doto« ter »Kmet in kite graf«. Posebno zadnja igra je vzbujala mnogo smeha. Tudi petje je občno ugajalo. Želimo ja. naj bi nastopila tudi moški in mešani zbor. I'aka zabava je gotovo plemenitejša, kakor pustne šetne.
—	Brv čez Reko na Notranjskem hočejo napraviti pri Novaku. Brv je v istini jako potrebna, zato nai bi se zedinili možje iz sosednjih vasi. V ta namen bi bilo mogoče izposlo-vati tudi primerno podporo.
—	Samoumor užaljenega sina. Kmečki fant Jurij Schnur v Osieku je dobil od svojega očeta dve zaušnici, ker je ponočeval. To je sina tako užalostilo, da sc je vrgel pod vlak, ki ga ic raztrgal.
—	lz bleškega kota. — V t a k i g n j e č i P a š e n e ! tako se je hudoval star Bohinjec, ki je prišel sv. Blaža dan na božjo pot na »Jezero«. Pa tudi ni čuda, saj se je nabralo sila vernega ljudstva od vseh vetrov. Železnica jih ie pripeljala cele trume z Jesenic in iz Bohinja, pa tudi iz Goriškega jih ni bilo ravno premalo. Seveda so pritisnili zlasti sosedje iz Gorij, Bele, Ribnega, Radovljice itd. Pohvaliti moramo vrli pevski zbor, ki je pri vsej slovesnosti: med slovesno mašo pa tudi med delitvijo blagoslova po svo i — že stari navadi — izredno lepo prepeval na čast božjo. — Pevski k o r je dobil novo ograjo iz kovanega železa. Delo je zelo lepo izvršil domači ključavničarski mojster gospod Triller, ki ga lahko priporočamo vsakomur za slična dela. Cerkev je s tem veliko pridobila na lepoti. Da bi le že kmalu prišle za to ograjo tudi nove orgle. — Izginilo je nad 160 B 1 e j c e v . Odkod? Iz šematizma (zapisnika
0	staniu župnij) ki kaže letos za Bled le 1840 duš, dasi jih je kazal že lani 1842 in se .ie prebivalstvo pomnožilo, samo po sebi pa se je tudi naselilo vsled železnice vsaj deset družin ne glede na posamezno stoječe uslužbence. — Zabavna večera smo imeli in sicer pustno nedeljo, ko so nas fantje izborno zabavali in pa pustni torek, ko so njih nalogo prevzela dekleta.. — Led na jezeru bo še nekaj časa držal, ker je zelo močan, čeprav pokrit s snegom. Tržačani ne morejo prehvaliti nenavadnega užitka ki sc jim nudi na zamrzlem jezeru. Bled utegne postati vsled ugodne lege in nepreostre zime in pa vsled ugodne železniške zveze malo prezimovališče ali vsaj zimsko zabavališče. — L den govori neresnico. Dva bleška učitelja, pravzaprav en učitelj in ena učiteljica sta prosila občino za pomoč. V »Gorenjcu« se baha župan Pretnar, da je bilo 14 odbornikov pri dotični seji navzočih in da so soglasno naklonili pomoč ubogima učiteljema. Nimamo nič proti temu, če se podpirajo res potrebni in dobri učitelji. — Samo to naj gospodu pokličemo v njegov spomin, da pravijo izmed »soglasnih« odbornikov štirje in sicer dva iz Ze-leč eden iz Mlinega in eden iz Grada da so bili nasprotni, trdijo tudi ti štirje da so pri glasovanju obsedeli in niso rok kvišku ampak navzdol držali. In če so trije odšli, kakor se trdi, kje je potem soglasni sklep? Eden pač nc govori resnice. Tisti, ki so bili zraven, bodo že vedeli, kdo!
—	Iz Boh. Srednje vasi sc nam poroča: Dne 10. in 12. t. m. smo imeli v »Savici« tri igre. To je veliko za prvi nastop. Te-le igre smo igrali: »Pri gospodi«, »Krčtnar pri zvitem rogu« iu »Kmet fotograf«. To je bilo poštenega veselja. In kako veseli so bili vsi. Igralci in igralke so res dovršeno igrali. Nihče ni pričakoval, da bodo tako dobro naredili. Vsi igralci so svoje vloge prav dovršeno izpolnili. Kaj takega nismo pričakovali. Lepe gore in planine imamo, pa tudi izvrstne igralce. V nedeljo je bilo vse prenapolnjeno. Pa tudi v torek dovolj ljudi. Škoda, da ni dovolj prostora. Kakor sc sliši, bodo po Veliki noči udje izobraževalnega društva ponovili igre na Bohinjski Bistrici v korist »Družbe sv. Cirila in Metoda«, ko bo ustanovni zbor podružnice. Za zastavo društva »Savice«, ki se bo napravila, je od obeh večerov ostalo okoli 70 kron. To je mnogo, ker je bila vstopnina zelo nizka. K blagoslovu nove zastave že sedaj vabimo sosednja društva in družbe, da se udeleže te slavnosti. Za naprej se učimo igre: »Sv. Neža in sv. Boštjan«. Mi Bohinjci ne spimo!
—	Za žužemberško ilekanijo bo konf. sod. v Žužemberku dne 18. t. ni., ob 10. uri dopoldne.
—	Žuželke, o katerih je pisal dopisnik s Koroškega v .'7. številki »Slovenca«, se imenujejo z latinskim imenom Degceria nivalis L., Nemci jim pravijo »Sehneefloh«. Ali imamo Slovenci že zanjo kako ime, nam ni znano. Znabiti bi se imenovale »sneženkc«.
—	Slovensko katoliško akademično društvo »Danica« ima v torek, dne 19. t. m., ob pol 8. uri zvečer svoj IV. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Citanie zapisnikov »Danice« in »Zarje«. 2. Poročila odbornikov. 3. Poročila odsekov. 4. Volitev dveh revizorjev. 5. Slučajnosti. Lokal: Trotter «Zum Magistrat« na Dunaju.
—	Blaž Potočnikova čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano vabi na 40. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 17. t. m., ob .i. uri popoldne v Cebavovi dvorani. Dnevni red:
1	1. Poročila predsednika, tajnika, knjižničarja
in blagajnika. 2. Volitev dveh pregledovalcev računov in častnih članov. 3. Raznoterosti.
—	Imenovanje v gozdarstvu. Poljedelski minister je knez Schuarzeiibergovega gozdnega pristava Andreja Odlaska iz Ljubljane imenoval za nadzorniškega gozdnega komisarja II. razreda.
Novice iz Kranja. Vkljub hudi zimi se pridno gradi most čez Savo pri Struževem za tržiško železnico. — Zima v Kranju ljudi dobro pobira. Tudi naša elektrika umira že cel mesec. Ljudje se nad njo silno jezijo in obžalujejo, da so jo vpeljali po hišah. Večkrat se slišijo besede: Da bi že vsaj enkrat popolnoma crknila, ker ni vredna počenega groša! — V kratkem se razoišejo dela za novi vodovod in ugiblje se, kdo ga bo prevzel za nastavljeno ceno. — Legarja v Kranju še nimamo, pač pa razsaja precej močno po Predosljah in Preddvoru. Lotuje se pa ta bolezen najraje mladih, čvrstih ljudi. Nekateri sumničijo, da so v Kokro zalezli bacili.
—	Čitalnica v Kranju priredi jutri zvečer koncert na korist pevskemu zboru.
—	Kanonična vizitaclja in birmovanje v ljubljanski škofiji v letu 1907: I. V dekaniji Kranj: 1. Mavčiče 5. aprila, 2. Kranj 6. in 7. aprila, 3. Besnica 8. aprila, 4. Tržič 13. in 14. aprila, 5. Kovor 15. aprila, 6. Križe 16. aprila, 7. Duplje 17. aprila, 8. Goriče 18. aprila, 9. Trstenik 19. aprila, 10. Predoslje 20. aprila, 11. Št. Jurij 21. aprila, 12. Olševek 22. aprila,
13.	Velesovo 23. aprila, 14. Šenturška gora 24. aprila, 15. Preddvor 25. aprila, 16. Kokra 26. aprila, 17. Smlednik 27. in 28. aprila, 18. Zapoge 29. aprila, 19. Cerklje 1. in 2. junija,
20.	Naklo 3. junija, 21. Podbrezje 4. junija, 22. Šmartin 24. junija. — II. V dekaniji Radovljica: 23. Koroška Bela' 9. maja (tudi posvečene oltarja), 24. Sv. Križ (Rovte) 10. maja, 25. Jesenice 11. in 12. maja, 26. Dobrava pri Bledu 13. maja. 27. Ljubno 5. junija (tudi posvečenje oltarja), 28. Ovsiše 6. junija, 29. Kropa 7. junija, 30. Radovljica 8. in 9. junija, 31. Bohinjska Bela 10. junija, 32. Bohinjska Bistrica II. junija, 33. Srednja vas 13. junija (tudi posvečenje oltarja), 34. Koprivnik
14.	junija, 35. Gorje 15. in 16. junija, 36. Zasip 17. junija, 37. Grad 18. junija, 38. Ribno 19. junija, .39. Lesce 20. junija (tudi posvečenje oltarja). 40. Leše 21. junija, 41. Breznica 22. in 23. junija, 42. Dovje 7. septembra, 43. Kranjska gora 8. septembra, 44. Radeče 9. septembra, 45. Bela peč 10. septembra. — III. V dekaniji Trebnje: 46. Trebelno 25. maja, 47. Mokronog 26. maja, 48. Sv. Trojica 27. maja, 49. Št. Janž 28. maja, 50. Št. Rupert 29. maja, 51. Sv. Križ 16. in 17. julija, 52. Čatež 18. julija, 53. Št. Lorenc 19. in 20. julija, 54. Trebnje
21.	julija. 55. Mirna 22. julija. — IV. V dekaniji Idrija: 56. Idrija 29. junija (samo birma), 57. Vojsko 30. junija (posvečenje župne cerkve in sv. birma). — V. V dekaniji Postojna: 58. Št. Peter 6. julija (posvečenie oltarja in sveta birma), 59. Trnje 7. julija posvečenje nove cerkve in sv. birma), 60. Paličje 8. julija (posvečenje oltarja). — VI. Dekanija Kočevje: 61. Ebental 14. septembra, 62. Nesseltal 15. septembra, 63. Unter-Deutschau 16. septembra, 64. Unterlag 17. septembra. — VII. V dekaniji Litija: 65. Kresnice 22. septembra, 66. Štanga 23. septembra, 67. Janče 24. septembra, 68. Prežganje 25. septembra, 69. Javor 26. septembra, 70. Primskovo 27. septembra.
—	Samoumor na Krtini. V ponedeljek smo objavili poročilo, da se je na Krtini pri Dobu ustrelil 18-letni fant iz strahu pred kaznijo. Danes smo prejeli tole poročilo: Jože Grošelj ni bil ne v Moravčah, ne v Domžalah. Doma jc v soboto hodil okrog s puško, zvečer je pa prišel v gostilno. Tu se je poslovil od znancev in tudi doma hotel bratu iu materi seči v roko. Komaj pa ie stopil na dvorišče, začuli so ljudje zamolkel pok. Ustrelil se je v desno sence, da tnu je možgane razmetalo po dvorišču. Stari ljudje ne pomnijo tukaj tako groznega dogodka. Zdravnika sta izrekla, da se ie bil samoumorileti omračil um. — Mladeniči, slaba tovaršija, žganje in ponočevanje so vaši najhujši nasprotniki!
—	V Sv. Križu pri Kostanjevici je bil za predsednika krajnega šolskega sveta izvoljen č. g. župnik Kozjim Pavlič. Novi odborniki so tudi vsi naši pristaši, namreč: Kerin Janez, župan v Križeveni; Pisanski Alojzij in Kuii-tarič, posestnika. Iako je križevska liberalna trohica izgubila še to, kar je imela do sedaj v rokah. Najbolj so se za politiko preveč skr-bečemu nadučiteliu Malnariču sline cedile po krajnem šolskem svetu. A pogorel jc, kakor spomladi pri občinskih volitvah, ko tudi ni ničesar dosegel vkljub govorom za pečjo, vkljub kavi in vinu. Njegovi »zaupniki« so pili, potem ga pa zapustili. Posojilnica in hranilnica v Križeveni je imela v letu 1906 prometa 582.849 K, za 152.265 K več, kakor leta 1905. Spomladi je bila ustanovljena nasprotna »Kmečka hranilnica in posojilnica«, katera pa naši ne samo ni nič škodila, ampak bo sama kmalu zmrznila. Nadučiteljev adjutant, črcvljar Golobič, se kot njen tajnik zastonj peha zanjo.
—	Pokopavanje na Dunaju prevzame ob-• čina. Dne 1. aprila prevzame dunajska občina
sama pokopavanje. Pogodbi z dosedanjima družbama za pokopavanje so že sklenili, potrditi ju mora zgolj še mestni in občinski svet. Podjetje za pokopavanje, »Concordia«, dobi 650.000 kron. drugo podjetje »Entreprisc des pompes funebres« pa 1,700.000 kron. Za pokopavanje ustanove ua magistratu poseben oddelek.
—	Vir petroleja na Trati pri Poljanah na
Gorenjskem zopet priteka v večji množini na površje. Znamenito! Ljudje posnemajo po vodi petrolej kar priprosto z žlico, rabijo ga za razsvetljavo, sveti in gori lepo čisto in počasi. Da bi se vendar dobil kak domačin, kateri bi vir preiskal in odprl!
—	Delo iskanja premoga »v Blati« pri Trati pri Poljanah se je vsled tehtnih vzrokov za enkrat opustilo.
—	Umrla je v Kamniku hišna posestnica iu bivša trgovka gospa Barbara Ferlinz, stara 80 let. Ravnotam je umrla gospodična Marija Detiček, stara 33 let.
+ Dr. Luegerjevo zdravstveno stanje se je včeraj nekoliko izboljšalo. Zvečer se je neznatno dvignila temperatura. Popoldne je spal bolnik dve uri.
—	Upravništvo »Dom in Svet« prosi vse one gospode, kojim se je doposlala 1. številka »Dom iu Sveta« na ogled, naj jo nemudoma vrnejo ako se nc naroče.
Štajerske nouice.
š Socialni tečaj v Mariboru. Prihodnji teden od 18. do 21. februarja bo priredila »S. K. S. Z.« za Štajersko socialni kurz, h kateremu imajo pristop vsi prijatelji krščaiisko-socialne-ga in agrarnega gibanja. Pri predavanjih se bo posebno oziralo na mlado agrarno gibanje, ki se ie v zadnjem času pričelo na Spodnjem štajerskem. V sredo bo znani sociolog dr. Krek predaval o delavskem vprašanju in o razmerju med socialno demokracijo in kmetom. Predavanja se vršijo vsak dan od 9. do 12. ure in od 3. do 6. ure. Soba predavanja je v hiši Koroška ulica št. 1 v pritličju.
š Učite se volivne postave! »Slovenska krščansko-socialna zveza« za Štajersko je v svoji včerajšnji seji sklenila, da se naroči zve-zinim društvom, da začnejo s predavanji o novi volivni postavi.
š Slovensko katoliško akademično društvo »Zarja« v Gradcu ima svoj peti redni občni zbor v torek dne 19. t. m. ob pol osmi uri zvečer pri »Zeleni Štajerski« s sledečim sporedom: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Branje^ zapisnika bratskega društva »Danica«. .3. Poročilo odborovo. 4. Sprejem novega člana. 5. Slučajnosti.
š Smrt čudaka. V ceTski bolnišnici jc umrl v sredo dne 13. t. m. 71 let stari Jožef Mlakar. Pokojnik je bil pristojen v občino Sv. Vid pri Šmarju, prebival pa je že dalje časa v celjskem mestu in se prišteval revnejšim slo-jem. Njegovo navadno prenočišče je bil Ško-bernetov hlev. Zato se je pa tudi hvaležnega izkazal Škobernetovim hlapcem, katerim je volil znatne vsote od svojega premoženja, ki baje znaša 8800 kron. Volil je znatne vsote raznim cerkvam, potem za sv. maše, za občinske ubožce, ter svojim sorodnikom in prijateljem. Bil je tako varčen, da si ni privoščil uiti kake sobice, kjer bi stalno prebival in bi bil skoro umrl v Škobernetovem hlevu. Sumljivo je dejstvo da ni hotel povedati imena iu natančnega prebivališča osebe (neke ženske), katera hrani njegovo hranilno knjižico trdeč, dai jo bode izročila sodišču takoj, ko bode zvedela o njegovi smrti. To pa je bil vzrok da ni imel niti dostojnega pogreba. Dotična ženska v Sovodni pri Celju, .ki hrani hranilno knjižico rajnega Jožefa Mlakar, se poživlja, da jo nemudoma izroči c. kr. okrajnemu sodišču v Celju.
š Celjska dijaška kuhinja. Piše nam znanec: Razmere nri celjski dijaški kuhinji se morajo izpremeniti. Ne vtikal bi se v to, ko bi sam ne poznal razmer in ko bi se zanimal za stvar. Šel sem sam v prostore, koder dijaki dobivajo hrano in sc prepričal, da stvar ni v redu. Kdor misli, da pretiravam, naj se gre prepričat. Mnogi revni dijaki dobe itak samo opoldne kosilce v dijaški kuhinji, zjutraj in zvečer pa nič. Torej nai bi bilo vsaj to kosilce snažno in tečno. Naj se gredo zdravniki prepričat, da je istina, kar trdim. Škoda za denar, ki ga žrtvujejo slovenski rodoljubi za dijake. Ali bi ne bilo mogoče tudi v Celju tako uravnati dijaško kuhinjo, kakor je v Ljubljani? Te vrstice ie napisal poznavalec razmer z najboljšim namenom, namreč le koristiti stvari. Naj merodajni gospodje store, kar jc potrebno.
š V Cirkovcah je umrl dne 10. t. m. učitelj Franc Starašina, star 24 let.
š Poročil se ie dne 10. t. ni. posestnikov sin Janez Holmjec v Št. Petru pod Sv. Gorami. z Nežo Ulčnik. Poročil ju je ženinov brat, č. g. dr. Hohniee, profesor bogoslovja v Mariboru.
š Mariborski občinski svet je imel dne dne 13. t. m. izvanredno sejo, v kateri se je bavil med drugim z novim mostom. Večina še vedno sanja o nadaljevanju Gosposke ulice. Ta načrt pa je najdražji, pa tudi najbolj nepraktičen, ker ie na tem mestu razmerje v vi-sočini med obema bregovoma Drave mnogo večje, kakor v Vetriniski ulici. Tudi mora pri prvem projektu mesto mnogo več odkupiti. Pri tem sta obe stranki krepko trčili druga ob drugo. Večina mariborskega mestnega sveta vedno boli kaže, da ue zna gospodariti. Iz zadnjih let navedemo samo dva glavna slučaja. Vodovod, pri katerem so sc zaračunali za stotisoče in stavba mestne klavnice, ki je mnogo prenizko sezidana in ima šc druge uc-dostatke.	•
š V Ptuju je umrl davčni pristav Izidor Ho rak.
š Umrla je v Mariboru uadsprevodtiikova žena, gospa Ana Cebular, rojena Kranjec, v 67. letu.
š Vlničarski tečaj se bo vršil na mariborski sadjarski in vinarski šoli v Mariboru od 4. do 16. marca.
š Mesto suplcnta je razpisano na mariborski gimnaziji (prirodopisje kot glavni predmet). Prošnje na ravnateljstvo.
š Zadnji »Narodni List« zabavlja o pripravi in pa skrajno pičli udeležbi »protialko-holncga shoda« v Celili, katerega jc priredilo »Izobraževalno društvo« in pravi, da ljudstvo izgubi sploh na ta način smisel za kak shod.
Človek ne ve, ali gospodom okoli »Narodnega Lista« pijančevanje in »šnops« tako ugajata, ali pa so zato tako hudi, ker je shod priredilo »Izobraževalno društvo«, ki stoji baje na katoliški podlagi. Naj le gredo vtm iz mesta, pa bodo že videli, za kateri shod je bilo več zanimanja, za »protialkoholni« ali za »veliki kmetski shod«, za katerega je bilo baje grozovito zanimanje iz vseh večjih krajev, katere našteva zadnji »Narodni List« v svoji reklamni notici. Iz vseh teh naštetih krajev pa razun Teharjev ni bilo nobenega poslušalca. No, gospodje, ali se ne boste vprašali, ali jc bila to dosti dobra priprava za »veliki« kmetski shod, na katerem je bilo grozovito število ljudstva, skoro 140. — Najbolj parketno bode, ako drugič najprvo pred svojim pragom |K)mcdcte, potem lahko tudi k nam pridete!
š Na svojega očeta je streljal čevljar Fcrd. Krois na Tezni pri Mariboru. Dne 12. t. m. ga je prijela žandarmerija.
š Z revolverjem obstrelil je dne U. t. m. v Mariboru ključavničarski pomočnik Franc Smole svojega prijatelja, slikarskega pomočnika Karola Novšaka. Snažil je revolver v katerem je bila še ostra patrona, ki sc je sprožila; krogla je šla Novšaku v glavo. K sreči rana ni nevarna.
š Tatica. 20-letna delavka Magdalena Sturm s Koroškega jc okradla sobarico Amalijo Otorepec v gostilni »Stadt Wien« v Mariboru. Policija jo je že prijela.
š Poneveril je hlapec Martin Berglcz, rojen leta 1886 v Makolah, več posestnikom denarje. Vzel je aro, ker je obljubil vstopiti v službo, todi ni se več prikazal. Predvčerajšnjim ga je prijela mariborska policija.
š Prijeli so včeraj v Mariboru 19-letnega Andreja Trost iz Št. Vida ob Glini, ker je okradel svojo mačeho.
š Ponesrečeni železničarji. Pri železniški nesreči na Koroškem prrVrbi ponesrečena železničarja strojevodja Hovka in kurjač Kra-mer zapustita v soboto celovško bolnišnico kot pohabljenca. Mariborski tovariši so sklenili, da ju sprejmejo na mariborskem kolodvoru.
š Umor. V Jastrebcih bi se te dni imel vršiti pogreb 701etne vžitkarice Marije Dečko p. d. Klcnčaricc. Orožniki pa so nakrat pogreb prepovedali. Komisija je potem dognala, da jc bila Marija Dečko umorjena. Orožniki so aretirali nekega Pavla Tušič, iz Kogra, ki ie skupno s starko živel.
š Imenovanje. Štajerski rojak gospod Gabrijel Kukovič, ravnatelj varaždinskih toplic, je bil imenovan svetnikom deželnega kulturnega sveta na Hrvaškem.
Ljubljanske novice.
ij .lavno predavanje. Prihodnji torek predava v »Slovenski krščansko-socialni zvezi« gospod profesor Fvgen Jarc »Organizacija katolikov v Avstriji«. Vstop vsakemu prost. K zanimivemu predavanju vabi odbor.
Ij Iz telovadnice. Redna predavanja za telovadce je sklenil vpeljati telovadni odsek »Slovenske krščansko - socialne zveze«. Predavanja sc bodo vršila vsako nedeljo dopoldne. Začetek ob deseti tiri dopoldne. Pri prvih predavanjih se bo obravnavala zgodovina telovadbe.
lj Občinski svet ima izredno sejo v torek dne 19. februariia 1907, ob 5. uri popoldne v mestni dvorani. — Dnevni red: Poročila: o imenovanji delegata mestne občine v odbor »Društva za zgradbo delavskih stanovanj« v Ljubljani; o letošnjih dopolnilnih volitvah za občinski svet; o prošnji Lovrenca Breznika kot oskrbnika Jernej Kranjčevih otrok za vz-gojevalnino Dan. Kranjčevej; o prošnji Ane iu Marije Frjavčeve za posmrtno četrt po njunem očetu, pokojnem umirovljenem magistratnem slugi Antonu Erjavcu; o oddaji steklarskih, pleskarskih in slikarskih del pri zgradbi višje dekliške šole v Ljubljani; o zadevi določbe regulacijskih črt na prostoru stare vojaške bolnice in oskrbovališča v Ljubljani; o prošnji dr. Roberta Eržena glede spremembe načina parcelacije stavbenih prostorov 111. oddelka št. 13' in 14 ob Ilirskih ulicah; o prizivu dedičev Alojzije Zitterjeve. posestnikov hiše št. 10 na Krakovskem nasipu, proti odloku mestnega magistrata z dne 28. dcccmbra 1906; o pozivu odbora za razstavo »Das Kind«, da naj sc mestna občina udeleži te razstave na Dunaju in pa istodobno nameravanega kongresa; o računih ravnateljstva c. kr. velike realke v Ljubljani glede porabe dotacii za šolsko leto 1905—06.
lj Slovenka napravila v Rusiji doktorat. Med. univ. dr. Eleonora Ludovikovna Jenko nam n.tznania iz Peterburga, da jej je bil dne 15. februarja t. I. na ženski fakulteti v Peterburgu podeljen doktorat vsega zdravilstva. Naše iskrene čestitke hčerki znane rodoljubne obitelji!
Ij Banka L. C. Lukinami filljalka c. kr. priv. avstr. kreditnega zavoda. Kakor se nam poroča, prevzame c. kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (K. k. priv. dstcrreichischc Crcdit - Anstalt fiir Handel und Gcvverbe) na Dunaju tukajšnjo že od leta 1825 obstoječo bančno tvrdko L. C. Luck-mann in otvori v Ljubljani filijalko svojega zavoda. Vodstvo tc filijalke izroči sedanjemu šefu in lastniku tvrdke L. C. Luckmann, gospodu Josipu Luckmannu. C. kr. priv. avstrijski kreditni zavod se šteje med največje banke kontinenta. Njegova delniška glavnica znaša 120 milijonov kron, njega rezervni fond pa nad 60 milijonov kron. Ta zavod ima do sedaj filijalke v Bolcanu, Brnu!. Fcldkirchnu, Gorici, Inomostu, Karlovih varih, Lvovu, Puliti, Pragi, Libercih. Toplicah-Schonaii, Trstu, Opavi ni ekspoziture v Olomucu, Moravski Ostravi in v Gabloncu. Filijalka v Ljubljani
prične svoje delovanje začetkom meseca aprila in se nastani v sedanjih prostorih tvrdke L. C. Luckmann, Franc Jožefa cesta št. 9.
Ij Korno poveljstvo v Ljubljani. »Neues VViener Tagblatt« poroča iz »vojaških krogov«. da bodo graški armadtii zbor razdelili v dva dela; Štaierska in Koroška bosta imeli svoj zbor. Kranjska in Primorska pa tudi poseben armadni zbor. Sedež prvega bo v Celovcu, poveljstvo drugega pa v Ljubljani. Izvršilo se bo to leta 1908, ko bo že izvršeno IKivišanje števila novincev in reformiran obrambeni zakon. »Zeit« pa poroča iz »najboljše informovanili krogov«, da je vest o kornern poveljstvu v Ljubljani popolnoma ne-osnovana.	,
lj Aretovana je bila danes po policiji neka Hrvatica, ki pravi, da je 33letna šivilja Ana Dobručevičeva iz Zagreba. Aretovanka ie brez posla in se je preživljala menda samo z goljufijo na ta način, da je hotela na trgu pri branjevkah in mesarjih zmenjavati petak. Ko ji je stranka naštela drobiž, ga je ta dala nazaj in rekla, da bi bila lc ona sama rada zamenjala drobiž za debel denar, pri tem pa ie vedno obdržala nekaj krotiic zase in naglo odnesla pete. Navedcnka se je prccej dolgo skrivala policiji, a jo je slednjič le ujela. Ce je to njeno pravo ime, še ni dognano in sumijo, da ima na vesti več opisanih goljufij, katere naj oškodovane stranke nemudoma naznanijo. Goljufica ie boli majhne postave, jc debelkasta, čedne zunanjosti, mestno, črno oblečena in govori hrvatsko pomešano s slovenščino. Oddali so jo sodišču.
li Ustanove. Od prvega semestra teko-čeka šolskega leta naprej izpraznjena so tri mesta Jernej Sallocherjeve dijaške ustanove po 100 K na leto. Pravico do te ustanove imajo dijaki ljubljanskih gimnazij, ki so na Kranjskem rojeni, ubogi, pridni in lepega vedenja. Prošnje za podelitev teli ustanovnih mest morajo biti opremljene s krstnim listom, z ubož-nim listom ter s šolskim spričevalom zadnjih dveh semestrov in jih je vlagati do 10. marca letos pri šolskem ravnateljstvu. Mestni magistrat ljubljanski.
Ij Umrla je soproga trgovskega agenta gospa Ljudmila Steppan, rojena Hostonski, stara 52 let.
Ij Pokopali so Heleno Karpušek, nadzor-nikovo ženo ki je umrla stara 43 let.
Ij Pozabljen je bil še poleti v trgovini gospoda Ivana Kostevca na Sv. Petra cesti še dobro ohranjen solnčnik, katerega dobi lastnik pri mestni policiji.
Ij Svarilo srečelovcem. Kakor se nam iz zanesljivega vira poroča, ni nemška banka F. Hayen & Comp. v Arnheimu ob Reni, ki razpošilja srečke na mesečne obroke, nič drugega, kakor filijalka »Holandske kreditne banke« v Amsterdamu, o katere nerednem postopanju smo že poročali. Tako podjetje je pred kratkim ustanovil tudi v Haagu avstrijski podanik Simon Halamck pod imenom: »Haagsche Handels - Bank«, katero se bode pečalo s ravnotakim sleparstvom, kakor prej omenjena banka in filijalka. Občinstvo se svari, naj nc poskuša sreče pri omenjenih podjetjih, ker je igranje na take srečke prvič po avstrijskem zakonu prepovedano drugič pa če finančna oblast zanje izve jih zapleni.
li Posmrtna maska Simona Gregorčiča, ki jo je na mrtvaškem odru posnel akadeniičui kipar S. Peruzzi, je že nekaj časa razstavljena v oknu J. Ba ho v če ve trgovine na Marijinem trgu. Maska, ki bi bila kras vsake društvene dvorane, kakor tudi sobni kras posameznikom, se je izvanredno dobro rcproducirala. Ker jc Ic šc omejeno število mask na razpolago, zato bi bilo želeti, dasi jo slovenska društva, kakor tudi prijatelji, znanci in častilci pesnikovi takoj naroče. Med Hrvati skoro ni nobenega narodnega društva in narodnjaka, da bi ne imel maske velikana J. Strossmaye'rja, katerih mask se je velikansko število razpečalo med narod; isto je tudi med drugimi narodi, n. pr. Beethovnova maska i. dr. Slovenci, zavedajmo se svoje dolžnosti, kakor se zavedajo tuii narodi! Naročila sprejema J. B a h o v c c , trgovec s papirjem v Ljubljani, ali S. Peruzzi, akademični kipar v Ljubljani, kateri daje zajedno tozadevna pojasnila. Slovensko časopisje in mesečniki se prosijo, da ponatisnejo v listih to notico.
lj »Ljubljanska društvena godba« priredi danes koncert v »Narodni kavarni«. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost. — Jutri vrši se društveni koncert v hotelu »Ilirija«, Kolodvorske ulice. Začetek ob pol osmih zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 vin.
Ij Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri v nedeljo pop. (nepar) se uprizori tretjič in zadnjič v sezoni Roscnovvova komedija »Maček Spaček «. Zvečer (nepar) se poje zadnjič v sezoni melodiozna Oonizettijeva opera »Lucia di Lammcrmoor«.
Ij Delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanje. Mestni trg 27; telefon št. 99. Od 1 do 14. februarja je dela iskalo 27 moških in 67 ženskih uslužbencev. Delo jc bilo ponudeno 32 -moškim in 76 ženskim uslužbencem. V 60 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januarja do 14. februarja je došlo 366 delojemalcev in 379 delodajalcev. S 221 slučajih sc je delo sprejelo. Delo dobe takoj moški: I graščinski vrtnar, 3 gostil, sluge, 4 trgovski sluge, 10 oženjenih voznikov lesa, 8 konj, hlapcev. Ženske: 2 gostil, kuharici, 6 gostil, deklic, 3 sobarice, 14 deklic za vsako delo, 7 deklic k otrokom, 5 kmetskih dekcl. Dela iščejo moški: 1 strojnik, 2 kurilca, 1 graščinski vrtnar, I mlinar, 2 pisarniška slugi, več delavcev. Ženske: 2 blagainičarki, več prodajalk raznih strok, 3. kuharice k orožnikom, 7 natakaric in razni drugi posli. Oddati je stanovanja z 1, 2, 3 iu 4 sobami, ter več mesečnih sob. Pismenim vprašanjem priložiti ie znamko za odgovor.
Ij Ljubljansko učiteljsko društvo priredi danes 16. t. m. ob osmi uri zvečer v hotelu »Južni kolodvor« društveni večer, na katerem bo gospod dr. Bezjak nadaljeval predavanje o Kernovi teoriji.
— Slovensko pisateljsko podporno društvo priredi dne 5. marca redni občni zbor v »Narodnem domu«.
Ij Tiskovno zadrugo bodo ustanovili soc. demokratje.
lj Roditeljski večer bo v ponedeljek, dne 18. t. m. ob šestih zvečer na mestni slovenski dekliški osemrazrednici. Na dnevnem redu je poročilo učiteljice gospe Olge Kobauove »O dekliški vzgoji«. K obilni udeležbi vabi starše in prijatelje mladine — šolsko vodstvo.
lj Anatomlško-patološkl muzej se je otvoril v veliki dvorani hotela »Stadt Wien«.
lj Gospod Gašper Bolta nas prosi z ozirom na njegov zadnji inserat objaviti, da stanuje še vedno na Rimski cesti št. 17.
Književnost In umetnost.
1 Leksikon občin za Kranjsko. Kakor naznanjeno v »Ljubljanskem škofijskem listu«, je izdala c. kr. centralna statistična komisija na Dunaju, po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1906: »Leksikon občin za Kranjsko«, Isti navaja poleg občin in poleg števila prebivalcev tudi cerkvene naprave, dekanije, župnije itd. Knjiga nudi torej vsakemu dokaj koristnega ter jo priporočamo. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani ter velja 10 kron.
* Zgodovinska povest iz turških časov, »izdajavec«, je izšla v drugem natisu ter se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Knjigo jc naše ljudstvo že od nekdaj z veseljem či-talo ter io kot zgodovinsko zanimivo povest kar najtoplejc priporočamo. Knjiga velja bro-širana 1 K, vezana pa 1 K 20 h.
Razne stvari.
Bombni napad na vlak. Policija jc dognala, da sc jc nameraval bombni napad na vviesbadenski vlak. V vlaku so našli 12 funtov težko bombo.
Splošna stavka je nastala med pristaniškimi delavci ob Labi v okrajih Usti in lešin.
Zastrupljeni potniki ua »Olaf Wyku«. Dognalo se je, da so bili na »Olaf Wyku« zastrupljeni potniki žrtve napada na brata ruskega terorista Ccrniaka, katerega švedske oblasti niso hotele izročiti Rusiji. Kapitan je opazil, da nadzorujeta ladjo dva detektiva. Neko sumljivo osebo so spravili s silo s krova.
Predor zasut. V predoru Antatabe sc je podsula zemlja. Življenje je izgubil podjetnik in šest domačinov.
izgubljena balona. Dunajski c. kr. centralni zavod za meteorologijo in geodynamiko objavlja: Dne 7. t. m. je povodom mednarodnega balonskega tekmovanja izpustil meteo-rqloški osrednji zavod dva balona iz gumiia z intrunienti. A ker dosedaj ni došlo nikako naznanilo o balonih, se boje, da sta se izgubila balona. C. kr. centralni zavod za meteorologijo in geodvnamiko prosi, naj sc naznani, čc sta sc videla kje balona.
Baronica kovarica. Pred dunajskim \vie-denskim okrajnim sodiščem se je vršila razprava proti baronici Dolores Hermina Gyerty-anssv, rojena Taxis, ker je oddaiala slabo-glasnitn ženskam sobe brez oblastvenega dovoljenja, kjer so sc shajale z moškimi. Fnkrat ic bila za ta prestopek že kaznovana s štirimi tedni zapora, drugič pa obsojena v šestteden-ski zapor. Proti zadnji razsodbi se jc pritožila in je deželno sodišče ugodilo prizivu in odredilo novo razpravo, pri kateri so io pa oprostili.
Ženske mislijo uvesti v policijsko službo
v Gentu. Slaven veščak v policijskih zadevah, Vau VVesenael, pravi, da bi bile edino ženske zmožne priti na sled najzvitejšim zločincem. Kot prodajalke sadja ali česa drugega bi lahko obiskale najsumljivejša stanovanja. Van Wc-senael je dal v ta namen oklic na ženske. Oglasilo se jih je že mnogo, češ, da posel rade prevzemo.
Vlom v planinsko kočo. Na Plozu v Ei-sackdoli ni so vlomili v planinsko kočo in iz nje ukradli perilo, orodje in vino.
Prijeti slepar. Prijeli so železniškega praktikanta Kuckererja v Hamburgu, ki ic ogoljufal železniško upravo za 21.300 mark.
Krava ie zarubljena — vrv pa ne! Iz NVieselburga poročajo: Nekemu kmetu so za-rubili zato, ker ni plačal davkov, kravo. V vasi jc ni maral od sosedov nihče kupiti in zato jo jc hotel odpeljati birič v bližnji kraj na semenj. Kmet mu je ponudil kravo, potem pa rekel, da vrv, za katero ie krava privezana, ni zarubljena in je zato nikakor nc pusti biri-ču. Birič jc prišel tako v veliko zadrego. Nihče od vaščanov mu ni hotel dati vrvi iu krava je morala ostati v hlevu. Kmet je pa tudi med tem plačal davke in tako jc bila vsa stvar mirno poravnana.
Tragična smrt milijonarjevega sina. Iz Ne\vyorka poročajo: Sin milijonarja, Alfred Armitage, jc vozil "železniške vlake kot kurjač na stroju, da bi se tako izobrazil kot praktičen železničar. Te dni pa jc trčil vlak. na katerem jc bil zaposlen, pri Osiningu ob drug vlak iu oba, kurjač in strojevodja, sta bila na mestu mrtva.
Ponesrečeni ribiči. V finskem zalivu pri Friedrichsliamu sc je utrgala ledena plošča, na kateri je bilo 160 estskih in finskih ribičev. Plošča ie odplula na morje. Sodijo, da so razen desetih utonili vsi.
Zvijače ruske policije. Dva ruska revolucionarna dijaka, ki stanujeta v tujini, sta dobila brzojavki, da sta materi obeh na smrt bolni. Peljala sta se takoj domov, a na meji so
ju prijeli. Enega so potem izpustili, in ko je prišel domov, jc našel na svoje veliko začudenje mater popolnoma zdravo. Tudi o brzo-iavu niso vedeli doma ničesar.
Društvo.
— Veselica »Katoliškega delavskega društva na Jesenicah«, dne 19, februarja 1907. Z Jesenic sc nam piše: Prireditve našega društva se odlikujejo po dovršenosti. Tudi zabava se v našem društvu prisrčno in neprisiljeno. To ic tudi znano sploh pri nas in zato obiskuje naše veselice vse. Tudi v eselica dne 10. t. m. ie uspela izborno. Burko: Poštna skrivnost ali začarano pismo ie jako dobro uspela. Šaljivi prizor: »Kmet in fotograf« ie izzval mnogo smeha. Sledila jc prosta zabav a s tambiiranjem in petjem. Med navzočimi smo opazili bivšega državnega in deželnega poslanca Pogačnika, učitelja Fabinca itd. Posl. Pogačnika je pozdravil in mu napil g. Cibašek, kar je vzbudilo veliko navdušenje. Živahno so ploskali udeleženci, ko se jc poslanec Pogačnik zahvalil na pozdrav in napil naši domovini in udeležencem.
- Predpustna veselica »Strokovnega društva za delavstvo kranjske industrijske družbe«, s sedežem na Savi, v nedeljo, dne 10. februarja jc uspela izborno. Ze ob pričetku ob 7. uri zvečer so bili napolnjeni vsi obširni prostori pri Jelenu. Jako okusno so okrasili delavci plesno dvorano z zelenjem, s slovenskimi in cesarsko zastavo. Lepe maske so mnogo pripomogle k živahni, a kljub temu dostojni zabavi. Veselice sc ie udeležil tudi deželni in bivši državni poslanec g. Pogačnik.
Darovi.
Za pogorelce v Brestu: G. Dupijanski 5 K. — Neimenovan, Ljubljana. 1 K. — G. Ant. Kukelj, župnik, Št. Jurij p. K. 5 K. — G. Fr. Rajčevič, župnik. Grahovo, zbirko ondotnih faranov, 10 K 86 vin. G. A. Lovšin, župnik, Dobrova, 5 K.
Za S. tiregorčičev spomenik: G. Ida Pap-lerjeva, učiteljica v Borovnici, nabrala na veselici v tamburaškem društvu 7 K.
Telefonska In brzojavna poročila.
VOLITVE V AVSTRIJI.
Dunaj, 16. februarja. 19. t. m. bo urad. list napovedal volitve za državni zbor na 14. maja, ožje volitve pa na 23. maja.
KANDIDATURE MINISTROV.
Dunaj, 16. februarja. Listi potrjujejo vesti, da baron Beck ne t>o kandidiral. Finančni minister Koryto\vsky bo kandidiral v Bohniji.
VOLIVNA DOLŽNOST.
Praga, 16. februarja. Češki deželni zbor ne bo sklenil volivne dolžnosti.
METEOROLKiCNO POROČILO ZA KRANJSKO.
Dunaj, 16. februarja. Oblačno, solnce prodira oblake, zmerni vetrovi.
BOLEZEN DR. LUEGERJEVA.
Dunaj, 16. februarja. Zdravje Lueger-ievo se tudi danes boljša.
MATI BOLGARSKEGA KNEZA UMRLA.
Dunaj, 16. februarja. Tu je umrla prin-cezinja Klementina Koburg, katero so prepeljali včeraj iz Sofije na Dunaj.
DR. ADLERJEVA POHVALA.
Trst, 16. februarja. Dunajska social-demokraška »Arbeiter Zeitung« hvali krivični novi načrt volivne reforme za tržaški deželni zbor.
LAŠKE ZAHTEVE.
Gradec. 16. februarja. Tu zbrano italijansko dijaštvo zahteva v spomenici na naučim ministrstvo sledeče: Študije avstrijskih italijanskih dijakov na univerzah v kraljestvu se morajo pripoznati pod sledečimi pogoji: I. Pravniki naj napravijo po končanih študijah v Italiji na naših sodiščih izpk v italijanskem jeziku: 2. fllologom, medicincem In tehnikom ni treba v Avstriji delati nobenih izpitov; 3. dijakom, ki študirajo v Italiji, se v Avstriji ui treba vpisati na univerzah za en semester. Končno zahtevajo, naj se pravna fakulteta iz hmmosta nemudoma prenese v Trst.
AVTONOMNI OGRSKI CARINSKI TARIF.
Budimpešta, 16. februarja. Danes je prišla sem nota avstrijske vlade v kateri zahteva pojasnila o posvetovanju narodnogospodarskega odseka drž. zbora o avtonomnem ogrskem carinskem tarifu. VVeckerle odpotuje prihodnji teden na Dunaj.
NOVI ŠKANDALI.
Budimpešta, 16. februarja. V zadevi Lengvelovi pričakujejo za danes zvečer novih odkritij.
SPOR MED BRIANDOM IN CLEMEN-CF.AUOM.
Pariz, 16. februarja. Briand ie pripravljen pogajati se glede pogodbe med župniki in župani s kardinalom Rlchardom. ki je zastopnik Vatikanov, Clemenceau se pa temu upira, polltiških shodih, katerih ni treba javiti Radikalci v senatu oponirajo proti postavi o oblastem. Vreči hočeio Brianda In obsoditi njegovo prijenljivost nasproti Vatikanu. Cle-menceau bo v torek v senatu provzročll tozadevno debato.
ZMAGA OPOZICIJE NA RUSKEM.
Peterburg, 16. februarja. Pri volitvah volivnih mož je dozdaj izvoljenih 1382 monarhistov, 881 zmernih, 2429 opozicional-cev, 481 nacionalistov, 381 brezbarvnih. Na Kavkazu so izvoljeni sami revolucionarei. Končne volitve se vršijo 19. t. m. Kongres kadetov se vrši 27. t. m.
P. VVASMANN PROTI HAECKLU.
Berolin, 16. februarja. Jezuit P. Was-mann je tu v zgornji dvorani Philharmonije začel svoja predavanja v darvinizmu in razvojni teoriji. Govor! mirno, stvarno, tupatam nekoliko preučeno za svoje občinstvo, ki je sestavljeno iz vseh slojev. Občinstvo ie jezuita toplo pozdravljalo. V svojem prvem predavanju je razložil, kako se s pravo descen-denčno teorijo popolnoma strinja krščanska filozofija, k| povdarja, da Bog neposredno ne posega v naravni red, kjer zato zadostujejo naravni zakoni. Za diskusijo se je oglasilo mnogo učenjakov. VVasmannovo sliko prinašajo vsi berollnski listi.
VELIKO PONEVER.IENJE V RUSIJI.
Peterburg, 16. februarja. Listi poročajo o velikem poneverjenju državnega denarja.
KONGRES ANARHISTOV.
K o d a n j, 16. februarja. Sem je sklican kongres anarhistov.
PESNIK CARDUCCI UMRL.
B o I o g n a , 16. februarja. Pesnik Car-drccl je tu umrl.
Kiiosue Carducci se je rodil 27. julija 1835 v Val di Castellu. 1860 je v Bologni na vseučilišču jel predavati o literaturi in tu deloval 40 let. Njegova najbolj znana pesniška dela so »Odi barbare« (1877) in »Rime et ritmi« (1898). Njegova smer je bila poganska, republičanska, bil je italijanski šovinist; lep po obliki, po vsebini protikrščanski, v tem oziru jc znana njegova »Himna satanu«. Letos mu ie bila podeljena Noblova nagrada.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem J06 2 m, srednji zračni tlak 7 '6-0 mm
a <e a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura P" CeUiju	Vetro.i	Neba	> «■5 s e e 5 °E 13 ► fL.
15	9. zveč.	3") 6	1 5	sl svzh.	obl.	
16	7. zjutr-	73-1 5	2" t	sl jvzh.	del jasno	C 0
16	2. pop	36 7	1 5	sl. jug	del. obl.	
Srednja včerajšnja temp. — 1 6°, norm - o 2°.
Poslano.
Ideala vseh slovenskih časopisov »Gorenjec« iu »Slovenski Narod« me še vedno napadata, akoravno sem jima sedaj pred sodnijo dokazal, da so njune zaničljive trditve, kar se tiče moie osebe, samo skromna laž in hudobno obrekovanje. Pa ne samo z besedo, temveč dejansko me je začel »Narod« napadati, obeta mi namreč v štev. 31. z dne 7. februarja 1907, da me bode s kolom pobil. »Gorenjec« mi pa svetuje v štev. 6. de 1907, da si naj raje sam kroglo v glavo počim. Tedaj mi oba smrt želita!
Ker se res bojim, da me danes ali jutri kak zloben človek pobije, opozarjam na to pretenje slavno c. kr. državno pravdništvo !
Jesenice Fužine, dne 14. februarja 1907.
Anton Pongratz.
tovarniški uradnik.
otmaaaaznn
grenka voda.
Zahvala,
Za vse neštevilne dokaze sočutja, ki so nam v tako nbilni meri in na tako iskren način došli že med boletnijo kakor tudi ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega s proga, izir. brata, svaka in strica, gospoda
Edvarda pl- Farkas,
zasebnika
dalje za mnogoštevilno spremstvo na zadnjem potu in za krasne ta-ro ane vence, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem predragega pokojnika našo naj-odkiitejo in najtoplejšo zahvalo.
LJUBLJANA, 16. febr. 1907. Marjeta Farkas pl. Niujtodi
Enega ali dva u9
močna, Zdrava "ClJCIlUcI
takoj sprejme večja kovačnica, in
vaionra kolarnica enega VdJCIIL>d i s t o t a m. -
Učna doba 3 leta brezplačno, a brez obleke.
Ponudbe na: Sebast. Schiestl, kovač,
Seebach pri Beljaku (Koroško). s24 5 l
Išče se
boljši delavec (Vorarbeiter) v tovarni za cementne Izdelke,
ki je vešč vseh v to stroko spadajočih del, kakor: terra?zo, mozaične plošče s strojem, stopnjice po načrtu, cevi, nagrobne spomenike lepo brušene in drugo. Plača po dogovoru, pa dobra. — Več pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. yo8 3—
Zahvala.
Povodom smrti svojega ljubljenega, nepozabnega suproga
Gabriela Ozelj
tapet, mojstra
se tem potom vsem najtopleje zahvaljujem za izkazano mi sočutje.
Prisrčno se zahvaljujem preč. duhovščini, kateri so spremili rajnega k zadnjemu počitku, č. g. I. Vihovniku, trnovskemu župniku, vsem sorodnikom in sploh vsem, ki so se udeležili pogreba.	337
Najtopleje se pa zahvaljujem vsem darovalcem prekrasnih vencev.
Blagega pokojnika priporočam v spomin in molitev.
Marija Ozelj.
Tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, du je naša dobra mati, stara mati in teta, gospa
Apolonija Možina
posestnica v Verdu pri Vrhniki
po kratki in mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 58. letu starosti, danes popoldne mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb ljubljene rajnice bo v nedeljo, 17 februarja, ob 3. uri popoldne na Verdu iz hiše žalosti.
Priporočamo jo v pobožno molitev.
Verd pri Vrhiki, 15. febr. 1907.
Žalujoče obitelji.
Laudaulet
jako eleganten, skoro nov. se prav pod ugodnimi pogoji proda. Kje, pove upravništvo „Slovenca".	321 8-1
ČrevIJcrski pomočnik In črev-llarskl vajenec
se sprejmeta takoj pri Anton Merješiču v Medvodah. 317 3-1
3
krojaške pomočnike
vajene konfekcije, takoj sprejme
Fran Sitar. Kolodvor, ul. 35, Ljubljana.
326 1 1
Mesarski vajenec
04 3—2
se sprejme pri Vinko Podlesniku, mesarju v Planini, Notranjsko
Odda se služba
cerkovnika in organista
v Komendi. Nastopiti je o sv. Jurju — Natančneje se izve pri župnem uradu v Komendi. 30.-) 3—2
Panorama Kosmorama
v Ljubljani I Dvorni trg štev. I
g pod „Narodno kavarno"
Električna razsvetljava.
Od 17. do vštevši 21 februarja 1907:
Centralna
Amerike).
5000 ur zastonj!
V svrho reklame za naše ure in razširjenja našega bogato ilustriranega cenika more dobiti vsak gospod ali vsaka dama prav lično	316 1
remontoir-uro
s sidro za gospode ali dame Pošljite svoj naslov in pridenite 40 vinarjev v znamkah za porto in troške na Exporthaus ,,Delta" v Lugano, Švica.
Dopisuje se tudi slovensko. Pisma v iSvico 25 v.
zastonj.
Občni zbor
„Pis. podpornega društva"
se bode vršil
dne 5. maroa ob 8. upi zvečer
v gostilniških prostorih ,Nar. doma1.
K obilni udeležbi vabi člane
315 1-1	odbor.
©©©© ©©
HLODE!!
kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini parna žaga DEGHENGH1 V Ljubljani, in sicer: smrekove od 30 cm debele naprej kub. mit. K19 50
jelkove „ 30 „ ......K18 50
borove „ 30........ K 18-
hrastove „ 30 „ ......K 38-
„ Plohe „ 8...... „ K 70-
pod mero in sicer od 22 do 29 cm debele in škartne hlode '/3 manj.
Postavljeni franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška.	225 31
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. ——— Podružnica iz Berolina. ——
Razstavljeno od 17. do vštetega 23. februarja 1907:
Zanimivosti v Kiavčavu.
Nemško vojaštvo v Tsintavu. = shanstiai in tlajasaki. =
t	311 1-1 g
ar.. 104 — 10 J
Leopold Tratnik
IJubljm, Si. Petra ceitt 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-oištvom svojo najstarejšo ivrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velik* zaloga. Prečastiti gospod! J Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vgorce. Stare reži popravim, f oglatim itd.
Velika zaloga alektr. ■»•tli In klparaklk dal.
V staroznani gostilni pri 818 21
„Bobenčku",
Sv. petra cesta št. 17
se dobiva vsak postni dan
s surovim kislim zeljem, kakor tudi kuhana s kuhanim zeljem.
Lepa, suha
bukova drva
seženj po gld. 7-80 se d obč na skla dišču tvrdke Faleschini & Schuppler Konjušne ulice 7.
Vpmša naj se ravnotam pri hišniku Alojziju Pittero.
314 3-1
najvišjega stališča
jedilna mast
ZZZ t C

najboljša za
pečenje, praženje in kuho.
Tovarna hranil Ceres razpisuje tekmovanje v kuharskih receptih z dobitki v skupnem znesku 15.(!00 kr>n. Natančnejši pogoji se zvedo pri vsakem boljšem trgovcu brezplačno.
i! 19 1
Kompanjon
se išče za tovarniško podjetje na Kranjskem. Vodna moč 175 konjskih sil. — Tovarna jc bila narejena za električno razsvetljavo bližnjega mesta, za izdelovanje papirja in žaganje lesa. — Sedanji lastnik namerava napraviti v prvi vrsti tovarno za izdelovanje lesnih izdelkov
na Vollgater, Venic. gater, Spuntgater, okrož. žage, za izdelovanje deščic iz trdega in mehkega lesa (Schitfboden), za izdelovanje stolov, karnis in mizarska in druga dela.
Poleg tega se namerava napraviti tovarna za izdelovanje žime (Rosshaarfabrik, tovarno za izdelovanje umetnega kamenja (Kunststeinfabrik). Ker je za vse to pripraven prostor in zadosti materijala v bližini, je prav blizo mesta in samo dva kilometra oddaljeno od želez-nične postaje. Strokovnjaki z imetjem se uljudno vabijo. Tudi se sprejmejo strokovnjaki v službo.
Ponudbe sprejema Ivan Bahovec, posestnik v Ljubljani,
Radeckega cesta št. 6.
C i Ml&lf ■ nDI87DA ZDRUŽENIH PIVOVAREN ŽALEC »n LAftlO
UnU^DH TRG v Ljubljani, teleL tt. 163. = ^^ ...#.
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
—— Zaloga « Spodaj i Šiški, telefona it««. 187.——
za dame in gospode cesta Sv Petra št. 35
priporoča veliko izbiro
gpletk (kit)
iz striženih in zmešanih las od 3 kron naprej. Z dežele zadostuje vzorec in cena. Vsa lasna dela se izvrše v najhitrejšem času.
3 letno pismeno jamstvo ! Brez konkurence v kakovosti!
5 kron!
Prva ivloarska sistem Roskopf patent remont, ura s sidro z masivnim solidnim antlma-gnetlšklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nl-kelnastim okovom, £anlr-pokrovomčez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K 14 —,s sekundnim kazalcem K 6 --,3 kom. K 17'—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10-—, 3 kom. K. 28'—, s sekundnim kazalcem K 12 50, 3 kom. K 35'—.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brej odbitka.
Razpošilja po povzetju	2461 20-16
prva tovarna ar
v Mostu (Briix) w St. 1157, (CeSko.]
Bogato lltiHtr. ceniki m nh<I 3ouo slikami ae na »a-btevo po/iljejo gratia ln franko.
Zahtevajte zastonj
ln trnnko mo| veliki, bogato ilustrovaa glavni cenik z nad 1000 slikami vseh vrst aikclnantlh, srebrnih In ziAtlh as 7. znamko Boskopf, Hahn. Ornega, Hcbafrbauaen, (JlaAhuttf kakor tudi vieb vrst solidnih zlatnin in nrebrnlo po liTlrnili tovarnKkih cenah.
Nlkel. remont, ura......K 3 —
lisi. Roskopf patent nra .
[ pa
črna jekl. rem. nra . Bvic. Izvir. Noskopi pat. ura . . . 5'— Ooldin rem. ura .Luna" koles|c , 7 50 trebr. , , .Olorla' , . 760 . , . dvoinl plaSč . . 11-50 , oklep, verižica z rinčlco na pero in karab., 15 gr. težka , 2 50 raska Tula nlkel ara s sidro z .Luna* kolesjem . . , 9 50 ■ ra s kukavico K 3'50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 — ivarcvaldska ura K 3 80. Za vsako uro 81etno pismeno Jamstvo I Klkik rlslkot Zamena dovoljena, alt denar nar.»J I
Črva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1789 (Brux) st. 654, Češko. '00- 51
. Solidno delo! Nizke cene! ,
Josip Sfariha
692 F. S. Nolli-jev naslednik 62-30
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska m vodovodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
>
m
jKmimmm/nmIKliKmmmAAlKMmn VmmlRffCmm • _ ^^ ^^ _____	^^ ..	W	W
»FI1DOPRI¥
: mizarski mojsterv
| Ljubljana, Hilšerjeve ulice štev. 5
w izdeluje vsa stavbena in pohištvena dela, oprave gostiln, hotelov in prodajalnic.
Priporoča se osobito prečast. cerkvenim predstojništvom za napravo spovednic, klečalni-JK kov, klopij in omar za paramente. — Načrti in proračuni brezplačno. Mg	Poskrbi vse vrste parkete, deščice za tla, prevzame polaganje istih in poprave
^^ starih podov, kakor tudi voščenje in snažen je istih tu in na deželi. Prodaja in po-jtf šilj;t tudi po posti domače voščilo (kuhani vosek).	139 10 — 7
— Solidno delo, točna in cena postrežba. ____________
Največja zaloga
čevljev za gospode, dame in otroke ter športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
O Angleški šagrin,
črne, rujave in bele barve. 766 52-25
Stanje hranilnih vlog: 23 milijonov kron.
Rezervni zaklad: nad 800.000 kron.
Mestna hranilnica ljubijansba
u Prešernovih ulicah štev. 3,
v lastni Hiši, (poprej na Mestnem trsu zraven rolooža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 °/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posojuje se na zemljišča po 4 3/4o/0 na leto.
Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	12 12—2
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
BUBHI

Ustanovljeno /. /842.
Slikarja napisov Stavk, ii pohištvena pleskarja.
Velik« zbirka dr. SchOnfeldovIh barv v tubah za akadem. slikarja.
Elekrični obrat
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža In laka
Brafa Eberl, Ljubljana
Prodajaln« In kompfolri Telafon 154. Palavnlcai
Miklošičeva cesfa Sf. 6	Igriške ulice £f. 8
Pri nakupovanju
— suknenega — in manufakturnega
ZZZZZZ hlagfl-
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 58—81
Velika zaloga ;
suknenih ostankov. *
xmx i::xitiirrt
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva m u-ti
Ljubljena,
Sr. Petra cest*
priporoča svojo »etiko BI 1 O (O raznovrstnega
pohištva
f» sajnižjih cenah.
Zal žnik c. kr avstr. državnih uradnikov
lobuke,
cilindre in čepice -m
u najnovejših faconah in v velikih izberah
priporoča 112 52-6
Ivan Soklič.
Pod trančo št. 2. Postaja elek.železnice.
Pozor I Čftajl pozorl
Slavonska biljevina
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom uporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkemu dihanju, astmi — pljuč-nam kataru itd.
Delovanje izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja Prosimo, da se naroča naravnost Od :	2443 10—6
P. Jurišica, lekarnarja
u pakracu Stev. 66 (Slavonija).
Uttmnorljmno /. /842.
Zalog« toplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, ttedllnega mazila aa hrastove pode, karbolineja Itd.
Priporočava to tudi sL občinstva u tu ▼ aajino stroko spadajoče delo v mesti ia na deželi kot priznan« reelao in fin« p« najnižjih cenah.
76« 53-»o
Pred. štev. 351. Usnje ta voščene f
močnimi podplati K 9-50 Pred štev. 361 1» Boicalf i angleškimi
podplati K 12-SO.
Prva io največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
.Chick*.
Pred. štev. 690. Ir ho vina s šivanimi
podplati K 6 —. Pred štev. 720 Isti i* lakovine K 6 30.
v Ljubljani, Šelenbnrgove ulice štev. i
dobavlja kot znano najbolj&a čevlje.
Pri naročilih zadostuje pred. itevilka.
Zunanja naroeaila ppoti poV;s©tju. Ceniki brezplačno io poštnin« prosto.
Nepriležni izdelki se zamenjajo.
.Uoderno*.
Pred. štev. 747. Cheorctte s šivanimi	Pred. štov. 863. Sabakid K. 10-1» podplati K 9-—	, , 667 1»- Boicalf K 19--' Pred. štev. 745. Glasgow Chevreau «	, , 810. Lakovina K nemočnimi podplati K 11"—.	/1323 1»)
2379
•dllkoiaa t zlato kolajno ia krlieaai v Londonu 1805.
T&Zl^r^t0^ duhovmlžKc oMrti
Iz trpsžatga la talldiiga klaia pa alzklk oaaak.
Ugotovljene obleke.
posebno na kavalaka v največ)! iibarl po najni<)lk 1 cenah.
NbiTltti) uniform tntrljiki(i amtvi itlniliklk iridilkN.
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino re« zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1—, gld 1-50.
Hazpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NuBdorterstrafl« štev. 3- 45.
TrgovinB z oblačilnim blagom 1 "Hfcfc, 1
arija Rovšek,
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 35 i nasproti „Ti&lerjeve gostilne". Največja za- | loga izgotovljenih oblek, zfmskih sukenj in havelokov j domačega Izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence.
Z velespoštovanjem	2519 52—14
Marija Rovšek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti ,Tišlerjeve gostilne'
C. kr. oblastveno potrjeno
užilišče za krojno risanje
Franja Jesih
Ljubljana, Stari trg štev. 28.
Dobi se tudi kroj
20 104-9	po životni meri.
Anton Prešker
kroja« » LJubljani, Sv. Petra cesta it. 14 Stfllkovaa z zlato kolaino « Parizu 1904
P6T6R ®£RNIG
c. kr. dvcmi izdelovalec orožja
Borovlje, Koroško.
izumitelj in izdelovalec
triumpf-riefled pušk in VVernig-universal pušk
z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi
vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje
najizbornejše Izdelke
kakar trocevke, lahke kot pero, odi. risanice (stuce), dvocevne risanice (Bock-gewehr), puške za streljanje v tarčo (Buchsenflinten), Mannliclierjeve schOn-auske risanice, kakor tudi Weringove čveterocevke itd.
Ceniki zastonj in franko. Hi 10—6
mmi nmm
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s pomiki „Severonemškega Lloyda"	"
□ Bremena Heu-DorR
s cesarskimi brzoparnikl Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d.
- -----------— Grosse. —
jS4T' Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2618 52-15
Edvard Ta v čar-ju, v koiomuii miam 9.35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek In soboto. Vsa potovala se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poStena reelna in aolldna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galvcston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balllmor* in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Pivovarna J; PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
—— v sodčkih in steklenicah.
4a|»t»rejia avaiaraka tvrdka. — Uttaa. pred 100 lat
Fr. $
tipcue
priporoči velečastiti duhovičin lltr alavntrou obftnrtva
zajamčeno pristne čebelno - voščene sveit
h cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, izbornl mčd-pitanee
ko|l t« dobiva v steklenicah, ikatljah Id ikalib v pol|ubni veli.
koali ter poceni. Knpuj« ae ludl vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tndl voaei Id suho aatovle, po kolikor mogoče visoki ceni. Za oblla naročila se loplo priporoča in zagotavlja ločne hi ^	poiteno postreči.
1660 62-9 LiJUBIiJAflA,
Prešernove (Stonove) ulice 7.	Perlesova b»Š*
Prodaja ua debelo in drobno.
Firnež
le lz kranjskega lanenega olja
1619 100-67 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv flrnežev, lakov in steklarskega kla*
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
Zaščitna znamka: „SJdro"
I
Liniment. Capsici comp. i j
Nadomestek za
Pnin - Expeller
je splošno priznano kot Izvratno bol blaiujoče mazilo i cena 80 v., K 1*40
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj sa jemlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko „Sidro" lz Rlchterjeve lekarne, potem se ja gotovo prejel originalni izdelek.
Richterjeva lekarn«
pri „tlatem levu" * Pragi
Klizabothstrasse št. 6 nova.
OSREDNJA BANKA
CESIIIH*«IUIIC"~-i-S
'Vloge na knjižice in ra&un 4 % in 41, *. Kupovanja in prodaja vredn. papirjev. Uprava in 6uvalna zaloga brezpla&no.
I., Vippliagentr. 22
_____(Ustledni banka £eskyoh spofitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacljam proti amortizaciji na 4 J' In 1 ,»;, upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/. kan* kovnih obligacij, katere uživalo pupilarno sigurnost in se smsjo rabiti za vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,000.000*—
Telegrami . MSporobanka".
Deponiranj« kavcij la vadij raznih vrat. Eakont menjlc samo denarnih zavodov. Bankovnc informacij« in avetc brezplačno.
I Ravnokar Je izšel | ^Jg -- ■ ■ ■-
najnovejši .Splošni
naslovnik*
228 10-7
TTT
uradov, društev, tvrdk in zasebnikov deželnega in stolnega mesta LJUBLJANE ter vojvodine Kranjske.
T a najnoTejfla vsem uradom, trgovcem in zasebnikom neobhodno potrebna knjiga obsega na 3o poluh volike oblike uud loo.ooo naslovov industrijcev, nradov, dnhovSiine, nči-tfljstva, obrtnikov itd Ljubljane in cele Kranjske in je edina te TTBte.
Orna IO kron, po poiii 30 vin. vtč. — Naroča <•« r taloini knjigarn* Ttrag. Hribarja e hjubtjani.
Trst -\ew-l ork
Je najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot
iz Ljubljane v severno Ameriko,
ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedanja, ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov med P0t|0. Parnik. ^ prostorni varni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dniL Hrana in postrežba naibo^S«. P<^asmla d«^ ln karte prodaja glavni zastopnik ANDREJ O D LASEK, Ljubljana, Slomškova ulioe 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Perje za postelje in pob
priporoča po najnižjih cenah 900 24	F. H I T I
Prad škofijo it. 20. ttT Zunanja naročila m točno Izvriujejr
95 10-1
Apofag
odstrani zanesljivo v 2 dneh
kurja očesa, bradavice Id žulje.
Proti vposlatvl 1 20 K pošlje takoj kot vzorec brez vrednosti. 3 kom. franko 3 K.
— Lekarna „Einhorn" —
v Welsu št. 70 na Gor. Avstr.

Vožnja traja _ . __ __ __
dni Q dni ^	Pn,%a po+ov^in 0stane
z najnovejšimi leta 1905 in 06 zgrajenimi veliK_ansl\imi parnimi
pp	ryar^ui uu otuaj vcnr^i ua i i m r^ i- <j iu,u
Pojasnila daje zastopnik
nubljana j^iodvoraKe-uiicc šiv.
^Odhod izjjubjjane vsaki ponedelel^.toreKinčeirteK^ tednu.
najcenejša vožnja v Ameriko. "TJ2J
E. Kristan
oblastveno koncesllonl-lana potovalna pisarna
'Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice it. 41
71 52 6
Najcenejša vožnja v Ameriko.
>
3
e n
IT
n
JAfflAZEM SVOJE ČIŽME SA
t
OL

NOGE VLAŽNE.
k MOGU CIO DAN POVODI r4il H00ATI BF.Z DA Sl MI
Lovci! Turisti! Vojaki!
Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti za usnje
U © «8P © «
2947 32-14	^ * ^ *** ^^
Prospekte pošilja
Laborat. ph. Kubanyi v Sisku na Hrv.
Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Szantner Ljubljana, Šelenbarg ul.4.
Laborat. Kubanyi v Sisku. Z Vašim Heveaxom sem |ako zadovoljem, ker je to najboljše nepremočljivo mazilo za usnje, kar jih poznam. Kamilo Morgan, lovski pisatelj i častni predsed. .kluba
strelcev" na Dunaju.)
Razpis dražbe.
Dne 18. februarja t. I., v pondeljek ob II. uri dopoludne vršila se bode
minuendo dražba
za šolsko stavbo v Igavasi v občinski pisarni v Starem trgu pri Ložu.
Proračun stavbenih del znaša :
i.
2.
3.
4.
5.
6. 7.
Zidarsko delo Kamnoseško delo Tesarsko delo Mizarsko delo Ključavnič. delo Kleparsko delo
31.400 13 K 1.991-54 " 7.57167 „ 2.894 00 „ 4.194-48 „ 1.221-82 „
Druga manjša dela 412T61
Skupaj 53.396 15 K
Dela se bodo oddala skupno ali posamezno. Ponudniki polože običajni vadij, zdražitelj kavcijo po dogovoru.
Načrti, dražbeni pogoji in proračun so v pogled razpoloženi v občinski pisarni.
Stari trg pri Ložu, dne 12. februarja 1907.
297 2-2
Krajni šoiski svet v Ijnonsi.
0
Najkrajša in najcenejša VOŽnjO.AlMlkO
FAFF-ovi šivalni stroji
»o najboljši za rodbinsko porabo.
8GT Šivajo, golijo in pleto
neprekosno za obrtne namene šivajoč sem in t je (Ivugellager).
Glavno zastopstvo* FRAN TSCHINKEL
Ljubljana, Mestni trg 0.	Kočevje, v gradu.
z modernimi , velikimi brzoparnik! iz
LjubljanečezAntwerpenvNewYork
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših parnikih: ,Finland", „Kroonland", „Vaderland", „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in Neiv Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spaluice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na messc vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na Ne\v York.
Pojasnila daje i ladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulice odilej »tev. 26 od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri „Starem tišlerju". 320 46 1
8
8 0
0
Podružnica s v Spljefu. :
Delniška glavnica: : K 2.000.000. :
UuiJljnnslin kreditna Danka v Ljubljani,;
priporoča žrebanju dne I. marca 1907 :
Promese na Dunajske komunalne srečke a K 15 50, glavni dobitek K 400.000 Dalje srečke bazilika kurz circa K 25,	„	„ 30.000 63_.a.k
„ ogrskega rud. križa kurz K 30.	„ „ „ 30.000
Podružnica : v Celovcu.:
: Rezervni fond: : : K 200.000. :
Herbabny-jev podfosfornokisli
apneno-ielezm sirup.
Ta je že 37 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in red tev.
Cena steklenici K 2 50, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Edino izdelovanje in glavna razpošiljate*: Dr. Hcllmann-ova lekarna „zup Barmtierzigkeit", DUNAJ, YII.li, Kaiserstrasse 73-75.
V zalogi je nadalje pri gospodih lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brežah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Reki, Novem mestu, Sovodnju, Št. Vidu, Trbiiu, Trstu, Velikovcu in Volšpefku.
Herbabny-jev okrepljeni
Sarsaparilla-sirup.
Je že 32 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. - Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in čisti kri.
Cena steklenici K 1'70, po pošti 40 vin. več za zavitek.
2622 20-9
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
Ustanovljena leta 1854.	v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
Štev. telefona 210,
2469 160-27
zz: priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno	—
o pl^o v i§offtc 1 It ln steklenicah,
| Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
j Avgusta Agnola v Ljubljani
ii Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca".
•mi
rjj se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim IH: predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre-
vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
I umetnega steklarstva ™ slikanja na steklo
—9
:i! za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v isj najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porce-lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 1731 52-11 -J5 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj, ".ii Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
■IIH«»HtW»fW»MWfWM«W««W»MMMM«W»W««MW>M.»»«WWMMWMI»|IIIIMIIIIII|MI|M|
Stavbeno, umetno ia konstruk-cijsko ključavničarstvo.
Hldralične vidre In sesalke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žl6no omrežje na atroj, obhajllne mize, ograje na mlrodvora obmejno omrežja, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne atole itd. Specijaliteta. valJiGnl zastorl ln aoln6ne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalniml 1609 52—69	oporami brez vijakov.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta it. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
Izdeluje oele ornate
kazale ▼ vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obhajllne borze, itole in ts« za iluibo boljo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glaii naročilo, v svilnatem in zlatem veze njn. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo ix pristnega platna. Vporablja samo dobra blaga, cena pa mego&nostl alzka, zagotavlja trpežno, vestno delo ia hitro postreibo. Prenovljenj« starih paramentov tudiiado-voljno prevzame.
r
L'
i,//®^^ V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod
obrtnega pomožnega društva
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
v Ljubljani, Židovske ulice štev. 8
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne ter od pol 3 do 5'/2. ure popoldne s
P*"* 4'|2°|O
obresti, brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo
samo plačuje.
Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 126.305 K
j

m
♦5
43
M
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnej&o trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahlne, raznobarvna plašče, kazule, pluvlale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd.
•ploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno ln pošteno po najnlSJI ceni bandera ln vso drago obleko.
Prežastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih »tirati na domačo tvrdko ter ne uvažujojo tujih tvrdk, dru-itev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpo&tenejšo postrežbo in najnižjo r.tsno, statrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjšo naročilo. NajodiičnejSim spo&tovanjam se priporoča 2803 25—16
Ana Hofbauer,
Imejiteljica zaloge csrkvnne obleke, orodja !n posod®
v Ljubljani, Wolfove nlloo 4.
J*
8*
M
NI
m
N N ►:
N N N N N N N N N N
U FR. ČUDEN,
urar in trgovec v Ljubljani. Samo nasproti frančiškanske cerkve.
H *** \
Častiti a. ženini in neveste!
Največja in najbogatejša zaloga lepih zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi briljanti itd.
Lepe stenske ure in budilke, jako lepe in nove oblike.
Največja izbira namizne oprave, nastavkov itd. vpravem srebru in China-srebru. Vse po najnižjih cenah in najlepši obliki.
Na zahtevo veliki cenik s koledarjem in posebej še cenik za China-srebro tndi po pošti franko in zastonj.
Zlata 14 kar. anker rem. ura, bije četr-
tinke in ure gld. 75. Ista s trojnim zlatim pokrovom gld. 95. Sliki enaka 80 g v zlatu težka, s tremi močnimi pokrovi, bije minute, če-trtinke in ure, kaže mesece, tedne, dni in luno gld. 230.
131 —K
Vabi in se priporoča za obilni obisk
Fr. Čuden,
urar in trgovec na drobno in debelo v Ljubljani samo nasproti frančiškanske cerkve.
I
I
Podružnice:
Praga I menjalnicami Orab«n 25, Mila atran, Moal ulica IT, Žliko«. Brno, Raritn, CMka Lipa, CfJka Kamnita, Bora.ikl Zamtorg, .MIlan, Nori Jlflla, Pire«, NrlUra in Llberce.
Menjalnice na Dunaju:
I. W.lli«ll« 10, II. Taboralraaat 4, III. Ungargaiic A« (vogal Rtnnvtga), III. L0-vcngaasc 27, IV Wi«dncr Haaptalraaat II, V Schftnbrunntratraaac 88 a, VII Marlahittralraaat 76, VIII LtrchtnltldtMlraaat 132, IX. Alarritraaat 32, X. Favorlltoatraatt 59, XVIII. Vlhrlnrtralratat 82, XIX. DRbllngtr Hauplslr. 31, XXI. Haaptalraaat 22.

Menjalnična delniška družba 46 i6o-
MER C UR"
16
Dunaj, I., Wollzeilc 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Re.er zaklad K 7,000.000
Najknlantnejši
IT nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, deviz, valut in denarja.
wr Zamenjava in eskoinptiranje
Izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.