Naročnina Dnevno Izdajo za državo SHS incseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdola celole no v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i slolp. pelll-vrsto moli oglasi po 1 50 In 2 D, večji oglasi nad 45 mm vISIne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstico po 10 Din o Pn vecicm n naroČilu popust Izida ob 4 zjutraj razen pondeljKa ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici SI. 0 111 Rokopisi se ne vračajo, netranhlrana pisma se ne spre/emu/o ^ Uredništva tele/on SI. 205O, upravnlitva St. 232S Pomirjeni duhovi Po zaslugi g. Ljube Davidoviča je naša in tuja javnost zopet imela priložnost govoriti o krizi. Posebno jugoslovanski tisk je z največjo slastjo mikroskopično obdelal vse mogoče, resnične in neresnične dogodke in doživljaje posameznih prvakov. Fantazija je vzplamitela in čitali smo o neštetih kombinacijah. Vsaka bolj razburljiva in senzacionalna; ministrskih kandidatov pa smo imeli posebno iz vrst KDK toliko, da h' storili zlate usluge naši trgovski bilanci, če bi jih mogli izvažati. In kriza? Gospod Ljuba Davidovič je prav gotovo eden najiskrcnajših jugoslovanskih rodoljubov. Nesebičen, pošten do skrajnosti in vedno dovzeten za vsak predlog, za vsako idejo, ki bi — četudi samo na videz — lahko poslužila, da se zboljšajo politične, finančne, gospodarske ali bilo katerekoli razmere v naši domovini. Gospod Davidovič je eden onih redkih naših političnih prvakov, ki mu je blagor domovine vedno prva in glavna točka programa njegovega javnega delovanja. Naj je on v opoziciji ali v vladi, naj jc predsednik vlade ali samo predsednik stranke, on vedno z največjo pozornostjo zasleduje vse probleme. Vedno pripravljen dati dobre in koristne nasvete, je tudi vedno iskren, kadar je potrebno mošiko povedati trpko besedo kritike. Kar gospoda Davidoviča najbolj odlikuje je to, da nikdar ni oseben. Vsaka njegova poteza, vsak njegov nastop, je samo posledica njegovega doumevanja, da so v nevarnosti interesi države in prave demokracije. S tega vidika je treba presojati tudi njegov'poslednji nastop, radi katerega so se pojavili glasovi o krizi. Kot vodija koalirane stranke je poslal predsedniku vlade g. dr. Korošcu pismo. Opozarja ga v tem toliko imenovanem pismu, da narodna skupščina še vedno ni izglasovala zakona proti korupciji, zakona o agrarni reformi v Dalmaciji in zakona o razdolžitvi seljakov. Tudi v upravi se še dogajajo neljubi slučaji. Glede zahteve, da naj sc čimpreje v narodni skupščini izglasujejo omenjeni trije zakoni, je zadeva bila takoj razčiščena. Zakoni so skupščini predloženi ne kot zakoni vlade, marveč so prišli pred najvišji zakonodajni forum kot predlogi iniciative demokratskih poslancev. Njihova pravica in dolžnost seveda je, da skrbijo zato, da se njihovi predlogi v skupščini sprejmejo. Jasne so odredbe poslovnika našega parlamenta o tem, kake korake gospodje poslanci lahko storijo, da bi se njihove želje izpolnile. Nikjer v teh predpisih ni govora o predsedniku vlade. Merodajen je predsednik narodne skupščine. Upamo zato, da bo s predsednikom skupščine v kratkem prišlo do sporazuma glede daljnega tehničnega postopanja s temi zakoni. Vlada pa bo morala poda/ti svoje stališče k posameznim odredbam teh zakonov. Jasno je, da bo vlada pristala na vse, kar je v splošno korist; da pa pri tem ne bo smela zapostavljati finančnih in drugih posledic, ki jih morda taki zakoni imajo, je pa tudi razumljivo. Zahteva, da naj se odpravijo neljubi pojavi v naši upravi, pa je bolj značilna. Radi nje so se tudi pojavili glasovi radi krize. Kajti pismo gospoda Ljube Davidoviča je objavljeno neposredno po imenovanju zastopnika upokojenemu zagrebškemu velikemu županu. Do imenovanja g. Maksimoviča je bilo mesto velikega župana vedno zasedeno po človeku, ki se je smatral za pristaša demokratske stranke. Ko pa je radi višjih državnih in nacionalnih interesov imenovan na to mesto človek, katerega absolutna nevtralnost in nepristra-nost sta splošno znani, je prišel protest ravno od one strani, ki je neprestano zahtevala popolno depolitizacijo uprave. Ne glede na glob-lic motive, ki so bili za resornega ministra odločilni pri imenovanju g. Maksimoviča, sc je vsa javnost začudila takemu nastopu. Doslej je glede imenovanj višjih funkcionarjev v vseh koalicijskih vladah veljal princip medsebojnega zaupanja in lojalnosti. Saj (je žc radi ekspeditivnosti nemogoče, da bi moral vsak minister vedeti za vsako imenovanje svojega tovariša v drugem resoru in mu predhodno dati svoje privoljenje. Zato ta zahteva ni mogla biti povod pogajanjem, ki bi neuspela lahko izzvale krizo. Tako so vse te zahteve presajali tudi člani ožjega glavnega odbora demokratske stranke. Iz njihovega obvestila se vidi, da o krizi ni bilo med njimi govora. Mali nesporazumi pa sc pripetijo v najboljši družini. Vsa zadeva jc bila poravnana in duhovi so v Belgradu pomirjeni. Za kako dolgo? Nepotreben incident pa je izkoristilo naj- Belgrad, 11. dcc. (Tel. »Slov.«) Snoči je krožila po Belgradu verzija, da se je samostoj-no-demokratski poslanec Večeslav V i 1 d e r sestal s predsednikom demokratskega kluba Ljubo Davidovičem. Res so snoči časnikarji in politiki iskali prav tako Vilderja kakor Davidoviča, kjerkoli bi bilo koga mogoče najti. Današnji belgrajski listi prinašajo poročila o sestanku Vilderja in Davidoviča in se vnaprej zavarujejo proti temu, da bi jih g. Ljuba Davidovič demantiral. Listi pišejo, da se je ta sestanek obdržal v največji tajnosti in da niso vedele zanj niti osebnosti iz najbližje okolice Ljube Davidoviča niti osebnosti iz demokratskega kluba. Organiziral je ta sestanek narodni poslanec G j or-gjevič. Ta je dobil g. Vilderja na postaji in ga je spremljal v svojo vilo. Davidovič in Vil-der sta se razgovarjala dve uri o tem, kakšno iniciativo naj bi podvzela demokratska stranka, cla bi se vendarle izvedel sporazui. : Zagrebom. Kakega uradnega poročila o tem sestanku pa seveda ni bilo mogoče dobiti. Tudi demo-kratje so danes stalno trdili, da do tega sestanka sploh ni prišlo, ker so demokratie člani vlad- ne koalicije in je naziranje celokupne vlade o zagrebških dogodkih eno in isto, radi česar bi bilo skrajno nelojalno od g. Davidoviča, ako bi vodil kako akcijo na lastno roko. Radikalni krogi nc dajejo temu sestanku posebne pozornosti, ampak sodijo, da je vse samo časnikarska senzacija. Značilno pa je, da jc danes prišel v Belgrad iz Siska g. Peter Teslič, znani financier zagrebške opozicije in organizator Pribičevičevega shoda v Sisku. G. Teslič jc prosil za avdienco pri kralju in je bil sprejet. Obiskal je dalje g. Davidoviča. Njegov prihod v Belgrad se je komentiral na ta način, da heče g. Teslič dobiti stik s sedanjo vladno večino in da želi videti, kakšen vtis bi napravili v Belgradu pomirljivi koraki od strani Zagreba. Mnogo se je govorilo tudi o tem, da je njegov prihod v zvezi z ostrimi ukrepi vlade proti Zagrebu, ki so prav tako kazenskega kot finančnega značaja. Narodni poslanec Večeslav V i 1 d c r je danes odpotoval nazaj v Zagreb. Pred odhodom je iskal zveze z g. S a v č i č e m, pa ga ni dobil. šolah Belgrad, 11. dec. (Tel. »Slov.«) Danes popoldne je odsek za osnovnošolski zakon obravnaval čl. 39, ki določa, kateri predmeti naj se poučujejo v osnovni šoli. Po daljši debati se je sklenilo, da se poučujejo v ljudski šoli ti-le predmeti: 1. verouk z moralnim naukom, 2. srb-sko-hrvatsko-slovenski jezik, 3. materinski jezik v manjšinskih šolali, 4. spoznavanje narave, 5. zemljepis naše države v zvezi z osnovnim spoznavanjem drugih držav, 6. narodna zgodovina v zvezi z najvažnejšimi dogodki iz zgodovine drugih narodov, 7. računstvo z osnovnimi pojmi iz geometrije, 8. higiena, 9. lepopisje, 10. risanje, 11. petje, 12. telovadba, 13. praktični pouk v gospodarstvu, 14. ženska rečna dela, 15. gospodinjstvo, 16. osnovni pojmi o državoznan-stvu. Učni načrt in program predpisuje minister prosvete po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta. Učni načrt in program za verouk predpisuje minister prosvete v sporazumu s pristojnimi duhovnimi oblastmi. Nadaljnji čl. 40 (v novi redakciji 41) določa, da se mora pouk v višjih razredih osnovnih šel urediti po krajevnih potrebah, ker ima nalogo, da po deželi predvsem goji smisel za kmetijstvo, po mestih pa smisel za trgovino in obrt. Čl. 42, 43 in 44, ki govore o učnem jeziku na manjšinskih šolah, so se na zahtevo poslanca dr. Krafta rezervirali. Čl. 45 govori o tem, kdo naj v šoli poučuje. V predlogu je rečeno, cla verouk poučujejo učitelji, duhovniki pa le tedaj, če na tisti šoli ni učitelja iste veroizpovedi kakor učenci. Tu je izjavil poslanec Kremžar, da ta siilizacija zanj pod nobenim pogojem ni sprejemljiva. Stavil je sledeči predlog: »Verouk poučujejo duhovniki. Kjer pa ni kvalificiranega duhovnika, poučujejo verouk osebe iste veroizpovedi, katere določi minister prosvete po predlogu pristojne duhovne oblasti.« Proti temu predlogu je nastopil demokrat dr. Pavle Č u b r o v i č, ki je skušal dokazati, da so učitelji verouk bolje učili nego duhovniki. Tudi demokrat S k e r o v i č je odločno zagovarjal svoje stališče, cla duhovnik nima ničesar opraviti v šoli. Nato je govoril poslanec dr. Kraft, ki jc toplo zagovarjal predlog poslanca Kremžarja, češ, cla ga je treba brezpogojno sprejeti iz ozirov na moralo, iz ozirov na ljudske koristi in tudi s stališča šole. Prav tako je naglašal demokratski poslanec U r u k a 1 o, po poklicu pravoslavni župnik iz Dalmacije, da je verouk stvar cerkve in cla ga mora poučevati duhovnik. Ostro je zavrnil namigavania nasprotnih govornikov glede pravoslavne duhovščine, češ, da je manj vredna. Nato je izjavil prosvetni minister g. Milan Grol, da je Kramžarjev predlog zanj nesprejemljiv in cla bi on stavil vprašanje svojega nadalj-nega obstanka v vladi, če bi ga hotel odsek tMfKK .f ^BnRBBHBBMBHHi bolj časopisje KDK. Čeprav neprestano zatrjujejo njihovi prvaki, da z Bclgradom ne marajo imeti nobenih zvez, da sc niti razgo-varjati nc marajo s srbijanskimi strankami, je njihovo časopisje vendarle gojilo nade. Gospodje v odi t olji od KDK pa so v svo/jih izjavah kar čez noč postali zelo oprezni, pomirljivi in dostojanstveni. Nas ta sprememba veseli in bi v interesu mirnega razvoja političnih razmer in n.inrcd-' ka države samo želeli, da gospodje od KDK sprejeti. Zeli, cla bi se našel kompromis v tem smislu, da naj velja princip, ki je obsežen v predlogu poslanca Kremžarja še nadalje tam, kjer je veljalo to načelo za poučevanje verouka že doslej. Tam pa, kjer je bil doslej v praksi princip, da poučuje verouk učitelj (to je bilo v Srbiji in Črni gori), naj se pripusti odločitev starišem. Poslanec Kremžar jc nato odgovoril g. ifiinistru, tla vzdržuje svoj predlog, ker so sc za to načelo izjavili zastopniki vseli veroizpovedi in tudi zastopniki pravoslavne cerkve. Če pa žc hoče imeti g. minister na vsak način izjeme od tega pravila, potem pa izjavlja, cla bi pod nobenim pogojem nc mogel pristati na to, da bi so tc izjeme določale teritorialno. Čo hočojo zastopniki drugih veroizpovedi pristati na izjemo, naj veljajo izjeme samo za tiste veroizpovedi. Toda za katoličane mora veljati v predlogu obseženi princip: povsod, za vse delo naše države. Nato je predsednik odseka, radikalni poslanec, profesor K o s t i č, toplo branil predlog poslanca Kremžarja in naglašal, da njegov predlog nikakor ni nekaj nazadnjaškega, ampak da je za narod zelo koristen. Priznava pa, da se s tem načelom uvede prav znatna novost v enem delu pravoslavnih pokrajin. Zato je predlagal kompromis med stališčem večine, ki je izraženo v predlogu poslanca Kremžarja, in med stališčem g- ministra prosvete, ter je stavil ta-le kompromisni predlog: »Verouk poučujejo duhovniki in učitelji. Tam, kjer so doslej poučevali verouk duhovniki, ga bodo poučevali duhovniki še naprej. Tam pa, kjer so doslej poučevali pouk učitelji, ga bodo odslej poučevali na podlagi sklepa starišev ali učitelji ali pa kvalificirani duhovniki.« Na željo poslanca Kremžarja se je razprava o tem predmetu končala in se bo sklepalo o tem členu na eni poznejših sej, ko se bo dobila točna stilizacija, na katero bi mogel pristati tudi Jugoslovanski klub, O razlastitvi veleposeste*? Belgrad, 11. dec. (Tel. »Slov.«) Danes je sprejel odbor, ki se bavi z agrarnimi zakoni, v načelu zakonski načrt o razlastitvi veleposc-stev. V petek pride na vrsto podrobna razprava. Ob tej priliki jc minister za agrarno reformo Gjaka P o p o v i č podal daljši ekspoze, v katerem je prav nazorno naslikal dosedanjo politiko glede agrarne reforme. Značilna je njegova trditev, cla se je v agrarni politiki delalo pri nas mnogo napak. Važen je njegov načelni pristanek na to, da sc bodo posamezni slučaji iz področja agrarne reforme lahko revidirali, ako so bili tisti, ki so zemljo dobili, tega nevredni, oziroma ako so dobili zemljo na napačen način. tudi še nadalje ostanejo na tej liniji. Mirno in trezno presojanje položaja, realno uravnavanje postopanja, bo v korist njim samim, nam vsem, predvsem pa v prid državi. Niso pa zato potrebno nobene krize. Čc hočejo gospodje od KDK lojalno sodelovati, naj povedo odkrito in moško. V kolikor so njihove zahteve upravičene in v skladu z interesi domovine, bodo sprejete in sc bo njim ugodilo. Dobre volje je več kot dovolj in so žc penovno dani o tem jasni dokazi. L/prava le vKopllarfevI ul.&l.G Čekovni račun: Llubl/ana Stev. IU.650 In 10.340 za tnserale, SaraJevoSi. 756J, Zagreb St. 39.011, Vraga ln Vunat it. 24.707 Uuhllamka afera Ljubljana že dva meseca s strahom govori o prodaji G% obligacij, ki jih je izdala mestna občina, da dobi sredstva za gradnjo stanovanjskih hiš. Bivši mestni komisar Mencinger je namreč, ko je po gerentih prevzel občinsko gospodarstvo, našel celo vrsto milijonskih dolgov. Poleg tega je bila stanovanjska kriza na vrhuncu. Da pridobi sredstva za nove investicije, je razpisal 30 milijonsko investicijsko posojilo. Cela akcija za posojilo je lepo napredovala in komisar je sproti vnovčil toliko obligacij, da .'c poravnaval obveznosti za vse gradnje, ki ji!' je na osnovi tega posojila podvzel. SDS je bilo to posojilo od vsega početka trn v peti. Sabotirala ga je javno in tajno po svojih zastopnikih v raznih gospodarskih zavodih. Vkljub vsemu nasprotovanju je komisar prodal za 11 milijonov obligacij, ne da bi bil dal vri tem le eno paro zaslužiti kakemu posreči. valcu in nc da bi bil za stopnjo ali procent popustil od nominalne vrednosti obligacij. Novi občinski svet, ki mu načeluje SDS, pa je bil med slovenskimi gospodarskimi in finančnimi krogi tako priljubljen, da se je od tedaj, ko je nastopil župan dr. Puc, podpisovanje kar ustavilo. Občina pa je potrebovala sredstva in morala se je iznebiti teh obligacij, da dobi proste roke za najetje drugega, novega večjega posojila, ki ga rabi predvsem za konsolidacijo svojih dolgov. Občinskemu svetu je načelnik finančnega odseka poročal, da so dospele ponudbe ino-zemcev, da kupijo te obligacije po kurzu 90, le da se ta transakcija izvede potom cestne električno železnice. Prodajo po 00 je občinski svet odobril, kaj drugega pa ne. Dejansko pa je cestna železnica, ki ji načeluje dr. Puc, prodala obligacije po zastopniku tvrdke Siemens-Schuckert v inozemstvo po kurzu 75, oziroma 76 in še to prodajo vezala na pogoj, da se izkupiček porabi za razširjenje cestne električne železnice. V tej prodaji jc cela vrsta nejasnosti, ki vse lahko prinesejo ljubljanski občini novo občutno škodo. Zato je klub občinskih svetovalcev SLS zahteval razčiščenje. Podčrtati moramo, da SLS noče ničesar drugega lcot čist račun. Vse druge insinuacije odklanjamo. Seveda, če bo razčiščenje pokazalo, da je zastopstvo občine napravilo kako težko napako, potem je gotovo, da mora izvajati konsekvence, ker bi bilo diskvalificirano voditi mestno občino sedaj, »ko so problemi občinskega gospodarstva tako zamotani«, kot pravi »Narod«. Klub občinskih svetovalcev SLS je odločno nastopil za razčiščenje. Pri tem pa je skrbno varoval lojalnost in obzirnost, ki je potrebna, dokler zadeva ni čisto jasna in je svoje sklepe izrazil tako, da v njih ni nobene osti niti proti županu dr. Pucu, riti proti načelniku fin. odseka g. Tavčarju, ki sta v glavnem v imenu občine ljubljanske transakcijo izvedla. Sklepi kluba SLS so taki, da ne pomenijo niti bojkota, niti preloma, niti zgolj zunanjega povoda za kak drug cilj. Naši sklepi so jasni in konkretni. Na vse to je glasilo SDS »Slov. Narod« včeraj popldne prineslo poročilo z naslovom: Priprave za novi komisarijat na ljubljanskem magistratu. Klerikalci napovedujejo konec občinskega sveta ter pripravljajo sistiranje občinske avtonomije. Ta sestavek je pamflet poln podtikanj in klevet na SLS. Govori o sabotiranju, o nasilju in razpustu. Za vse to nima SDS nobenega povoda. SDS je s kolom udarila po naši delegaciji, ki jc postavila zgolj energično zahtevo po razčiščenju. SDS je prva udarila tako kot se udari po najhujšem nasprotniku, udarila brezobzirno in povrh še nekvalificirano. Takega napada občinski klub SLS nc more mirno prenesti in ga ne bo prenesel. S tem je SDS ustvarila nov poloiaj, je razbila koalicijo. Klub občinskih svetnikov SLS bo z ozirom na lo grdobijo s strani glasila SDS moral sklepali o svojem stališču. Z upitjem o razpustu hoče SDS prekričati zadevo z obligacijami. Ne bo se ji posrečilo. Mi smo predlagali mirno preiskavo po vzajemnih zastopnikih, SDS nas je za to oklevetala. Našli bomo pa tudi proti volji SDS pota, da to zadevo razčistimo in ljubljansko javnost obvestimo o njej. M. Krek. Za prvih deset mcsecev tega leta je znašal naš uvoz 1,264.450 ton v vrednosti 6.580,028.666 dinarjev. Brez dokaza Na drzno Žerjavovo trditev, da so njegovi pristaši v Sloveniji preganjani kot g a r -je vi pli (tej salonski primeri liberalnega generala se res ne moremo dovolj načuditi), aiuo odgovorili z energičnim pozivom, da navede dr. Žerjav ali pu njegov list le en tak primer. Konstatiramo, da ni na naš poziv navedel dr. Žerjav niti enega dokaza, konstatiramo, da tega tudi ni storilo njegovo •Jutro«, ki 6arno pravi prav po zadregansko, da bo v bodoče (1) vse slučaje ko garjevi psi preganjanih navedlo, ki torej s tem priznava, da nc more pa sedaj navesti nobenega dokaza. Dr. Žerjav j« nam tako ostal odgovora dolžan in zakaj ga je ostal, je povedalo »Jutro«. Ali morda misli g. Žerjav, da je njemu dovoljeno, da tudi brez dokaza napada? Ali misli g. Žerjav, da je predpravica voditelja, da klepeta tja v en dan? Pa kakršna politika, takšni so tudi argumenti. Brez preudarka in brez dokazov. Kajneda, g. Žerjav! eno kost iz Žerjavove izjave. > Jutro t nam očita, da smo pobrali iz Žerjavove izjave le eno kost, ker je očividno prepričano, da je bilo v tej izjavi še dosti drugih kosti, ki so tudi vredne omembe. Priznati moramo, da je tako tudi res in da mora ena kost zlasti zanimati Zagreb in pa vlado. G. Žerjav je namreč iz čisto posebnih vzrokov dejal tudi to-le: »Amputacijo, ki jo je četvorna koalicija v prvi norosti ponudila (kar pa ni res, op. ured.), je dejansko molče (od večine Hrvatov) sprejeta duhovno in v glavnem izvedena. Potreben je samo šc formalen akt, ki nas more postaviti pred gotovo dejstvo po goleni slučaju vsak hip.« Dr. Žerjav je član vodstva KDK in on torej ve, kaj se v Zagrebu dela. In dr. Žerjav pravi, da je amputacija v Zagrebu dejansko že izvedena in da moremo biti vsak hip postavljeni pred gotovo dejstvo. Kako so pa kaj v Zagrebu sprejeli to kost dr. Žerjava? Ali bi hotelo o tem kaj povedati »Jutro«? Mi pa vemo eno, da se namreč dr. Žerjav ni prav nič izpremenil. Ljubljana pod Piccolo di Trie&ie« prinaša pod naslovom: >Si pro-petta la possibilita di una marcia su Belgrado« (Pričakuje se možnost pohoda na Belgrad) na uvodnem mestu z debelimi črkami izvleček izjave dr. Žerjava, ki je izšla v »Morgenblat-tu«. V tem uvodniku posebej naglasa, da je izjavo dal največji nasprotnik predsednika vlade dr. Korošca načelnik slovenskih pribi-čevičijancev n bivši slovenski minister dr. Žerjav. Posebno se fašistovskemu lislu dopade, da " bivši slovenski minister govori o začetku konca.« Na podlagi izvajanj dr. Žerjava pravi fnšistovski list, da je Jugoslavija L 1928 taka kakor je bila Avstrija 1. 1918. DoSim fašisti tako laskavo hvalijo dr. Žerjava, Mačka, Pribičeviča in druge, pa obenem strupeno napadajo dr- Korošca, češ, da je bil vedno za jugoslovansko jedinstvo radi Italije. Današnji »Popolo di Trieste«, vodilni organ fašistov na Primorskem, prinaša pod naslovom »Loppressione serba e diritti della Croalia« (Nasilje Srbov in pravice Hrvatske). Članek jo datiran iz Rima in ima podnaslov: Hrvatom in Italijanom! Poziva se na članek, ki ga je Choseleschy napisal v »Volonta«. V njeni poziva Hrvate, naj se priključijo Italiji. Če hočejo Hrvati obvarovati svojo samostojnost in svobodo, naj store isto, kar so storili Albanci, ki so se priključili Italiji. Strupeno napada dr. Korošca, češ, da je bil spovednik bivše cesarice Žile. Posebno pa napada dr. Korošca češ, da je vedno zastopal tezo jugoslovanskega edinstva z ozirom Italijo. italiiani izziva'o Dne 9. t. m. so v Piranu v Istri ustanovili istrsko zvezo prostovoljcev. Glavno besedo je imel predsednik državne zveze prostovoljcev Evgen Coselselii (Kozelsiki). Po njegovih besedah bo nova zveza tvorila svežo zdravo silo, jedro življenjskih energij v službi Italije, bo straža Istre za vse, kar bo ona mogla v bodočnosti pomeniti za obrambo domovine. Trst je še vedno duhovna mati Julijcev, a novo središče istrskih prostovoljcev bo imelo prav posebno nalogo, da bodo držali visoko dvignjeno italijansko trobojnico proti vsem poizkusom barbarov, novih in starih, v domovini Saura, Grega in Grammaticopula. Star vojni prostovoljec je v svojem govoru izrazil upanje, da bo še doživel osvobojenjo Dalmacije. Pred-no so slovesnost zaključili, je Kozelski skoro »šepetaje« spregovoril besedo »ki peče v srcih in gori v zraku«: Spalato! Torej Italijani ne izzivajo! (Med obmejnimi četami Bolivije in Paragvaja je prišlo začetkom decombra do sporov in prask na ozemlju I ako zvanega skoro še ne-preiskanega Čaka, kjer je meja začrtana kar premočrtano in bolj idealno. Ti spori med obema republikama segajo že v leto 1870 in imajo svoj vzrok v želji obeh držav po obvladanju porečja Rio Paragvaja, ki posreduje zvezo z Atlantskim oceanom. Na tem konfliktu je ze'a interesir.ana tudi Argentinijn, ki v Čaku meji na obe prepirajoči se državi, zato bo imela Argentinija na eventualno mirno poravnavo s,>ora največji vpliv.) Nev,york, 11. dec. (Tel. »Slov.«) Kritični položaj v sporu med Bolivijo in Paragvajem traja dalje. Poročila o napadu na utrdbo Van-guardia so napačna. Paragvajci, katerih čeic so sc ojačilc, so gospodarji utrdbe. Vlada v Boliviji je dobila od parlamenta zaupnico. Politični i ujetniki v Boliviji so bili atnnealirani, vest o 1 splošni mobilizaciji pa se radi stroge cenzure ne more kontrolirati. Da se spor poravna, se je : skušalo posredovati z več strani. Panamcriška 1 konferenca v Washiugtonu jc sprejela včeraj so- glasno resolucijo, da se spor poravna mimo, ter je bila resolucija brzojavno poslana v La Paz in Assuncion. Posebna komisija, sestavljena iz delegatov držav Peru, čile Brazilije in Združenih držav, je v zaupni seji zbrala materi-jal o sporu in povabila na današnjo sejo delegate Bolivije in Paragvaja. Čile je izjavila, da je pripravljena podvzeti vlogo razsodnika, kar je Bolivija sprejela, Paragvaj pa se še ni izjavil. Lugano, 11. dec. (Tel. »Slov.«) Svet Društva narodov je danes sklenil po dvettrni tajni seji, da pozove v brzojavkah obe vladi v La Pazu in Assunoionu kot članici Društva narodov, da spor mirno poravnata, sklicujoč se na temeljna načela palria Društva narodov. S tem konfliktom se krogi Društva narodov pečajo izredno živahno. Spor jc resen za Društvo narodov tudi radi Monroe-doktrine, ki jo jc Društvo narodov izrecno priznalo. \r P/>!m-', ,-1 ,'n nriSpl r! >-. l-<->\7 dir i Škfif Ak^aniO- vič. Mudil se je dolgo časa psi ministru g. Rk-ričit in pii ministrskem predsedniku g. dr. Korošcu. /a jutri je prijavil svoj obisk pri ministru za vere in pri ministru za agrarno reformo. London, 11. dec. (Tel. »Slov.«) Včerajšnje zdravniško poročilo o stanju kraljeve bolezni se presoja zelo pesimistično. Posebno, ker je zopet nastopila splošna infekcija, katero so še pred kratkim smatrali že za lokalizirano. Odporne moči kralja so radi dolge bolezni znatno poslabšane. Posebni vlak z vvaleškim princem bo zvečer dospel v Boulognu ter bo princ ob 10.;'zve-čer, morda pa tudi že eno uro prej v Londonu, nakar bo takoj odšel v buckinghamsko palačo, Zasedan:e Sveta DU Lugano, 11. dec (Tel. »Slov.«) Na dan?šn?t javni seji Sveta Društva narodov so se bavili s poročili higienske komisije, komisije za proučevanje spolne bolezni, o zastopstvu Združenih držav v centralnem svetu za izvedbo mednarodne konvencije proti opiju iz 1. 1925 in o udeleževanju mednarodne komisije kriminalne policije pri nekaterih organih Društva narodov, pri katerih bi moglo biti sodelovanje kriminalističnih strokovnjakov zaželjeno. Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 10.15. Volitve v Rosrunil Bukarešf, 11. dec. (Tel. »Slov.«) Danes je zadnji dan volivne kampanje, ker se vršijo jutri splošne volitve v parlament. Veliki vo-livni boj se je vršil v Romuniji popolnoma svobodno in mirno, kar se dosedaj ni zgodilo v Romuniji že od vojne dalje. Sedanja vlada je morala v nasprotju z dosedanjimi dogodki z orožništvom varovati opozicijo, da je mogla nemoteno vršili svojo agitacijo, ker večine opozicijskih strank tokrat ni ogrožala vlada, temveč prebivalstvo. Smatra se, da večina opozicijskih strank, kakor Jorgova, Averescova, dr. Lupova in Cuzova ne bo dobila niti potrebna dva odstotka vseh oddanih giasov, da bi sploh mogla vsaj enega poslanca spraviti v parlament. Vlada je poleg velike popularnosti, ki ji zagotavlja pretežno zmago, sklenila še volivne dogovore z Nemci, socialisti ter z Židi v Erdelju in Bukovini, dočim so Bolgari v Dobrudži in Judje v stari kraljevini povečini pristaši libetalne stranke. Cankar' eva oroslava v Z*«rebu Zagreb, 11. dec. (Tel. »Slov.«) Danes se je v Zagrebu svečano praznovala desetletnica smrti velikega slovenskega pisatelja Ivana C a n k a r j a. V narodnem gledišču se je vpri-zorilo v slovenskem jeziku Pohujšanje v dolini Sentflorjanskk. Igrali so večinoma slovenski igralci. Omtadtoti SDS stavki Zagreb, 11. dec. (Tel. »Slov.«) Danes Je vseuSiliška organizacija samostojne demokratske stranke izdala komunike, v kalerem ostro napada svoje tovariše iz KDK, ki so bili za podaljšanje šlrajka. Svojim članom pušča v teir. ožim svobodne roke. Poleg toga napada omenjena organizacija v komunikeju pristaše frankovske stranke med omladiuo, češ, da ta del dijaštva zaradi svoje orientacije nima pravice nikogar reprezeiitirati, najmanj pa hrvatsko vseučilišče. Dunajska vremenska napoved: Oblačno, padavine, temperatura nad ničlo, razni vetrovi. V lilcaii i**"'*«"' Oboleli angleški kralj Jurij s kraljico Marijo ob Novi predsednik avstrijske zvezne republike, Viljem Miklas prisega v avstrijskem parlamentu na priliki kronanja v polnem kronskem ornatu. ustavo. Novi predsednik je star 56 let ter je eden izmed voditeljev krščanskih socialccv tatovi koles so dobili novo oviro, berlinska javna poslopja so namreč uvedla pri svojih vhodih posebne avtomate za pritrjevanje kole?, ki onemogočajo njih izmikanje. S ve Muzikalična osnovna šola. Da vzbudijo čim večji smisel za glasbo, so uvedle nekatere berlinske osnovne šole razen pouka v petju še pouk na »orglice«. V 51. berlinski osnovni šoli so sestavili celo »godbo«, sesfoječo iz 142 orglic. Ponesrečeni parnik. V luki San Francisca (Amerika) se je neki jjarnik zadel s lako silo v drugega, da mu je odtrgal velik del vse zunanje stene. Samo nagli pomoči bližnjih ladij se je zahvaliti, da so rešili vse moštvo in rsofrnlc V Kolumbiji jc izbruhnil štrajk delavcev na plantažah in ladjah za transport banan. Ker so banane glavni pridelek dežele, je škoda vprav katastrofalna. Vojna v južni Ameriki? Ker se državi Bolivija in Paraguay ne moreta zediniti zaradi nekega obmejnega ozemlja, je prišlo nied obmejnimi četami pri Galoponu do krvavih bojev. Ada Negri: Sedem mesecev preden se je narodilo 1 dete moje hčerke, je bilo treba ogledati se za kmečkim dekletom, ki naj bi se naučilo ravnati z otrokom in bi v prostih urah pomagalo Mariji Antoniji pri domačem delu. Marija Antonija je bila pri hiši že deset let: videla je mojo hčerko rasti, postati lepo in zaljubiti se; stregla je meni v dolgi bolezni. V kuhinji je ona držala kuhovnico v roki. Iskali smo in nismo našli. Hoteli smo imeli dekle pri nas vsaj en mesec pred rojstvom deteta: da bi se priučila redu domačega dela, »notranjim zadevam«, kakor je v šali pravil soprog moje hčerke, še dečak, da se je ob misli, da je oče, zahotelo človeku smejati se. Trudni in naveličani letanja po posredovalnicah, sva končali zadevo s tem, da sva sprejeli predlog prijateljice, ki nam je priporočila neko šestnajstletno dekle iz Lodivec-chia. Osebno je sicer ni poznala, toda bila je Bestrična njene zveste služabnice. Iz Lodivecchia je dospelo pismo matere, zmedeno, zveriženo, skoro nečitljivo. Med drugimi so bilo v njem besede: »Ne zmenile se za sedanjost: deklica je nekoliko majhna, toda svoje dolžnosti bo izpolnjevala še bolje kot kaka odrastla.« Nekoliko majhna?... Potrpljenje. Prišla jo deževnega novembrskega popoldne sama s svojo culico. Jaz sama sem ji šla odpirat, ko se je oglasil zvonec pri hišnih vra- tih. Nagnivši se preko vezne ograje, sem jo zagledala, stopajočo po stopnicah: bila je neko vrste pritlikavka. Postave deset ali dvanajstletnega otroka, suha, skoro okostnjak, jo imela visoka ramena in navzven potisnjen prsni koš. Na tem revnem telesu, ovitem z grobim rjavim ple-dom, se je trudila debela glava, da bi stala kolikor možno pokoncu, z namenom, da bi se videl vrat manj pogreznjen med rameni. Rjavi, nesimetrični obraz skoro brez nosu, me je presunil radi izraza oči, ki se jo popolnoma strinjal s tistim ust: nekaj izkušenega in ne-vstraišenega, ki je vsiljevalo začudenje in občudovanje. Takoj, še na pragu je dejala: »Katarina sem. Ne vslrašite se, gospa, ker sem majhna. Znam delati vse in se nikoli ne utrudim.« Isto besede, z ravno tako neposrednostio in gotovostjo je rekla moji hčeri, takoj ko jc stopila pred njo. »Pa otroka bo Ireba nositi na rokah!. •. Gotovo ga no boš mogla,« ji je odgovorila mehko moja hčerka. »0, gospa! Imam tri bratce za seboj. Zadnja dva sem prav saima prenašala, sama vzredila. Mama je morala hoditi na polje.« »In tvoj oče, kaj dela?« »Umrl je. Ulonil je lansko leto.« Rekla je to čisto mirno, nebrižno. Kaj nam je bilo sloriti? Ali naj jo pošlje-i mo nazaj v njen domači kraj? Ni bilo misliti ' na to. Ne j jo obdržimo in ji zaupamo ob svo-| jem času dete? Kaj torej? ggggggggg jgjgggggggggggggBggg^B Ona, zelo pozorna, je čutila naše oklevanje in se mu uprla: »Razumem, da me ne marate, ker sem majhna. Toda preizkusite me najprej. Ne utrudim se, četudi bi hotela.« Govorila je skoro trdo in zdelo se je, da nas hoče izzvali s pogumom, k,i jo je povišal za kako ped. Ta pogum nas je premagal. Oddali smo jo v roke Mariji Antoniji. Sprejela jo je v svoje trdo varstvo, jo tlačila z jednii, se je polastila kot hčere ali mlajše sestre, ji razkazala hišo in vpeljala v vsakodnevno delo. Silno vzprejemljiva, je Katarina delala čudeže. Pripravljena skočiti zjutraj iz postelje ob klicu Marije Antonije, brez lenobnih ostankov spanja, naravnih v njeni starosti, se jo takoj lotila dela. Na vso jis odgovarjala: »Znam, znam dobrok In kadar je bil tisti »znam« laž, je z naporom volje izvršila, o čemer ,je trdila, da zna. Bilo je v njej neko neprestano čuvanje nad samo seboj: neko bridko prizadevanje premagati z delom telesno pomanjkljivost, osebno popačenimi, nadkriliti mačehovsko naravo. »Me obdrže? Mislile, da mo obdrže?« In Marija Antonija, ki ji ni hotela vzbujati neizpolnjivih nad: »Draga moja! Treba bi bilo, da bi bila dva, tri prsle višja.« Mi smo med leni iskali družino, kjer bi no bilo treba nositi otrok na rokah in jih imeti v bližini njene spačenosti. Nekega dne sem jo presenetila v svoji študijski sobi, sklonjeno nad ilustrirano kiiji- 2ivali kot lomilke ledu. Ob mostu čez Saalo pri llalleju so postavili v varstvo mostu pred ledom železne krave, ki so ob enem lqj okrasek. go. Glavo skoro skrito med rahitičnimi rameni, za hip zapuščena od nagona samoobrambe, ki ji jo pomagal držati se tako pokončno pred gospodarji, je čitala. In to s tako radoznalostjo in vtopljenostjo in napetostjo vsega bitja in pozabo vsega drugega na svetu, da me ni čutila vstopiti. Morala sem jo poklicati, da se je vzdra-rnila. Naglo se je vzravnala: v zadregi je izgledala grša in neznatnejša kot kdaj. Položila sem ji smehljaje roko na glavo. »Rada čitaš, Katarina?« »Rada,« odgovori pomirjena in kot opeka temna rdečica ji pobarva lica. »Tu je toliko lepih knjig, toliko lepili časopisov. 0, ko bi mogla vse prečitati! Toda jaz sem dovršila samo tretji razred osnovnih šol.« »Bi se rada vrnila v šolo? Se naučila dobro brali?« »O, da. Kot otrok sem si vtepla v glavo, da poslanem učiteljica. Toda mama je morala hodili na polje in čuvati je bilo treba bratce. Potem je oče utonil. Kaj še, učiteljica da bi postala! Delati je treba: pošiljati materi zaslužek. Vse pošljem, veste! Ničesar ne obdržim zase.« Nenadoma je zrasla pred mojimi oenu in za hip je bila visoka, svetla in lepa. Spomnila sem se gotovih pravljic o vilah, razkošju mojega detinstva, v katerih so je spremenila princesa dovršene lepote po zlobnosti čarodo-jev v spačeno bitje. Toda koncem pravljice je vedno prenehal / / aj/e no&ei Koledar Sreda, 12. decembra: Aleksander, Mak-sentij. — Liuiina sprememba: ob 6.06 mlaj. Napoveduje se sneg. Osebne vesti ★ Odlikovanja. Na predlog ministra za pošte in brzojav so bili odlikovani: z redom Belega orla 5. vrste Rudolf Kupec in Alojzij Gregorič, postna ravnatelja; z redom sv.Save 5. razreda; dr. Fran Rupotec, višji kontrolor ministrstva za pošte iu brzojav; Matevž Kola-rič, inšpektor poštne direkcije v Ljubljani; dr. Ivan Lamut in Maks Svoboda, šefa odsekov poštne direkcije v Ljubljani; Miroslav Ma-tijašič, inšpektor poštne direkcije v Ljubljani. — Z zlaito medaljo za vestno službo: Miloš Trošt, tajnik ministrstva za pošte in brzojav; Janko Cizelj-Aleš in Bogosava Stamenkovič, tajnika poštne direkcije v Ljubljani. S srebrno medaljo za vestno službo: Franc Kokolj in Alojzij Gerbec. pomožna kondukterja v Ljubljani. ★ Umrl je nenadoma v soboto 8- decem, bra zvečer Janez Kocijančič, po domače Korošec, iz Vrbenj. Zadela ga je kap. ★ Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni na službo na kr. brod ^Dalmacija« poročnik fregate Valter Kure — reaktiviran in poročniki korvete Robert Struhal, Josip Polak in Alfred Malbolian; na službo na kr. ronorker »Jaki« poročnik korvete Avgust Grošelj; ua službo na kr. remorker >Močni* poročnik korvete Jože Vrtačnik; na službo na kr. drager »D 2c poročnik korvete Kajko Va-land; na služIlo na kr. borbeni čoln »Četnik«« poročnik korvete Fr. Vreš; na službo v oddelek za mornarico ministrstva vojske in mornarice poročnik vojnega broda 2. razr. Maks Petri; na službo v rečno obalno poveljstvo poročnik fregate Boris Vilfan in poročnik korvete Fran Rauš; na službo v pomorski arze-nal san. poročnik mornarice dr. Anle Logar iu na službo v poveljstvo strok, orožja poročnik korvete Albin Hofbauer. Na službo v štab 3. orož. polka — za vršilca dolžnosti častnika za pravne posle — orož. kapetan I. razr. Josip Vončina. Trajno je upokojen sodn. kapetan I. razr. dr. Slavko Teklič. •k V naše državljanstvo so sprejeti Ivan Jeler«k'; iz Cirknioe; Ivan Rusjan, zidar iz Peker — mariborski okraj, in Josip Ivančič iz Ljubljane. — Izstop iz državljanstva kra-ljevne SHS je dovoljen zasebniku Ivanu Šeše-ku, pristojnemu v Celju; poČasopisa za male« in par zvezkov pravljic. Skrbno .je vse zložila v culioo: obljubila je, da pride v nedeljah prebit kako uro z Marijo Antonijo in nas pozdravila s hladnim mirom. Zbirala je moči za novo hišo. kamor 6e je šla predstavljat s svečanimi besedami, s katerimi se je uvedla pri nas. Skozi okno sem ji sledila z očmi: tesno mi je bilo pri srcu. O, žaloet in sramota nad naej ki si domišljamo, da smo dobri, pa je zid sebičnosti, ki nas loči med seboj, bolj masiven, bolij slep, bolj gluh od kamenja. Katarina je stopala počasi ob Mariji Antoniji, ki jo je hotela spremiti. Nekoliko se je nagibala na desno, proti culici. Videla sem njen vzbočen hrbet, njeno glavo, ki jo je nevidna ]>est potlačila med rajreni in ki jo je volja, močnejša od narave, držala ravno, skoro izaivajočo. Nisem se ganila od okna, dolv-ler ni zavila krog ogla. Tri tedne nato (Katarine ni bilo medtem aa izpregled) in točno ueke nedelje zvečer, Prmi: Reumi. Išinau, Protinu, trganju t kriln nenadomestljivo naravno lekorlto srcdnt»ol 7n lettnl* doma: Kol nnruvni mulj v kooka!i „ -l.Qn" (zn pripravljanja oblog) ali kot amakemoreaa" (g^t^v nhlnir) Mkral uporabljiv. izredno nooehll Glavno skladišče: Ij .Sehrniiier, Zagieb Akadcmtikl lrC l/It. mi je Marija Antonija pripovedovala, da jo je obiskala v hiši novih gospodarjev: dva zakonca brez otrok, ki sta hotela biti postreže -na, ne da bi veliko izdala. »Gospa moja! Tri je bila ura in našla sem Katarino še v kuhinji — kuhinji tako veliki kot omara — pred skladovnicami krožnikov in kupi jedilnega orodja, čakajočimi, da jih osuši. Videlo se je, da so imeli prijatelje na obedu. Uboga mala! Z glavo seže komaj nad mizo in njene roke so kratke In krožnikov je bilo toliko, toliko! Rekla mi je: Nič ne marajte, drugega za drugim jih že osušim. Ko bi bila višja, bi bila ostala pri vas: kako škoda! — Potem m o je prosila za druge časopise, druge knjige. Čita jih skrivoma, ponoči v svoji luknji, tako tesni, da skoro sama nima v njej prostora .. .< Jaz nisem odgovorila. ')«Hm»»««>M»»>»K»»«K««««M»»H>H»m»« m 2£fl drese iz la norveškega blaga Nefremorljivo! Kompletni dresi od Din 600 — dalje Dra«?© Scfcwab< LJubljana ★ DOKTORJA FRANCETA PREŠERNA ZBRANA DELA, ki jih je priredil dr. Avg. Pirjevec s sodelovanjem dr. Jože Glonarja izidejo pravočasno pred božičem. Elegantno vezan izvod bo veljal okoli 60 Din. Ta knjiga je najodličnejša slovenska literarna publikacija tega leta. Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. ★ IVAN PREGELJ, IZBRANI SPISI, II. ZVEZEK je danes izšel; obsega znameniti roman Jernej Bogovec in Balade v prozi. Skupaj s prvim zvezkom je najodličnejše darilo za božič ali Novo leto. Vsak zvezek velja broširan 45 Din, elegantno vezan 60 Din. Tako po svoji umetniški vsebini, kakor tudi po moderni tehniški izvršitvi prekašajo Pregljevi spisi vse druge sodobne edicije. Za božično mizo vam Jugoslovanska knjigarna ni mogla omisliti lepšega darila kot so Pregljevi spisi. ★ NA BRUSELJSKI AVTO-RAZSTAVI bo Mercedes Benz s 6 vozovi sijajno zastopan. Med temi je Scilinderski kassis, sloviti »S* športni voz in priljubljeni 2 liter, vozovi. Nemške tvrdke za pnevimliko ne razstavljajo, pač pa nosijo Conlinental-obroče kot v Parizu skoro vsi nemški vozovi. ■k PRI ASTMI IN BOLEZNIH SRCA, bolečinah v prsih, pljučnih boleznih, škrofulozi in rahitisu. povečanje zaščitne žleze, tvorbi golše je izborno pomožno sredstvo odvajanje na črevo, kar se doseže z rPeko< v Tržiču kot nočni čuvaj, v kateri lastnosti je tvrdki pokradel za skupno okoli 40.000 Din. Viktor Gomboc je star 33 let, oženjen ter je službo čuvaja vršil pri »Peko« že par let. Tvrdka mu je dajala prosto stanovanje, luč, kurjavo, razne druge ugodnosti in še 282 Din tedensko. Kljub tako dobremu položaju je Viktor zašel na slaba pola. Začel je zanemarjati službo, kmalu pa mu niti to ni bilo več dovolj. Ponaredil je ključe, da je ž njimi mogel priti v skladišča tovarne. Tako je začel krasti na debelo. Sistematično je kradel čevlje, ustrojene kože, usnje, podplate, platno in druge čevljarske potrebščine. Ukradene stvari je odnašal v svojo sobo, kjer si je kmalu napravil celo skladiSče. Ko je imel dovolj zaloge, se je dogovoril s svojim rojakom Antonom Kuezmičem iz Crensovcev, ki je skupno z Gombočevo ženo raz-pečaval ukradeno blago po Prekmurju. Žena se je kar stalno naselila v Gor. Lendavi ter tam otvorila nekako tatinsko podružnico, mož ji je stalno pošiljat zadostne množine blaga. Kuezmič pa je prodajal čevlje delavcem in avstrijskim železničarjem v jeseniškem okraju. Skupno je bilo ukradenih 188 parov čevljev, usnja za 7004 Din, vrednost estalega blaga se niti ne da natančno ugotoviti, ker 6e ni "napravila inventura in bilanca. Obtoženi le deloma priznava dejanje ter »e zagovarja, da je bil v zelo slabih gospodarskih razmerah, stroške je imel zlasti z zeno ki je živčno bolna in se je morala vsled tega večkrat zdravili. Priče izpovedo za obtoženca večinoma obremenilno. Viktor Gomboc je bil obsojen na /rt leta tejce J6Č€. SVOJO ZENO ZADAVIL Janez Anderle je leta 1014 poročil Smoletovo Ano, katera pač ni mislila, da je s tem sebe in svoj grunt izročila tako podlemu in neusmiljenemu človeku. Janez Anderle je Ano poročil menda le radi dote, ker je znan kot zelo skop mož. Ženo je koj po poroki zasovražil in jo je kmalu začel tudi tepsti. V svoji skoposti ji ni privoščil niti najpotrebnejših stvari za hišno gospodinjstvo. Ana ee je moža močno bala, ker je slutila, da ji streže po življenju; svojo slutnjo je povedala tovariši-eam, češ, da bodo vsaj vedele, kdo jo je ubil, ako Jo bodo enkrat našli mrtvo. Nekoč, ko se je pozno ponoči vrnil domov, je zgrabil ženo za las" in jo butal z glavo ob rob postelje. Drugi« jo je tako pretepel, da je bila v obraz vsa Črna od udarcev. Sosedje so večkrat čuli obupne klice iz hiše ob- "'^"m marca letos je neusmiljeni mož pozval svojo ženo v kamro, kjer jo je nenadoma zgrabil, jo vrgel ob tla ter ji nato pokleknil na praa. Prostodušno je ženi povedal, da jo je sklenil umoriti. Zgrabil jo je u ust« ia ii iavlekel jezik, lt*- so vzeli z vsoto 86.5 milj. Din. Dohodki državnega pridobitnega gospodarstva so unešeni v proračun z 474.3 milj. Din. Vsota Vsota je ista kot v veljavnem proračunu. Problem organizacije produkcije in financiranja v pridobitnih državnih podjetjih je najvažnejši problem naših financ. Javnost' se za ta prob'em intenzitvno mtere-sira, o čemur pričajo načrti o »komercijahzaciji« takih podjetij. V načelu je zmagala ideja take oroa-nizacijc, ki bi omogočila večio elastičnost in boljše gospodarstvo, a v praksi je tako načelo težje izvedljivo, ker se je treba ozirati na poseben značaj posameznih podjetij. Nemogoče je izvesti enoien tip kcmercijalizacije. Upamo, da bo zakon o državnem računovodstvu, ki ima poenostaviti poslovanje teh podjetij, pripomogel k izbo'jšanju. Pri izdatkih se hočemo najprej baviti z izdatki za občo državno upravo, poteni pa z izdatki državnih podjetij in ustanov. Izdatki za občo državno upravo so proraču-nani na 7.829.8 milj. Din, kar je 340.2 milj. Din več kot letos. Največje je povišanje pri postavki vrhovna uprava. V tej postavki so sedaj uračunane dotacije za oblastne samouprave. Povečala se je tudi postavka pokojnine in invalidske podpore za 115.2 milj. Din. Vzrok je v prenosu pokoinin orožnikov iz rota polna usta krvi. Končno jo je začel daviti ter \ proračUna notranjega ministra na to postavko in jo je spustil šele, ko je začela močno vpiti in kli- I pa v nrevedbi kronskih pokojnin v dinarske, cati na pomeč. Od vseh izdatkov za občo drž. upravo odpade Usodno noč je šla žena Ana spat okrog 9, ko je bil tudi obtoženec svojo ženo zadavil. Som trdi kovci v obtoku 5.607.5 (+100.9), drž. terjatve 327.0 (—191.0), razno obveznosti (538.8 ( + 20.0). Občni zbor »Deske«, gozdne industrijske delniške družbe se bo vršil 28. decembra t. 1. Konkurz je razglašen o imovini »Here«, stavb, družbe r. z. z o. z. v Ljubljani. Konkurzni komisar: Jakob Antloga, višji dežel.-sodni svetnik, upravnik mase: dr. Tekavčič, odvetnik; zbor upnikov 15. decembra, oglasitveni narok do 3t. januarja 1929, ugotovitveni narok 16. februarja 1929. Uentni davek na obresti hranilnih vlog. Kot je znano, stopi s 1 .januarjem 1P29 v veljavo novi davčni zakon, po katerem bodo obresti hranilnih vlog obdavčene z 8%nim rentnim davkom. Ta davek tma obremenili tiste, ki obresti prejemajo; pobiral pa se bo pri denarnih zavodih, ki ga pa morejo seveda prevaliti na vlagatelje. To bodo denarni zavodi tudi storili. Kajti, če na bi plačevali za račun vlagateljev iz svojih dohodkov, bi morali priSteti vsoto plačanega rentnega davka davčni osnovi za predpis društvenega davka. V tem slučaju bi se rentni davek povišal, ker bi sc od njega plačal še društveni davek na katerega bi prišle še samoupravne doklade, od katerih je pa rentni davek prost. Da se denarni z-v od i izognejo tej preobremenitvi, so sklenili udniženje bank v Belgradu, zvoza denarirh in zavarovalnih zavodov v Z"grebu in pa udruženje vojvodinskih bank, da bodo po-zvali svoje člane, nej od 6. januaria 1929 svojim vlagateljem odobrujejo brutto obresti, od katerih naj se potem 8% rentni davek odbije in izplača davčni oblasti. Kakor smo zvedeli, bodo tudi naše regulntivne hranilnice ravnale glede obračunavanja rentnega I davka na isti način. Mor&a 11. dccembra 1925. DENAR Promet je bil danes srednji Največ je bilo zaključkov za London, Prago in Curih. Devize je dala Narodna banka, razen Trsta in Ncw Yorka, za katere je bilo privatno blago. Deviiru tekali na liubliansk! borzi II decembra iu2~. Porotna zasedanja ierega ji je nato tako nategoval, da je imela si- doigovih ter je en očital nji, da jih ona dela. Žena se je temu upirala, nakar jo je mož prijel z desnico za vrat ter jo davil 3 do 4 minute. Sprva je mahala z rokami in brcala, ko pa je omagala, jo sena Ana spat okrog S), , 3331.8 milj. Din na osebne, 3.997.9 pa na materi-že v postelji. Ponoči je j jelnf. izdatke. Osebni izdatki tvorijo ogromno vsoto rdi, da sta se menila o / {„ y javnos(j se (o mnogokrat kritizira. Ker državni uradniki v naši državi niso preveč plačani, je mogoče samo to, da jih je preveč, in bi bilo treba znižati postavko izdatkov potom rcdukcije uradnikov. Državnih uslužbencev vseh vrst in kategorij povpraš iion. s re< 1 ti 11 sr.10 XII. Amsterdam _ — — ;erlin 1351.25 1157.2 1355 7) 13 0 5.7 5 Bruselj — 79 .78 — — BudunpeSta — 992..0 — — 1 lurih K 94*10 1097.1 l()95.6< HI95.60 Dunaj 798.70 801.70 8K>. iO 800.'25 London 27o.60 276.41' 276,- 275.90 Newvork £6.795 .'6.99'' 56.895 £6.89 Pariz — 2/2.14 — — Praga 168.15 109.95 168.5.0 11.8.55 Trst 2! 6.80 2ys.-0 297.8C — je pustil in šel spat v podstrešje. Zjutraj se jo • ^3424 /tlidj vojaški uslužbenci so šteti). Odvrnil in je ženo našel na tleh zavito v rjuhe, bila j ' vor "če je <0 preveč, ni enostaven. Izdatki za državna podjetja so proračunani za 238.3 več, nego so bili letos. Povečanje je pred- . v____ .. ______... Unll^an. Irlmi-iJ^ania l/nr mnrn je mrtva. Anderle se zagovarja, da je bila pokojna žena zapravljivka. Hotela ga je tudi tepsti pa se ji je uprl. Na vse načine da se je trudil, da bi se razumela, pa ni šlo. Pripoveduje, da je vso hišo lastnoročno prenovil in popravil. Bil je načelnik gospodarskega odbora in tudi pri Kmetijski družbi je bil. »Lani sem bil porotnik, sedel sem na tistih klopeh, pred katerimi se danes zagovarjam« .. Priče v splošnem močno obremenjujejo obtoženca in navajajo skoraj soglasno, da je bil zelo nasilen in brutalen mož, pred katerim jc morala žena mnogo pretrpeti. Pokojnico vse priče hvalijo kot dobro in varčno žensko. Obtoženega je branil dr. Lemež, obtožbo pa je zastopal dr. Fellaher. Senatu je predsedoval d. s. s. dr. Gradnik, votanta sta bila d. s. s. dr. Lajovic in okrajni sodnik Hudnik, zapisnikar avskultant Tome. Razprava ob sklepu lista še traja. Maribor, 11. decembra. RADI UBOJA se je zagovarjal danes pred poroto Franc KmSntk, hlapec, rojen marca meseca 1908 v Spod. Jakob-ske-m dolu. 18. avgusta t. 1. namreč so mleli jabolka pri sosedih Antonu Živku in Jožefu Kuh.iču loženo v namenu boljšega izkoriščanja, kar mora imeti za posledico večje dohodke. Osebni izdatki pri državnih podjetjih znašajo v proračunu 1.315.9 milj. Din. Ekspozeju finančnega ministra je pri ozeno tudi več tabel, tako pregled državnih izdatkov po vrstah, nato pregled številčnega stanja državnih uslužbencev in pa prejfed davčne obremenitve v posameznih evropskih državah. Seveda je pomen take meddržavne finančne primerjave precej dvomljiv. (Glej Lavrič, »Struktura naših financ« v 2. štev. Časa.) Zato tudi ta statistika ne more služiti za podlago kakšnih sklepov. * * * Izkaz o stanju Narodne banke z dno 30. novembra 1928 (vse v mil. Din, v oklepajih razlika napram izkazu z dne 22. novembra 1928). Aktiva: kov podloga 375.4 (+31), posojila 1.659.8 (+27.2), saldo raznih računov 523.7 (—91.4); pasiva: ban- je bil po očetovi smrti dobil on posestvo. Mislila je na maščevanje, ki ga je zares uresničila 111 ______ r_. ________________________ _ eicer v noči 14. avgusta t. 1. Zažgala je slamo pod v Partinju (šentlenarški okraj). Pri Kuhiču so senikom, na katerem je spal brat Ignac, ki se je preje končali z delom in nato so fantje — med - pa ^ srečnem naključju rešil iz objema ognjenih njimi obdolženec — pved stiskalnico še zapeli. 1 7Albljev. Ogenj je povzročil škodo v znesku 30.000 Medtem se približa pevcem Alojzij I. Senokovič, 1 Din, ki je z mvarovalnino le delno krita. Da bi ki je prišel od Zivka; obdolženec ga je po krat- j jzsiuia od brata odpuščenje radi požiga, je na- lteni dialogu radi nekih starih' računov napadel z | pisala 10 dni pozneje bratu pismo, v katerem mu nr>3rf>m in nm nrirjidpl dvt> l.ohlci telesni noškodbi i (mm s ponovnim požigom; v istem pismu grozi s požigom tudi sosedoma F. Zelenku in J. Kram nožem in mu prizadel dve lahki telesni poškodbi pri levem uhlju ln na levi podlehti. Alojzij I. Senokovič prisopiha nazaj k Živku in razodene vse, kaT se je bito pripetilo njegovemu bratrancu Alojziju S. Senekoviču. Oba Senekoviča in še dva druga fanta se podajo proti Kuhičevi hiši in ujamejo Jožefa Krušnika, ki ga s pomočjo planke in samokresa fejst namikastijo. Na pomoč mu je prihitol obdolženec Franc Krušič, ki je zabodel Alojzija S. Senekoviča v prsa. Poomeje mu je na tleh ležeče- grozi s ponovnim požigom s požigom tudi sosedoma F , bergerju. Obdolženka je pri zaslišanju priznala vse svoje grehe in se radi tega obtožuje hudodelstva peržiga in javnega nasilstva. MOŽAKAlt Z DOLGIMI PRSTI Mihael Novak, rojen 8. septembra 1910 v Stopnem, po poklicu delavec, je mož prakse. Se ._ nreden ie prišel za hlapca k posestniku Vincencu mu prizadejal še dva zabodljaja z nožem. 17. sep- j Maiviplu' v Nebovi, se ie bil že parkrat uveljavil tembra je umrl Alojzij S. Senekovič na posledicah NaJvWu v^ebov, ^^^ 20 maja prizadevnih poškodb. Obdolženec pravi, da ga je m > na de, ko je bi, jisto sam d(>mo. samo enkrat zabodel z nožem in da je to storil v bratu je sunii 10 tisočdinor?.kih silobranu. I bani{ovcev nejkres. Ptiček je takoj nato dss dr. Tombak in okrajni sodnik dr. Mihelčic, ob- , • k ^ je nekaj fasa v priiet. rf" nr.,rdntv dr Znnan. zflfl-ovor- ^ d(/J>ro ,)oCutU. Ro je zmanjkalo cvenka, je z dvema rojakoma zapustil Zagreb in se peš vračal v domovino. 1. septembra so že bili v Strmcu. 1« stanovanja prevžitkarja Štefana Jo- tožbo je zastopal drž. pravdnik dr Zorjrtn, zagovornik dr. Brandstatter, kot zdravniški izvedenec Je fungiral dr. Juročko. Povabljene priče so po pretežni večini obtoženca obremenjevale. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje »boja in lahke telesno ri8a so odnesli raznega drobiža v vrednosti nad poškodbe; na podlajjMega^pravd^ roka je bil Kruti- 10 000 Dln ter Jo takoj odkurili proti Stopnem. Družbloa je poizkusila 2. septembra tudi tukaj »vojo srečo, in »leer so vlomili kočo Julljane ,Tcr • i. . . __________—! -1..-u: 1. rr^.i. nlk obsojen na tri leta težke ječo. IZ MAŠČEVANJA ZAŽGALA BRATU GOSPODARSKO POSLOPJE Ann Brumen, rojena 9. julija 1905 v Gomilt- oah, je delj ča>w kuliala jaui na brata Ignacija, k«r svoje Utvino. nejškove, ko je ravno bila pri službi božji. Toda zaenkrat so imeli smolo, ker so jih pri vlomilskem poslu zalotili sosedje. Novak priznava odkrito vse 50.991, Pariz 221.24—2T23.24, Praga 1(S8.15-108.95, Italija 296.88—:»8.88, Budimpešta 992.3 bi. Belgrad: Berlin 1357.25—1354.25, Budimpešta 993.8-990.8, Curih 1097-1094.10, Dunaj 801.7 do 798.7, London 276.40—275.60, Newyork 56.9950 do 56.9950, Pariz 223.14-221,14, Praga 168.95—168.45, Milan 298.70-296.70. Curih. Belgrad 9.125, Berlin 123.71, Budimpešta 90.50, Dunaj 73.03. London. 25.185, Newyork 519.20, Pariz 20.2825, Praga 15.3825, Italija 27.18, Bukarešta 3.12, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Madrid &i. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 125 zaklj., Pnštediona 920 den., Kred. zavod 175 den., Vevče 114 den.. Ruše 360—280, Stavbna 56, šešir 105. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 84. Živno 131.50, Hipo 7, Alpine 42.05, I.eykam 9.80 Trbovlje 58.20, Kranjska industr. 35.75, Gutmann 24, Mundus 189.50, Slavonija 0.68. — Dunaj. Belgrad 12.50. Les Zaključenih je bilo 10 vagonov. Eksekutivnl nakup: za 65 kb. m desk, smreka—jelka, polovica 17 mm, polovica 23 mm, od 14 cm naprej, L, II.. III, paralelne, ofeljene fko. postaja Ribnica na Dolenjskem po 590. Žito Položaj je v glavnem nespremenjen. Trgovala sc je na bačkih tržiščih zlasti pšenica na termine i:i sicer za marec, april, maj po 261 gornje bučka postaja, sremska za marec, april, maj do 260 nakl. postaja. Promptna gomje bačka {»šenica 242.50— 245. Tendenca za pšenico se je za spoznanje poslabšala. Ponudbe je malo, povpraševanja pri nas pa skoro ni bilo. Času primerna suha koruza bačka velja 235, s kvaliletno garancijo 242.50 nakl. postaja. Laplatska koruza za promptno dobavo notira 290 Rakek, jugoslovansko ocarinjenje. V ostalih produktih ni spremembe. V Ljubljani so notacije nespremenjene. Zaključilo v ni bilo. Tendenca nespremenjena. Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: marec: 25.76—25.60, zaklj. 25.60—25.62, maj: 25.60—25.40, zaklj. 25.48-25.50, rž: marec- 24 64—24.56, zaklj. 24.56- 24.58, maj: 25.14 -25.06, zaklj. 25.06—25.08, koruza: maj: 28.26-28.36, julij: 23.36—28.46, zaklj. 28.48-28.50. Zagreb: Drž. pap.: vojna škoda koso 434.50 do 435.50 (436.50), 7% inv. |>os. agrari 53.50. — Bančni pap.: Poljo st. 17.50—18, novi 15.50-16.50, Kred. 93, Jugo 91—91.50 (91), Lj. Kr. 125—127 (127), Medjun. 57.50 n, Nar. 7000—7100, Prašted. 920—922 50 (920), Srpska 152 n, Zem. banka 140—143 (139—140), Union banka 57.50-59 (58), Etno 160-180. - Ind. pap.: Nihag 10 r. Gutlmann 190—195, Slavonia 5 do 6.25, Slaveks 100—102, Danica 150—155, Drava 450 do 510, Šečeranu 450-455 (455-425.50-450), Brog. vag. 320 r, Union 305—310. Isis 25—30, Ragusea 495 do 500 (500), Trbovlje 470-474, Vevče 110-118, Nar. šum. 20—30, Piv. Sar. 300 r, Oceania 255 n, Ll-vaonica 175—190. Novi Sad: Pšenica bč. 247 50-242.50, bnn 234 do 236, ban. par. Vršac 234 -236, Sremska 240 do 242.50, ječmen bč. 255 -260, bački pomladni 285 do 290, oves bč. srein. slav. 240—245. koruza bč 232.50 do 287.50, jan. 237 50—242.50, 1'obr —april 272.50 do 277.50,' maj 275—280. sremska nova 237.50 do 242.50; moka bačka 0C 345.50-355.50, št. 2 325.50 do 335.50, št. 6 365—275. št. 7 255-265; otrobi 177.60 do 'Mmeh vrvenje*>s> navdušenja za visokega gosta in francoski vojaki so se tisti dan pozdravljali z: Vive les macaronis! (Živeli makaroni I) — Minister Trumbič je pripovedoval »da je kralj Vitto-rio dobrohoten človek, napačni pa so ljudje, ki so krog njega.« Tudi on je baje želel sporazumne rešitve slovensko-italijanskega teritorialnega vprašanja, a če čitamo, kaj se danes godi v Italiji, če beremo časopise, je tudi kralj Vittorio le od danes do jutri, od letos Dva dni po svojem prihodu v Pariz sva j do prihodnjega leta. V politiki je postal sta- Peter Klemen: BtoueiisHi harir in h|hivb *m«la (Popotni spomini izza dni po prevratu.) (Dalje) XXIV. POGLAVJE. Obisk pri Vesniču. Wilsonov «u;ihod v Pariz in njegov sprejem. Šla z gospodom Ivanom k ministru-poslaniku Vesniču, a nisva mogla govoriti z njim, ker nama je visok in plešast lakaj povedal: »Mon-sieur le ministre est sorti!« Drugi dan je bil dan sprejemov in tedaj sva ga dobila, da smo lahko »razgovarali svašta«. Pripovedoval nama Lady Anne Wellesley, 20 letna potomka znamenite angleške plemiške družine in ena najlepših mladenk angleške aristokracije — velja kot bodoča zaročenka Waleškega princa. Eden njenih prednikov je bil generalni guverner v Indiji, angleški zunanji minister in namestnik na Irskem; v svetovni zgodovini je znan feldmaršal Arthur Wellesley, zmagalec pri Waterlco-u. je o načinu, kako se bo vršila mirovna konferenca, jezil se je z nama vred čez Italijane m čez londonski pakt. Pripovedoval je, da ima o tem vprašanju svobodno roko le Amerika, ki ni vezana. In patati in patata tako dalje nad eno uro . . . Dne 14. decembra je prišel nadčloveški \Vilson. Prihod je bil naznanjen za deseto uro dopoldne. Vse je drvelo preko »Quai d' Orsay« in »Martovega polja« proti kolodvoru »Bois de Boulogne«. Vojaštvo, peš in na konjih, je tvorilo špalir od trga »de la Concorde« dalje. Ljudi je vse mrgolelo. Iz vseh ulic so se usipali v brezkončnih vrstah, v nepreglednih množicah. Rekel bi, da bo sodnji dan na »Champs Elysees<:. Ob četrt na enajsto uro so začeli pokati topovi. Z doktorjem Gregcrinom sva stala na nekem vozu, da je bilo sploh mogoče kaj videti. Za prostore sva bila plačala vsak po pet frankov. A nazadnje nas je pariški postrežček toliko spravil na voz, da je kar škripalo ped nami. Od daleč se je slišala amerikanska himna in marseljeza, vojaki so prezentirali in mimo nas se je pripeljal Wilson s Poincarejem. Sledil je voz z WiIsonovo ženo in hčerjo, za tem pa so se peljali drugi ministri kar po vrsti: Clemenceau, Pichon itd., kdo bi si mogel vse zapomniti? In vpitja je bilo in kričanja, da je segalo do neba. Nekaterim so se lesketale oči od veselja, ko so videli prvega modernega apostola pravice in humanitete. Drugi so mahali z robci, kličoč: Vive le president! Tretji so peli marzeljezo. nekateri pa so stali molče in premišljali, če bo Wilson ostal tudi v Evropi tako velik, kakor je bil v vojni. In to je porrlavje, ki smo ga doživeli čez pol leta mi, ubogi in zatirani, oropani, prezirani. Bilo je že čez poldne, preden se je ljudstvo razšlo. Popoldne so zaprli trgovine, imeli smo narodni praznik. Na Boulevardu des Ita-liens je bil popoldne velik semenj. Ljudstva se je trlo, zlasti vojakov in ženskega spola je bilo veliko. Veselica se je nadaljevala v po"no noč in se nehala s splošnim poljubo-vaniem. kakor jo to v navadi v Franciji za pustni čas. V četrtok nato je prišel v Pariz italijanski kralj. Sprejem je bil sicer lep, a proti Wilsonovemu naravnost klavern. Na trgu »de la Concorde« nisem opazil sploh nobenega tist, ki ga je postavil diktator Mussolini popolnoma v ozadje. Spominjam se pri tem obiska pri ministru Bissolatiju, ki je imel mnogo treznih nazorov, a kaj vse to pomaga? Ce bi imela Italija par sto Bissolatijev, nekaj Salveminijev in še kakega Marchese de Viti de Marco po vrhu, bi mogoče danes ne pisali po naših časopisih o grozodejstvu v okupiranem ozemlju in ne bi se nam polnila ušesa o italijanskem imperijalizmu. Gotovo bi bili s pomočjo teh ljudi rešili marsikaj, česar na žalost in najbrž — ne bomo nikoli. (Dalje.) Avstrijska zvezna predsednica Mesto prve žene v Avstriji je po zadnjih predsedniških volitvah zavzela gospa Leopol-dina Miklas ob strani svojega moža \Vilhelma Miklasa. Gospa Miklas jo hči gostilničarja v Horuu, kjer je služboval njen mož 20 let kot gimnazijski ravnatelj. V vojni in v prvih letih po njej je družina preživela težke čase, saj je bilo 12 živih otrok, a uradniška plača je bila majhna. Gospa Miklas je živela le družini in tudi danes ne goji nikakih želja po velikem svetu. Njena desna roka pri vzgoji še nedoraslih otrok je najstarejša hčerka Mariarina, ki je meščanska učiteljica v Hornu. Večina telji Blocha in Hanauove pa trdijo, da znaša primanjkljaj »komaj« 40 do 45 milijoitov, pa še tega bi ne bilo, če bi dovolili, da bi podjetje naprej »delalo«. Gospa Hanau in njen ločeni mož do nedavna širšim krogom sploh nista bila znana. Oba sta se preživljala kot trgovska potnika. Leta 1925 so se gospej Hanau, ki je danes stara 42 let, posrečilo razne manjše špekulacije, nakar je ustanovila list »Gazette du Franc«, s katerim se je kmalu nato združila >Gazetto des Nations«. List je imel baje namen ščititi frank in služiti sporazumu narodov. Ko so mu očitali, da služi borznim špekulacijam, je ta očitek zavrnil kot neresničen. Dejansko pa je gospa Hanau ustanovila po vsej Franciji 90 podružnic svojega podjetja, ki so bile tako organizirane, da je vse posle vodila in ves denar prejemala gospa Hanau in je tudi le ona sama poznala položaj. Pod-pisovalcem deležev so obetali ogromne dobičke (do 48 odstotkov, najmanj pa 8 odstotkov); dobičke so izplačevali z deleži vedno novih družb. Večkrat so dajali tudi dvomljive delnice, katerih tečaj je propaganda v listu »Ga-zette du Franc« umetno dvignila. Da bi si zagotovila zaupanje širokih krogov, se je gospa Hanau poslužila dveh potov. Prvič je pridobila za svoj list najodličnejše sotrudnike, med katerimi so bili Paul Bon-cour, Jouhaux, Cičerin. bivši finančni minister Klotz i. dr.; celo Briand in Poincare sta dovolila objaviti svoji fotografiji z lastnoročnim podpisom. Drugič pa si je Hanauova zagotovila neposreden vpliv na gospodarski del vodilnih listov v Parizu in izven njega. V ta namen je ustanovila lastno finančno korespondenco »Interpresse«. — V svoje mreže je Hanauova lovila predvsem levičarske politike in liste, zato je umljivo, da desničarski krogi sedaj škandal tudi politično izkoriščajo. Vsak sedmi državljan policijsko kaznovan V carski Rusiji ni bilo veliko predpisov; kdor se je držal glavne zapovedi: Ne politiku j! se je lahko izognil policiji. V Novi Poljski je drugače. Kot moderna država ima zdravstvene, cestne in vse mogoče druge predpise, v katerih gosto mrežo se nevajena noga tem hitreje zaplete. Le tako si je tolmačiti dejstvo, Chamberlain, Briand, Strescmann in Mussolini med zasedanjem sveta Društva narodov 1. 1930. Neka nova iznajdba bo omogočila toliko izpopolnitev telefonskih zvez, da bo mogel vsak udeleženec s svojega doma prisostvovati zborovanju: poslušati, govoriti in debatirati. Olavni voditelji evropske politike bedo mogli torej v bodoče med zasedanji Društva narodov ostati vsak pri svojem najljubšem opravilu, kakor kaže naša slika. otrok je preskrbljenih v uradniškem in učiteljskem stanu; najmanjši deček je star deset let. Ena hči je umrla začasa vojne, živih je tedaj še enajst. Predsedniško stanovanje na dunajskem Ballhausplatzu je za tako številno družino premajhno in še ni gotovo, če se celokupna Miklasova družina preseli na Dunaj. Nov panamski škandal Ze meseca septembra letos je otvorila »Action Francaise« kampanjo proti listu »Ga-zette du Franc« in opozorila, da se vrše v njegovi senci nepošteni denarni posli Vendar se tedaj oblasti niso zganile. Kasneje sta uvedla nov napad Cotyjev »Figaro« in »Arnie du Peuple« in dosegla, da so glavne činitelje podjetja »Gazeite du Franc« zaprli. To sta gospa Hanau in njen ločeni mož Bloch ter njun odveinik Paul Hersaut. Izgube raznih denarnih zavodov in zasebnikov cenijo izvedenci na 100 do 125 milijonov frankov, prija- Člani strokovne konference za doiočitev cclokupneg a nemškega dolga zaveznikom. Od leve ua deano: Owen Young (Amerika), Pirelli (Italija), Stamp (Anglija), Schaht (Nemčija, Moreau (Francija). da je bilo leta 1927 na Poljskem policijsko kaznovanih nad dva milijona ljudi, to je od-bivši nedorasle osebe, vsak sedmi državljan-Kaznovanih je bilo zaradi zdravstvenih pre-greškov 679.320 oseb, zaradi kršitve trgovskih in obrtnih predpisov 212.268 oseb, zaradi kršitve zglaševalnih predpisov 37.121 oseb, zaradi gozdnih in poljskih tatvin 50.982 oseb, zaradi kršitve cestno-policijsMh predpisov, pasjega kontumaca in podobnih prestopkov 879 tisoč 273 oseb; temu je treba slednjič prišteti še občinske kazni. Gledališko življenje v Moskvi Po proslavi jubileja »Hudožestvenega teatra« v Moskvi je nastalo v gledališkem življenju nekako zatišje. K. S. Stanislavski je svoje težko bolezen srečno prestal, a mora oditi na okrevanje na jug. Spomladi se bo potem udeležil turneje lludožestvenikov, ki se sedaj pripravlja. — Te dni vprizore novo delo Vse-voloda Ivanova: »Blokada«, nato pa sledi vprizoritev ."'Bratov Kara.mazovih« v uovi režiji, ki je dosegla začasa jubilejnih slavnosti ogromen uspeh. Tretja novost te sezone bo »Beg« Bulgakova. — V Glasbenem gledališču V I. Nemirovič-Dančenka žanje velike uspehe že od novembra dvodejanska lirična opera "Dekle iz predmestja« Emanuela de Falla. Za glavno vlogo so našli talentirano mlado umetnico — Tulubjevo, ki je šele leto dni pri gledališču. Tulubjeva ima krasen glas, prijetno zunanjost in odličen dramatski temperament. Vsebina opere je nezvestoba mladeniča iz meščanskih krogov nasproti siromašnemu dekletu iz delavskih slojev. Giinther Pliischotv, znameniti nemški vojni letalec, je te dni na poletu iz Argentinije na Ognjeno zemljo brez siedi izginil. V dve® x ire|> vrsiai) Nasprotniki Aman Ullahovih preosnov v Afganistanu so te dni v boju z vladnimi četami podlegli in prosili za premirje. Začela so se pogajanja. Bivšega francoskega finančnega ministra Klotza so oddali v sanatorij, da bi ga obvarovali aretacije zaradi afere »Gazette du Franc«. Nad sto prošenj za mesto krvnika na Ogrskem je bilo vloženih, ko se je mesto po smrti krvnika Karola Golda razpisalo. Med prosilci so samo uradniki in bivši »beli častniki«. Mednarodni tatinski družbi so prišli na sled na Dunaju, kjer so zaprli trgovca z voščenim blagom Franca Rybarja in njegovo prijateljico Miltnerjevo. Pri njima so našli veliko število ukradenih vrednostnih papirjev, izvi-rajočih iz tatvine na parniku »Leviathan«. Črno zastavo prod dunajskim parlamentom je razvil vojni invalid Ludvvig Miiller in nanjo pritrdil prošnjo za podporo in tri zastavne listke. Na Helgolandu je morje ob zadnjih viharjih odtrgalo 13.000 kvadratnih metrov zemlje. Flamski voditelj dr. Bom, ki je bil začasa nemške okupacije v Belgiji predsednik v Flandriji, bil potem od belgijskih oblasti radi veleizdaje obsojen na smrt in pomiloščen na dosmrtno ječo, a po zadnji splošni amnestiji izpuščen na svobodo — je bil v nedeljo pri nadomestnih volitvah v Antwerpah izvoljen za državnega poslanca. Volitve bodo najbrž razveljavljene z utemeljitvijo, da se je dr. Bornu odpustila kazen, da pa se mu niso vrnile politične pravice. Zaradi bombnega atentata na »Slowo Pol-skie« v Lvovu so zaprli 80 ukrajinskih vse-učiliščnikov in vseučiliščnic in uvedli proti njim preiskavo zaradi »protidržavne agitacije«. Ženske v finančnih aferah. Češki listi poročajo, da je igrala v veliki finančni aferi Prve meščanske hranilnice v Pragi, pri kateri gre za mnogomilijonske izgube, glavno vlogo gospa Zeithamerjeva, ki je ujela v svoje mreže ravnatelja Svobodo. Velike sleparije z vojnimi posojili so odkrili na Češkoslovaškem. V letih 1921 do 1923 so vtihotapili iz Madjarske velike množine vojnoposojilnik papirjev, ki so se vnovčevali na podlagi izposojenih češkoslovaških domov-nic. Škoda, ki jo je imela Češkoslovaška država, se ceni na štiri milijone čeških kron. Depolitizacija francoskih ministrov. Francoski ministrski svet je sklenil, da se poslej aktivni ministri ne smejo vdeleževati strankarskih kongresov, banketov itd. V bakreni rudnik pri Marocochi v Peruju je vdrla voda; utonilo je 27 rudarjev. Za kulisami. Dve manjši igravki sta se za kulisami strahovito skregali. »Ha, ha — taka ženska, ki niti svoje matere ne pozna!« — je kričala ena. — »Nikar tako ne kriči,« — se je odzvala druga — »morda si pa ti!« Nemški filozof Kant je ob koncu semestra naznanil, da namerava imeti še vrsto predavanj o elementih svoje teorije glede postanka sveta iz pramegle. Vseučiliški dekan ga je vprašal, kako dolgo bodo ta predavanja približno trajala. Kant, ki je bil v tem s svojimi mislimi že bogve kje, je odgovoril: »V ponedeljek bom začel s stvarjenjem sveta in upam, da bom do konca tedna gotov-« Poslanec Chastanet, ki je v francoski poslanski zbornici interpeliral v zadevi finančnega škandala ' »Gazette du Franc«. m zreč knjige Družbe sv. Mohorja i za 1.19S8 Petero knjig za dvajset dinarjev v lepi, moderni opremi! Vsaka zase je še več vredna kol dvajset dinarjev. To je naš slovenski ponos. Za doplačilo dobiš letos še tri, drugo leto pa pet knjig z nizko ceno. Nsi prvi pogled je jasno, da sta odbor in urednik i'. S. Finžgnr storila glede vsebine in glede oblike, kar se storiti da; izobraženec in preprosti btavec bosta dobila vsega dovolj. Družba, ki je s ponosnega števila skorov 100.000 udov po vojski nazadovala na 30.000, se je zopet povzpela nad 51.000 naročnikov, dasi ima med Slovenci pod italijansko oblastjo le še 76 udov; sicer imajo tam svojo Mohorjevo. V Ameriko, Afriko, Nemčijo, koder so sledovi našega rodu, povsod gre Mohorjeva knjiga in oznanja slovenskega duha. »Boš Jih kot lastovke k sebi priklicala? kakor golobe prizvala pod krov?« Naj je Slovenec kjerkoli, v teh knjigah bo videl kot v"zrcalu obraz svojo domovino z njenimi napakami in vrlinami, obraz preteklosti in sedanjosti, njeno bolečino in upanje bodočnosti. In to je predvsem zasluga urednika, ki so neumorno trudi, da ustvari narodu lepo knjigo. Vsepovsod gre njegov pogled, kakor poveljnik pazilo motri bojno polje, z zemljevidom v roki kaže kraje, kamor še premalo sije luč naše prosvete, da se delavci zdramijo. Komur jo rešitev slovenskega naroda mar, naj gre za njim 48 tiskovnih pol je poslal med ljudstvo: Koledar z aktualnimi vprašanji iz sedanjosti in z leposlovjem; Slovenskih vežernic 81. zvezek v večji in lepši obliki kot doslej in z najlepšo povestjo, kar jih je Družba izdala; Mohorjeve knjižnice 25. zvezek »Kako smo sc zedinilk, kjer vidimo niti sveto/ne in domaČe politike ob postanku naše države; 7. zvezek Zgodovine slovenskega naroda za dobe Napoleona in Življenje svetnikov Vera in prosveta. gospodarstvo in politika, leposlovje in zgodovina, dovolj snovi za predavanja v društvih, kjer se v medsebojnem razgovoru vprašanja osvetlijo, dovolj tudi za čitanje v družini ali za samotnega bravca ob dolgih zimskih večerih. Ugotoviti pa moramo tu, da je tiskarski škrat zagrešil neljubo napako na str. 116. Pri izkazu de-kanij je namesto dekanije Kamnik postavljena fara Bočna (s str. 116) Kamnik ima 6-157% naročnikov. Število se je dvignilo Tudi nekaj drugih pomanjkljivosti je še. Vzrok pa je v tem, kakor nam po-jasnuje uprava, da so nekateri gg. poverjeniki se zakesnili; statistika je bila že v tisku, ko je Družba prejela natančne številke. O knjigah po vrsti naj porečemo sledeče: Koledar za leto lOiJ. Koledar je središče Mohorjevih knjig, ki se gppfr^up vala tudi stare simbole svetnikov, kot so se priljubili ljudstvu v zgodovini pratike. Vsa ta častitljivo pomembna starina, ki je izginila Iz koledar-jevega obzorja in le še v pratikan borno životari, je zo udomačonje verskega pojmovanja skoro važnejša kot življenjepisi -vetnikov, ker pokaže mesto abstraktnega pripovedovanja konkretno podobo, po kateri žive v spominu. Ravno tako bi bilo potrebno razložiti tozadevne astronomske pojme, kolikor se omenjajo v koledarju. Koledar je res čitanka, ki dobro Informira o najvažnejših vprašanjih v svetovni politiki, o katoliški veri, o komunizmu, o alkoholu in radiu. Iz leposlovja je nekaj pesmi in par kratkih povesti. Mirka Kunčiču pesmi kažejo še_ precej umetne poljudnoSti in naivnosti. Vodnik je že zložil pesem Kos in brezen, ki spada v to skupino, tista srbska »Dobro jutro, botra Spela«, pa je 5e nedosežen ideal naivnega ljudskega kramljanja za Kunčiča. , , Anton Komar poskuša v svoji povesti, da bt pisal poljudno, realistično in v duhu Mohorjeve družbe Mestoma se mu posreči res krepak realizem, ki pa še pogreša enotnosti, ker je pisni v nek namen. Povest Lee Fatur je podoba Iz življenja, ki je težko in trdo, zato ga ie ovila s pravljično arabesko, spleteno iz fantazije in vere, dn mu odvzame težo. To je ljubeznivo besedovanje, ki se nikoli ne naveliča Pisateljica vedno pazi. da imaš vedro lice, kot bi s svojim temperamentom napovedala boj mrtvemu !n votlemu času. Dr. J. Š. Erjavec Fr.: Kmctiško vprašanje v Sloveniji. Gospodarska in socialna slika. V Ljubljani, 1028. Izdala in založila Jugoslov kmetska zveza. Str. 108, cena 25 Din. — Kmetiški stan je v Sloveniji najštevilnejši in najvažnejši, vendar še do danes nismo imeli dela, ki bi podrobo analiziralo in raz-motrllo njegov socialni in gospodarski položaj. To je storil sedaj Erjavec. Po kratkem zgodovinskem uvodu preide pisatelj na analizo današnjega stanja slovanskega kmetijstva. Ker je že iz tega poglavja razvidno, da se nahaja naš kmet danes v voliki gospodarski krizi, ori^e pisatelj podrobno njene vzroke, nato pa obravnava reformo, ki bi bile potrebne v svrho gospodarskega in socialnega ozdravljenja našega kmetijskega stanu. Študijo zaključuje poglavje o -Kmetu in ostalih stanovih«. Kdor se količkaj zanima za naše živi jonske probleme, bo posegel po te| študiji z največjim zanimanjem, saj je to prvo delo v naši literaturi, ki obravnava celotni kompleks kmetiškega vprašanja. Zaradi bo-gatego gradiva in zaključkov, do katerih prihaja pisatelj na podlagi velezanimivih z velikim tru- K zadnjič omenjenim nogometnim dogodkom dodenemo 4e: Sportklub : Austria 3 : 1, BAC : FAC 1 : 0; Sportklub je s 14 točkami dunajski jesenski prvak, WAC in Admira imata prav toliko točk, a v slabšem razmerju. — WAC je na gostovanju bolje igral kot Hungaria, pa je bil kljub temu fremagan, 4 : 5. Trojno presenečenje beležimo: opliški FC : Sparta 5 : 0, Bastya : Ferenczvaro« I : 0, Admira : praška Slavija 6 : 2. Angleški igravci tenisa so bili v Melbourne (gl. m. avstralske države Victoria) vsi jx>ražen:. Magdeburškl plavač Ahrendt je izboren talent; 100 m je plaval v 1:02.8. Star je 18 let. Rokoborbe na Dunaju so se takole zaključile: I. Auhtanen, 2. Kornac, 3. Petrovič. S Schmelingom in Sharkeyem zaenkrat ne bo nič, bi bilo res prehudo. Sharkey se bo boril s Chri-stnerjem, Aeeneyem, Paolinom ter z Dempseyem ali Oodtreuem. Seveda pridejo vsi ti na vrsto le, če Sharkey v navedeni vrsti zmaga. Svetovna kolesarska prvenstva se bodo vršila od II. do 18. avgusta v Ziirichu. Tour de France pa v 22 etapah od 30. junija do 28. julija, dolžina 5266 km. To je že 23. tekma Tour de France. Ptrenos lahke glaftbe. — K ulovite: 17.10 O poljskih vojskah. — 18 Prenos koncerta iz Varšave. — 20.80 Skandinavska glasba. — Dunaj: 11 Kvartet Silving. — 16 Operetni odlomki. — 17.25 Pravljice, nato predavanja. — 19 Oratortj »Paulust. — Budapesl: 16 Pravljice. — 17.10 Ciganski orkester. — 20.15 Odlomki klasičnih operet. — 23 Ciganska godba. — Berlin: 15.30 Predavanja. — 20 Prenos iz cerkve Sv. Trojice: Rojstvo Kristovo. — 21: Spominski večer na W. v. Vogehveide. — Leipzig: 16.80 Koncert. — 18.55 Predavanja. — 20 Simfonični koncert. — Muenchen: 16 Kvartet. — 18 Predavanja. — 20 Rožmarin, pevska igra v 8 dej. — 21.40 Petje. — 22.45 Koncert. — Stutlgart: 16 Filatelija. — 16.35 Operetna glasba. — 18.45 Potovanje po Jugoslaviji. — 20 Slari in novi čas. — Bern: 16 Orkesler. — 19.30 Literatura v Rusiji. — 20.40 Orkestralna glasba in petje. — Milan: 12.30 Kvartet. — 17.20 Otroško petje. — 20.15 Astronomija. — 20.30 Lahka glasba. — 23 Ciganska godba. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Vokalni in instrumentalni koncert. — 20.80 Iz časopisov. — Nato kvartet. — Toulouse: 21.80 Odlomki Ip oper. — 22.15 Orkester. — 23 Jazz. tudi največ rabi, zato je treba, da ima solidno ve- ! dom zbranih in prvič objavljenih statistik, tvori zavo in boljši papir. Že par let sem ima nenavadno 1 J-1------s,u -----—=—... okusno zunanjost Ilustracije k posameznim mesecem so kot topli pogledi v lepši svet, v praznik življenja, kot tiha radost sredi krutega časa PogledaS vanj in zaslutiš vesel obraz in prijazen pozdrav. "Tako se budi smisel za lepoto in okus. Poleg sedanjih godov je-v koledarskem delu pod črto na levi pogled v zgodovinsko pomembne dneve, stara pra-tikarska modrost pod črto na desni, pa bi zahte- delo eno miših najboljših povojnih gospodarskih in socialnih del Zato bo moral po njem seči vs-'k naš javni delavec, gospodar in sociolog, pa tudi najširše kroge bo zanimalo zaradi življenjske važnosti obravnavanega vprašanja Knjiga, obsegajoča nekaj čoz 100 strani, se dobi v vseh knjigarnah in pri Prosvetni zvozi v Ljubljani. Ker je naklada Jako majhna, opozarjamo vse, da si jo takoj nabavijo. Sp^rl Ratečc-Planiea. Letos gorenjska stran ni blagoslovljena s snegom. Izjemo delajo le Rateče. Ce je namreč kje sneg. je gotovo tukaj. Zato dohajajo k nam mnogoštevilni smučarji, in mi smo jih prav veseli. Posebno prijetno je bilo v nedeljo 9. t. m., ko je dospel v Rateče turistovski klub Skala Po dopoldanski božji službi smo se zbrali stari in mladi na travniku v Planici, ker so nam rekli, da pride Miklavž z obilnim spremstvom s Ponce dol in prinese otrokom veliko darov. Kmalu se je prikazala iz gozda bajna vrsta nebeščanov in z njimi — seveda — tndi strahovi dece, vsi na smučeh. Nekoliko so omahovali po snežni strmini, toda vajeni dolgih podplatov na nogah so dospeli bretz nezgode na ravnino. Miklavž (gosp. B.) je omenil v nagovoru, da je došel iz nebeških višin in veliko trpel na skalovitih stezah Visoke Ponce, ven.iar je srečno prispel v dolino. Opomnil je otroke, naj ubogajo stariše ter hodijo radi v cerkev in šolo. Po nagovoru jih je začel izpraševati iz krščau- I skega nauka. Ker jih je bilo okrog 50. je trajala te stvar precej dolgo. Miklavž se je skazal kot veščega in strogega kateheta, toda otroci so se dobro držali in točno odgovarjali Potem so prinesli služabniki v koših razna darila, ki jih je bila mladina silno vesela. Taka zabavišča na prostem so vse kaj drugega nego Javnosti v še tako krasni dvorani. Najlepša zahvala Vam, dragi ljubljanski gostje! Pridite kmalu zopet v Pianico! Zahvala. Turistovski klub »Skala« je, prišel v nedoljo, 9 t. m., v Planico ter priredil na smučeh krasno uspelo Miklavževo slavnost Za lepe darove, ki so jih prejeli naši otroci, se slavnemu klubu iskreno zahvaljuje Jožef Pintbnh, župan in predsednik krajevnega šolskega odbora v Ratečah na Gorenjskem. Športni dogodi Japonci hočejo doseči druge narode na vsak način tudi v zimskem športu; poleg Thunberga bodo šli še drugi zimskošportni trenerji na Japonsko. BESEDA 0 KRADLJIVCIH. Vsaka radijska postaja ima težave s kradljiv-ci programa ali zastonjkarji, to je takimi, ltl imajo aparat, pa ga niso prijavili in ne plačujejo zani predpisane naročnine Nemci jim pravijo Schvvarz-hoerer, Angleži pa, ki so po naravi ljudje 7. morja, jih aazivajo pirate, to je morske roparje. Vsaki postaji so taki kradljivci v silno škodo, ker ovirajo reden razvoj postaje, škodujejo pa s tem tudi rednim naročnikom, ker postaja ne more dajati i tako dobrega programa, kakor bi ga lahko, če bi vsi poslušalci plačevali predpisano pristojbino, ki je itak silno malenkostna. Prav nič lepo in častno j ni tako ravnanje. Kako že pravimo tisitim. ki gredo ! na koncert ali drugo veselico brez vstopnice?! Prav bi torej bilo, da postaja sistematično začne preganjati zastonjkarje. Poštna direkcija (oddelek za radio) bi hidi učinkoviteje lahko i»segla vmes. Amaterji naj si sami pomagajo do boljšega i programa s tem. da prav vsakega zastonikarja na-I znanijo. V prvih treh mesecih tekočega leta so v ! Nemčiji odkrili in kaznovali 551 zastonjkarjev. Tudi , pri nas jih je veliko. Kakor bi bilo soditi po pro-I danem materijalu, jih bo samo v LJubljmi več sto. Ti so nu-čna ovira, da ravliofonija pri nas vso premalo hitro napreduje. Ce jim že ni do poštenosti, do časti, naj jih vsaj zakonska kazen prisili, da pličajo predpisani prispevek zo program. Saj ka-: zen ni tako majhna. Vsakemu zastonjkarju se namreč zapleni anarat v korist države. nlaČEiti pa mora še 900 Din kazmi, od katerih dobi tisti, ki ga je naznanil, tretjino. — Skrbimo vsi, da se število za-etonjkarjev vedno bolj skrči, ker s tem bomo pn-i pomogli k izpopolnitvi programa in razvoju postaje sploh. I programi TZadic-Cfisfrliana Sreda. 12. dec. 12.30 Reproducirana glasba in ' borzna poročila; — 18.30: Pravljice, pripoveduje ' Radio-tetka; — 19: Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec; — 19.30 Vpliv grške in rimske kulture na evroj>ski razvoj, predava vseuč. prof. dr. Bradač; — 20: Večer arij Bacha in Haendla, poje g. Marij Rus: 1 Bach: Ko hladen je večer nastal — iz Matejevega pasijona; 2. Bach: Zdaj na levo, zdaj na desno — iz kantate »Kristus ediui božji sin«; 3 Haydn: Pomisli tu, li človek trd — arija Simona iz oratorija »Letni časi«; 4. Haydn: V celem zdaj blesku kaže se zemlja — recitiv in zoološka arija iz oretorija -Stvarjenje«; 5 .Haeudel: S častjo v nebesa greš! — arija iz oratorija »Mesija«; 6. Ilaendel: V boj. čete vse! — recitiv in arija iz oratorija »Juda Makabejec«; 7. P. H. Sattner: A čuj nek duh zakliče mi — vstopni solo iz kantate »V pepelnični noči«; 8. P. H. Saltner: Jaz pa poznam trpinov trop — vstopni solo iz kantate »V pepelnični ncčic. Radio orkester; - 22: Porocda :Brugi programi Sreda, 12. decembra Zagreb: 17 Pravljice — 17.30 Prenos iz slaščičarne' Manon. - 20 Prenos z Dunaja. — Praga: 12 30 Orkester. — 10.10 Predavanja 17.30 Srbo- Nasznanila CJuhltanslco gledališče DRAMA: Začetek ob 20. Sreda, 12. decembra: zaprto. ČetrteK, 13. decembra: Hermun Celjski. Red D. Petek, .'4. decembru: Živi mrtvec. Red B. OPERA: Začetek ob pol 20. Srcaa, it. decembra: Čarobna piščal. Red G Četrtek, 13. decembru: zaprto. Petek, 14. dcccmbra: Faust. Red A. Gostovanje ge. Vesel-Polle v ljubljanski operi. Drevi gostuje v naši ojjeri odlična koloraturna pevka ga. Vesel-Polla, bivša članica zagrebške, sedaj članica graške ojiere v Mozartovi Čarobni piščali in sicer poje vlogo Kraljice noči. Pred par leti je gostovala ga, Vesel-Polla večkrat v naši operi ter je ostala vsem obiskovalcem prav gotovo kot izredna koloraturna pevka v najboljšem spominu. Mariborsko gledališče Sreda. 12 decembra: Zaprto. Četrtek. 13. decembra ob 20. uri: »Švcjk«. Ab. A. Kuponi. Gostovanje g. Duneša. Petek, 14. decembra ob 15. uri: Hlapci«. Dijaška predstava. Prireditve in društvene vesti Člane slov. kat. akad. starešinstva vabimo na predavanje g. univ. prof. dr. 1 abijana ki se vrši v četrtek, 14. t. m., ob 8 uri zv v dvorani Akad. doma. Tema predavanja: »Mednarodno delo in katoličani«. Člani in prijatelji društva vabljeni! — Odbor . , , 4 . . Pokrajinska zadruga kleparjev instalaterjev in kotlarjev naznanja, da se vrši preizkušnja v petek 21. decembra. Prošnje je vposlati do 18. decembra. Kaše dijaštvo Akademska zveza. V četrtek, dne 13. dec. izredna skupščina v Akad domu. V Kranju na glavnem trtfu, nasproti župne cerkve, na najprometnejšem kraju, se odda v najem trgovski lokal in <£3 obrtni prostori Lokal ima moderen portal, 2 veliki izložbi in ročno skladišče. Obrtni prostori merijo 8 X 10 m, 5 X 7 m, 5X7 m, 3X5 m. — Le pismene ponudbe na »Kranj 109* št, 12.144 upravi »Slovenca«. 21 Sir Arthur Conan Doyle: izgubljeni svet (The lost icorld.) Roman. Summerlee, profesor primerjalne anatomije, visok, koščen, neprijazen star mož, se je dvignil sredi množice poslušalcev. Rad bi — je rekel — profesorju Challengerju zastavil vprašanje, ali ni dobil omenjenih podatkov tekom svojega pred dvema letoma izvršenega potovanja k izvorom reke Amazonke? Profesor Challenger mu je pritrdil. V tem slučaju bi rad Summerlee vedel, kako je utegnil profesor Challenger kaj posebnega odkriti v teh deželah, če so jili že poprej raziskovali Wallace, Bates in drugi? Kako bi mogli kaj prezreti ti priznani odlični znanstveniki? Profesor Challenger je odgovoril, da zamenja menda Summerlee Aniazonko in Temzo, med tem ko je prva vsekakor večja reka. Morebiti bo zanimalo gospoda Sunmierleeja zvedeti, da obsega obvodje Ori-noka, ki se, kakor je znano, nahaja v zvezi z Ama-zonko, približno 50 tisoč kvadratnih milj sveta.1 Zakaj torej ne bi mogel človek v toliko obsežni pokrajini najti stvari, katerih ni videl drugi? Summerlee je odgovoril s kislim smehljajem, da se popolnoma zaveda razlike med Temzo in Aniazonko. Ve predvsem, da je v prvem slučaju stalno mogoče preizkusiti katerokoli trditev, dočim ne velja to za drugo navedeno reko. Bil bi torej profesorju Challengeriu iako hvaležen, če bi mu navedel zemljepisno dolžino in širino onega kraja, kjer baje prebivajo predpotopne živali. Profesor Challenger je odgovoril, da ima svoje ' 1 square mile ima 2.59 kui kv. vzroke, zamolčali vse te podatke. Bil bi pa pripravljen zaupati — seveda pod pogojem obvarovanja skrivnosti — vse to odboru, ki ga naj izvolijo navzoči. Ali ne bi hotel gospod Summerlee pristopiti k temu odboru, da preizkusi na la način osebno njegove trditve? Profesor Summerlee: »Da, hočem.« (Urnebesno ploskanje.) Profesor Challenger: »Potem vam jamčim, da vam izročim vse potrebne podatke, s pomočjo katerih boste lahko našli la kraj. Toda gospod Summerlee hoče ugotoviti resničnost mojih navedb. Zato sem vsekakor upravičen zahtevati, da bo kdo drug ali da bodo drugi ugotovili še resničnost njegovih poznejših navedb. Samo na ta način bi bila zagotovljena popolna neprisiranost. Ne smem tudi zamolfati, da bo treba premagati nevarnosti 111 težkoče. Gospod Summerlee bo nedvomno potreboval mlajše sopotnike. Vabim torej, naj se iavijo. prostovoljci!« Tako včasih napoči največji prelom v človeškem življenju. Kako bi naj slutil pri vhodu v dvorano, da se bom kmalu izpostavil najbolj divjim pustolovščinam, o katerih nikoli nisem niti sanjal? A mislil sem na Gladys. Mar se mi ni nudila zdaj prilika, o kateri je govorila! Gladys bi nedvomno hotela, naj se javim. Planil som torej na nogo in odprl usta, čeprav sploh nisem vedel, kaj bi naj rekel. Moj nasprotnik Tarp Henry me je vlekel za suknjo in čul sem njegovo šepetanje: »Sedite vendar! Malone! Ni treba, da vas vsi smatrajo za osla!« V istem trenotku sem opazil, da se je urno dvignil slok gentleman s temno kostanjevimi lasmi, ki je sedel blizu pred menoj. Nepremično me je jezno gledal, a se vendar nisem hotel umakniti. »Jaz grem zraven, gospod predsednik!« sem klical vodno zopet, da bi me vendar čuli na odru. »Ime! Ime!« je klicalo občinstvo. »Moje ime je Edvvard Dunn Malone. Jaz sem poročevalec Dailv Gazette. Izjavljam, da sem popolnoma nepristranska priča.« »In kako je vaše ime, sir?« je vprašal predsednik moiega visokega tekmeca. »Jaz sem lord John Roxton. Bil sem že ob Ama-zonki, poznam vso to deželo in zato lahko posebno koristim pri potovanju. »Lord John Roxton uživa, kakor je znano, svetovni sloves kot športnik in potovalec,« je^ rekel predsednik. »A bilo bi nedvomno tudi dobro, če bi se udeležil potovanja še zastopnik tiska.« »Potem pa predlagam,« je rekel profesor Challenger, »naj izvolijo navzoči oba ta gospoda kot spremljevalca profesorja Summerleeja na potovanju, ka-| terega se udeleži, da se prepriča o resničnosti mojih i navedb in o njih poroča. Tako je odločil javni zbor v Zoološkem institutu sredi kričanja in ploskanja o naši usodi. Kmalu na to sem se že pomikal proti izhodu, kamor se je valila in me nesla množica ter sem bil omamljen po novem, velikem načrtu, ki sem ga tako nepričakovano moral sprejeti. Ko sem pritaval ven, sem še začul smeh jate študentov, ki so nekoga obkolili na hodniku, in sem videl sredi njih roko. ki je dvigala in jim spuščala na glave težek dežnik. Polem je oddrdral sredi splošnega navdušenja in kričanja ter takoj izginil izpred oči Challengerjev majhni električni avtomobil. Jaz pa sem odkorakal sam po srebrno razsvetljenem Regent-streetu in sem bil zatopljen v misli na Gladys in na vse, kar s seboj prinese bodočnost. Nenadno se je nekdo dotaknil mojega komolca. Ozrl sem se in zagledal šaljive ter obenem zapovedo-valne oči onega velikega, slokega človeka, ki se je z menoj vred prostovoljno prijavil za udeležbo pri našem čudnem potovanju. »Mister Malone, če sem prav slišal?« jo rekel. »Bova torej tovariša pri tem izletu, kaj? Stanujem tukaj, prav nasproti, poslopje Albany. Morebiti boste tako' prijazni pa ml naklonite kake pol ure časa? Nujno bi se z vapii moral pomeniti o nekaterih stvareh. Ji3:* £.9 n « S N ^■-•NC. .» S-5 -O 2 Nr-M " > S N J a S S af ? • SI N « o.S n i .2 oqQq 1 a o- <4 o ■2 S a_l N >.<> .s s; v lož =* >(/>•—» H" ■ 8$ j B **Suzo EIIIEli! Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1'500in. Najmanjši znesek 5 Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Za ogla ■se strogo tt-govskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 20in Najmanjši znescklOOin.Pristojbina za šifro2Din.Vsakoqia> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriložena znamka. Ček. račun Prodajalka izvežbana, poštena in zanesljiva - želi preraeniti službo s 15. januarjem. -Cenjene ponudbe upravi Slovenca pod »Zanesljiva prodajalka« št. 12.107. Skladiščnik išče službo pri špecerijskem ali manufakturnem podjetju. Jamči, ker je posestnik. - Naslov pove uprava »Slov,« št. 12.136. Absolvent trgov, šole želi primerne namestitve. Naslov pove uprava »Slov.« št. 12.112. ilužbadtif »m Strojnika sprejmem k parni žagi, veščega tudi elektrike. Nastop takoj. Vprašati v upr. Slov. pod št. 12.120. Gospodično k otrokom ki zna nemško, ročna dela in nekoliko šivati, marljivo, zanesljivo in solidno, sprejmem - Ponudbe z označbo plače na Danico Vranešič, Sunja, Hrv. Vešč preva!alec v slovenščino dobi stalno službo. Imeti mora precej poznavanja svetovne literature ter mora obvladati vsaj francoščino, angleščino, nemščino in ruščino. Oglasi na upravo »Slovenca« pod »Dobra služba«. Iščem pomočnika za tovarno sodavico in pokalic, ki ima spričevalo usposobljenosti in govori srbo-hrvatski. Ne sme biti nad 25 let star, biti mora samski in po možnosti znati voziti avto. - Ponudbe z zahtevo plače za zimsko in letno sezono posebej na naslov: Lazar Oliaca, Bos. Novi, Stanov, in hrana prosta. Strojnika in gaterista povrvstni moči, sprejme takoj ing. Ignacij Pelhan, Žiri. Pekovskega vajenca za pekovsko obrt sprejmem. — Ivan Rozman, Dobrepolje. Krepkega vajenca sprejme trgovina z že-leznino. Prednost imajo mladeniči z dežele. Ponudbe na upravo tega lista pod »Močan« 11.955. nserirajte v M Slovencu!" Šoferska šola 1. Gaberščik, Bleivvcisova 52, prične s podukom dne 12. t. m ob 14. Na razpolago zaprt automobil. Stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje cvent. tudi kabineta. v mestu ali okolici, ifče za 1. februar zakonski par brez otrok. Ponudbe pod »Mir« upravi. Išče se stanovanje za takoj za tri osebe, katerih dve sta ves dan odsotni, 1 veliko ali dve mali sobi in kuhinja v sredini mesta proti primerni najemnini, katera se plača za eno leto naprej. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 12.130. Odda se soba solidnemu gospodu. Voš-njakova ul. št. 7, desno, pritličje. Krasen lokal z izložbo, center industrije, za finejšo obrt ali trgovino, se takoj odda. Naslov v upravi 12,153. Poizvedbe Zgubil se je pes doga, sivočrno lisast, sliši na ime »Pazi«. Vrne naj se proti nagradi na Rimski c. 14, Ljubljana. Prodamo Koks suh, 80 Din (100 kg) ved-no na zalogi. - Mestna plinarna. Ki|piiiii| Srne, zajce in drugo divjačino kupuje vsako množino po najvišjih cenah veleme-sarija Slamič, Ljubljana, Gosposvetska cesta. Hlode bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana. Perje vsako množino, čiščeno, neizčiščeno. nečehano -kokošje, purje, račje in gosje - prodaja tvrdka E. Vajda, Čakovec, Med-jimurje. Proda se kolo skoraj novo, po nizki ceni. Bežigrad, Baraka 12, Škcrl. Psica volčje pasme, z mladičem, dresirana, se proda. Dvoršak, Maribor, Vrba-nova 6. Puhasto perie kg 38 Din. razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Izkoristite priliko, dokler zaloga traja Imam tudi beli puh kg 300 Din L Brozovič, kem čistio-na peria. Zagreb, (lica 82. Volna in bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po J^P" nainižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trt! 12 - Židovska 4. II 7JP i j; PfTHI II ■nam InaU! 1 Koruzo za krmo oddaja najceneje veletrgovina ilta In moke I A. tOLH, Llubllano lieslleva eestn tt. 4!. Lepo opremljeno sobo z električno razsvetljavo, v bližini glavnega kolodvora, oddam takoj boljši, mirni osebi. Naslov v upravi št. 12.165. Vidre dihurje in polhe kupuje tvrdka Drago S c h w a b , Ljubljana. Pisalni stroj rabljen, po ugodni nizki ceni, želim kupiti, Alojz Završnik, Šmarca št. 77, pošta Kamnik. Pozor! Slike za legitimacije izvršuje najhitreje in ceno Franc Kune, fotograf, Ljubljana, Wo!fova ulica. Šlezijski premog odlični, in koks, prompt-no iz skladišča, ter trboveljski premog, dobavlja Čebin, Ljubljana, Wolfo-va ulica 1. — Tel. 2056. KLOBUKE zimsko perilo, doine plašče in drugo modno blago priporoča trgovina Drl AMERIKANCU« Ljubljana, St rl trg Stev. 10 Pletenine Vse vrste v to stroko spadajoča dela. Obleke po meri. Sprednji deli v veliki množini. - Acht-schloss - blago na metre. P. n. trgovcem tudi iz doposlane volne. Najso-lidnejša izdelava in postrežba - Nizke cene! -Priporoča »SOLNČEVO«, strojno pletenje, Ljubljana, Gruberjevo nabr. 16 Drva bukove in hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Liubljani. za gorenjskim kolodvorom. Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši opremi so Šivalni stroji „Gntzner"in „Adter" za domačo obrt in industrijo Pouk vezenja brezplačen) Le pri JOS. PETELiNC Ljubljana polen Prešernovega spomenika od vodi Večletna garancija Zahtevajte ponudbe Pri ,Solncu4 za vodo, Pogačarjev trg Največja zaloga vsakovrstnega pletenega blaga, perila za dame, gospode in otroke. Nogavice, rokavice, kravate itd. - Priporoča K. Widmayer Krušno moko na|boljše vrste dobile vedno svežo pri A. & M. Zorman Ljublj ana, Stari trg 32. Blago dostavimo tudi na ilom. — Prevzamemo v mlev tudi vsako množino doma'e ali banaSke pše-uice — pri manj-ih množinah jo takoj zamenjamo za moko in otrobn. Oglas Iščemo strojnika k motorju ki je deloval že več let na parnih žagah. Reflek-tantje naj dopošljejo svoje ponudbe s pogoji in in spričevali na podpisano tvrdko. - Službeno mesto se nastopi lahko takoj. — Trgovsko industrijsko podjetje. d®mm\ Inserirajte v »Slovencu'! ■9SSH9BBHI Kaj? Kaa|? Kaaal? mm fieseio palChi vprašal... Zalo ker tudi Vi še n;ste naročili: 170narolnih pesmi „Prep»vajte" za lODu, 190 drugi li pesmi „Pojte" za 10 Din, krasno fantovsko knjigo broš. 12 Din, vez 0 L>in, prel-po siikoviio pravljico .Boj in zmaca" za :> Din, pravljično igro ,,1'alč k Potep" za 5 D n, ^Prijateljčki v ueankiih" bro*. <'■ Din, vez. 10 D n. ganliiv „Pozdr:.v iz domovine" za 4 Din, priljubljeno „Novo vero" za 4 Din, BSadjarčkea za Din, „Brrzalkohoine sadne pi ače" bn š. 10 D>n, ve'.. 15 Din. „Dinami' in anlidioamii" broš 1' Din, vez. 15 Din, ,,Vodilo Marijinih družo" broš. 1: Din, vez. ^0 Din' — Ce po-ljete denar (po položnici št 13.846, ki jo dobile na vsaki pošti, ali v znamkah v pismu) naprej, donite vsako knjigo poštnine prosto, sicer povzetje. SVEIA TOISHA. Liublfana, Poltonshi nnsia 10/5 Praktična božična darila! Velika izbira oblek za gospode in dečke, moderne ranglans, zimske suknje, zimsko perilo, čevlje za gospode, dame in otroke, usnjate gamaše, snežne čevlje, galoše, posteljne in konjske odeje, pletene telovnike za gospode in dame, nahrbtnike, nogavice za gospode in dame, potne košare itd. s 5% popusta samo pri ANTONU TKALEC Maribor, Glavni trg 4. trste koledarjev od najpreprostejše do najfinejše izdelave za vse strohe v slovenskem in srbsko-hrvaškem jeziku (v latinici in cirilici) in tudi nemški se dobijo pri Novi založbi r». L|obljona Zahtevafte ponudbe! Umrl je naš dobri oče, tast in stari oče, previden s tolažili sv. vere v 73. letu starosti France Tomšič zasebnik v Golobinjeku. Pogreb se je vršil 10. decembra 1928 po opravljeni maši zadušnici na trško pokopališče na Planini. Sv. maše zaduš-nice se bodo brale v več cerkvah. Priporoča se v blag spomin in molitev. Planina, Ljubljana, Videm, 12. 12, 1928. Fran, Terezija Tomšič z otroci, sin, snaha in vnuki. Metka Juvančič roj. Tomšič z otroci, hči, vnuki. Bohorčevi otroci, vnuki. Pridobivajte novih naročnikov! Sa .Božič' In ,Wovo leto' Najprimernejša darila so: volnene in flor nogavice, rokavice, triko perilo, puloverji, vestje za dame, gospode in otroke, žepni tobci, naramnice, kravate, srajce, ovratniki, ročne torbice, aktovke, dežniki, toaletna mila itd. Le pri Josip Petellncu, Lfubljana blizu PreSer^ovega spomenika za vodo. V globoki žalosti naznanjamo, da jc naš srčnoljubljeni dobri soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Franc Dolničar mesarski mojster in posestnik v torek, dne 11. decembra, po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 13. decembra ob 2. ari popoldne iz mrtvašnice, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 11. decembra 1928. JOŽEFA DOLNIČAR, soproga. - FRANCI, SLAVKA, IVAN, RUDI in MIROSLAV, otroci. — In vsi ostali sorodniki. mmn m Za Božič! Oglejte si vsakodnevno večerno razstavo otroških* Sri igračnih vo/.ičkov, holenderjev, skiro, trickljev, ivalnih strojev, malih dvokoles in avtomobilov pri „TitIBUNA" F. B. L. LJUBLJANA KARLOVSKA CESTA 4 Zahtevajte znamko „TR£TORN" Galoše in snežni čevlji S» J nimajo tekmeca ZA ZIMO! Kongresni trg 15 pri NOVAK-u Zn žane cene! Naifinejša sukna in Double štofi Ogromna izbra za suknje in ulsire Vedno zadnje novosti češkega in Angleških kamgarnov za obleke na Kongresnem irgu Stev. 15. v specialni trgovini sukna kupite naj I olje in priznano najceneje! Umetni ogenj za božič: rakete, čudotvorne svečice krogomet s pokanjem žabice, male in velike petarde, bengalična užigalice, papirnate topiče, bengaličen prali ter razne druge pirotehnične novosti proizvaja v naši državi samo Prva jugoslovanska pirotehnična tvornica »PYR0TA« v Celju w Zagovodja se išče za večjo žago v Sloveniji, ki bi bil obenem tudi lesni man;pulant. Znati mora vsa opravila v rczaniu trdega iesa. Nastop takoj. Plača po dogovoru Nemščine vešči imajo prednost. - Ponudbe na upravo »Slov.j pod »Delaven in pošten 12.095«. /a Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani; Karel Ceč. Izdajatelj di. I*t. Kulovec. Urednik: Miha Krek.