ČETRTEK, 20.DECEMBER 2007 / ŠTEVILKA 737, LETO XV / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1 EUR Vabimo Vas na srečanje n . „ članov stranke Izofa je i;ZOl3. 16 13.S3. naša, podpornikov stranke in prijateljev, (prednovoletna zabava in kfepet ob kozarčku, bo 21.12. 2007 v diskoteki dbe Club na (ReCverderju, v Izofi. Pričete^ob 20. uril AVTO SOLA BISER Drevored I.Maja 4, Izola www.biser-as.si tel.: 05/ 641 74 48 Mob. 041 685 277 Si.mobil - Vodafone v Izoli. Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743 POOBLAŠČENI ___m°_biL PRODAJALEC VjBEH 0 dekletih zrelih let, ki so storile to, kar bi morali storiti mladi Hladna burja je žvižgala v tisti sobotni decembrski večer, ko so, kot nekakšne prijazne babuške z božičkovo kapo prišle po temni izolski ulici in se stisnile v kot, kjer je bilo vsaj malo zavetja. Nekaj so šepetale med seboj, potem pa je daleč najmlajša med njimi stopila naprej, zamahnila z roko in zaslišala seje pesem. Staro in novo leto Midva skupaj sva silvestrovanje, eden staro, drugi novo leto, skupaj sva kot mirujoče stanje, nič še ni končano, nič še ni začeto. Razlika je le ta, da tisto staro je že mimo in hiti v pozabo, novo pa šele prihaja in še ne vemo ali bo za kakšno dobro rabo. Zato, za zdravico, čaše dvignimo v nebo: Srečno novo leto, pa naj bo kar bo. Sejem bil je hladen Božični bolšji sejem je bil hladen in vetroven, vseeno pa presenetljivo dobro obiskan s strani prodajalcev in malo manj s strani kupcev, kar pa je razumljivo in opravičljivo. To, da ni bilo na celem prizorišču niti enega plinskega grelnika pa je res škoda. (Mef) Najprej je bila slovenska ljudska “Same smo se tako odločile” so mimogrede nato pa še božična in čeprav je burja po- povedale in izdale, da so izbrale 12 prizor- dila z žvižgi okrog vogalov se je kar malo išč v starem mestu in povsod so jim celo v otoplilo. Že po prvih glasovih so od niko- tisti hladni noči prisluhnili mladi in stari, der na ulico prišli poslušalci: zadnji piv- Odločile so se brez proračuna in plačanih ci iz sosednje gostilne, mamice z otroki, organizatorjev, brez velike propagande in ki so prišle od kdo ve kje, sosedje, ki so brez tistega: Kaj pa če bo mraz? odprli okna in mimoidoči, ki jim je zastal Upokojenke so nam dale dobro lekcijo iz korak. Trajalo je vsega pet minut, a je bilo predmeta: Organizacija prireditev ob de- dovolj, da je tisti večer dobil nekaj čarob- cembrskih praznikih, nega pridiha. V drugačnih okoliščinah bi rekli: Veliko Potem so se upokojenke, članice ženskega babic, kilavo dete. Tokrat pa velja drugače: pevskega zbora Sinji galeb s pevovodki- Veliko babic, prijeten december, njo Enejo Baloh in predsednikom društva Tisto o veliko organizatorjih in slabem upokojencev, Marjanom Pavličem, odpra- programu pa bom v teh prijaznih dneh vile naprej po ulicah našega mesta. raje kar zamolčal. ■C Banka Koper li komunala izo/a - isola Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba PONEDELJEK-PETEK: 8.oo - 17.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882 (24 UR) TEL.: 041/ 650 375 Dogajalni« Belvedere ima novo kuhinjo imel pa bo tudi nov hotel Pred tednom dni so na hribu, v turističnem hotelskem naselju Belvedere odprli obnovljeno restavracijo, ob tej priložnosti pa so tudi napovedali gradnjo novega hotela. Predvidena vrednost investicije je ocenjena do 10 milijonov evrov, graditi bodo začeli takoj po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj, hotel pa naj bi bil zgrajen do leta 2009. Investitor so Hoteli Belveder, katerih lastnik je preko Hotelov Belveder Management Rus Nikolaj Ulijanov. Za obnovo restavracijskega paviljona je večinski lastnik Hotelov Belvedere, ruska družba Gazprom, namenila približno milijon evrov, odprli pa so jo takorekoč dan pred tiskovno konferenco na kateri so povabljenim gostom že postregli z dobrotami, ki so jih pripravili njihovi kuharji. Kuhinja je sodobno opremljena in nekoliko večja, kot je bila pred prenovo, tako da v njej, kot je povedal glavni kuhar Franko Kenda, lahko pripravijo do 500 obrokov. Dosedanja obnovitvena dela paviljona so obsegala rušilna dela, obnovitev pritličja in kletne etaže v sedanjih gabaritih objekta, ureditev lovilca maščob in vkopanega plinskega rezervoarja, uredili pa so tudi zunanje površine. Odločili so se za gradnjo Še bolj kot prenovljena kuhinja pa je zbrane seveda zanimala informacija v zvezi s predvideno gradnjo novega hotelskega kompleksa, ki je sicer načrtovan že zelo dolgo, vendar so se lastniki dolgo odločali o tem ali naj se lotijo tega velikega zalogaja. Pred tem je bilo namreč celo slišati namige, da bodo hotelski kompleks na hribu prodali, obdržali pa hotel Marina in druge objekte v njihovi lasti. Zdaj so se odločili, da bodo vendarle gradili po predlogu in smernicah lokacijskega načrta za Belveder, ki ga je občina Izola sprejela pred dvema letoma. Hotelski kompleks bodo po novem sestavljali: centralni, pravkar obnovljeni paviljon restavracije z razgledno teraso in štirje ločeni pavi-ljonski objekti, višina gradnje pa ne sme presegati sedanjih objektov. Direktor hotela, Branko Seljak, je povedal, da je obnova kuhinje že del tolikokrat najavljene investicije na Belvederju. Novi hotel s štirimi zvezdicami bo razpolagal z 80 ležišči in vsemi spremljajočimi dejavnostmi, od zaprtega bazena, centra dobrega počutja s savnami, kopelmi in masažami do manjše konferenčne dvorane. Predstavnik lastnika, Boris Biček, je novinarje spomnil, da so leta 2002 kupili in prevzeli lastništvo Hotelov Belveder in da so v teh petih letih temeljito obnovili hotel Marina, odprtje prenovljene kuhinje in dela restavracije “na hribu” pa je prvi korak pred gradnjo novega hotela. Rajko Žigante, direktor podjetja Makro 5, ki je opravilo obnovitvena dela in pripravlja projekt izgradnje novega hotela, pa je povedal, da je podoba hotela skladna z lokacijskim načrtom, kjer je poudarek na ohranitvi stavbne dediščine. Povedal je še, da so turistični kompleks Belveder leta 1967 gradil po načrtih arhitekta Eda Mihevca in je zato zdaj zaščiten kot novodobna arhitekturna dediščina. Menda je kot spomenik tudi zapisan v registru spomenikov države Slovenije. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Drago Mislej Uredništvo: Drago Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1 EURO. Polletna naročnina: 25,45 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 Prelom: Graffit Line, Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Evropski denar za izolske hotele Vrednost vseh obalnih turističnih projektov sofinanciranih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je ocenjena na 12 milijonov evrov, med že odobrenimi projekti, ki jih bodo sofinancirali iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za financiranje konkurenčnosti turističnega gospodarstva pa sta tudi dva izolska: že omenjena adaptacija hotelske kuhinje v Hotelih Belveder in gradnja nadomestnega hotelskega objekta v Simonovem zalivu. Dogovor o plaži Čeprav so v hotelu na hribu letos zabeležili 34.000 nočitev, kar je nekoliko manj od pričakovanega a je tudi razumljivo, saj je hotel res potreben prenove, problem pa je tudi hotelska plaža, ki je dokaj neurejena prav zaradi večletne nepripravljenosti občine za kakršnokoli dogovarjanje z lastnikom gostinskega objekta, v katerem že pet let deluje ShotoKlub. Tam so se dela že začela, saj so že začeli graditi nov hotel z imenom Mirta, ki se bo prav tako ponašal s štirimi zvezdicami. V njem bo 44 sodobno opremljenih sob s 104 ležišči, v kletni etaži pa bo tudi wellnes center. Gradnjo naj bi končali maja 2008, njena skupna vrednost je 3,5 milijona evrov, iz evropskih sredstev pa so upravičeni do 820.000 evrov nepovratnega denarja. Danes bodo odločali občinski svetniki Za gradnjo omenjenega kompleksa s hotelom s štirimi zvezdicami, investicija znaša kar osem milijonov evrov. Ob tem se morajo z občino še dogovoriti o stroških za komunalno opremo in pridobiti soglasja za gradnjo. Glede komunalnega opremljanja se je ruski lastnik v torek že pogovarjal z izolskim županom dr. Klokočovnikom, počakati pa morajo še na odlok izolskega občinskega sveta v zvezi s posegi znotraj že sprejetega zazidalnega načrta. Občinski svetniki bodo o tem odloku sklepali že na današnji seji občinskega sveta in na ta način najverjetneje omogočili družbi, da se pravočasno vključi v projekte, ki jih sofinancira tudi Evropa. Prav evropski denar naj bi od občinskega sveta nekako terjal, da odlok sprejmejo po skrajšanem postopku, sicer se lahko zgodi, da bodo zamudili rok za predložitev potrebnih dokumentov za konkuriranje na evropskem razpisu. Za gradnjo hotela in spremljajočih objektov bodo potrebovali največ deset mesecev, a še ne vedo, kdaj se bo začela. Gostinski lokal Ta je bil sicer zgrajen z veljavnim gradbenim dovoljenjem, vendar že sedem let ne obratuje, ker zaradi nasprotovanja občine ni pridobil že opravljenega uporabnega dovoljenja. Zaradi tega je najbolj trpela prav plaža in njena okolica, saj je pred tem za parkirišče, plažo, varnost kopalcev in plažne objekte skrbel prav lastnik tega objekta. Po napovedih pa si nova občinska oblast le prizadeva za dogovor, ki bi pomagal razrešiti ta problem tako v korist občine kot v dobro hotela in lastnika ter mladih, ki delujejo v Shoto klubu. V hotelskem podjetju upajo, da bo po razrešitve tega gordijskega vozla, ki je že vrsto let predmet različnih sodnih obravnav, novi hotel Belvedere postal zanimiv v vseh letnih časih in da bodo s svojimi programi lahko pridobili tudi zahtevnejše goste. ur 11. SEJA OBČINSKEGA SVETA Občinski svetniki bodo tokrat odločali tudi o hitrem postopku Najverjetneje si predlagatelji sprememb poslovnika občinskega sveta niso niti predstavljali, da bodo zaradi povsem drugih odločitev zamudili priložnost, da na nek način uzakonijo krajše postopke za sprejemanje nekaterih sklepov. Tako so zdaj “obsojeni” na dvofazne postopke in morajo vedno znova iskati konsenz za njihovo krajšanje. Tokrat bodo odločali o skrajšanem postopku za sprejem odloka o opremljanju stavbnih zemljišč na Belvederju in o dopolnitvi odloka o zavarovanju prostora na območju ZN Marina in ZN stadion. Po napovedih naj bi, čeprav s pripombami nekaterih svetniških skupin, oba skrajšana postopka vendarle sprejeli. Belvedere Gradnja objektov je namreč dovoljena na opremljenih stavbnih zemljiščih, Zakon o prostorskem načrtovanju pa zavezuje občino, da zagotavi gradnjo komunalne opreme. Preprosto povedano: Občina je tista, ki mora stavbno zemljišče opremiti z vsemi takoimenovanimi komunalnimi priključki in to seveda zaračuna investitorju skozi komunalni prispevek. Ker pa občina nima denarja na pretek se lahko dogovori z investitorjem, da bo on gradil to infrastrukturo in mu to odšteje od komunalnega prispevka. Veljavni odlok o lokacijskem načrtu Belvedere določa, da se med investitorjem načrtovane prostorske ureditve in občino sklene prav takšna pogodba o opremljanju. Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja, ki ga sprejme občinski svet z odlokom. In prav to sprejemanje čaka občinske svetnike danes. Za tiste, ki niso neposredno udeleženi v tem opremljanju povejmo, da ureditveno območje zajema površine turističnega kompleksa Belvedere. Iz območja urejanja so izzvzeta nezazidana zemljišča med glavno cesto in dostopno cesto za Bel veder ter zelene površine avtokampa oziroma šotorišča na zahodni strani hotelskega kompleksa. Območje se prometno navezuje na lokalno cesto križišče Simonov zaliv - Belveder, skozi območje poteka javna cesta, ki napaja tudi posamične stanovanjske objekte zahodno od območja v smeri proti Strunjanu. Da bi zmanjšali število vozil, ki dnevno vozijo do teh objektov skozi hotelski kompleks je v odloku predvidena dodatna cesta, ki v pretežni meri zaobide hotelske objekte in programe in izboljšuje prometno povezavo z okoliškimi objekti. Cesta je speljana pod hotelskim bazenom, vendar dovolj daleč od naj bližjih hiš. Na skici so vrisana tudi štiri tenis igrišča ter že omenjena krožna enosmerna cesta okoli avtokampa. Zakaj pa marina in stadion Pravzaprav je vse skupaj že malo smešno. Občinski svet je namreč pred časom sprejel Zazidalni načrt za območje marine, vendar je kasneje sprejel tudi sklep o zamrznitvi izvajanja tega zazidalnega načrta, potem pa sprejel tudi odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na tem območju. S slednjim je dejansko želel omogočiti posege, ki bi zavarovali območje, v resnici pa je omogočil prodajo dela tega območja in nekatere posege, ki na prvi pogled sploh ne sodijo sem. Park Pietro Coppo je iz danes povsem nerazumljivih razlogov sestavni del Zazidalnega načrta marina in ko je občina zavrla gradnjo Argoline ali pomola oziroma prodajo zemljišč je dejansko onemogočila tudi urejanje parka in podobno. S predlaganim odlokom o dopolnitvi odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora, kot se uradno imenuje ta zmešnjava, bodo svetniki pravzaprav zagotovili pogoje za pridobitev gradbenega dovoljenja za pavilijon v parku Pietro Coppo. Pa naj še kdo reče, da je vladanje preprosta stvar. Enkratna pomoč za vse Izolane. Občinski svetniki bodo sprejemali tudi spremembo oziroma dopolnitev Pravilnika o dodelitvi enkratne pomoči staršem ob rojstvu otroka v občini Izola. Po veljavnem pravilniku so to pravico imeli vsi tisti prosilci, kjer je imel vsaj eden od staršev in novorojenec na dan rojstva stalno prebivališče v naši občini. Na tej osnovi so v uradu za družbene dejavnosti do 1. decembra izdali 130 odločb o enkratni denarni pomoči, zavrniti pa so morali 4 prošnje tujih državljanov s stalnim prebivališčem v naši občini. Zakon o tujcih namreč pravi, da otrok tujca, rojen v Sloveniji dobi dovoljenje za bivanje šele po treh mesecih, to pa j pomeni, da prosilci ne morejo zadostiti | določbi občinskega odloka. S spremembo odloka bi tem prosilcem omogočili da dobijo enkratno pomoč ob rojstvu pod pogojem, da za otroka j pridobijo dovoljenje za stalno bivanje v Sloveniji in prijavijo stalno prebivališče v Izoli v roku treh mesecev od dneva rojstva otroka. Če bodo občinski svetniki tak predlog sprejeli bo občina obnovila postopke štirih prosilcev, ki jih je zdaj morala zavrniti, (ur) Dovolilnice za ribolov v letu 2008 MRK Menola Izola obvešča svoje člane, da sprejemajo vplačila za ribiške dovolilnice in članarino za leto 2008 v znesku 83,45 Eur. Vplačila sprejemata Marino Kralj (Fish market Izola) in Jožko Pegan (Fish market Koper). Pohitite z vplačili tako da bodo dovolilnice na voljo že v januarju mesecu. MRK Menola Izola OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA ŽUPAN - IL SINDACO Vse občane in občanke vljudno vabim na slovesno prireditev ob Dnevu samostojnosti, ki bo v sredo, 26. decembra 2007 ob 17. uri v parku Pietro Coppo v Izoli. Proslavo bodo z glasbenim programom obeležili izvajalci 3 Big Band Orchestra pod vodstvom Petra Popovskega. Vljudno vabljeni! V primeru slabega vremena bo proslava v Kulturnem Domu Izola. Ho il piacere di invitare tutti i cittadini alla celebrazione ufficiale della Giornata dell’Indipendenza. La manifestazione si terra’ mercoledi’ 26 dicembre 2007 alle ore 17.00 al parco Pietro Coppo a Isola. Nell’ambito del programma musicale si esibirà’ la 3 Big Band Orchestra, diretta da Peter Popovski. Saremo lieti della vostra presenza. In caso di maltempo la manifestazione si terra’ alla Casa di Cultura. Župan - Il Sindaco dr. Tomislav Klokočovnik Neproračunska MLADOST Večina izolskih mladinskih društev to počne predvem prostovoljno Le tam, kjer se vmeša politika je nenadoma potrebnega veliko javnega, da ne rečemo proračunskega denarja. Tako je bilo zadnjih deset let, ko so nekateri takratni mladinci za davkoplačevalski denar potovali po svetu in reševali človeštvo pred lakoto in vojnami. Lakota je žal še, vojne so tudi, le njih ni več tam, kjer so se kalili v najboljših letih političnega aktivizma. Ker je danes na mizah občinskih svetnikov pobuda, ki na nek način legalizira takšno obnašanje in ga skuda sanirati, smo za kvalitetnejše odločanje svetnikov zbrali nekaj podatkov o tistih izolskih mladinskih društvih, brez katerih zgoraj omenjenih sploh ne bi bilo. Ribari ljubijo Izolo bolj kot sebe Mičo, zgodovinski vodja ..čuvarjev" Izole Ribarjev, je z letom zadovoljen. Organizirali so veliko število „trašfert“, predvsem za tekme izolske ekipe futsa-la, nekaj pa tudi za rokometaške. Ob tej njihovi tipični dejavnosti pa so se podali tudi letos na vsakoletni obisk Planice (ker ja, še vedno je nepozaben transparent Fly with Peterka, ob naslikani ne najbolj legalni botanični zadevici), organizirali so, ob pomoči mladih Šare-dinov, Birreriado, ravno tako vsakoletni dogodek, ki ob izgovoru športa, druži, našvica in zabava Izolane vseh generacij, prispevali so svoj delež na Ribiškem prazniku (letos sicer brez glasbenega programa, ker so dobili veto organizatorjev, a upajo, da se bo za naslednje leto to ponovno spremenilo) in še bi lahko naštevali. V prostorih društva, v stari italijanski šoli, je vedno živahno, in predvsem polno. Redno se tam druži do petdeset članov (več od tega jih prostor pač ne sprejme), in člani so tudi tisti, ki skrbijo za delovanje društva, saj so skoraj popolnoma finančno samostojni, od občine pa dobijo dejansko le zastonj klubske prostore, pa nekaj finančne pomoči pri beljenju le-teh. Shoto je spodaj Izolski Šhoto klub je, tako kot prejšnja leta, tudi tokrat zavzeto deloval na področju kulture. Aktivisti so v letu 2007 organizirali preko 40 koncertov, ter tri večje, festivalu podobne prireditve. Ob vsem kitarskem rajanju pa so organizirali še nekaj literarnih ter klubskih večerov. Delujejo popolnoma samostojno, brez občinske finančne pomoči, če izvzamemo pomoč pri organizaciji še nedokončanega projekta Obalna pašteta, katerega namen je omogočiti tistim bolj aktivnim obalnim alternativnim skupinam, da pridejo do nekaj posnetkov in se na ta način predstavijo tudi severnem delu slovenske populacije, ki svoj čas preživlja nad Črnim Kalom. Shotovci so letošnjo koncertno sezono zaključili, ter so izredno zadovoljni s programom, ki so ga uspeli predstaviti glasbe željnemu .Sf1 prebivalstvu našega majhne- ' V ga ribiškega mesteca. ^ Med bolj zanimive moramo J vsekakor našteti imena, kot so Gušti in Polona, Melo- t drom, Bianca Story, izjemni Ken Strin-gfellow in Rahim. Omenimo pa lahko tudi, da je Shoto klub večkrat letos gostil gledališko predstavo v obliki Stendap komedije. Shotovci že peto leto delujejo brez kakršnekoli proračunske pomoči. Za Šaredini se kadi Šaredinski ŠKD so bili letos zelo aktivni. Organizirali so pustovanje, oziroma pustno povorko po Izoli, Duatlon, turnir malega nogometa Šemprepieni, praznovali so svojo 5. obletnico, seveda so l.maja organizirali kresovanje in tako naprej. Večino teh prireditev so seveda financirali sami, oziroma preko sponzorjev. Res je, občina je tu pa tam tudi nekaj denarja podelila, a niti približno dovolj, da bi lahko pokrili logistične potrebe teh prireditev, ki so v večini kar zelo množične. KIŠD je na svojem Letos se je v Klubu izolskih študentov in dijakov vse vrtelo okoli nakupa prostora na katerem ima klub sedež. To jim je zgolj z lastnimi sredstvi tudi uspelo in so tako sedaj eden redkih (študentskih) klubov, ki ima svoje lastne prostore in v katerih se bodo tudi v prihodnje trudili, da bodo čim bolje izkoriščeni. Poleg tega so svoje dejavnosti in projekte, glede na prejšnja leta, še povečali. Standardne tedenske in sezonske aktivnosti, kot so mali nogomet v telovadnici, filmski večeri, avtobusni prevozi, jezikovni tečaji, zimsko smučanje, večeri taroka ter namiznega nogometa so redno izvajali. Mesečno so debatirali z raznimi gosti v Pogovorni roladi in tekmovali v videograh, poleg tega pa so izpeljali tudi več enkratnih projektov izmed katerih bi lahko izpostavili čistilno akcijo izolske obale do belih skal v aprilu, prvega maja so se tradicionalno združili z Shotovci ter izpeljali vsakoletno prireditev ob dnevu dela (1. maj -1. maggio), konec istega meseca so organizirali Živi svetilnik, spremljevalno prireditev festivala Kino Otok, v poletju za en teden gostili okoli 30 študentov iz več evropskih držav na izmenjavi Health means happiness in v jeseni jim je uspelo v klubu izpeljati nekaj zanimivih koncertov, alternativnih glasbenih izvajalcev. Nekje vmes so izdali CD Elektro-folp, kompilacijo elektronske glasbe, na kateri so dobili neuveljavljeni obalni producenti možnost predstavitve. Na to so resnično ponosni saj gre za pionirski projekt na tem področju, ki je bil zelo dobro medijsko sprejet. Ker pa za KIŠD-jevce to leto še ni končano vabimo vse zabave željne na KIŠD-jev Direndaj, ki bo potekal od 21. do 24.decembra pod Belvederjem. Jona skrbi za zaklade V društvu Jona, ki deluje pod okriljem župnišča se zbira veliko mladih, ki svoj prosti čas namenjajo dejavnostim, ki bogatijo življenje njim in skupnosti. Letos so tako postavili razstavo zakladov Sv. Mavra in iz najbolj zaprašenih kotičkov potegnili večje in manjše umtnine, ki jih je prekril časa. Postavljeno so rade volje pokazali mimoidočim turistom in tako predstavili delček svojega mesta obiskovalcem in popotnikov. Društvo združuje veliko mladih aktivistov, ki svoje dejavnosti ne omejujejo le na društveno delo ampak so prisotni povsod, kjer potrebujejo njihovo prostovoljno delo in razdajanje. Torej, v Izoli se pridno dela, in prostovoljno delo še ni zamrlo. Oziroma, lahko bi rekli, da je vedno bolj množično in aktivno. Marsikateri mladi se še vedno počutijo ponosne na to, da prispevajo svoj delež k organizaciji dogodkov, ki naredijo naše mesto (in podeželje) manj monotono, bolj zabavno, ter s tem aktivno sodelujejo pri nastanku zgodb, ki so brezčasne. Imeli smo zlato generacijo v Arrigoniju, ki je še vedno pojem nostalgije po tistih „dobrih starih" časih, in imamo mlade, ki se z vsemi močmi trudijo, da se bodo tudi sami lahko en dan spominjali na „zlate“ čase, katerikoli naj to bodo. In nobeno politično mešetarjenje, nobeno strankarsko lobiranje in proračunsko barantanje ne more tega spremeniti. In ne bi bilo škode, če bi se tega zavedali tudi tisti, ki v žepu držijo ključ Občinskih sredstev. A na koncu se ve, pomembni so rezultati, in ne ..programi" in „vizije". S temi si ne moremo pomagati v megli. Lahko pa jih fino zamaskiramo. zoiaje naša Vadimo Vas na srečanje čCanov stranke Izofaje naša, podpornikov stranke in prijateljev. (prednovočetna za6ava in klepet 06 kozarčku, 6o 21.12. 2007 v diskoteki The Cdu6 na PeCverderju, v IzoCi. (Pričete{o620. uri! ____ggTLi" il/«», ■■■■■■H Naše malo mediteransko mesto V proračunu sta tudi kulturni dom in garaža Osnutek izolskega občinskega proračuna je pripravljen in še pred novim letom bo krenil na trnovo pot usklajevanja interesov in realnih možnosti. Pravzaprav bosta v razpravi dva proračuna za leto 2008 in 2009, za oba pa je značilno, da sta dokaj investicijsko naravnana kar kaže na to, da se nam obetajo nove spremembe našega vsakdana. Podžupan Darko Grad pravi, da je to njihov prvi pravi proračun, saj so letošnjega dobili skoraj narejenega in tudi niso želeli bistveno posegati vanj, saj so morali najprej spoznati pogoje njegove realizacije in dejanske potrebe posameznih porabnikov. Zdaj so že na trdnih tleh in proračuna sta realno zastavljena, pravi. - Proračun je v pripravi in grobi osnutki že-krožijo po občini ter se usklajujejo med posameznimi uradi. 28. decembra bo v Mandraču objavljen pripravljen osnutek in s tem se bo začela proračunska razprava, konec januarja pa naj bi bila proračunska seja občinskega sveta ko bomo, upam vsaj, v enem branju sprejeli oba proračuna. Januarja meseca nas čakajo izčrpne razprave, z večino svetniških skupin pa skušamo določiti tisti minimum, ki ga bomo vsi zastopali in podpirali, naša svetniška skupina s somišljeniki pa bo določala maksimum, ki ga želimo doseči. Vsebinsko je proračun zelo investicijsko naravnan, naj-dražja investicija pa bo verjetno kulturni dom oziroma večnamenska dvorana, vendar je ta investicija raztegnjena na vsa štiri mandatna leta. Takoimenovani kulturni dom naj bi imel več dvoran za različne dogodke, tam naj bi bili prostori za delovanje mladinskih društev, kot nekakšen mladinski center, tam naj bi bila knjižnica, kinodvorana in ostalo kar sodi v takšno multifunkcijski kulturni hram. Zgradili ga bomo na območju Lonke in sicer v južnem delu, bliže gostinski poli. Že v začetku leta bomo zato razpisali natečaje, da bi motivirali arhitekte za najboljše možne rešitve. Ampak, kot rečeno bo to najdražja, najpomembnejša kratkoročna investicija pa bo gotovo garažna hiša za pošto, saj je problem parkiranja zares že zelo pereč. - Kakšno je razmerje med investicijskim delom in standardno porabo? - Vsako leto imamo 5 milijonov prihodkov več kot imamo redne porabe, zato je proračun tudi tako investicijsko naravnan, ob tem da se zavedamo, da bo v naslednjem mandatu treba večjo pozornost nameniti vsebini, saj ima tudi investiranje svoje meje. Takrat bomo pač več morali dati športu, več kulturi itd., čeprav tudi danes te dejavnosti niso podhranjene, saj smo nekaterim namenili bistveno več kot so prejemali dotlej. - S kakšnim indeksom lahko računajo porabniki? - Indeksi so postavljeni na plus 10, tam kjer se je že pokazalo, da je denarja premalo imajo indeks tudi do plus 50. - Se je število proračunskih postavk kaj spremenilo? - Število porbnikov je v tem trenutku pravzaprav isto, povečalo pa se je število postavk za investicije. Te investicije so namreč zapisane v proračunih in v razvojnih programih. Letošnji proračun, je bil dokaj napihnjen, saj je to bila praksa prejšnje oblasti, da so proračun napihnili a ga niso realizirali. Mi pa imamo za te naše investicije realne vire in vključujemo privatno partnerstvo. - Prodaje zemljišč in stavb ni prav veliko. - V letošnjem letu nismo takorekoč nič prodali. Prodali smo le nekaj manjših funkcionalnih zemljišč, nismo pa prodali nobenega večjega stavbnega zemljišča. V prihodnje pa nas seveda čaka Kredo, območje ob bolnici pa bomo razdelili tako da ne bi zradi enih nerazčiščenih odnosov trpeli vsi, ki tam želijo kaj delati. Skratka, nesporne privatne parcele na drugi strani hriba bi sprostili, te na tej strani pa bi še malo pustili, da se “pajcajo”. Računamo tudi, da bomokončali Šared saj prav zdaj poteka usklajevanje predlaganega načrta s šare-dinsko Civilno iniciativo in verjamemo, da bomo skupaj dosegli dober dogovor in končno sprejeli zazidalca, ki ga tudi mnogi Šaredini komaj čakajo. - Kako poteka gradnja čistilne naprave - Dela potekajo normalno in mi jih nor-mlno financiramo, trenutno pa potekajo razprave o tem, kako se bo s tem upravljalo in naša Komunala je že na stališču, da tega ne bomo izpustili iz rok in da želimo upravljati s to infrastrukturo. - Za konec še ribištvo in privezi - Investicija v ribiško infrastrukturo je pomembna in velika, upamo pa, da bomo že naslednje leto uspešni pri pridobivanju evropskega denarja za ureditev obale od carinskega pomola do konca mandrača. Čaka pa nas še izpolnitev obljube, da bodo vsi Izolani imeli privez. Prahu okrog tega je veliko, vendar moram povedati, da ni nobenega strahu in da bodo vsi imeli po pravilniku, ki ga bo januarja sprejemal občinski svet, tudi svoj privez, seveda če so upravičeni do njega. - Še stanovanja. - V začetku naslednjega leta bomo ustanovili stanovanjski sklad in upam, da bomo do konca mandata zgradili do 500 neprofitnih stanovanj za Izolane. PROTEST V DEKANIH Včeraj, v torek, 18.12. smo nekateri člani Civilne iniciative gibanja za Izolo prisostvovali, na zboru krajanov v Dekanih, kjer se ob prisotnosti ostalih krajevnih skupnosti, kakor tudi ob podpori Občine Koper, pripravljajo na sobotni protest dne 22.12.2007, ki naj bi potekal pred tovarno KEMI-PLAS ob 10.00 uri. Njihova zahteva je takojšnje zaprtje tega večjega ekološkega onesnaževalca, pri čemer jih tudi ozaveščeni Izolani podpiramo. V dolgih letih potrpežljivosti, dogovarjanj, dopisovanj, podpisovanj, jim je sedaj res prekipelo. Naveličani praznih obljub, so tokrat pripravljeni iti do konca. Seveda je predvideni sobotni protest, šele pravi začetek boja. Življenje v čistejšem in varnejšem okolju, nam vsem skupaj zagotavlja naša Ustava, a žal vse pogosteje le na papirju. CI želi opozoriti tudi občane Izole, da Dekani niso tam nekje daleč, če je na tem svetu sploh še kaj daleč, temveč da so del obalnega prostora, so del Slovenske Istre, so vhod na naše morje. Onesnažen zrak se prav gotovo ne zadržuje zgolj v Dekanih. Vse več nas čuti, da je potrebno za ekologijo nekaj storiti. Za začetek je potrebno stopiti skupaj in se jim v soboto pridružiti. Prenehajmo se obnašati brezbrižno in imeti tisoč pomembnejših opravil. Prej ko se bomo nesebično povezali, manj možnosti bo za vedno večje probleme. Skratka bodimo kot šop živih las, da ne bomo prehitro brez njih, ker nam bodo izpadli zaradi kemoterapije. Za Civilno iniciativo - gibanje za Izolo Viktorija Carli — Š 'O December v Izoli Nastop z grenkim priokusom Še sreča, da otroci ne prejemajo honorarjev Zaključni nastop nadebudnežev iz izolskega vrtca Školjka in njihovih »kolegov« iz Olma v nedeljo 16. decembra je bil za starše, dedke in babice , velik dogodek. Kako tudi ne, saj so v kratkem času pokazali zaključni izdelek, ki pa je imel ceno. Štiri evre po osebi, za pol ure nastopa. In starši, ki so septembra ob vpisu otrok v pevski zbor pristali, da bodo »koncert« plačali- so obveznost poravnali na blagajni kulturnega doma. Do tu vse lepo in prav. Bolj presenečeni nad vstopnino smo bili tisti, ki o obvestilu nismo imeli pojma. Šele z odkrivanjem ozadja sem se prepričal, da je šlo za nekakšen komercialni natop, kjer je organizatorju od izkupička ostalo bore malo. Treba je bilo poravnati obveznosti za najem dvorane kulturnega doma, izplačati honorar glasbenim spremljevalcem in še kaj. Če bi v stroške vključili še honorarje najmlajšim pevcem za nastop, se računica ne bi izšla. Zakaj te misli? Preprosto zato, ker v vrtcih, konkretneje v Izoli ni ljudi, ki bi otroke do 6. leta naučili zborovskega petja, zaradi pomanjkanja časa. V prazen prostor je moral nekdo stopiti in je vstopil, seveda s svojimi pogoji dela. Za plačilo. Tak uk ima ceno 20 eurov na mesec. Odločitev, peljati otroka ali ne na vaje je v pristojnosti staršev. In ker druge alternative ni, se za ta korak odločijo mlade družine, ki želijo otroku dobro in si to lahko privoščijo. 20 eurov za pevske vaje,20 eurov za športno udejstvovanje itd. Razslojevanje se kot kaže izolski primer, začne že na začetku živ-ljenske poti. Če nimaš, bodi doma. Nič nimam proti privatizaciji, vendar ne na račun otrok. Smo v državi na Sončni strani Alp pozabili, da je družina osnovna celica družbe. V igro, ponuditi otroku več, naj bi se predvsem vključili nosilci vzgoje in izobraževanja najmlajših. Kaže, da so padli na izpitu Vlado Ostrouška V PRIČAKOVANJU PRAZNIKOV Božična zgodba namesto poslanice izolskega župnika Dober dan, lisica sem in živim tam zgoraj v tistem gričevju. Dneve prespim in grem na lov ponoči. Z malo sreče me boš kdaj opazil na vrhu tistega golega griča, z luno v ozadju. Vendar... ob najmanjšem šelestu izginem. To je moja zgodba. Zgodba, ki te bo pustila odprtih oči, kakor je tudi meni rep preprosto otrpnil. Poslušaj! Dve noči nazaj sem se znašla na vrhu tistega grička, ki je blizu vasi. Noč je bila mrzla in jasna. Dvignila sem svoj smrček in povohala v zrak. Najmočnejši so bili vonji po ovcah. Ampak začutila sem še en vonj in sem kar otrpnila. Pastirji so bili zunaj ... in to, po mojem, več kot samo eden. To pomeni, da ovce kotijo. Stopam sem in tja po griču, potem se zaustavim in nastavim uho. Tam, nekje v daljavi jagenjček kliče svojo mamo. Prihuljeno se plazim med grmovjem. Sedaj ga dobro vidim, zapletenega v visoko travo. Ves je še vlažen in ima težave s premikanjem. Komaj nekaj ur je minilo, odkar se je skotil. Nenadoma me oslepi močna svetloba, da zbežim med grmovje. Trepetam po vsem životu in se skrijem. Zamižim od bolečine, zaradi močne luči. Začudena sem in strah me je. Zlata luč se spušča in osvetljuje grič - svetlo je kot podnevi. Z neba se spuščajo melodije in glasovi hvalnic. Potem, nenadoma, na nebu vidim kolono ljudi iz svetlobe. Vznemirjena sem. Povoham in ti ljudje nimajo nobenega vonja. Eden izmed njih načne pogovor s pastirji. »Ne bojte se«, jim pravi, »prinašam vam dobro novico. Velika sreča se dogaja za vse vas. Danes se je v Betlehemu rodil otrok: vaš Kralj, obljubljeni Odrešenik. Našli ga boste, položenega v jasli. Hitro pojdite in poglejte.« Tako na hitro, kot so prišli, so tisti ljudje iz svetlobe tudi izginili v nič. Zvok pesmi je ugašal v daljavi. Pastirji so se kar nekaj časa spogledovali, preden so spregovorili. Potem so se smejali, vzklikali, poskakovali in ploskali. Potem so tekli proti vasi, da bi našli kraljevega otroka. Malo bolj od daleč sem jim sledila. Vasi se bojim, ker je polna meni neznanih glasov in vonjev. Vendar na vsak način hočem tudi jaz videti tega kraljevskega otroka. Skrivam se v sencah hiš in skrbim, da bi ostala neopazna. Priplazim se do hleva. Tam sem videla zadovoljno in tiho vstopati pastirje. Pogledam okoli hiše. Na zadnji strani hleva je visoko obzidje. Potiho se povzpnem na zid. Iz zidne razpoke se zliva pramen svetlobe. Približam se in očarana obstanem. Iz moje opazovalnice lahko vse vidim, ne da bi bila opažena. V hlevu vidim krave, ovce, koze... Vse skupaj je tako čudno. Živali vedo, da sem v bližini. Čutijo moj vonj. Sporočijo druga drugi, kaj vohajo, vendar jih ni strah. Tam je tudi kar nekaj ljudi. Moški in ženska, in od vrat pravkar prihajajo pastirji. Vsi gledajo v isto smer, v osvetljene jasli. In tam, prav tako, kot so rekli ljudje iz svetlobe, spi novorojenček. Kraljevi otrok je položen na slamo. Njegova mama, tako zelo mlada je videti, se smehlja in vabi pastirje, naj se približajo. Tiho pristopajo in motrim začudene poglede. Otrok se zdi, kot da bi v sanjah včasih na kratko zašepetal. Meni se zdi, da se smehlja. »Njegovo ime je Jezus,« pravi potiho ženska. Izpod površnika eden od pastirjev nekaj povleče. Mehkega jagenjčka. »To je dar - za otroka,« zašepeta. Previdno ga položi v ženino naročje. Potem se prestopi, da bi si pobliže ogledal novorojenčkov obraz. V njegovih velikih očeh se zalesketa radost. Srečen nasmeh se nariše na njegovem obrazu... Za trenutek se zazdi, da je postal tudi pastir človek iz svetlobe. Tako od blizu je videl kralja, kot sem ga videla tudi jaz. Le redki ljudje in še bolj redke lisice so imele to srečo. Pastirji potem zavzdihnejo svoj nasvidenje in odidejo. Tudi meni se želodec oglaša in pravi, da moram na pot. Zima je ostra in za lisico je življenje naporno. Izgleda, da je trdo tudi zate, mali Kralj. Vse dobro ti želim in upam, da te bo mehko jagnje dobro ogrelo. Želim ti lepe sanje, Mali! Dragi Izolani! Naj bo ob letošnjem božiču tudi v vaših srcih zvedavost, naj bo pogum za iskanje in naj v letu 2008 na naših obrazih sije radost. Vam želim župnik Janez s sodelavci Kulturni dom Izola Petek, 21.12. ob 19.00 PIHALNI ORKESTER IZOLA koncert vstopnine ni ! Palača Manzioli Izola Petek, 21.12. ob 20.00 Skupnost Italijanov P. Besenghi degli Ughi Izola vabi na BOŽIČNI KONCERT SOUL CIRCUS GOSPEL CHOIR Skupnost Italijanov Pasquale Besenghi degli Ughi Izola Invalidi in upokojenci se bodo zabavali v Delfinu Društvo invalidov Izola in Društvo upokojencev Jagodje Dobrava vabita svoje člane in članice na veselo srečanje ob koncu leta 2007. Srečanje bo v hotelu Delfin, v soboto, 29. decembra z začetkom ob 18. uri in 30 minut. Pridružili se bodo tudi člani prijateljskega društva invalidov iz Ilirske Bistrice, tako da bo res veselo in prijetno. Prijave sprejemajo v pisarni društva invalidov, ulica OF 15, vsako sredo od 15. do 17. ure. Cena večerje in glasbe je 10 Eur. Tam stoji pa hlevček, tam stoji pa hlevček, lepi hlevček Betlehem.. BLAGOSLOV JASLIC IN BOŽIČNICA BO V PONEDELJEK, 24. DECEMBRA OB 15. URI PRI SV.JAKOBU Prazniki s sredozemskim pridihom V božičnem času nam kakiji, ki smo jih prejšnji mesec na Primorskem pobrali, kar naglo zorijo, pa jih jemo, sušimo, spravimo v jogurtovih lončkih v zmrzovalnik ali porabimo v naših sladicah. Tudi tako ... KAKIJEVA MASLENA KREMA ZA TORTO 25 dkg masla, 25 dkg sladkorne sipe, 1 celo jajce sredica 2 kakijev, par žlic limoninega soka. Vse sestavine zelo počasi vmešavaj, da naraste (maslo in sladkor, previdno in po malem jajce in, ko je gladko, še kakije in limono). S to maso namažemo prerezano torto in povrhnje dele, kar zgladimo z vročim nožem in torto okrasimo s suhimi delci kakijev. Ta krema se poda nemastni torti (piškotni, limonovi, pomarančni in če se upate narediti, tudi kakijevi - pazite!). FIGOVO-KAKIJEVE KROGLICE V Istri so ob božiču rezali figov hlebček, ki so ga naredili iz zrezanih - zmletih suhih fig. Dodali jim dobro belo vino, orehe, mandelj e ali lešnike. Mi bomo, zlasti letos, ko je bila slaba figova letina, figam dodali suhe kakije. Po »moderno« bomo naredili kroglice, nanje namestili mandelj, lešnik ali oreh in jih vložili v papirnate skledice. Ne bomo ponudili ravno mozartovih ali rafaelo-vih kroglic, ampak tiste, ki so zrasle v domačem logu, iz naših domačih sredozemskih korenin. Dober tek in obilo notranje topline v dneh, ki prihajajo Nada Morato Naslednjič: KAKIJEVA BOŽIČNA POGAČA Bomo sploh prišli do konca leta? Silvestrovanje na prostem vendarle bo tudi letos Silvestrovanje na prostem bo letos na Kampi (Lonki), poskrbljeno bo za dobro glasbo in zabavo vse do druge ure zjutraj, udeležence pa bo opolnoči pozdravil in jim zaželel uspešno novo leto tudi župan dr. Tomislav Klokočovnik. Seveda bo tam tudi šampanjec za vse prisotne in tudi kaj za pod zob se bo našlo. Letošnje silvestrovanje je sicer bilo rojeno pod nesrečno zvezdo, saj še do začetka decembra ni bilo jasno, kdo naj silvestrovanje sploh organizira. V Centru za kulturo, šport in prireditve so povedali, da tega nimajo v svojem programu dela, turističnega društva ni več, gospodarsko interesno združenje za turizem se organiziranja prireditev ne želi lotiti kar tako, razpisa za organizacijo silvestrovanja pa tudi ni bilo, je naloga padla v naročje novopečeni občinski uslužbenki Ester Kapelj, ki je zaposlena v oddelku za gospodarske javne službe, promet in turizem. Povedala je, da je zadnji hip dobila za nalogo koordiniranje vseh, ki lahko sodelujejo pri pripravi silvestrovanja in tako so pohiteli z iskanjem glasbene skupine, kar seveda ni lahko delo, saj imajo nekateri izvajalci Silvestrovo rezervirano še iz prejšnjega leta. S pomočjo Centra za kulturo, šport in prireditve so le dobili primerno glasbeno skupino, nato pa je padla odločitev, da se silvestrovanje z Manziolijevega trga preseli na Rampo (Lonko). Povod za to so bile pravzaprav petarde oziroma urejen prostor za odmetavanje petard, ki je prejšnja leta sicer opravil svojo nalogo a so petarde vendarle poškodovale tudi tlak na trgu, da o njihovem učinku na zaprtem prostoru niti ne govorimo. Tako je zdaj jasno, da silvestrovanje bo, da bo na Kampi (Lonki), da bo igrala skupina Amarcord in da bo opolnoči zbranim voščil in z njimi nazdravil župan dr. Tomislav Klo- kočovnik. Celotno dogajanje se bo začelo ob 22. uri in bo trajalo tja do dveh po polnoči, šampanjec bo zastonj, na nekaj stojnicah pa se bo moč tudi drugače okrepčati. Če doslej niste vedeli kam na Silvestrovo - zdaj veste. ELTA D.OO. KABELSKA TELEVIZIJA IZOLA Vsem našim strankam in krajanom Izole voščimo vesele Božične praznike in srečno Novo leto 2008 Ai nostri clienti ed a tutti gli abitanti d’isola auguriamo un Buon Natale ed un felice Anno Nuovo 2008 Zbirki lepih smo Rodali tudi Lipo Vsi ji pravimo LIPA. Drugega imena ta stavba na glavnem izolskem trgu nikoli niti ni imela. Menda so ji rekli Lipa že pred davnimi leti, ko je bila tam knjigarna in so jo dvojezično poimenovali Libreria PApirnica. Se bolj verjetno pa je dobila ime po istrski založbi, ki je pred desetletjem pritlične prostore prepustila večji, Državni založbi Slovenije. Nas v Stavbeniku servisne storitve je manj zanimalo ime kot videz in vzdrževanje te stavbe, ki je tako na očeh Izolanom in vsem, ki pridejo v naše mesto. Lipa je kot nekakšen stražar ob vhodu v staro Izolo in zato je prav, daje lepo oblečena in dobre postave. To poletje smo jo vzeli v roke in zdaj je nam in Izoli v ponos. Verjamemo, da bomo v naslednjih letih poskrbeli še za mnoge izolske stavbe, ki se morda še niso pokazale v vsem svojem sijaju. Zato njim, Izoli, Izolankam in Izolanom, voščimo uspešno leto 2008 in prijetne praznike. Iki 1-\'i —— SERVISNE STORITVE d o o Besenghijeva OPOROKA Giacomo da Besengo e Besenghi je znal pisati zapletene oporoke Kar veliko časa je za prevajanje njegove oporoke, ki je služila kot eden od dokazov ob denacionalizacijskih postopkih, porabil Igor Kosmina, ki seje tega dela lotil po temeljitih pripravah, na koncu pa povedal, da česa tako težkega, a zanimivega hkrati, še ni prevajal. Po dokaj dolgem pravdanju z občino Izola je izolska župnija dobila v last Besenghijevo palačo in sosednjo Scuoio dei battuti. Palačo je, po dogovoru z občino, zamenjala za obveznice, sosednjo stavbo pa bo uporabljala sama. Občina Izola in izolska župnija sta tako pred slabim letom podpisali pogodbo s katero je Besenghijeva palača ostala v občinski lasti in v njej se bodo še naprej izvajali isti programi kot doslej. Seveda je morala občina to plačati, vendar so se predstavniki župnije in škofije ter bivša občinska oblast o tem dokaj korektno dogovarjali. Pravzaprav bi lahko dogovor sklenili že prej, če ne bi občina nekoliko zavlačevala s pravdanjem, ki se je na koncu izteklo drugače kot je pričakovala. Zanimivo je tudi, da je celotno dogajanje potekalo dokaj odmaknjeno od oči javnosti g in da so še največ vedeli tisti, ki palačo 5 Besenghi uporabljajo pri svojem red- § nem delu. J sre . ' 8* Župnik je zadovoljen Župnik Janez Kobal je tako le komentiral dosežen sporazum med Občino in Škofijo. Minilo je že leto odkar je primer palače Besenghi in tudi vsa denacionalizacijska zadeva izolske župnije zaključena. Zaradi dobre volje na občinski strani, kjer so se nehali pritoževati na sklepe sodišč smo v župniji za palačo Besenghi dobili odškodnino v obveznicah. Čeprav je tržna cena veliko višja, smo na župniji, kot zagovorniki pravičnosti, zadovoljni, ker je bilo vrnjeno, kar je bilo krivično odvzeto. Na koncu so Izolani in otroci dobili glasbeno šolo. Iz Bezenghi-jeve zapuščine - ko bomo vnovčili obveznice - bomo spet Izolani dobili cekev sv. Petra in Andreja in še kaj koristnega zraven. To je primer navidez nerešljive zgodbe, ki se je na koncu končala v zadovoljstvo in korist vseh vpletenih. Občina je zadovoljna Podžupan Darko Grad je prav tako zadovoljen, da se je ta j ara kača pravdanja med župnijo in občino vendarle razpletla. Tega, ali je bila cena za palačo primerna ali ne ne komentira, saj celotnega pogajanja in dogovarjanja ne pozna, prepričan pa je, da je najbolje za stavbo in za dejavnost v njej, če ostane v občinski lasti, saj sta država in občina doslej vanjo vložili že kar precej denarja. l-ie-i Dodal je še, da je sodelovanje med župnijo in občino zgledno in da so prav te dni izvedeli, da je država zagotovila svoj del denarja za popravilo cerkvenega zvonika. Gre za 70 tisoč evrov, enako vsoto bo dodala občina, deset odstotkov pa bo prispevala župnija. Verjame, da bodo s tem denarjem lahko zvonik popravili do te mere, da bi na njem uredili tudi razgledno ploščad. Ko ni bilo več nikogar iz rodbine Besengo Kot rečeno je bila Besenghijeva oporoka pomemben dokaz v pravdanju ob denacionalizacijskem postopku. Oporoka je napisana do potankosti natančno, v njej pa mimogrede najdemo tudi kakšno zanimivost iz Izole v sredini devetnajstega stoletja. V tej številki Mndrača objavljamo le delček 14 strani dolge oporoke, ki jo bomo v celoti objavili kot darilo bralcem v eni od naslednjih številk. Hkrati se zahvaljujemo Igorju Kosmini za njegovo dobro voljo predvsem pa za temeljito opravljeno delo pri prevajanju tega zahtevnega dokumenta. Oporočna volja, oziroma ustanovitev stalne Nadarbine (Mansionerie), ki jo določam podpisani Giacomo da Besengo e Besenghi v Izoli dne drugega meseca Julija leta tisoč osemsto šest in štiridesetega po lastni presoji (ut intus) napisano na štirinajstih listih in na četrtem listu sem eno vrsto brisal z nožičem. V Izoli, dne drugega meseca julija, na praznik obiska Marije Device, leta tisoč osemsto šest in štiridesetega (1846). Jaz, Giacomo Besengo, Plemič Njegovega Veličanstva Franca prvega, Cesarja Avstrije, Kralja Madžarske, Češke, Lombardije in Benetk itd. itd. itd., kot izhaja iz imenovanja z dne osmega oktobra tisoč osemsto triindvajset, potomec stare beneške meščanske družine znotraj in zunaj (ad intus et extra), kot je zapisano v Listini o priznanju z dne trinajstega oktobra tisoč šesto dvajset (1620), sin plemenitega gospoda Giovannija Pietra rojenega Besengo v Castello di Piemonte d'istria (Podgorje) in plemenite gospe grofice Arestille Freschi Auerspergh rojene v Ronkah v Furlaniji, v bližini mesta Čedad, ki sta sklenila zakonsko zvezo v letu tisoč sedemsto šest in osemdeset v imenovanem mestu in kije vpisana v Župnišču cerkve v Faedis (Fojda), takratnega sedeža uprave, oziroma gospostva brez dajatev Spoštovane družine Freschi, Grofov Cuccagna in Auerspergh. Navedeni moj oče je prejel odlikovanje od Papeža Pija sedmega z dvema bulama izdanih v Rimu dvanajstega novembra leta tisoč osemsto pet, z eno je postal Lateranski grof in z drugo pa vitez zlate ostroge, ti dve buli je podpisal kardinal Don Romualdo Bruschi, toda brez voščenega pečata in zaporedne številke. Menim, daje bil tak način v uporabi v tistem času na rimskem dvoru. Take poroke so se takrat dogajale še med barbari in nerazvitimi, ki pa so bile v bistvu nič drugega kot podle prevare in preseljevati iz Italije v Istro kulturne osebe je isto kot jih iztrgati iz svojega vrta in poslati v puščavo. Še posebno, če je ženin pohabljen in zato tudi odbijajoč. Določam v tej obliki, da se po moji smrti, vse moje imetje, ki sem ga pridobil po očetovi strani, kot izhaja iz družinske Transakcijske listine, ki je vključena v Zemljiški knjigi pri Cesarsko kraljevi Pisarni v Piranu pod številko štiristo enainpetdeset z dne štirinajstega junija tisoč osemsto dvaindvajset ter zavedena pod številko štirideset na Sodišču; kakor tudi pod številko štiristo osem in štirideset v Registru sporočil listin pri »Fraterni Transazione« dne petindvajsetega maja tisoč osemsto dvaindvajset in istega leta zavedena pod št. devetintrideset pri Sodišču. Sledi vse ostalo. Imenujem za svojega dediča svojega ljubljenega brata Pasqualeja do pravice dosmrtnega užitka uničeno in razveljavljeno, kot da to določilo ni bilo zapisano za svojega brata in zato, naj se po moji smrti izvrši to kar je določeno. V Izoli devetnajstega oktobra tisoč osemsto šest in štirideset. To določilo v škodo (prekletstvo) brata o pravici, se izbriše iz razloga ljubezni in usmiljenja. Izola, 28. Februarja 1847. To je prevod prve od 14-tih strani oporoke. Več v novoletni prilogi PTTs NOT DEAD 0 avtobusnem voznem redu, voznini in o našem ozračju Javni prevozi so bili nekoč že zelo “in”, potem so šli čisto “out” in danes se zdi, kot da je njihov “come back” zelo podoben Sizifovemu poslu. Pa vendar ponekod v tujini postajajo javni prevozi vse bolj iskana oblika premikanja ljudi iz kraja v kraj ali iz vasi v mesto. Celo v sosednjih občinah je tako. Pri nas pa... V ponedeljek sem bila v Izoli in sem se domov v Korte vračala z avtobusom, ki odpelje iz Izole ob 10,30. Rekla sem si, danes je prilika, da kaj poizvem o avtobusih, ki vozijo na naše podeželje. In sem vprašala v izolski turističi agenciji, če bi lahko na avtobusnih postajah obesili vozni red. Zanj sem vsaj parkrat prosila na uradu Krajevne skupnosti Korte. Na agenciji v Izoli so mi rekli, da vozni red visi pred njihovim uradom v Izoli. Ta je od naših vasi oddaljena od 4 do 10 km. Dali so mi ime avtobusnega podjetja in njihovo telefonsko številko. S tem sem se namenila v urad KS. Ker je bil zaprt, sem listek s prošnjo, da zadevo uredijo, nalepila na vrata. Med vožnjo v Korte sem se pogovarjala s šoferjem. Bil je od Rižanskega avtobusnega podjetja, in ker sem vedela, da oni prevažajo tudi po koprski občini in to za simbolično ceno 0,80 Eur, sem ga vprašala, če je to res. Pritrdil mi je, da se po taki ceni vozijo v Koper tako Rakitčnarji, ki so 30 km oddaljeni od Kopra, kot Podgorci, ki so oddaljeni 25 km in tudi drugi, ki so Kopru bližje: Hrastoveljčani, Sve-toantončani, Škof joti in drugi. Izolski podeželani pa za 8 km vožnje plačujejo kar 1,80 Eur oziroma kar 125% več kot njihovi sosedje v koprski občini. Torej prebivalcem koprske občine se ne splača voziti v Koper z osebnimi avtomobili, ker je javni prevoz cenejši. Pri nas, kjer je javni prevoz dražji, pa se ljudje vozijo raje z avtomobili, čeprav na ta način onesnažujejo zrak, ustvarjajo veliko gnečo in se izpostavljajo nevarnostim na tej naši ozki cesti. Te dni so na otoku Baliju svetovni ekologi sprejeli sklepe za koliko % moramo zmanjšati strupene izpuste v ozračje, da posledično ne bo morje zalilo obal. Pozivamo naše Občinarje, da tudi pri nas uvedejo poceni javni prevoz! NM v imenu enakomislečih Milo za drago Če je inšpektor porušil črne gradnje pri Svetilniku , pa naj poruši tudi paviljon v parku! Res lepa logika gospe bivše županje in ob tem se še pohvali, da je bila ona tista, ki je prijavila črno gradnjo paviljona!! In pri vsem tem je ena velika resnica: pretežni del občinske uprave je še iz prejšnje »vladavine« in ni daleč od resnice, da sedaj pač malo (malo?) nagaja novemu županu, ki si je drznil zmešati štrene stari oblasti! Prav simpatično je dejstvo, da je bilo pač to inšpektorjevo dejanje »Miklavževo darilo« novemu županu. Nad političnimi igricami navdušena občanka Vprašanje o prizidku Zanima me, zakaj je investicija starega zdravstvenega doma s prizidkom ter novozgrajenega objekta nasproti vrtca, ki je že 5 let gradbišče, nedokončana? Predvsem me pa zanima ali imajo obstoječe gradnje zadostno število parkirnih mest ter kje se ta nahajajo? Robert MULEC Klub svetnikov LDS Obrtno stanovanjska cona V zadregi kam po darilo? V Reviti smo pripravili DARILNE BONE. Z njim bodo vaši dragi pri nas lahko izbrali karkoli za dobro počutje in zdravo življenje: morda zares udobno obutev, popolnoma avtomatski merilnik krvnega tlaka, vzglavnik, da se bodo zbujali zares spočiti, morda protibolečinski stimulator ali naravno kozmetiko ali pa morda perilo moči za več življenjske energije. Ne morete zgrešiti - preprosto in dobro boste rešili zadrego, kaj podariti. Revitini darilni boni so na voljo v različnih vrednostih. Pobuda za reševanje problema stanovalcev v obrtno-stanovanjski coni Predlagam, da se občinsko upravo zadolži, da do prve naslednje seje občinskega sveta Občine Izola pripravi stališča in variantne predloge rešitev vezane na problem stanovalcev v obrtno- stanovanjski coni. Obrtno-stanovanjska cona je začela nastajati kot obrtna, namenjena razvoju izolskega podjetništva in pridobivanju novih delovnih mest. Naknadno je bila spremenjena v obrtno-stanovanjsko, v kateri so nastali tudi izključno stanovanjski objekti. Dejstvo pa je, da znotraj določenih poslovnih objektov nastajajo stanovanjske enote. Po govoricah sodeč naj bi bilo kar okoli sto takih “bivalnih enot" - skratka cela vas. V takih razmerah nastaja cela vrsta težav. “Bivalni objekti" katerih kupci so tudi Izolani, na žalost ne morejo dobiti svojih lastnih priključkov... Ker se razmere še naprej poslabšujejo - tako za stanovalce kot za gospodarske subjekte - je potrebno nujno in čimprej pristopiti k reševanju omenjene problematike. V skladu 1. odstavka 74. člena Poslovnika občinskega sveta Občine Izola pričakujem, da se pripravijo stališča in variantni predlogi rešitev vezani na pobudo do prve naslednje seje občinskega sveta. Robert MULEC Klub svetnikov LDS Pred dvema tednoma smo opazili v Izoli prenašanje čudežnega slavoloka na ramah ljudi, tako kot so Egipčani gradili piramide. Novinarji so ovekovečili dogodek. Kaj se dogaja? Nakar se je pojavila čudna struktura v mandraču pred hotelom Marina. Kaj namerava nova oblast? Je prišel ET v Izolo, saj se mu zvečer svetijo oči? Je to nadzor Izole s kamerami? Je to moderna skulptura, ki jo nekateri ne razumemo? Je to morda premeščena svetilka, ki jo je komaj postavljeno dal župan odstraniti iz novega parka na Velikem trgu in namestil uro, tako, da ribiči sedaj ne zamujajo na lov in pijanci vedo kdaj domov? Ne, do 7m višine je svetilka v stilu, ki je v Izoli že osvojen. Od tod do 10 m višine je to nosilec »specialnih reflektorjev«, ki svetijo v mandrač in naj bi SIMULIRALI VALOVANJE. Mora biti nekaj vesoljskega v tem, saj se v vodi NE VIDI NIČ ( italijansko NIENTE). Tako je bilo toliko hrupa, dela, reklame in stroškov zato, da imamo v Izoli ET-ja, saj drugače ne vem , kako lahko razlagamo tujcem to skropucalo, ki ga je zahteval sam g.župan. Pustil se je prepričati »specialnim strokovnjakom« za razsvetljavo, ki so prišli k nam vele siz Lubjane. In, če ONI tako pravijo, potem mora biti gotovo prav! Le mi Izolani nimamo dovolj fantazije, da bi videli kar bi morali videti in vidimo le kar naj nebi videli. Mogoče imamo tudi tukaj ljudi, ki se na te stvari malo spoznajo? Občan Lucio Gobbo Samo še košarkarji igrajo Rokomet l.BSRL Istrabenz plini Izola - Ribnica Riko Hiše 30:35 (15:16) Kljub porazu proti trenutno vodilni ekipi izolski rokometaši niso pustili slabega vtisa. Ves prvi polčas so bili Ribničanom enakovreden partner, v začetku drugega pa so celo povedli za tri zadetke. Vendar so gostje, pri katerih je vratar precej izboljšal svoj nastop, sredi drugega dela tudi s pomočjo sodnikov prevzeli vodstvo in v zadnjih minutah prišli do odločilne prednosti. Omeniti gre številne odlične obrambe Boštjana Klobasa, tokrat pa so bili v domači vrsti najučinkovi-tejši Redžič (8), Čosič (6) in Stepančič (5). BV Namizni tenis Izolski namizni tenis nekoliko pod pričakovanji V soboto in nedeljo je na Ravnah na Koroškem potekal 2.Top 12 RS za članice. V prvo skupino med 12 najboljših je bila poklicana Kristina Fatorič, ki je turnir odigrala krepko pod pričavonji. S tremi zmagami je osvojila zanjo skromno 10. mesto. Za nasprotnicami je zaostajala predvsem zaradi slabega premikanja za mizo. Posledica tega je bila, da praktično iz odprte igre ni uspela osvojiti točke. Turnir je zmagala Manca Fajmut, ki jo je Kristina premagala v finalu na mladinskem Top turnirju pred dvema tednoma. V drugi kvalitetni skupini je nastopila Alenka Ačimovič in osvojila 7. mesto. Z nekoliko več zbranosti bi se lahko uvrstila vsaj dve ali tri mesta višje. Podobno tekmovanje so imeli tudi člani v Pregerju. V drugo skupino je bil poklican Simon Frank. Simon je zmagal 4 tekme ter osvojil 9. mesto v svoji skupini oziroma skupno 21. mesto. Na samem turnirju pa je veliko nihal. Premagal je dva objektivno veliko boljša nasprotnika, izgubil pa z zadnjim in predzadnjim na turnirju. Vsekakor pa je turnir odigral rezultatsko skladno s pričakovanji. Pokazal je, da se lahko enakovredno kosa z najboljšimi v drugi kvalitetni skupini. Določen problem pa ostaja v igri proti slabšemu nasprotniku, kjer še ne uspe odigrati sproščeno, kot sicer zna. Košarka 2. OLICEV MEMORIAL V soboto, 15. decembra 2007, smo v Livadah ponovno obeležili spomin na prvega predsednika košarkarskega kluba Izola, Milenka Oliča. Tekmovali so naj mlajši igralci, rojeni leta 1999 in kasneje Vsi so se borili za žogo, našim pa se je posrečilo večkrat zadeti v koš in osvojili so prvo mesto. Glede na znanje in zagrizenost za šport, ki sta prisotna v podmladku, se nam Izolanom ni treba bati za prihodnost košarke v našem malem obmorskem mestecu. Izolske barve so zastopali: Bandelj, Cerkvenik, Čermelj - Papež, Dekovič, Gajič, Kolman, Komac, Mičovič, Mittendorfer, Možina, Rebec, Šverko, Vilič, Poberaj. KK Izola - KK Postojna (34:8), KK Puris Pazin - KK Luka Koper (24:12), KK Luka Koper- KK Postojna (35:12),KK Izola - KK Puris Pazin ( 30:12). L IZOLA, 2. Puris Pazin, 3.Luka Koper, 4.Postojna (J.M.) Turnir Alpe Adria V Ljubljani so v nedeljo pionirji letnik 1994/95 odigrali prvi turnir lige Alpe Adria. Uvodna tekma proti Ri-Basket je bila izenačena in napeta vse do zaključnih minut. Čeprav so Izolani ob polčasu vodili že za 6 točk, se Rečani niso predali. V tretji četrtini so celo povedli in odločitev o zmagovalcu prestavili na zadnjo četrtino. V zadnjih minutah pa so naši z dobro obrambo in natančnimi meti tehtnico prevesili na svojo stran, ter se tako izognili dramatični končnici. V tekmi za prvo mesto pa so naleteli na previsoko oviro. Proti starejši, višji in fizično močnejši ekipi Olimpije niso Smučarski klub Izola S ki c fu 6 Isofa imeli nobenih možnosti za presenečenje. Ljubljančani so pričeli v visokem ritmu, ki je popolnoma onemogočil izolske košarkarje,tako je bila razlika že v uvodni četrtini zelo velika in se je do konca tekme še povečala. Vseeno pa je treba fante pohvaliti za osvojeno drugo mesto in borbeno igro, ki so jo prikazali na turnirju. Za Izolo so igrali: D. Dvorski, T. Cerkvenik, P. Volk, A. Novak, B. Jelič, N. Černač, K. Skočir, L. Šolaja,, M. Radanovič, T. Špoljarič, M. Žegarac. IZOLA - RI-BASKET 60:53, IZOLA -OLIMPIJA 26:88 Vrstni red turnirja 1. Olimpija, 2. IZOLA, 3. Crikvenica, 4. Ri-Basket. . VABI NA SMUČARSKI IZLET V SOBOTO 22.12. 2007 ZONCOLAN SMUČARSKA KARTA IN PREVOZ 35 Eur ODHOD OB 06. URI PARKIRIŠČE PRED LADJEDELNICO. PRIJAVE: V ČETRTEK 20.12. 2007 OD 17. DO 19. URE. VABLJENI! P0QLED S STRANI piše: Žarko Kovačič Bliža se konec leta, končujejo tudi rokometaši. Včeraj 15. krog, v soboto pa se s 16. krogom zaključi letošnja tekmovalna sezona. Tudi v preteklem kolu ni šlo brez malih presenečenj. Rezultati tega sicer ne kažejo, toda, »muke« Koprčanov, točka SVIŠ-a v zadnji sekundi in potop Goričanov v Velenju puščajo veliko domišljije. Najbolj nesrečna ekipa so zagotovo ježki, kateri so abonirani na poraze z golom razlike. Tekmovalna komisija še vedno ni registrirala tekme med Gold Ciuhom in Cimosom, bojim se, da se malo ponavljajo. Rezultati zadnjih dveh kol ne bodo bistveno spremenili položajev na lestvici. Izoblikovali sta se dve skupini in tako bo šlo do razigravanj. Dobra dva meseca počitka bodo ekipe izkoristile za čim boljšo rege-naracijo in okrepitev svojih kadrov. Težje bo za ekipe katere »hranijo« reprezentanco. Objavljeni spisek kandidatov je širok, bati se je naknadnih odpovedi. Naših bližnjih (Cimos, Gold Club) je bolj malo. Vendar pa, vsaj mene moti, da med izbranci ni našega Blaža. Priložnosti bo še veliko, prepričati mora še »strice« ali zamenjati klub. Za letos so končali tudi B ligaši. Izolani so se v zadnjem kolu pomerili z ekipo Ribnice. Poraz in to v mejah normale. Vendar bi bilo lahko tudi drugače, če bi lahko Izolani vzrža-li celo tekmo v istem tempu. Prvi polčas zelo dobro, kazalo je tudi na presenečenje, nato pa... V 45. minuti so gostje ponovno izenačili, takoj tudi povedli in domače prisili k porazu. Posebnega razočaranja ni bilo opaziti, vendar pa se stvari že prevečkrat ponavljajo. Mala tolažba, vodimo med primorskimi klubi. Ob danih pogojih je doseženo mesto lep uspeh in tudi vzpodbuda za drugi del prvenstva. Ambicije so ob obeh sosedih le pobožne želje, morda pa bodočnost in Dedek Mraz le pripravita kaj bolj sprejemljivega in bodo naši rokometaši mešali štrene tudi kje višje, lahko tudi samo za kratek čas. 15= AVTOCENTER Sermin 7c, Koper Tel: 05/66-31-060 GSM: 031/667-792 www.bajc.si Novo v KOPRU CHEVROLET A M P( TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! r\.l Lvl vX—AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 KICKBOXING USPEŠEN NASTOP »KITOVCEV« NA CROATIA OPEN 07 Na mednarodnem kickboxing turnirju »CROATIA OPEN 07«, ki je potekal ta vikend v Kutini, na katerem je sodelovalo 831 tekmovalcev iz 101 kluba, iz 17 držav in se ga uvršča po udeležbi na 2. mesto v Evropi, so tekmovalci kluba KiT iz Izole osvojili kar 8 odličij. Skratka odličen zaključek letošnje, rezultatsko bogate sezone »kitovcev«. Naj mlajši tekmovalec Jaka HUDALES, je v disciplini semi contact, v kadetski kategoriji, do 52 kg, osvojil 2. mesto. Po prostem prvem kolu je sledila v drugem kolu zmaga nad Hrvatom Krezom. Naslednji nasprotnik je bil ravno tako iz Hrvaške in sicer Štefanac. Tudi v tej borbi je Hudales pokazal, da je le aktualni evropski prvak. S to zmago si je priboril vstopnico za finalni obračun. Tu se je srečal s skrajno neugodnim madžarskim nasprotnikom Veresom. Po izmenjavi v vodstvu, je na koncu pripada zmaga Madžaru, Hudalesu pa odlično 2. mesto in s tem srebrna medalja. V nadaljevanju tekmovanja, ko je stopil na borišče Andrej ŠKERGAT je s svojim nastopom razveselil sotekmovalce. S prepričljivima zmagama v predtekmovanju, ko je premagal Hrvata Dudariča in Romuna Abonova se je v polfinalu, v mladinski kategoriji, do 63 kg srečal z Alnasijem iz Madžarske. Madžarski tekmovalec je bil boljši, tako da je Škergat pristal na dobrem 3 .mestu in si izboril bronasto medaljo. Pravi preboj v finale je uspel Tomiju PEČARJU, ki je tokrat prvič nastopil v članski kategoriji. Po prepričljivi zmagi nad tretje uvrščenim iz zadnjega mladinskega SP Hrvatom Stilinovičem, po zmagi nad Romunom Frasijem se je v polfinalu srečal s hrvaškim tekmovalcem Reharjem. Tudi v tej borbi je zmagal, nasprotnika je premagal kar s 7 točkami razlike, tako da si je priboril nastop v finalu. Nasprotnik iz Italije Es-pozito, znan tekmovalec, zmagovalec mnogih mednarodnih turnirjev je bil trenutno le pretežek zalogaj za Pečarja, tako da je osvojil srebrno medaljo za Izolane in z njo prispeval k končni odlični končni oceni nastopa »kitovcev«. V drugem delu kutinske športne dvorane so se odvijala tekmovanja v light contactu, kjer je Izolo zastopala pet članska ekipa. V mladinski kategoriji do 63 kg je kot prvi nastopil Andrej ŠKERGAT. V prvem srečanju s puljskim tekmovalcem Ljubojevičem ni pokazal nič znakov utrujenosti, za seboj je namreč imel že 3 nastope. Po dveh rundah mu je sodnik dvignil roke, zmaga, ki vodi v nadaljevanje tekmovanja. Naslednji nasprotnik Karlovič je prihajal iz Varaždina. Po izmenjavi udarcev, na trenutke zelo močnih, v drugi rundi nasprotnik zahteva pavzo in po posvetu s trenerjem preda borbo. Finale, v katerem si tako stojita nasproti Šubar iz Novske in Škergat. Presenečenja si Škergat tokrat ni dovolil. Rutinirano je oddelal obe rundi in tako osvojil pokal in zlato medaljo v tej kategoriji, ter s tem pokazal, da se razvija v zelo dobrega tekmovalca. Celoten nastop Tomija PEČARJA v članski kategoriji, do 63 kg, kjer je osvojil bronasto medaljo in s tem 3. mesto je bil ocenjen kot zelo dober. V prvem kolu se je srečal z Romunom Manom, katerega je premagal s soglasno odločitvijo sodnikov. V naslednjem kolu je ponovno slavil zmago, tokrat nad Hrvatom Gundičem, tako da sta si v polfinalu nasproti stala Pečar in Dimeč, tekmovalec iz Celja, sicer državni reprezentant. Po zaključku borbe so sodniki prisodili zmago Dimcu, vendar je sam potek borbe pokazal, da bi Pečar z malo manj spoštovanja do nasprotnika, lahko slavil tudi zmago. V isti kategoriji, do 63 kg si je po zmagah nad Bosancem Puzičem in Hrvatom Sinkičem nastop v polfinalu priboril Dušan LAMUT. Tu ga je že čakal nasprotnik Rehak iz Hrvaške. Po zaključku borbe, v kateri je zmagal, si je z njo priboril vstopnico za finale, v katerem je bil drugi finalist Dimeč. V finalni borbi, v kateri ni nobeden od borcev, pokazal superiornosti je na koncu z rezultatom 2 proti 1 le slavi Dimeč, Lamut je tako osvojil 2. mesto. V kategoriji članov, do 79 kg je v prvem kolu z zmago nad Zagrebčanom Belibašičem uspel napredovati Mirzed VUKALIČ. V naslednji borbi proti Hodžiču iz BiH je ponovno vknjižil zmago in tako napredoval v polfinale. Po zaključku polfinalne borbe z Jopanovi-čem iz Pule sledi sodniška odločitev, zmaga nasprotnika z 2 proti 1. Publika žvižga, nasprotnik se opravičuje, vendar tudi to je del športa, bronasta medalja oz. 3. mesto za Vukaliča. Na sporedu tekmovanja je tako ostala še kategorija, nad 89_ kg, kjer je nastopil Raniš SMAJLOVIČ. V prvem kolu se je srečal z Veselinovičem iz BiH, katerega je tudi premagal in se uvrstil v nadaljevanje tekmovanja. V naslednjem kolu ga je čakal njegov »stari znanec« Ljubljančan Latič. Ponovno je bil Smaj-lovič boljši in zabeležil še eno zmago nad batičem, ter se tako uvrstil v borbo za medalje. V polfinalu je bil ponovno boljši od svojega tokratnega nasprotnika Bogičeviča iz Rovinja. Finalni obračun med Benussijem iz Pule in Smajlo-vičem je potekal nekako takole, zmaga v prvi rundi Smajloviča, druga runda je pripadala Benussiju, ki je na koncu tudi osvojil zasluženo prvo mesto. Smajlovič je osvojil srebrno medaljo in vknjižil še eno 2. mesto za Izolane. Vsekakor so ti in vsi ostali letošnji odlični nastopi »kitovcev« pokazatelj dobrega in strokovnega dela v klubu. Pri tem ne gre za zanemariti pomoči in podpore staršev tekmovalcev, ter vseh donatorjev, ki so s svojo finančno pomočjo omogočili udeležbo tekmovalcev na raznih mednarodnih turnirjih. Še enkrat Hvala ! Priznanja najboljšim jadralcem V Simonovem zalivu so prejšnji teden podelili priznanja najuspešnejšim jadralcem v sezoni 2007. Že tradicionalno so jih prejeli naši olimpijci, tokrat pa so se jim pridružili tudi nekateri jadralci v neolimpijskih, da ne rečemo kar rekreacijskih razredih, čeprav je dejstvo, da je doseganje rezultatov v nekaterih neolimpijskih razredih vsaj tako zahtevno kot v kakšnem manj “zasedenem” olimpijskem jadralnem razredu. Med dobitniki sta bila vseeno največ pozornosti deležna izolska olimpijca. Vasilij Žbogar je bil sicer še vedno v Južni Afriki, Vesna Dekleva pa je prišla in napovedala ponoven naskok na olimpijado, ki se ji je s slabimi rezultati na zadnjih regatah nekoliko oddaljila. Skejtanje na lastno odgovornost Žalosten je pogled na predvolilni skate park ob izolskem stadionu. To, da je vedno bolj prazen seveda ni slučaj, saj daje prav žalostno podobo, redki skejterji pa pravijo da postaja že nevaren. Park je bil kupljen na hitro in zato je nekvalitetno idelan, problemi pa so tudi z njegovim vzdrževanjem, saj se ga v Centru otepajo, Komunala pa tudi pravi, da to ni njihovo področje dela. Les pa medtem gnije. Zabava in kultura Sandra Kump lahko s svojimi slikami tudi leti Sandra Kump je risala in slikala že kot otrok. Motive za svoje risbice in slike je črpala največ iz svoje domišljije in iz trpkih izkušenj lastnega otroštva, ko je veliko časa prebila v bolnicah in zavodih: »Risala sem velike medicinske sestre, ki majhne otroke špikajo z velikimi injekcijami. Pred kratkim sem našla risbo, na kateri sem upodobila otroka, ki čepi v kletki, kletko pa nosi drug otrok. Očitno sem se počutila ujeto in nesvobodno med tistimi zidovi.” Ker ni mogla teči kot drugi otroci, je risala. Največ je risala ljudi: otroke, mame, očete... Narava je takrat ni tako pritegnila.« Po končani osnovni šoli, ki je bila zanjo boleča izkušnja, se je Sandra vpisala v italijansko gimnazijo, kjer se ji je odprl nov svet: »Ljudje so bili prijazni, zanimali so se zame in za moje počutje, imeli so me radi. Vzljubila sem italijansko kulturo. Vpis na italijansko gimnazijo mi je omogočil veliko znanja in kasneje pogum, da sem se vpisala na univerzo v Italiji.« Še naprej je slikala in želela si je študirati slikarstvo v Benetkah. Vendar je doma niso podpirali, želeli so, da si najprej pridobi poklic. »'Če ne, boš šivilja’, je stalno ponavljal moj oče.« Vseeno je šla delat sprejemne izpite na likovni akademiji v Ljubljani, nato pa se je vpisala farmacijo v Trstu. Nato je šla na skrivaj delat še sprejemne izpite na likovno akademijo v Benetke: »Takrat me je prvič zares skrbelo, kako bo. No, izpite sem naredila in novico sem slednjič morala povedati staršem. Čas študija v Benetkah je bil najlepši čas mojega življenja. To je bilo obdobje resnične svobode, dejanske in duhovne. V tem času nisem bila nikoli obremenjena s tem, da drugače hodim, saj so me vsi cenili kot osebo. Pomembno je bilo, kaj sem in kaj znam. Imela sem zelo dobre profesorje. Zato sem si želela v Benetkah tudi ostati, vendar nisem imela finančnih možnosti. Vrnitev domov je bila težka.« Po vrnitvi domov so jo starši nagovarjali, naj vpiše specialko v Ljubljani, saj v Benetkah takrat še ni bilo specialističnega študija. To je tudi naredila, vendar se je po enem letu in pol odločila in se vrnila domov. Študij v Ljubljani je bil zanjo zelo slaba izkušnja zaradi razmer na fakulteti; zaradi mrzlega podnebja so jo bolele noge, pogrešala pa je tudi prijatelje in italijansko kulturo: »V tem okolju sem se počutila tuje in to meje uničevalo. V Ljubljani sem doživela, da so name kazali s prstom in se mi posmehovali, kar se mi v Italiji nikoli ni zgodilo. Preko italijanske kulture in okolja sem doživela svojo emancipacijo: postala sem enakovredna drugim. Tu naenkrat ni bila več pomembna moja invalidnost, ampak moje znanje, moje ideje, vse, kar sem rekla, kar sem napisala... Moj doprinos je bil enakovreden in pomemben. Tam sem postala bolj samozavestna in tam se tudi rada slikala. Na akademiji sem slikala akte in za to je bil potreben pogum.« Ko je prekinila specialistični študij v Ljubljani, je Sandra začela iskati delo na Obali. Delala je v knjižnici v Piranu, v Avditoriju v Portorožu, v Obalnih galerijah Piran... »Ko sem delala sprejemne izpite v Benetkah, me je nek profesor vprašal, če bom učila, ko bom končala študij. Odgovorila sem mu, da raje ne, če pa bo potrebno, pa tudi to. Zdaj pa je bil čas, da se ekonomsko osamosvojim in začela sem delati v šoli. Učila sem likovno vzgojo. Nato pa sva leta 1997 s partnerjem kupila stanovanje v Italiji. Takrat sem bila zelo srečna, saj sva prej stanovala pri starših. Toda ob naporni službi je bila tu še vsakodnevna vožnja, zato nisem imela duhovnega časa, da bi lahko slikala. Zato sem se lotila tihožitja. To je bilo zame meditacija o kompoziciji, o barvah, razmerjih v naravi...« Ko je Sandra rodila hčerko Ilario, je prenehala z delom v šoli in se posvetila hčerki: »Njeno rojstvo mi je dalo nov polet. Zdaj se nameravam povsem posvetiti slikanju in grafiki. Preden se je rodila Ilaria, sem hodila na grafično delavnico v Benetke. To je bilo naporno obdobje mojega življenja, veliko sem se vozila, a čutila sem, da sem bolj bogata, da bolj aktivno živim in telesna utrujenost je postala drugotnega pomena. Zdaj pa se zelo želim imeti grafični atelje.« Sandra pripravlja tudi razstavo grafik v palači Manzioli. Upa, da ji bo to uspelo v naslednjem letu. Rada bi čim več razstavljala. »Iskrico ustvarjalnosti je treba negovati. Če veliko delamo, se iskra razplamti v ogenj, če pa ne delamo, le tli in potem ugasne. Težko je negovati to iskro, vendar je dobro, saj tako negujemo tudi svojo ustvarjalnost. S tem, ko naredimo nekaj za sebe, naredimo nekaj tudi za druge. Postanemo bolj izpolnjeni in stvari vidimo z drugačne perspektive.« Razstava akvarelov Sandre Kump bo v Mestni knjižnici Izola na ogled do 3. januarja 2008. Postavili smo jo v prostore izposoje in v Središče za samostojno učenje. Vabljeni ste k ogledu. Špela Pahor Wine bar Manzioli Na ogled je razstava slik izolskega umetnika Dušana Fabiča Izvrstni krivci v Shotu Koncertno leto Shoto kluba se je zaključilo. In kot zadnji v tem nekoliko James Bondovskem letu so mali oder izolskega kluba fino prezračili prleški Dežurni Krivci, sicer redni gostje Shoto kluba. Tokrat so nastopili že tretjič, nam predstavili svoj novi, tretji album Strup in očitno prepričali prisotno, zelo maloštevilno občinstvo. Garažni rock, ki so ga toliko let pilili, so nadomestili z „hu-dobnim" stonerjem, kitare so dodatno otežili, bobne razredčili in vokale nabrusili. So homogena zasedba, ki si s tem albumom prizadeva prodor v slovenska gospodinjstva, a seveda le tista, ki ob nedeljah ne nabijajo naše Natalije na nacionalki. Koncert so po dobri uri začinili z bi-som in se Židane volje, nasmejanih obrazov in zadovoljnih nasmehov odpravili v zasnežen Sveti Jurij ob Ščavnici. Ker ni vse v številu poslušalcev. Pomembna je kvaliteta, in to so Dežurni Krivci na soboto očitno začutili. Vredni vsake časti. ZDRAVSTVENI DOM IZOLA CASA DELLA SANITÀ ISOLA Zdravstveni dom Izola Vam želi vesele božične praznike. Neverjetno koliko zdravja je v zraku, ko vstopamo v novo leto in si izmenjujemo čestitke. Mi pa s takimi čestitkami mislimo zares, Kulturniški smerokazi Četrtek, 20. december 2007 Kino Odeon Ob 18.30 VARUŠKIN DNEVNIK - R.in s.: Shari Springer Berman. Robert Pulcini Igrajo: Scarlett Johansson. Laura Li n ne v. Paul Giamatti. Chris Evans / /Mlada in zabavna študentka Annie se želi osamosvojiti, zato sprejme dobro plačano delo varuške pri družini v New Yorku, čeprav o vzgoji otrok ne ve praktično ničesar. Stvari dodatno zaplete mladi in privlačni sosed, ki v Annie vzbudi ljubezenska čustva. Ob 20.30 PETELINJI ZAJTRK - Režija in scenarij: Marko Naberšnik Igrajo: Primož Bezjak. Vlado Novak. Pia Zemljič. Dario Varga. Janez Škof. Severina Vučkovič. Davor Janjič. Miloš Battelino / Petelinji zajtrk je ljubezenska zgodba, v kateri se komično prepleta s tragičnim. Kraj dogajanja je Gornja Radgona, majhno mesto, kjer čas teče počasneje. Na začetku se zdi, da junaki filma živijo tiho in neopazno, vendar se kmalu izkaže, da vsak izmed njih goji skrite strasti, ki poskrbijo za nenadne zaplete. Na 10. festivalu slovenskega filma, 2007 je dobil nagrado za režijo, scenarij in nagrado občinstva; nagrado za najboljšega igralca ter STOP-ova nagrada za najboljšo igralko; prejemnik je štirih Zlatih rol._____________________________________________ Petek, 21. december 2007 Kino Odeon Ob 18.30 VARUŠKIN DNEVNIK -R.in s.: Shari Springer Berman. Robert Pulcini Ob 20.30 PETELINJI ZAJTRK - Režija in scenarij: Marko Naberšnik SHOTO KLUB-ob 21.00 Rock koncert Samo za vas bosta nastopili skupini Black Fish in Dimension Perdida. Sobota, 22. december 2007 SHOTO KLUB - ob 21.00 Drum’n’bass večer Po dolgem času se spet vračajo v prostore Shoto-ta. S polno paro bodo nastopili trije obalni sukači plošč Dahow, Matzole in DJ Tomas. Vizualizacije - VJ Basta! Poskrbeli bodo tudi za tiste, ki so jim všeč nekoliko hitrejši lomljeni ritmi. Kino Odeon Ob 18.30 PETELINJI ZAJTRK - Režija in scenarij: Marko Naberšnik Ob 20.30 VARUŠKIN DNEVNIK -R.in s.: Shari Springer Berman. Robert Pulcini Nedelja, 23. december 2007 SHOTO KLUB - ob 21.00 Večer ambientalne glasbe Po tako utrujajočem vikendu smo poskrbeli tudi za regeneriranje in nekoliko bolj umirjene atmosfere. Ob ambientalnih in trip-hop ritmih DJ-a Neuro Voyager in Flegme boste lahko v miru spili skodelico čaja ali toplega vina. Kino Odeon Ob 18.30 VARUŠKIN DNEVNIK -R.in s.: Shari Springer Berman, Robert Pulcini Ob 20.30 ČEZ MEJO - Bordertown Režija in Scenarij: Gregory Nava Igrajo: Jennifer Lopez. Antonio Banderas. Kate del Castillo. John Norman / Ambiciozno novinarko Lauren šef časopisa pošlje v majhno mehiško mesto na meji z ZDA, kjer naj bi našli več iznakaženih ženskih trupel. Lauren kmalu uvidi, da ne more računati na sodelovanje policije ali lokalnih oblasti, zato za pomoč zaprosi novinarja in nekdanjega ljubimca Alfonsa. Od leta 1993 je bilo v Juarezu v Mehiki umorjenih skoraj 400 žensk. Ponedeljek, 24. december 2007 SHOTO KLUB - ob 21.00 Jazz Vabljeni na zaključni večer, ki se bo preselil v prostore Horizonta. Duo na kitarah Gašper Piano & Samo Turk bosta poskrbela za pravo jazz vzdušje in bo tako pika na i celotnemu dogajanju. Kino Odeon Ob 18.30 ČEZ MEJO - Režija in Scenarij: Gregory Nava__ Torek, 25. december 2007 Kino Odeon Ob 18.30 VARUŠKIN DNEVNIK - R.in s.: Shari Springer Berman, Robert Pulcini ob 20.30 ČEZ MEJO - Režija in Scenarij: Gregory Nava___________________ Sreda, 26. december 2007 Park Pietro Coppo Izola - ob 17.00 Ob Dnevu slovenske samostojnosti in enotnosti 3 BIG BAND ORCHESTRA koncert Kino Odeon Ob 18.30 ČEZ MEJO - Režija in Scenarij: Gregory Nava Ob 20.30 INTERVJU - Interview Režija in scenarij: Steve Buscemi Četrtek, 27. december 2007 Park Pietro Coppo Izola - ob 17.00 Dogodivščine BIMA in BUMA Gledališče STEPS, Izola Kino Odeon Ob 18.30 SEDEM DNI SKOMIN - The Hearlbreak Kid Režija: Bobbv Farrellv. Peter Farrellv Ob 20.30 INTERVJU - Interview Režija in scenarij: Steve Buscemi Palača Manzioli “ Prva skupinska fotografska razstava “ fotografskega kluba “PASQUALE BESENGHI DEGLI UGHI" iz Izole Razstavljajo: Mitja Božič, Claudio Chicco, Rok Dolničar, Remigio Grižonič, Maria Tea Morello, Igor Opassi, Dragan Sinožič, Miro Vanič. Foto klub Besenghi deluje kot sekcija pod okriljem skupnosti Italijanov Pasquale Besenghi degli Ughi Izola. Ustanovljeno je bilo v letošnjem letu - 2007. Člani kluba so fotografi iz Slovenije in Italije, profesionalci, ki fotografirajo za svetovne in domače agencije ter ljubitelji fotografije, ki ustvarjajo že vrsto let in razstavljajo svoja dela na skupinskih in samostojnih razstavah. Razstavljena dela bodo na ogled do 5. januarja 2008. Vabljeni vsi ljubitelji fotografije. galerija INSULA SMREKARJEVA20izola,tel.05/64i5303 JONI ZAKONJŠEK ZVEZDE PADAJO V BISTRINO JUTRA Razstava bo na ogled do 5. januarja 2008 S,-Vi* * v $ Galerija Alga / Kristanov trg 1 BOŽIČNO-NOVOLETNA PRODAJNA RAZSTAVA Galerija Krajcar 7 Kristanovtrg ISTRA V SRCU razstava slik 1 iir* ■■W KT1 Teodor Tavzelj Rajski UrtOPi razstava slik Galerija Salsa Verde in Studio Zelenko Gramscyeva4-vhod izveiikegatrga 1, izoia Nina in Karel Zelenko ■ grafike / Martin Zelenko ■ fotografije Leonida Bernetič Zelenko ■ keramika / Rok Zelenko ■ slike urnik: torek, sreda in četrtek od 10.00 do 13.00 / ponedeljek, torek, sreda, petek in snbota od 17.00 do 19.00 Mestna galerijia Piran Triptihi ANDRAŽ ŠALAMUN Trajanje razstave do 4. 2.2008 Naše male skrivnosti V Shotu že “kuhajo” četrto obalno pašteto V klubskih prostorih, natančneje, v koncertni dvorani Shoto kluba, te dni pospešeno nastaja projekt z imenom Obalna pašteta, ki je eden najpomembnejših vsakoletnih projektov tega izolskega društva. Gre pravzaprav za promocijsko zgoščenko s katero se predstavljajo različni izolski ustvarjalci, v prvi vrsti glasbeniki, sodelujejo pa tudi oblikovalci, likovniki, računalničarji in strokovnjaki za multimedijske projekte. Končni izdelek je lepo oblikovana zgoščenka na kateri so predstavljeni mladi izolski ustvarjalci. Ta zgoščenka je namenjena medijskim hišam, časopisom, radiju in televiziji, sorodnim mladinskim klubom po Sloveniji in v tujini ter je, konec koncev, tudi lep dokaz ustvarjanja mladih v Izoli in soseščini. Pašteta bo ugledala luč dneva najverjetneje februarja meseca. Chupa V petek bo Izola na odru Mladinski svet Izola in glasbeno društvo Puding prirejata v petek, 21.decembra koncert z naslovom “Izola oder”. Glavna ideja dogodka je druženje in predstavitev glasbenikov z izolskega območja. Seznam nastopajočih smo nekoliko prevetrili, tako da bodo na Lonki v živo nastopili sledeči glasbeniki: Mef in NOB, Stane Bakan, Pudding Fields, Alexia in Karant Orkestra ter Vlado Jeremič s skupino. Vse skupaj bo še dodatno začinil Boštjan Kljun. Torej: začnemo se zbirati ob 19.00, spijemo kozarček kuhanega vina in nato otvorimo koncert s prvim nastopajočim. Pridite, skupaj bo še lepše. Mladinski svet Izola ■jjiagUMU vij ene uuzacnc piazniKc, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in veliko sreče, zdravja in uspehov v letu 2008 želimo in občanom Jzole, posebej bolnim in osamljenim. Občinski odbor SDS Izola Drage občanke in občani! Bistvo je velikokrat očem skrito, lepote pa ni mogoče prikriti. Izola je premore veliko in vsak dan odkrijemo kaj novega, lepega v našem mestu ali na vasi. Vzemimo si čas za užitke v tistem kar nam je že dano in zavihajmo rokave ter strnimo moči, da popravimo tisto, kar bi lahko bilo še lepše. Računajte na nas in... Vesele prašnike in srečno 2008 Kolektiv Komunala Izola d.o.o. Cari cittadini e cittadine L'essenziale è spesso nascosto ai nostri occhi, mentre è impossibile nascondere la bellezza. E a Isola la bellezza è di casa e ogni giorno scopriamo qualcosa di nuovo, di bello nella nostra città e nei paesi che la circondano. Prendiamoci un pò di tempo e gustiamoci quello che ci è dato, rimbocchiamoci le maniche e miglioriamo quello che potrebbe essere ancora più bello. Contate su di noi... Buone feste e felice 2008 Il collettivo della Komunala di Isola - 3 ir mk * J komunala izda - isola SREDSTVA, NAMENJENA VOŠČILNICAM IN POSLOVNIM DARILOM, SMO NAMENILI OBNOVI ZDRAVSTVENEGA DOMA ŽELEZNIKI, POŠKODOVANEGA V VODNI UJMI. I FONDI PREVISTI PER IBLIGLIETTI D'AUGURI E PER I REGALI D'AFFARI SARANNO DEVOLUTI PER LA RICOSTRUZIONE DELLA CASA DELLA SANITÀ A ŽELEZNIKI, SERIAMENTE DANNEGGAITA DURANTE LE RECENTI INONDAZIONI. Buon 2008 - finalmente 10 anni della C.I. “Dante Alighieri” di Isola senza frontiere Con questo numero del Mandracchio, l ’ultimo di questo abbastanza incredibile 2007, - che lo si voglia o meno - ci apprestiamo ad intraprendere una nuova percezione della libertà collettiva e individuale. Oltre che salutare 1 ’anno vecchio stiamo per dire addio - speriamo per sempre — anche il confine che per oltre mezzo secolo ci ha separato dal contesto storico, culturale ed economico dell 'Europa. Sapevamo di essere presenti in Europa, ma la nostra presenza era limitata da sbarre e barriere invalicabili che non solo non permettevano la libera circolazione delle persone e delle merci, ma vietavano anche la libera circolazione delle idee. Una specie di condanna agli arresti domiciliari con sporadiche possibilità di libera uscita. Tanto per giustificare i fori internazionali nel loro bonario giudizio del regime che definivano “dal volto umano”, naturalmente rispetto ad altri ben più atroci. Domani, 21 dicembre, a partire da un minuto dopo la mezzanotte, il nostro sentirci europei potrà finalmente esprimersi dimenticando la presenza fisica delle frontiere. Contemporaneamente, però, dovrà rappresentare l'inizio di un lungo processo di smantellamento delle barriere mentali, psicologiche, politiche, culturali che nel breve periodo di integrazione europea non abbiamo fatto in tempo ad amalgamare: né come cittadini, né come appartenenti ad una comunità minoritaria. Tra le altre cose, per esempio, non siamo stati capaci di uscire dal nostro mantello minoritario per indossare quello più libero e meno limitativo dell’appartenenza tout court al popolo italiano. Né siamo stati capaci di costruire una possibile strategia che, al pari di altre minoranza etniche a noi vicine, tracci una via di sviluppo a lunga scadenza facendo tesoro collettivo e individuale delle prospettive e delle possibilità offerte dall’Europa. 1 nostri parametri sono ancor sempre legati a quelli di sempre, sin dai tempi del “mal comune mezzo gaudio ”. Ma allora? Per il momento inebriamoci del nuovo orizzonte che la scomparsa delle sbarre ci permette. E un 'esperienza che merita di essere centellinata. Poi, cerchiamo di capirese quello che vogliamo è quello che sono disposti a darci, oppure se quello che sono disposti a darci è quello che ci meritiamo. Sembra la stessa cosa, ma in realtà la differenza è enorme. Come tra il vivere con le sbarre o vivere senza! E già che ci siamo, a tutti i nostri connazionali e concittadini, Isolani ed Europei, auguri di Buone Feste e di un prospero e felice Anno Nuovo 2008! Silvano Sau Simpatica cerimonia al Teatro di Isola per celebrare il primo decennale della Comunità degli Italiani “Dante Alighieri”. All’insegna del titolo “10 anni insieme”, dopo gli indirizzi di saluto, si sono presentati gli interpreti dei vari gruppi di attività dell’Associazione. Agli attivisti meritevoli consegnate targhe ricordo e diplomi. La presidentessa della Comunità degli Italiani “Dante Alighieri” di Isola, Amina Ondine, di fronte ad una sala piena di connazionali ed ospiti, nel suo discorso, ha brevemente tratteggiato 1 ’attività dell’associazione dalla fondazione nel 1997 ad oggi per consolidare l’identità nazionale dei suoi soci e per promuovere e diffondere la conoscenza della lingua e della cultura italiana. Messaggi augurali e di sostegno anche negli indirizzi di saluto delle autorità presenti. Dal Sindaco, dott. Tomislav Klokočovnik, che ha ribadito in lingua italiana il sostegno dell’amministrazione comunale all’attività del sodalizio, al presidente della Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana e vicesindaco, Silvano Sau, che ha posto l’accento sul particolare momento storico del decennale che coincide con l’abbattimento delle frontiere di Schengen. Un particolare saluto e stato pronunciato anche dal Console Generale d’Italia a Capodistria, Carlo Gambacorta. Improntato ad un riesame delle vicende che hanno portato alla creazione della “Dante Alighieri” e all’augurio di nuove prospettive anche l’intervento del presidente della Giunta Esecutiva di Unione Italiana, Maurizio Tremul, al quale si è associato anche il deputato della nazionalità italiana alla Camera di Stato, Roberto Battelli. Nel programma che è seguito sono stati presentati alcuni saggi delle attività canore, recitative e di arti figurative che, dall’inizio, rappresentano il filo portante della Comunità. In conclusione sono state consegnate targhe ricordo e diplomi agli attivisti che si sono distinti in dieci anni di attività nel sodalizio. Inaugurata a Capodistria la sede del Centro Italiano “Carlo Combi Presenti 1 Ambasciatore d’Italia in Slovenia, Daniele Verga, la rappresentante del Ministero sloveno per la cultura Suzana Curin-Radovič e rappresentanti delle istituzioni della Comunità italiana in Slovenia è stata inaugurata la nuova sede del Centro Italiano di promozione, cultura, formazione e sviluppo “Carlo Combi”. Negli indirizzi di saluto, si sono alternati innanzitutto il vicesindaco di Capodistria, Alberto Scherani, e il presidente della Comunità Autogestita Costiera dellaNazionalità Italiana, Flavio Forlani, i quali hanno posto in rilievo l’importanza del Centro nel promuovere la lingua e la cultura italiana sul territorio. L’Ambasciatore d’Italia a Lubiana, Daniele Verga, nel sottolineare il ruolo che il Centro è chiamato a svolgere si è soffermato sulla specificità delle regioni plurilinguistiche in un contesto europeo di nuove aperture culturali ed umane facendo riferimento al Trattato dell’Unione Europea firmato in questi giorni a Lisbona, a garanzia che anche in futuro lo sviluppo deve scaturire dal rispetto delle diversità^ linguistiche, culturali e nazionali. Suzana Curin-Radovič, in rappresentanza del Ministero per la Cultura della Slovenia, dopo aver ribadito l'impegno del governo, anche dal punto di vista materiale, ha posto l’accento sul ruolo del Centro nello svolgimento di attività volte all’integrazione culturale e sociale nel pieno rispetto delle peculiarità linguistiche e culturali. Ultimo a prendere la parola, Aleksandro Burra, direttore del Centro Italiano “Carlo Combi”. L’Ente, nel suo programma di lavoro - così Burra - è impegnato nel coinvolgimento del la popolazione di maggioranza in un progetto di reciproca apertura culturale tra le due componenti nazionali dell’area. In questo senso, ha sottolineato, la multiculturalità non può esser interpretata come un limite alla creatività, quanto invece come un stimolo e una nuova possibilità di sviluppo per tutta la regione. Scomparso Italo Dellore Si è spento dopo breve malattia al! 'ospedale di Isola all'età di 88, anni, il nostro connazionale Italo Dellore. Figura storica della comunità isolana, è stato fino all'ultimo attento osservatore della vita sociopolitica della nostra cittadina. Italo Dellore Gambini è nato a Isola d'Istria il 19 maggio 1919. Tecnico industriale specializzato ha svolto per molti anni la funzione di direttore tecnico presso i conservifici isolani Ampela e Arrigoni - Delamaris. Ha prestato il servizio militare nella Regia Marina da Guerra Italiana a La Spezia. Nel periodo successivo ha preso parte al 1 ' assedio di Sebastopoli e Novorosikj in Crimea, sul Mar Nero. Dopo il 18 settembre 1943 è riuscito a sottrarsi alla deportazione in Germania e si è arruolato nei gruppi GAP e VOS della resistenza italo-slovena. Nel dopoguerra molto intensa la sua attività politica e, soprattutto negli ultimi anni, la volontà di testimoniare dei periodi più cruciali e controversi della regione e della nostra città. Nel 2000 ha pubblicatoper i tipi della Campanotto Editore di Passian di Prato il volume autobiografico “Isola d’Istria - a ritroso nel tempo” nel quale - come ebbe a dire lui stesso - cerca di rispondere all’abuso spesso fatto della storia di Isola, la quale richiederebbe invece una costante e paziente attività di ricerca. Riuscito incontro conviviale Oltre 200 le persone che hanno affollato venerdì 14 dicembre il ristorante dell’Hotel Riviera di Isola per la tradizionale serata conviviale difine anno. Da connazionali a parenti e simpatizzanti, tutti insieme - finalmente senza distinzioni fru appartenenti ad un 'associazione o all'altra - per trascorrere una serata in allegria e per lo scambio degli auguri in prossimità delle feste. Come sempre, la serata è stata introdotta dalle parole di saluto del presidente della Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola, organizzatrice dell'incontro. Nel suo discorso, Silvano Sau ha ricalcato l’attività svolta nell'anno che va a concludersi elencando i più importanti momenti e le principali manifestazioni che hanno visto protagonista la comunità italiana di Isola. Parole di augurio sono state rivolte alla Comunità degli Italiani Dante Alighieri in occasione del decimo anniversario della costituzione. H presidente ha voluto sottolineare pure l'importanza de! della caduta del confine tra la Slovenia e l’Italia che avverrà ufficialmente la prossima settimana, un momento di grande emozione che dovrebbefinalmentefar sentire gli appartenenti Gruppo nazionale italiano di Slovenia veramente parte integrante della Nazione d’origine. La serata è continuata con la cena, i halli - con la musica del complesso “Roekfeller” - ed il gioco della Tombola condotto da Elvino Chicco coadiuvato da Tea Radojkovič, Clio Božič, Agnese Babič e Loredana Bertok. 107 i premi in palio offerti, oltre che dalla CAN stessa, da Kompas Koper di Capodistria e dalle ditte isolane Hotel Marina, Carboni Pneus, Delamaris, Lux, Mariella Carboni - Mozaik, Vini Zaro, Art Foto, Pizzeria Napa, Birografika Bori, Skat, Siili nette, Salone Neda, Atelje Miško Judita, Fioreria Mimi, Sport Mala, Trafika 3dva, Salone Irena, MS d.o.o. Vladimir Apollonio Tende, Pizzeria Modri vai, Ritoša e Vini Robi Štule. I premi principali sono stati vinti da Zdravka Cah (prosciutto), Alfio Longo (cyclette), Simona Angelini (week-end alle terme di Čatež) e Bruna Kocjančič (un paio di gomme d’auto). A fine serata tutti i presenti hanno ricevuto in omaggio il calendario 2008pubblicato dalla Scuola elementare Dante Alighieri di Isola. SCUOLA SCUOLASCUOLA SCUOLA La vigilia di San Nicolò, nell'ambito di una Tournée in Slovenia, i Piteri cantores Tarnovienses della cittadina polacca di Turnowsisono esibiti a! teatro di Isola davanti ad un pubblico formato da alunni di alcune classi delle tre scuole elementari, tra cui due classi della Scuola elementare Dante Alighieri. Il coro di voci maschili e di voci bianche ha eseguito canti religiosi e canti natalizi. Non c'è più religione Il barone di La Bròde, Charles Montesquieu, scrittore e politico francese, nella sua opera “Lo spirito delle leggi” scrisse: “È vero che talvolta occorre cambiare qualche legge. Ma il caso è raro, e quando avviene, bisogna farlo con mano tremante; con tanta solennità e con tante precauzioni che il popolo debba concluderne che le leggi sono veramente sante; e soprattutto con tanta chiarezza che nessuno possa dire di non averle capite”. Questa riflessione su Montesquieu ci è venuta in mente dopo aver analizzato i testi di alcune leggi slovene che, sinceramente, non sono state capite dal popolo. Prendiamo in considerazione la Legge antifumo che, secondo il nostro modesto parere, è stata formulata alla carlona e che serve a far chiudere più di qualche locale e di conseguenza diminuire le possibilità d’impiego. È inutile sottolineare che è contro producente per lo Stato. Qualcosa di simpatico in detta legge però lo abbiamo trovato. Un giorno, quando la bora si faceva sentire, due amici sono andati al bar, accompagnati da un cane. Ironia della sorte, il cane è entrato e si è messo al caldo, loro, invece, sono rimasti fuori perché fumatori. Evviva il cane! Visto che ci avviciniamo alle feste di fine anno, desideriamo augurare un Buon Natale e un Felice Anno Nuovo tanto ai non fumatori quanto ai fumatori e, naturalmente, ai loro accompagnatori. Gianfranco Siljan ATTIVITÀ COMUNITARIE Da martedì, 18 dicembre 2007, Palazzo Manzioli, pianoterra MOSTRA FOTOGRAFICA-Espongono i membri del Foto club “Besen-ghi”. Organizzazione: Organizzazione: CI P. Besenghi degli Ughi. Giovedì, 20 dicembre 2007, ore 17.00, Palazzo Manzioli ARRIVA BABBO NATALE! - Musica, balli, dolci e tanto divertimento. Organizzazione: Organizzazione: CI P. Besenghi degli Ughi e SEI D. Alighieri di Isola. Venerdì, 21 dicembre 2007, ore 17.00, Palazzo Manzioli MOSTRA FOTOGRAFICA EUREKA EUROPA - Inaugurazione dell’esposizione e premiazione dei tre migliori lavori pervenuti. Organizzazione: CI D. Alighieri. Venerdì, 21 dicembre 2007, ore 20.00, Palazzo Manzioli CONCERTO NATALIZIO CON IL “SOUL CIRCUS” - Il gruppo vocale di Monfalcone è diretto da Massimo Devitor. Organizzazione: CI P. Besenghi degli Ughi. Attività bibliotecaria La BIBLIOTECA DOMENICO LO-VISATO e la sala di lettura di Palazzo Manzioli sono aperte a tutta la cittadinanza dal lunedì al venerdì dalle ore 16.30 alle 19.30. Si avvisano i bambini e i genitori che ogni lunedì, alle ore 17.00, si tengono le ORE DELLA FIABA. Si prega gli interessati di prenotarsi in biblioteca, nell’orario di apertura. CULTURA CULTURA CULTURA Ospiti della Comunità degli Italiani Dante Alighieri di Isola, i due noti musicisti di Rovigno hanno presentato canzoni di autori rovignesi, successi degli anni Sessanta e brani tradizionali celebri. Ad alternare il canto alcune poesie di Ligio Zanini e Giusto Curto. A distanza di nove mesi dall’ultimo concerto, Sergio Preden “Gato” - noto cantante di Rovigno - si è ripresentato a! pubblico del Manzioli. Questa volta accompagnato dal cantautore, pure rovignese, Riccardo Bosazzi, - chitarra e voce. I due musicisti hanno presentato un programma in due parti: la prima - definita lirica - ha visto l’alternarsi di canzoni e di poesie di autori rovignesi, la seconda basata su successi degli anni Sessanta e su brani tradizionali italiani. Molto interessante la prima parte, in cui i due artisti hanno interpretato brani del Bosazzi e poesie di Giusto Curto e Ligio Zanini musicate da Piero Soffici. Le poesie sono state recitate da Riccardo Bosazzi. La seconda parte ile! concerto è stata più appannaggio del pubblico che dei musicisti. Infatti, invitati a partecipare a! canto, i presenti non si sono fatti pregare e canzoni quali Vecchio frack. Che sarà. Arrivederci Roma, Vola colomba e altre sono state cantate unpo 'da tutti... Simpatica iniziativa quest 'ultima, ma, francamente, avremmo preferito ascoltare ancora la bella, calda e potente voce di Sergio Preden e l'ottimo accompagnamento di Riccardo Bosazzi. La sezione Teatro per l'infanzia e la gioventù della Contrada di Trieste, su organizzazione della Comunità autogestita della nazionalità italiana di Isola, ha presentato a Palazzo Manzioli uno spettacolo per i bambini della Scuola materna l’Aquilone e gli alunni della scuola elementare Dante Alighieri. La produzione de! teatro stabile triestino si rifa alla famosa fiaba rivista in una chiave particolare da Giorgio Amodeo e diretta da Maurizio Zacchigna. Alla fine, ciliegina sulla torta, gli spettatori hanno avuto il piacere di ricevere la visita di Sun Nicolò, che arrivato direttamente da Bari accompagnato da due angioletti ha salutato i bambini ne! giorno della loro festa e ha distribuito a tutti i tradizionali doni. Questa parte della manifestazione a Palazzo Manzioli è stata organizzata dalla Comunità degli italiani Pasquale Besenghi degli Ughi. Conferenza de! prof Roberto Starec a Palazzo Manzioli sul repertorio e sui modi esecutivi de! canto popolare in Istria. La serata è stata resa più interessante dall 'ascolto di registrazioni eseguite nelle varie località istriane nel corso di una ricerca protrattasi per oltre un quarto di secolo. Rassegna del canto popolare istriano, con esempi registrati da! vivo nel corso di una ricerca durata ben 25 anni, il prof Roberto Starec, noto divulgatore di tradizioni popolari della penisola istriana, ha attirato l'attenzione del pubblico presente alla conferenza sul tema “Repertorio e modi esecutivi del canto popolare ”. La serata, che ha inteso porre in evidenza stili e sonorità diverse delle località istriane nel particolare campo del canto popolare, è stata organizzata dalla Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” e conclude il ciclo di quest 'anno della conferenze su temi di carattere culturale realizzate in collaborazione con l'Unione Italiana e l’Università Popolare di Trieste. Il Mamicaceliio, foglio della Comunità italiana di Isola Caporedattore responsabile: Andrea Šumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, S. Sati, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak Sede: Piazza Manzioli 5, Isola, Slovenia tei, fax: (+386 5) 616 21 30, 616 21 32, sito Internet: www.ilmandracchio.org (Il giornale è iscritto nel Registro dei media del Ministero per la cultura della Repubblica di Slovenia al No. 1143.) Si dice e non si dice... Qualche parola in merito alla voce “maritarsi”. Significa prender marito. In buon italiano è voce riferita soltanto alle donne. Per gli uomini, ovviamente: ammogliarsi. Chi dice “maritarsi” riferendosi a uomini dà al verbo il significato generico di “sposarsi” che gli danno i francesi. E modo, a dir poco, ridicolo, oltre che scorretto. G.S. Retronovice Mlajše društvo narodnosti Božični sejem starin je je zdaj staro že 10 let tokrat skoraj zmrznil Skupnost Italijanov Dante Alighieri je s slavnostno akademijo in razstavo proslavilo svojih prvih deset let. S prijetno slovesnostjo v izolskem kulturnem domu so člani Skupnosti Italijanov Dante Alighieri proslavili deset let uspešnega dela. Gre za mlajšo od dveh skupnosti, ki delujeta v Izoli. Strejša in tista, ki je vseskozi bliže državi in lokalni skupnosti je Skupnost Italijanov Besenghi degli Ughi, ki med drugim pripravlja tudi mandračevo štirinajstdnevno prilogo II Mandracchio, ter seveda tudi ureja spletno stran www.ilmandracchio.org, predvsem pa se lahko pohvali s številnimi prireditvami in knjižnimi izdajami. Skupnost Dante Alighieri je v tem pogledu bistveno skromnejša, saj iz proračuna prejema bistveno manj denarja in je tako odvisna od iznajdljivosti njenih članov in vodstva. O tem je govorila tudi dolgoletna predsednica društva, Amina Dudi-ne, ki je obiskovalcem prireditve, med katerimi je bil tudi izolski župan dr. Tomislav Klokočovnik, govorila predvsem o pomenu kulturnega ustvarjanja in organiziranja za obstoj italijanskega jezika in kulture nasploh v tem slovensko večinskem času in prostoru. Župan dr. Klokočovnik je v pre-snetljivo dobro zveneči italijanščini pohvalil njihovo delo in obljubil pomoč pri nekaterih projektih. Predsednik Samoupravne italijanske skupnosti, Silvano Sau, je opozoril tudi na dejstvo, da njihova obletnica sovpada s padcem meje z Italijo in uvedbo šengenskih pravil na meji s Hrvaško, kjer prav tako živi italijanska manjšina. Slavljencem je čestital tudi generalni konzul Republike Italije v Kopru, Carlo Gambacurta, čestitkam pa sta se pridružila tudi predsednik izvršnega odbora italijanske Unije, Maurizio Tremul in poslanec narodnosti, Roberto Batelli. Seveda so prireditev razgibali pevci, recitatorji in plesalci, ki jih imajo v društvu res veliko, nekateri med njimi, pa so se tudi predstavili na sami prireditvi, kjer so tudi podelili priznanja in plakete nejbolj zaslužnim delavcem društva. Mandračevci, Izolani in Shotoklubovci smo nazdravili V teh dneh se kar vrstijo sprejemi in sre- več kot domača. Veseli smo bili tudi Ma-čanja ob zaključku leta. Nekateri si pri- rina in Metoda , ki vsak četrtek ponoči voščijo Dedka mraza ali Božička, drugi raznašata Mandrača po Izoli, pa Joli, so za bolj “odrasel” način praznovanja, ki ima na skrbi pošto, seveda pa ni šlo Mandračevci pa smo pripravili srečanje brez vsakovolilnega urednika Darjana, v Shoto klubu, kjer smo si ogledali ko- ki tokrat izjemoma ni odigral svojega pico izvrstnih fotografij naših fotorepor- papeža. Veseljačenja ni bilo, saj smo terjev, Magica, Edija in Saše, pogovorih bili vendar sami resni ljudje. Čeprav smo se o tem, kakšno je bilo leto, ki se smeha res ni manjkalo, izteka in pozdravih nekatere povabljene goste, med katerimi smo bili posebej veseli župana dr. Klokočovnika in dobrih partnerk iz Unicredit bank. Seveda tudi tokratno srečanje ni bilo klasično, vsaj kar se hrane tiče ne, saj smo, ob specialitetah Saladie, ki jih je priskrbel Alen, ponudili tudi indijske specialitete, ki jih je pripravil Chupa, pohvalila pa jih je celo Sasi, ki ji je ta hrana Pripombe trgovcev in obrtnikov iz starega dela mesta, ki so jih izrekli ob prvem poletnem sejmu starin in pripombe medijev, ki so ob drugem sejmu starin namignili, da bi bilo bolje sejem postaviti v ulice starega mesta, so bile zaman. Rezultat pa je bil sobotni božični sejem na najbolj vetrovnih delih našega mesta, kjer so trgovci oziroma prodajalci dobesedno zmrzovali, obiskovalcev pa je tudi bilo temu primerno manj kot bi jih bilo ob lepšem vremenu ah na drugi lokaciji. Organizatorji so bili sicer zadovoljni z napovedano udeležbo prodajalcev, vendar jih je v resnici prišlo manj kot se jih je napovedalo, saj je tiste iz notranjosti Slovenije ustrašil sneg, tiste iz Trsta pa burja. Župan in podžupan sta prišla mimo Vseeno jih je prišlo kar lepo število in ponudba je bila zadovoljiva, kar je ugotovil tudi župan dr. Klokočovnik, ki si je ogledal sejem. Žal pa so bile istočasno ulice starega mesta, kljub zavetrju, še bolj prazne kot sicer. Ostaja torej vprašanje ah organiziramo sejem zaradi prodajalcev, saj smo eden redkih organizatorjev, kjer prodajalci nimajo nobenega stroška, ampak jim občina celo postreže s kosilom, ah pa je sejem vendarle del aktivnosti za oživitev starega mesta. Odgovor bo pač poiskal vsak zase. www.mandrac.si Misli dr. Ečimoviča niso šle mimo ljudi Na spletni strani www.slovensko-morje.net smo prebrali zanimiv zapis Nade Kozina iz Portoroža s predavanja o sistemu klimatskih sprememb, okolju Evrope in trajnostni prihodnosti, ki ga je na pobudo Liste Izolani in Mandrača pripravil prof. dr. Timi Ečimovid, dvakratni nominiranec za nobelovo nagrado, strokovnjak za informacijsko teorijo narave. Bistveni prispevek v znanosti prof. dr. Timi-ja Ečimoviča je hipoteza, da ne obstaja nič, kar se ne nahaja v okolju, osnovno okolje pa je vesolje. Čas ne obstaja, izmislil si ga je človek. Pozabili smo naravo in ustvarili svoj ekosistem. Naravo prirejamo svojim potrebam. V naravi poteka vse brez prenehanja. Človek je znal brati znake narave, danes ne zna več, ker se je oddaljil od narave. Zanj obstaja svet le zato, da na njem živi. Danes živi v mestih že 80 % prebivalcev, v Belgiji 98 %. V Evropi je pozidanih že 17 % površin. Kako to? Ljudje iščejo možnost za zaslužek, najpomembnejši je zanje denar. Denar so prvi začeli uporabljati Kitajci in sprožil je veliko pozitivnih procesov. Bil je dober služabnik človeka. V času fevdalizma se denar povzdigne v vlogo partnerja. Danes je denar gospodar. Denar se z lahkoto reproducira, a ga ni dovolj, da bi z njim kupil kvaliteto okolja in prihodnost. Zemlja ni naša. Na njej bomo živeli, dokler nam bodo omogočali pogoji. Prof. dr. Timija Ečimoviča je vlada neke azijske države, v kateri se povečuje urbanizacija in jo uničujejo naravne nesreče, vprašala za nasvet. Rekel jim je: izselite vse pomembne ustanove iz glavnega mesta v hribe. Niso upoštevali nasveta. Danes imamo tehnologijo, za katero mislimo, da vse rešuje. A nas ne, pripeljala nas je tja, kjer smo. Glavno besedo ima naravna tehnologija. Vsako naravno bitje jo ima. Umetne tehnologije onesnažujejo okolje -nuklearna elektrarna bo onesnažila okolje za več milijonov let. Zemlja izgublja sposobnost rodnosti, v njej je vse manj bakterij. Tri največje nevarnosti so: veter, voda in pomanjkanje pitne vode. Veter odnaša in izsušuje zemljo, zato se dogaja proces zapu-ščavljanja. Zemljo moramo zaščititi, prekriti s travo, lesom ali kamni. Pred vodno ujmo se zaščitimo z gradnjo teras, pred sušo z ohranjanjem pučev. Grozi pomanjkanje pitne vode. Predlaga, da se zgradi akumulacijsko jezero v Trnovskem gozdu. Pred sušo se zaščitimo z rastlinjem, ki omogočajo življenje in akumulirajo vodo - makija, drevesa. Gozd dela dež. Izberemo domača drevesa z globokimi koreninami. Taka, ki bodo rasila tudi pojutrišnjem. Vsekakor ne sadimo palm. Ali naj Izola zgradi otok? Ne. Otok obstaja le toliko časa, dokler je v njem živa voda. Umetni otok ne bi zdržal naravnih sil morja. Prihodnost je lahko samo trajnostna sonaravna ali je ni. Naše male skrivnosti V šolah bi se morali učiti tudi našega narečja Narečja so kot okrasek jezika. Dajejo mu raznovrstnost in so hkrati živ dokaz razvoja jezika skozi desetletja in stoletja ter seveda tudi od kraja do kraja. V prejšnji številki so predstavili nekaj izrazov, ki so bili vezani na praznični čas, tokrat pa je Gojko Cukrov izbral tudi takšne, bolj “mastne” brez katerih v narečju pač ne gre. , <čc' %, /