DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TŽMŠlvSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstva mesečno Din 15.—, — Uredništvo in upravat Maribor. Ruška eesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14335. — Podružnice: Llubljana, Do* tavska zbornica m Celle, Delavska zbornica ■-* Trbovlje, Delavski dom — Jesenico, Delavski dom. — Rokopisi to ne vračalo. — Nefrankirana pisma se no sprejemalo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda Din J.—, mali oglasi. U slutijo v social,to namene delavstvu In nameščencem, vsaka beseda Din 0J$ Štev. 63 m Maribor, sobota, dne 9. lullja 1938 • Leto XIII taiportirane ideje in teologije ... politika varanja Socializem je ideologija vsega človeštva, V javnem življenju opažamo danes Povsod strastno gonjo proti importira-nim idejam in ideologijam. To strast bi ank° primerjali z gospodarsko avtar-*‘jo nekaterih držav, ki mislijo, da bodo danes ob »importiranem« razvoju lahko živele brez tujih »importiranih« surovin jo potrebščin za svoje gospodarsko življenje in tudi ne da bi svoje pridelke, zopet nesrečni »portirali«, izvažali ali e«sportirali v druge dežele. _ Zakaj se blago importira in ekspor-tira? Ali morda zato, da imamo pre-v°2ne stroške, ali da ga oddamo v var-n° shrambo v drugi deželi. Ne to ne ono, aiI1pak zaraditega, ker se je človeštvo £azvilo in družba blago povsod potrebuje. To blago tukaj, to tam. Blaga, ki Sa družba potrebuje, bi moralo biti po-vsod dovolj, če bi bila družba dobro Urejena. Ta razvoj obseza ves svet in je skupna last človeške družbe, ideje in ideologije, glede urejevanja te »skupne |astnine« pa morejo biti zaraditega tudi skupne, tako skupne in moderne, da dotikajo celega družabnega vpraša-P]a> ki je z razvojem postalo ne le rodbinsko, stanovsko, plemensko, deželno sicer delno vprašanje, ampak vprašanje cele človeške družbe. Ideje in ideologije so načrti statuta, pravilnika, Zakona, po katerem naj se primerno Urejajo razmere v družbi, da postanejo 2opet pravične, ker jih je razvoj prav zaradi pomanjkanja dobrih skupnih idej dobre ideologije tako strašno popačil* da velika večina te družbe strada in umira od gladu. Ideje in ideologije te vrste, ki imajo namen popraviti to krivico, zato ne moremo imenovati tuje in Hnportirane, ker so tako tesno spojene s celotnim razvojem človeške družbe, da jo lahko imenujemo kot logično posledico razvoja, torej povsem skupno stvar človeštva. Zmerjanje svobode, demokracije, so-cializmna in podobnih idej z importira-nim in tujim blagom je po našem mnenju Uesramna demagogija, ki se sklicuje na resnično importirane dogma in nazira-nja iz predrazvojne dobe. Demagogija naj zabrani, da bi se naziranja in reforme prilagodile dejanskim potrebam in razmeram razvoja. Vse takozvane »nove« ideje, ki jih danes opažamo, so importirane iz dobe suženjstva. Tako dogma o sakrosankt-uosti »gospoda«, načelo in dogma, da se delavec ne sme boriti za svoje državljanske in socialne pravice, ali da člo-veštvo ne sme svobodno soodločati o usodi človeškega življenja in tako dalje. Pa, priznavajo svobodo! Toda kakšno? »si imate svobodo, demokracijo, toda, 1 ko jaz udarim na boben, morate storiti vse tisto,' kar vam ukažem. Tako pra-VlJo. Tako pravijo vsi tisti »moderni« Učitelji svobode in demokracije srednjih ln starih vekov, ki hočejo preprečiti nove ideje in ideologije o korekturi člo-vešk'e družbe. Vso svobodo imate, toda golčati morate in se ne vtikati v moje ukrepe, ki čuvajo stare izkoriščevalne Metode v družbi. Vsi ti demagogi govore o strašnem Srehu importiranih idej in ideologij in o v.eličini nacionalnih, teritorijalnih ali jamskih idej ali svetosti kapitalistične egemonije. Nočejo pa priznati človeku ne socialne pravice in ne človeške do-f ojnosti. Žele, da ostane človek, koza, 1 samo zoblje sol iz njih rok, ki pa je *e vedno manj. Nočejo slišati o potrebi jjocialno pravičnejših družabnih razmer. Jiislijo namreč tako: suženj naj se po-rne v suženjstvo; to je naša ideologija, Zale a j narašča nezaposleno* 1 1 V »Socialnem arhivu« navaja s. Bogdan Krekič, da pri nas nezaposlenost kljub izboljšanju konjunkture v 1. 1935, 1936 in 1937 narašča. Iz uradne statistike, ki je doslej še nepopolna, točnega pregleda ni mogoče dobiti. Vendar se pa ta zli pojav da precej točno ugotoviti po drugih pojavih in podatkih. Zaposlenost se je sicer povečala v primeri z letom 1933., ko je bilo v socialnem zavarovanju 538.826 zavarovancev, dočim je naraslo število zavarovancev v letu 1937. na 721.051, to je za 183.235. V tem številu niso vpošteti rudarji, železničarji in kmetiški delavci. Celotno število mezdnih delavcev bi utegnilo znatno presegati število 920.000. Naše borze dela so izkazovale lani 186.445 nezaposlenih delavcev, ki so se priglasili za podpore. V tem številu pa niso navedeni nezaposleni delavci, ki nimajo pravice do podpor ali je že dalje časa, odkar so izčrpali podporo, ne dobivajo. Istotako ni tu kmetiških delavcev. Po Krekovičem mnenju znaša število nezaposlenih v naši državi 491.139 nezaposlenih oseb. Slab na- predek nezaposlenosti dokazujejo celo izkazi borz dela v najvažnejših mesecih leta 1937. Tako je bilo pri borzah dela v juniju javljenih 20.480 kvalificiranih delavcev, v oktobru 20.308, v novembru 24.211. Krekičeva razmotrivanja se nanašajo na ta pojav, ki je znak, da nekaj ni v skladu. V skladu ni tehnični napredek in prirastek novih delovnih sil predvsem z gospodarskim razvojem. Tu ni prave smotrene politike, ki bi naraščajoči nedostatek popravila. Vzroki nezaposlenosti so torej tehnični napredek, ko stroj nadomesti delavca, dalje imamo vsako leto naravni prirastek novih delovnih sil. Povprečno se pomnoži prebivalstvo na leto za 212.579 oseb. Če vzamemo, da znaten del delovnih sil odmrje, se izseli ali drugače zapusti delovni trg, moramo vendar računati, da se število delovnih sil pomnoži vsako leto okroglo za 25.000 oseb. Preprečuje se pa še izseljevanje in zaposlenih imamo v državi 26.694 inozemcev. V primeri z naraščajočo delovno silo bi se moralo urejevati in razvijati tudi naše gospodarstvo. To se pa ne vrši. Delovne sile, ki se množe, ostajajo brez posla in jih je vsako leto več, ker razvoj gospodarstva tehnično sicer prehiteva razmere, ne razvija se pa gospodarska delavnost. Izvajanja s. Krekiča so prav resen opomin vsem onim, ki so odgovorni za današnje in nastajajoče razmere. Delavsko gibanje je stavilo v ta namen že konkretne predloge. Opozarjamo na sklepe naših strokovnih konferenc in kongresov. Predvsem pa je potrebno, da se skličejo koference ali takozvane ankete delodajalskih in delavskih organizacij, na katerih naj se ta problem razjasni in pretehta rešitev njegova. — Doli v Beogradu imamo tudi narodno skupščino, ki doslej tega vprašanja še ni resno razmotrivala in je tudi malo upati, da bi ga, dokler ne dobe zastopniki delavskega razreda v njej primerne besede. Volitve v narodno skupščino se vrše že prihodnje leto. Tedaj si mora delavstvo izvojevati tudi v narodni skupščini zastopstvo, ki. bo gospodo opozarjalo na to aktualno vprašanje —• gospodarstva in nezaposlenosti. Drugačnega izhoda ni! Kako nam koristilo karteli Zrcalo naraščanja draginje. Karteli povzročajo večini konzumen-tov veliko škodo, pa tudi državi. Nekaj primerov. Kartel industrije železa in kovin, v katerem sta tudi Zenica in še ena državna tvornica, kupuje od državnih železarn surovine za vijake po din 3 do 3.20 kg. Predelava surovine v blago velja din 2.50 do 7 za kilogram. Trgovci dobivajo blago od železarn po din 10 do 20 za kilogram. Iz teh zneskov lahko izračunamo, koliko zasluži kartelirani kapitalisti, škodo pa imajo državne železnice in drugi kupovalci blaga. — In prodajalci betonskega železa so osnovali nov kartel ter določili za vagon tega železa din 2000 višjo ceno kakor jo je določil srednjeevropski kartel železne industrije. Drugi primer nam nudijo tvornice stekla. Prej smo stalno uvažali steklo iz inozemstva in ga plačevali po din 12 do 18 meter. Na to okensko steklo se plačuje za vagon din 12.000 carine. Odkar so se steklarne, kar je razumljivo, kartelizirale, je cena steklu narasla na din 48 do 50 po metru. Država je s tem izgubila na carini okoli din 120 milijonov, narodno gospodarstvo pa okoli 150 milijonov. Tretji primer: Po podatkih državne statistike je bila cena našemu cementu za 100 kg: v španskem Maroku din 12.74, na Kanarskih otokih din 11.33 itd., in v Jugoslaviji din 50.80. PolitUno" posolilo Turilli 99 Odkar so se jele zahodne velesile zanimati za srednjo Evropo, Balkan in Orient bolj intezivno, pričenja nemški tisk gospodarsko pomoč velesil deželam v srednji Evropi in na Balkanu ljubosumno presojati. Nemški tisk pravi, da ta pomoč ni nesebična, ampak gospodarsko politična. V kapitalistični družbi je to povsem naravno. Tudi druge velesile, ki se potegujejo za politični in gospodarski vpliv v teh deželah in ozemljih, imajo samo dva namena, in sicer izkoriščati te dežele v gospodarske namene in pa nave- zaradi nje treba preprečiti vsako novo miselnost, če je še tako logična. Kako živi večina človeštva, to ni briga ideologov suženjstva. Reakcija v današnji dobi strašno mrcvari in mori zdravo miselnost človeštva. Opozorili smo s tem na val te grde demagogije, opozarjamo pa tudi na posledice, kjer ta val preplavlja vsaj na videz javno mnenje. Boj proti tej najnovejši demagogiji je potreben. Na noge mora delavstvo in ves civilizirani svet, ker je ta demagogija nevarna! zati z njimi potom gospodarske okupacije njih politično prijateljstvo. V današnji družbi pač ni drugače mogoče. Vse te dežele so potrebne gospodarske obnove in trgovskih zvez, da prodajajo svoje izdelke in pridelke. Zato prihajajo zanje predvsem v poštev bogate kapitalistične države. Te lahko kupujejo blago in jih podpirajo z investicijami za razširjenje gospodarstva. — Vrhutega so pa za male države važni tudi politični odnošaji z demokratičnimi državami, ker jim garantirajo nekaj več gibljivosti v svojih notranjih stvareh. Obletnica japonsko- kltajske vojne Na Daljnem vzhodu se vrši krvava vojna, ki sicer ni bila nikoli formalno napovedana, se pa kljub temu vrši že eno leto. Kitajci so na dan obletnice dne 7. t. m. izvršili mnogo napadov na fronti, v zaledju pa so kitajski revolucionarji izvršili atentate na japonske oblasti. Tri demokratične države bodo nudile azil emigrantom Na kongresu v Evianu, ki je bil sklican na pobudo Zedinjenih držav, sklepajo, kako bi se pomagalo številnim emigrantom, ki se nahajajo danes ponekod v naravnost obupnem položaju. Ameriška država je pristala na to, da se lahko vsako leto vseli 27.317 emigrantov iz Nemčije in Avstrije v Zedinjene države. Anglija je pripravljena dovoliti naselitev določenemu številu emigrantov v svojih kolonijah, vrhutega pa bo dala na razpolago denarna sredstva. Francija, kjer se doslej nahaja že nad 200.000 emigrantov (nevštevši italijanskih emigrantov), je kljub temu pripravljena nuditi še nadaljno pomoč. Tako bodo tri demokrat, države priskočile na pomoč političnim preganjancem, ki se jih danes tira iz kraja v kraj, kakor divjačino. Skupno je bilo na tej konferenci zastopanih 33 držav, manjkajo pa države Balkanske zveze in Male antante. Britanska vlada upa, da bodo te države kljub temu sodelovale in pomagale rešiti to pereče vprašanje. Krvavi spopadi v Palestini se nadaljujejo V Jeruzalemu je v sredo, dne 6. t. m. prišlo do novih spopadov med židi in Arabci. Na trgu, kjer je bila zbrana večja množica ljudi, je eksplodirala bomba, ki je ubila 20 oseb, mnogo pa je bilo ranjenih. Nastopila je angleška policija in vojaštvo, radi česar so se demonstracije ponovile in je bilo zopet ubitih mnogo oseb, tako da znaša skupno število mrtvih 62, ranjenih pa nad 50 oseb. Situacija je resna. Henlein se je podal po nadaljnja navodila v Nemčijo. Sprejel ga je tudi kancler Hitler. — Henlein bi rad postal prezident vsega sudetsko-nemškega ozemlja z enakimi pravicami kot jih ima prezident čehoslovaške republike. — To so torej skromne želje Henleina. \r Mir w Španiji? Problem interesov in merjenje mednarodnih sil Španija je zopet predmet pozornosti kakor ti vojaki in oni civilisti ne mislijo | vanje soglasno, je angleška vlada pred-svetovnega javnega mnenja in diploma-j na predajo, kakor povedo informirani j ložila generalu Francu in republikanski tičnih razgovorov velesil. Večkrat se krogi, tudi republikanska vlade ne mi- vladi. Kaj bo storil odbor za nevmeša-nam zdi, da smo pred zaključkom voj-: sli na premirje. Ona smatra, da se bo-j vanje, ako bosta bodisi republikanska ne v Španiji, pa pridejo nove težkoče juje za neodvisnost in svobodo Španije ali pa vlada generala Franca odklonila od onih, ki še ne marajo konca vojne,'in zato ne mara kompromisa s svojim; sprejetje tega načrta? Najbrže bo o na-ker še niso dosegli v vojni svojega na- nasprotnikom. V tem smislu se tudi črtu ponovno sklepal londonski odbor, mena. Reakcija je zanetila vojno in če tolmači način vojskovanja od strani re- s čemur se bo rešitev tega vprašanja ne zmaga, bo poraz za njo vsaj velika publikanskega vojnega vodstva: ni tre- j zopet zavlekla. moralna izguba. Zato tako mrzlično ba po neumnem žrtvovati ljudi, marveč; ZatoČlŠCe za Španske vrvenje. I treba je čuvati ljudski materijal. Dejstva pa niso povzročile vojne! Poleg drugih znakov, ki potrjujejo operacije nacionalistov, marveč povsem pravilnost obrambne vojne, vojni stro-; druge prilike. Gre za uveljavljenje ita- \ kovnjaki še dostavljajo, da sedanje prostovoljce Po načrtu, ki ga je sprejel odbor za lijansko-angleške pogodbe' namreč, ki | zmage nacionalistov še ne morejo po- stopi v veljavo sele po umaknitvi pro- ; meniti konca vojne, ker, pravijo, tudi ^ Španije Marseille i stovoljcev iz Španije. Italiji je, kakor je videti, mnogo do tega, da stopi ta pogodba čimprej v veljavo, ker želi dobiti •posojilo od Anglije. Svetovni tisk različno presoja sedanjo situacijo v zvezi s Španijo. Nekateri ‘listi trdijo, da bi se z umaknitvijo italijanskih prostovoljcev ne bi mnogo iz-premenilo, ker bi potem utegnil drugi del osovine Rim—Berlin pojačati intervencijo, ki nima v tem oziru nobenih obvez do Anglije. Drugi listi zopet menijo, da bi umik prostovoljcev koristil samo republikancem v Španiji. Mednarodne brigade namreč niso več vojaško odločujoče, obenem so pa slabe, kakor še nikdar prej. In novih prostovoljcev se ne sprejema več. Za Franca bi pomenilo veliko izgubo vendarle, če se umakne 100.000 tujih prostovoljcev. Prijatelji republikanske Španije vsekakor žele, da bi Angliji in Franciji uspelo, da se Španija prepusti Špancem. Zakaj, če bi zmagalo to načelo, menijo ti, bi bila zagotovljena zmaga španskih republikancev, ki bi bila danes lajša kakor nikdar prej. Nedvomno so Francove čete imele v zadnjem času pomembne usphe. Osvojili so si mesto Oastelon de Plana. Toda kljub temu se danes še ne govori o bližnji končni zmagi, kakor se je govo rilo v vrstah nacionalne Španije po padcu Malage, Iruna, Santandreja, Bilbaoa, Leride ali Teruela. Niti ne smemo prezreti, da kažejo republikanci odločen odpor, kljub boljšemu oboroževanju in premoči sovražnika. Nevtralni opazovalci svetovnega tiska pravijo, da so republikanski vojaki prepričani, da bodo zmagali. In tudi civilno prebivalstvo v Castelonu ni hotelo ostati v mestu. Žrtvovalo je imovino svojo ter odšlo v »emigracijo«. 20.000 prebivalcev je zapustilo mesto, preden so vkorakale Francove čete ter odšlo na pot v Va-lencijo. Samo nekaj sto duš je ostalo v mestu. Vojaki 43. vladne španske brigade, ki so v Pirenejih prebili obroč nacionalističnih čet in bežali v Francijo, so zahtevali, da se jim dovoli povratek v republikansko Španijo. In že se zopet bore na katalonski fronti. In pravtako svetovni vojni so nemške čete Pro" drle daleč v Rusijo, zavzele Rumunijo in London, za naciste pa Hamburg in Genovo. 0,dbor in Srbijo, prišle do Verduna, v vojni do-! Predvideva, da se posamezne države bile večino bilk, pa so vojno vendar!™ bodo branile sprejeti svojih držav-izgubile. Tako u,eg„e tudi defenziv^ kVr»oT^iprS^tpSitr“St>P-ie«, pa bodo sklepali Sele »aknad-Anglija prav te dni razglaša, da se no- umik prostovoljcev izvede ter upa obenem, da bo španska vojna v nekaj mesecih končana. Angleški načrt o umiku prostovoljcev iz Španije ki je bil sprejet v odboru za nevmeša- Španska republikanska vlada namerava baje dovoliti Angliji in Franciji souporabo pomorskega pristanišča na Minorci. Doma U* pa tveiu Stavka zavarovalnih nameščencev. Uradniki | Ob priliki prihoda dr. Mačka v Beograd se in nameščenci zavarovalnih družb so že lani | bo ivršila velika konferenca pristašev združene predložili načrt kolektivne pogodbe. Vršila so | opozicije. Pripravlja se več velikih zborovanj, se pogajanja z zvezo zavarovalnih družb, toda do zaključka ni prišlo. Nameščenci so zahte- vali pragmatike, podobno, kakor jo imajo nameščenci pri zavarovalni družbi »Croatia«. — Zaradi sabotiranja sklenitve pragmatike od strani zavarovalnic so v torek stopili v stavko nameščenci ipetih zavarovalnih družb. Sokolska proslava v Pragi, ki se je vršila pred nekaj dnevi, je bila predvsem ogromna manifestacija prvič za čehoslovaško republiko, ki jo sedaj pretresejo agresivni elementi od zunaj in drugič za vzajemnost med državami male antante, kakor tudi drugimi srednjeevropskimi državami in zahodnimi demokratičnimi velesilami. Prav posebno so bili aklamirani jugoslovanski Sokoli. V izprevodu v Pragi je nastopilo nad 120.000 sokolov in sokolic v uniformah, kar je napravilo na tujce mogočen vtis. Čehoslovaške telovadne organizacije, ki so ogromne, se ne izživljajo v malenkostnih prepirih. Tako so nedavno proslavljale skupno jubilej republike, Ojačenje jeklarskih kartelov. (Mednarodni kartel jeklarn je za tri leta podaljšal dosedanji sporazum. Pozvane so bile tudi vse države, ki proizvajajo jeklo, pa še niso članice kartela, da se včlanijo. na kateri bo baje govoril tudi dr. Maček Minister za socialno politiko Cvetkovič se nahaja v Nemčiji in je minulo nedeljo obiskal tudi jugoslovanske izseljence v Porurju. Rudarski glavar inž. Josip Močnik mrtev. Dne 5. t. m. je v Ljubljani preminul v 51. letu starosti inž. Josip Močnik, ki je bil dolgo vrsto let rudarski glavar v Sloveniji. Zveza knjigarniških organizacij je imela peti kongres v Zagrebu. Na kongresu se je ugotovilo, da knjigotrštvo nazaduje. Tudi publikacij se izdaja manj. Poročevalec je povedal, da izide v Nemčiji danes 1800 publikacij na mesec, torej pride ena publikacija na 41.000 prebivalcev. V svobodni čehoslovaški republiki pa se izda na mesec 900 publikacij in pride ena na 15.000 prebivalcev. Te številke so slika, ki mnogo pove. — Kongres je tudi zavzel odločno stališče proti monopolizaciji šolskih knjig. Kongres jugoslovanskih profesorskih društev se vrši te dni v Subotici. Kongres zahteva, da se izda novi zakon o srednjih in strokovnih šolah, da se profesorjem podeli stalnost, prizna službena leta za napredovanje tudi profesorjem, ki so bili preganjani, znižanje službene dobe od 35 na 30 let, preskrbi potreben kredit za nova šolska poslopja itd, Avstrijske novice Iz dokumentov, ki jih je Schuschniggova policija meseca januarja našla pri hišni preiskavi v nacionalsocialistični centrali v Treinfaltgasse, je razvidno, kako so avstrijski nacisti nameravali izvesti puč. Oddelek nacistov je imel vdreti v nemško poslaništvo na Dunaju in tam ubiti poslanika Papena in njegovega tajnika Kette-lerja. Potem bi razglasili, da so ta napad i2' vršili komunisti. S tem bi Nemčija dobila p° vod, da bi v obrambo nemške časti vdrla v Avstrijo in jo zasedla. Tako bi bili avstrijski nacisti z enim udarcem ubili kar tri muhe-osumničili bi komuniste, spravili bi s sveta ne priljubljenega intriganta Papena in njegovega tajnika in omogočili bi »anšlus«, Ta načrt )€ padel v vodo, ker je bil pravočasno odkrit. Vendar je ravno to odkritje, ki je obremenjevalo tudi neke narodne nemške kroge, po5pe' šilo nemško intervencijo v Avstriji. Tajnika Kettelerja so kmalu po »anšlusu« potegnili mrtvega iz Donave pri Hainburgu, samo Pap'2n se je umaknil na svoje posestvo v Posarje. * Schuschniggov plebiscit je bil izdan naci' stom. Schuschnigg je nameraval plebiscit z da je poslala 16 bojnih ladij na to otočje. Japonski tisk ogorčeno napada ta ukrep Francije in zahteva postavitev prejšnjega stanja, to je, da bi se morala francoska vojska umakniti iz otočja. Japonska tudi grozi, da bode v nasprotnem slučaju zasedla otočje Hainan. Cene bencinu in nafti namerava vlada znižatii da bi s tem pospešila motorizacijo in porab® pogonskih sil v državi. Tudi tozadevne banovinske in občinske takse bodo baje maksi' mirane. 2500 mož turške vojske je vkorakalo te dn> v smislu sporazuma med Francijo in Turčijo ^ aleksandretski sandžak, istočasno je prišlo tud* enako število francoskih vojakov. JV1 A K S I M GORKI (Prevel Tone Maček.) 29 — Bil sem kmet bil, možakar, da mi ni bilo kaj ugovarjati, zdrav in močan, prikupnega izgleda, ni se mi bilo treba posebno truditi pridobiti žensko, no, in ko se mi je vdala, — je začel njen dom razpadati! Nisem bil dober človek, čeprav so me imeli za pobožnega! Dostikrat so me seveda tudi pošteno nabili, nogo mi je presekala nastavljena volčja past, potem so mi jo v bolnici odrezali... Aljoša je tiho rekel iz svojega kota: — Kakor je videti, si dosti prestal v svojem življenju! Starec je zažmirkal, se ozrl proti njemu in odgovoril : — Da, ne želim tega nikomur, še svojemu sovražniku ne... In od teh dob sta gledala drug drugega bolj prijazno. Nekoč, na neki praznik, smo sedeli zvečer vsa naša skupina na našem priljubljenem mestu, ob reki na bregu, kjer je voda kakor strastna ljubica nenasitno in vztrajno izpodrivala obrežje, se vrtela in krožila v svojem toku, kakor da teče sama proti sebi in je odkrivala in izplakovala korenine lip, jesenov-cev in brez. Ta kraj je bil za nas posebno pripraven, ker se je z njega videlo vas, vse poti za reko in smo mogli takoj videti, kdo je kam šel. In če bi se bilo pokazalo kaj nevarnega, je bil za nami gozd, pred nami pa brod. Prišli smo, da se pogovorimo o Gnjedovu: več ko mesec dni po tistem sestanku v zemljanki je preteklo, da vojak ni nič pil, a zadnjo nedeljo ga je pa spet premagalo in napravil je škandal. Hodil je po ulici kakor besen pes brez gospodarja, opsoval je Skornjakova in Astahiova in odvedli so ga v okrajno jetnišnico. Zgodilo se je tako-le: popoldne po kosilu sem šel z Aljošem ven, — rad bi se bil sešel z Kuzinom, da mu nekaj naročim za mesto, kamor se je odpravljal po opravkih, — ko nenadoma zaslišiva troben-tarski glas našega prijatelja: — Ej! Skornjakov! Kje pa si, spoštovani gospod! Pridi ven in pokaži svetu svoje nesramne oči, občinski požeruh! Ali te je sram, grabežljivec, se najbrž bojiš ljudi, vlačugar? — Treba bi ga bilo ustaviti! — je rekel Aljoša. — Ti ne hodi, bom sam lažje. — Ne bo nič iz tega! — sem rekel. — Če te zagleda, se bodo njegove misli obrnile na nevarno stran, in bi moglo za nas slabo izpasti. Aljoša je to uvidel, zato sva ostala in od daleč sledila za vojakom. Skornjakova hiša je visoka, postavljena na ka-menito podkletje, vojak je stal pred njo, nagnil glavo nazaj nad zatilek, da mu je kapa padla na tla. V hiši je nekdo nemirno skakal od okna do okna. Iz dvorišč so se na ulico vsipali kmetje, ženske, otroci in so poslušali vojakovo psovanje, on pa je rjul: — Vsaj skozi okno poglej, Ivan Zaharovič, po- oci kaži se, človek pošteni, da ti bo lahko vsa vas v pljunila! Starka Lapteva se je v strahu križala, se prip?' gnila in pobrala kapo Gnjedova, skrbno stepla z n)e prah in obstala za njegovim hrbtom. Okrog njega se je začelo zbirati ljudstvo — vsi so bili veseli, P°' žmirkavali so drug drugemu, renčali in šumeli, zadovoljni s škandalom in so hujskali Gnjedoga: — Dobro ga krtačiš! — Tako ga je treba ... Judeža! — Ti, vojni ujetnik, ne šparaj jezika! — Kriči, Kitajec! Nad vasjo, na razbeljenem nebu je vršelo zlat0 sonce in se bleščeče smejalo. — Povej tat, nam, vsej občini, — je sekal vojak, — koliko ti je upravitelj Ljapinski dal PodK1!1 nine, da si našo najemniško zemljo spravil pod uj gov kalup? Povej, po čegavi zaslugi je morala nova družina po svetu, da Legostevi od gla.du cr * vajo, da je Grigorji Laptev zblaznel . Ej. stari t ^ koliko pa dobivaš najemnine za tajno zganiar tvojem mlinu? Daj no, pridi in se bon proti pr ’ kaj pa se bojiš in se skrivaš, prokleti coprnik. daj da se pogovoriva, tatun, ondi ven. Resnejši kmetje so se pnbl.zah vojakti se v* pili za njegov hrbet in mu v skrbeh, da bi k£ ^abiLPlSlrF°eSt""m. dekli, mu povei, ne -!K« je prišel naloff, da seji Negovi vzeti, jo je on izdražil, — zato ]e ostala v m g hiši! '(Dalle prlhodnfltJ Jv mašiJU UcaUv Sodbe angleških časopisov © ,.Španskem testamentu" i foehlerjev^ »^Panski testament«, ki ga izda j® os Cankarjeva družba, je ena najbolj čitanih nUfi v Angliji. Časopisi različnih smeri pri- a»N° ° n'0' ipo^va^ne ocene. k »Ne\vs Chronicle« pravi: »On prekaša vse um'1^6--0 ^panii‘- Njegovo delo je več kakor etnisko pripovedovanje priče — on nam od-r»S '>ravo dušo tega ljudstva . . .« Pectator« meni: »Ta knjiga se za vedno plsne človeku v spomin . . . Priporočali bi tudi te 'lco.v'Jn pristašem v Angliji, da bi prebrali Tric=+a?-1S treh mesecev in treh noči, ki jih je »p Prebil v smrtni celici. . .« so ■•fr'vard<< sodi: »Med mnogo knjigami, ki j,11*1 napisali o Španiji, je ta najboljša . . .« Onservativna poslanka v angleškem parla-Vo'v°d'nja Atholl je rekla o tej knjigi: 4 * 'logovi zapiski so mi bolj živo prikazali agadijo tega ljudstiva, kakor vse, kar sem do-sle, brala o Španiji.« 'Se zaupnike Cankarjeve družbe prosimo, da pT. Prej sporoče, koliko članov mislijo letos iQ°biti| da more družba sporočiti vsaj pri-Wn° naklado tiskarni, ki si mora pravočasno Poskrbeti papir, da ne bo predrag. Mariborsko delavstvo se spominja Prage Ganljiva manifestacija za demokratično Čehoslovaško. Jan Hus HRASTNIK kulturno društvo »Vzajemnost II« 3(Mrastn'ku Proslav' v nedeljo, dne 10. julija * letnico obstoja prvega delavskega pevske-društva steklarjev, katerega naslednik je ^vski odsek »Vzajemnosti II«. -."Dored; 1. Sprejem gostov pri dopoldan->n vlakih ob 8. in Vi 10. uri. 2. Manifestacijski otiod. 3. Pozdravni govori. 4. Slavnostno zboi rovanje. 5. Kosilo. 6. Skupna pevska vaja navzočih zborov. 7. Od 1.—3. ure popol-ogled steklarne. 8. Ob pol 4. uri popoldne ^seh dne Ver£6r*' Pol 5. uri popoldne pričetek eiike ljudske veselice. Na sporedu je keglja-na dobitke, ribolov, amerikanski zapor, ^va pošta itd. . "abimo vsa delavska kulturna in pevska vS-va’ se delavske proslave v čirn-številu udeleže. — Družnost! Odbor »Vzajemnosti II.« ^•Zpored za hrastniško delavstvo: Rudarska godba, kulturno društvo »Vza-0 ^ttst« I, člani strokovne organizacije in r^o delavstvo zgornjega dela Hrastnika; ?lrališče pred Konzumnom društvom rudarjev 2 hičetrt na 7, uro zj. - Odhod ob četrt na 8. • Kulturno društvo »Vzajemnost« II, strokovna , rSanizacija steklarjev in keminih delavcev ka-0r vso ostalo delavstvo spodnjega dela Hrast-j a s® zbira pred hišo Podpornega društva ®klarjev do pol 8. ure zjutraj, nato skupni ahod na postajo. — Prosimo vso delavstvo, a se ravna točno po tem sporedu. Odbor. ■ Hitlerjanci tudi pri nas pridno širijo svojo Propagando. Vsako priliko porabijo nekateri J^kajšnji oboževalci hitlerizma, da hvalijo raz-r efe v Nemčiji, prav [posebno pa hvalijo »ffi-serJa«. Največ uspehov in poslušalcev imajo ^eda pri podrepnikih in takih ljudeh, ki ne sami ipravilno presojati položaja v Nem-j,,i* Čim naletijo na zavednega delavca, ki jim ])°^aže nasprotno, se tak hitlerjanski agitator Jar° razk°rači in če ne more drugače ugovar-J.' Pa ti zabrusi v obraz: »Was h a b t' s denn j. r« (kakor bi sam ne bil naš državljan). Pove j*..udi, da nemški narod ni vajen jesti »Schwein-u‘ter«, s čemer misli reči, da se hrani naš arod s svinjsko hrano. Tako govore zlasti ti-*l hitlerjanci, ki imajo po din 3500 plače na esec, pa jim kljub temu primanjkuje sredstev Popoldansko kavo. Kadar se delavstvo posuje za zvišanje svojih skromnih mezd1, pa baš ’ gospodje zatrjujejo, da lahko pri nas 4-član-•*a družina dobro izhaja z din 600 na mesec. Gospodje pomagajo nam, da ne bomo jugoslovanski delavci zaslužili samo toliko, ^°likor potrebujemo za takozvani »S c h w e i-ve*utter«, temveč, da bi .si lahko pri- ■ °^čili namesto žgancev, krompirja in močnika, • es5>, beli kruh in morda še maslo, česar baje JJ>ajo vsega v izobilju delavci v sedanji Nem- Toliko zaenkrat v odgovor tem po sili emcem, ki nas 'bi tako radi osrečili s fašiz-^cater®ga vso \\ t H d delovno ljuidstvo oklinja. Krivce bomo ovadili tudi oblasti. KRANJ .Velika delavska veselica. Delavsko kulturno jf^tvo »Vzajemnost« in podružnica SGRJ pri-St ,a v nedeljo, dne 10. julija pri Slavcu v Seruževem, veliko delavsko veselico, na katero , Vabi vse delavstvo in pa prijatelje delavca pokreta. Začetek veselice ob 15. uri. TRBOVLJF .^Nogometna tekma. Za nedeljo, dne 10. t. m. ^KP°pabil ^ »Amater« Prvorazredno moštvo (1 'Reka« iz Ljubljane. Gostje so zadnje čase efili odlične rezultate pri tekmah, ter obeta 1,1;! tekma zelo zanimiva. Vabimo športno pu-urj ' Poseti to prireditev. Začetek ob 5. PoP- na igrišču »Amaterja« s predtekmo. ZAGORJE OB SAVI jočite knjige Cankarjeve družbe. Vabimo avce in drugo občinstvo, da si naroči Ijj Cankarjeve družbe pri poverjeniku s, tisU'J ^ntonu st. vsaj do 15, t. m. Knjig se bo r°čn 1? samo toliko, kolikor bo prijavljanih na-lctljirt ^at'° kitite, da ne boste ostale brez ki bodo letos posebno lepe. T Uboje pri petrovšku sta«kajšnja »Vzajemnost« priredi dne 7. avgu-*■ 11 a vrtu gostilne Skoberne ob 3. uri po- S veliki pevski koncert s Pestrim soore- Mariborsko delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« je priredila v sredo zvečer v dvorani Ljudske univerze posrečeno spominsko svečanost k 60-letnemu jubileju čehoslovaškega so-cialdemokratičnega delavskega ipokreta, ki je to zgodovinsko obletnico proslavil v Pragi v dneh od 2, do 7. junija t. 1. Poročali smo že, da se je tiste svečanosti udeležila tudi 40-članska delegacija iz Jugoslavije, medtem največ Slovencev, zlasti iz Maribora in vseh večjih industrijskih krajih, ki so se odpeljali v Prago s ^posebnim avtobusom. Predsednik mariborske »Vzajemnosti« s. Josip Peiejan je pred nabito polno dvorano Ljudske univerze otvoril svečanost z uvodnim govorom o namenu naše proslave ter nato podal prav izčrpno in lepo poročilo >o ipoteku te o-gromne slavnosti v Pragi. S. Petejan je pri tem posegel tudi v zgodovino naših prijateljskih stikov s čehoslovaškim narodom ter povdaril glavne skupne naloge in cilje, ki nas vežejo s Čehoslovaško. Zlasti je povdaril njeno demokratično ustavo, demokracijo vladanja, socialno politiko Čehoslovaške, socialne čute in nazore voditeljev čehoslovaškega naroda z njegovimi predstavitelji, umrlim prezidentom Masarykom in sedanjim pre-zidento>m dr. Benešem ter predstavniki čehoslovaške socialne demokracije, predsednikom s. Hamplom, predsednika senata s. Soukupom in drugimi. Predavatelj je obžaloval, da mora proti svoji volji svoj referat čitati in vsled tega ne more dati duška vsem svojim čustvom in mislim, ki ga spremljajo ob spominih na sijajen sprejem jugoslovanske delegacije, začenši od meje do Prage in sodružnem .gostoljubju, s katerim so čehoslovaški sodrugi, zlasti s. poslanec R. Tay-erle in drugi, ves čas naravnost obsipavali jugoslovansko socialistično delegacijo. Govornik je končal svoj lep govor z izrazi največjih simpatij sedanji borbi Čehoslovaške za njeno neodvisnost in povdaril potrebo, da stojimo s tem demokratičnim narodom tesno ramo ob rami in da se zlasti snidemo zopet v naši Pragi | v čim večjem številu ob IV. Delavski olimpijadi i leta 1940. Navdušen aplavz ipolne dvorane je bil najboljši dokaz, da je tolmačil govornik čustva in ljubezen vsega mariborskega delavstva do čehoslovaškega naroda, njegovih sedanjih skrbi in borb. Sledile so lepe in zanimive slike slavnostnega sprevoda čehoslovaške socialdemokratske delavske stranke skozi Prago, v katerem so v slikovitih skupinah prikazali težko borbo čeških socialistov od njihovega prvega sestanka 1. 1878 v Brevnovu pri Pragi, njen razvoj kljub preganjanju po avstrijskih ječah, kljub tisoč in tisoč kaznim z ječo za svobodo prepričanja in dela za socialni napredek. Slike je tolmačil s. dr. Reisman in .pokazal ob najznačilnejših dogodkih teh 60 let, kako je iz neznatnih početkov zrastla ta srednjeevropska trdnjava demokracije, pred katero se je ob 60-letnici spoštljivo in s priznanjem sklonila milijonska Praga in vsa kulturna Evropa. Ko je na platnu zablestela slika prezi-denta dr. Beneša, ki nepristransko čuva to edinstveno čehoslovaško demokracijo in socialno enakopravnost, je dvorana mahoma izbruhnila v frenetično ploskanje in klicanje: »Živijo dr. Beneš, živela čehoslovaška demokracija!« Imponirale so daljnje slike iz vsakdanjega življenja proletarijata, ki so nazorno kazale njegovo težko delo, pa tudi odločno samozavest v sklenjeni organizaciji, ki je ustvarila temu delavstvu ogromne pridobitve, materijel-ne in kulturne, kot njegov višek pa »Ljudski dom« v Pragi s krasnim dnev»ikom - Pravo li-du«, nebroj socialnih ustanov in mogočno gospodarsko ustanovo zadružno »Velonakupno družbo«, koje tisoče in tisoče članic, delavskih gospodinj, je korakalo v slikovitih gospodinjskih oblekah s košarami, v mogočnem sprevodu 150.000 sodrugov in sodružic. Prizore iz sprevoda je zaključil še ljubek sprehod med lepotami Prage, stare in moderne in po njeni divni okolici in vzbudil pri vseh navzočih iskreno željo, da bi vsi čimpreje videli to krasno mesto, če ne prej: gremo tja 1. 1940. na IV. Delavsko Olimpijado. MARIBOR v da„' sa sosedna društva naprošamo, da na ta Toč-i,!!e Prirejajo svojih priredit jv in se pripo- 0 za obilen obisk. Odbor. Navdušenje za hitlerjanstvo med našimi pridobitnimi krogi pojenjuje. Prve dni po priključitvi Avstrije k Nemčiji so bili poleg naših nemških purgarjev tudi nekateri Slovenci polni navdušenja za odrešitelje, ki so rešili Avstrijo propasti, bili so tudi takšni med1 njimi, ki so kar javno govorili, da bi tudi pri nas rabili take odrešenike. Zlasti so se odlikovali nekateri slovenski gostilničarji v bližnji okolici mesta, ki so računali, da bodo odslej bivši Avstrijci še bolj pridno nosili marke k nam. Ker avtobusov z izletniki iz Avstrije par nedelj po priključitvi ni bilo, so se ti gostilničarji tolažili s tem, da so Avstrjci prezaposleni s svečanostmi, ki so se v tem času v Avstriji kar vrstili. Svečanosti so sedaj že minule, Avstrijcev pa ni od nikoder, zato je pri naših pridobitnikih navdušenje pojenjalo, slišali smo celo že od nekaterih kritikov, da vendar z odrešeniki ni tako, kakor so si oni prvotno predstavljal^ Tako na praktičen način zdravijo odrešeniki naše oboževalce fašizma. Zaupniški in članski sestanek Splošne delavske strokovne zveze v Mariboru se je vršil zadnjo nedeljo v društvenih prostorih. Poročali so ss. Kokol, Ulbl, in Vidovič o bodočih nalogah organizacije, o naraščajoči draginji ter o socialnih institucijah, S. Kokol je tudi podal kratko, a nazorno sliko o potovanju naših .sodrugov na Češko. Uslužbenci pekarne Scherbaum so dobili letos prvič tridnevni plačani dopust, upamo, da bodo temu lepemu zgledu sledili tudi drugi pekovski mojstri. Dela na regulaciji Glavnega trga so zadnje dni nekoliko oživela, vendar ne dovolj, da bi mogli biti s temi deli do Mariborskega tedna že gotovi. Edino Koroška cesta je do Tscheligija že tlakovana. Marijin spomenik na Glavnem trgu prenavljajo. Vidi se pa, da je ta spomenik kamen spodtike pri regulačnih delih. Radi njega trg še vseeno ne bo raven, ampak bo ostala krog spomenika jama. Ne bi li bilo bolje prestaviti spomenik na kako drugo mesto, na primer na Rotovški trg ali pa v kot pred Tscheligijevo restavracijo, kjer bi imel dovolj prostora, ne bi oviral prometa in bi mel lepo stilsko ozadje? Velika splošna železničarska veselica, katera se radi slabega vremena dne 3. julija ni mogla v polnem obsegu vršiti, se,bo ponovila v nedeljo, dne 10. julija s pričetkom ob 15. uri na igrišču SK Železničar. Vsi vljudno vabljeni. Vstop prost. Češki film »Ljudje na razpotju«, po znani Wernerjevi drami »Na ledeni plošči«, se predvajata te dni v Grajskem kinu. Pokažimo kino-.podjetnikom, da im.ajo pri nas tudi slovanski filmi dovolj gledalcev in da prav nič ne rabimo Ufinih ekspozitur. Kaj pa je z vhodom v Prešernovo ulico? Tistih par kvadratnih metrov, ki so menda na nje pozabili in iz katerih pasanti nanašajo na promenado pesek in blato, bi pa že lahko tudi tlakovali še pred' Mariborskim tednom, sicer bo tam spet neznosen prah. Ali naj se nam. pa vsaj pojasni, čemu je tisti košček blata rezerviran? Naknadna zaprisega onih vojnih obveznikov, ki iz kateregakoli vzroka še niso bili zapriseženi, se bo vršila d.ne 23. julija 1938 ob pol 11. uri v Gambrinovi dvorani. Voščeno platno, namizni prti pri Jakob Lah, Maribor Policijska naredba za čas naborov. Na osnovi zakona o notranji upravi se radi preprečenja oi>ančevanja in izgredov po vojaških nabornikih v času od dne 19. do 21. julija t. 1. prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. Prestopi te naredbe se bodo strogo kaznovali. Parkkoncert. V soboto od pol 21. ure do 22. ure koncert v mestnem parku. Igra godba žel. del. in usl. pod vodstvom kapelnika g. M, Schonherrja. Kdor ie socialist, jeve družbe«. je član »Cankar- CELJE Misterijozen slučaj — tragedija delavke. Pod gornjim naslovom smo v štev. 58 poročali, da leži v Petrovčah št. 6 neko dekle, bolna delavka brez zdravniške oskrbe. Gospod Apnar Vinko, posestnik v Petrovčah št. 6, nam po svojem zastopniku g. dr. Jože Juhartu sporoča, da stanuje on na tej številki, da pa on ni imel v službi nobene tuje delovne moči, zlasti tudi ne v dopisu omenjenega dekleta in da vsled tega ni mogel biti mišljen on. — Naknadno smo se informirali, da je dopisnik res napačno označil hišno številko dotičnega posestnika in da torej res ni v nikakem oziru prizadet g. Vinko Apnar iz Petrovč št. 6, ampak se je nahajala dotična delavka pri drugem posestniku, kar lojalno objavljamo, ker seveda nočemo delati nikomur krivice. AH si ie poravnal naročnino? Ako ie ne, izpolni svojo delinost! Kino Dom - Celje 9,, 10., 11. julija: Zadnje potovanje sv. Margarete. — 12., 13., 14., 15., 16., 17. julija: Grofica WaldevskL STUDENCI PRI MARIBORU Vrtna veselica prvega godbenega društva tekstilnih delavcev in nameščencev se bo vršila v nedeljo, dne 10. julija t. 1., s pričetkom ob 15. uri na vrtu gostilne Hartberger v Studencih. Tekstilni delavci, dokažite s polno udeležbo, da je to vaša godba. Prisrčno vabljeni vsi. Vstopnina prosta. — Odbor. TEHARJE Vrtna veselica pevskega društva »Slavec« je bila radi slabega vremena preložena na nedeljo, dne 10. junlija t. 1. Priporočamo se za obilen obisk. — Odbor. Dne 6. julija slavijo ČehS. obletnico smrti Jana H-usa, ki je bil radi svoje nekompromisne pravicoljubnosti živ sežgan vsled obsodbe na | cerkvenem zboru v Kostnici, j Čehoslovaška republika je proglasila ta dan j kot državni praznik. j Jana Husa, sina revnih starišev, ki se je po-| vzpel do časti rektorja praške visoke šole, se i spominja ves čehoslovaški narod, predvsem de-j lavstvo, ki vidi rešitev v socializmu. Jan Hus je bil pridigar, iz pridigarja se je i razvil cerkveni reformator, iz univerzitetnega učitelja duhovni vodja Čehov. Husova odločnost, njegov boj za nravni preporod naroda in duhovščine, njegova borba za pravicoljubnost je z njegovo mučeniško smrtjo vzvalovila celo Evropo in ustvarila pokret, ki je udaril celo preko meja Evrope in vtisnil Evropi novo lice. Ravno v današnjih dneh, ko celi režimi dušijo v milijonskih državah vsako svobodo misli, žari tembolj podoba mučenika Jana Husa. Lahko bi bil .preklical svoje nauke in si rešil življenje. Toda on je vedel, da je v pravici in ker je celo življenje učil resnico, ni mogel in ni hotel odstopiti. Rablji so ga zato povezali, postavili na grmado in ga upepeljili. Hus je vedel, da o svobodi, volji in vesti ne gre samo pisati in govoriti, ampak da je treba za to najvišjo dobrino človeštva tudi žrtev, onih najskrajnejših in najtežjih. Hus pa je zasejal tudi prvo seme jasnega socialnega boja s prav istim jedrom, kot ga ima socialna borba dandanes. Okovan v tujini je Jan Hus pisal v ječi par dni pred smrtjo svoje poslovilno pismo češkemu narodu, gospodom in gospem, bogatim in revnim ter jih opominjal, da bi spoštovali dobre duhovnike, da pa bi se tudi varovali slabih duhovnikov, o katerih je odrešenik rekel, da so v ovčji koži, toda v notranjosti požrešni volkovi. Gospodo prosi, da bi ne izkoriščala ljudstva, obrtnike, da bi pošteno vršili svoje delo, učenjake visokih šol, naj dobro učijo svoje učence: »Tudi Vas prosim, da bi se med seboj ljubili, da ne bi pustili dobrih tlačiti z nasiljem in vsakemu privoščili .pravico.« Ni čuda, da so ti Husovi nauki globoko odjeknili v narodu, ko so mu živega sežgali njegovega ljubljenega pridigarja v bethlehemski kapelici, učitelja najvišje šole: Kot gorečo bak* ljo so nosili Husiti preko Evrope to plamenečo Husovo resnico in tudi položili temelje novi socialni in demokratični dtžavi v Evropi. I' ogledalu Domišljavost, ki ni utemeljena. »Slovenec: očita socialistom, da v Delavski zbornici zvezo združenih delavcev pritiskajo ob zid, kljub njeni moči in številu njenih članov. Ta domišljavost je že od sile. »Zeleni« imajo v vsej Sloveniji vsega skupaj 6 obratnih zaupnikov. V plenum Delavske zbornice je bil izvoljen od ZZD en nameščenec, pa še ta je pozneje prestopil v — JNS. Res se je govorilo, da ima kaplan Križman v zeleni organizaciji vpisanih čez 900 delavcev, pri volitvah delavskih zaupnikov pa je dobil komaj 200 glasov. V Delavski zbornici je skupina socialističnih svobodnih strokovnih organizacij naimočnejša in ji zato pripada prva beseda. Vedno se pa upošteva tudi mnenje ostalih skupin. Kvečjemu bi se ji lahko ugovarjalo, da ZZD preveč »cartlja«. (Naše strokovne organizacije so že neštetokrat odločno zahtevale razpis volitev v Delavsko zbornico. Morda bi »Slovenec« lahko pri »zelenih« zvedel, zakaj še niso bile volitve razpisane.) — Kako pa pride ZZD do tega, da ima ori OUZD vso moč in da so vse ostale skupine, ki med delavci in nameščenci v Sloveniji res nekaj pomenijo, popolnoma izključene? Zakon o zavarovanju delavcev predvideva volitve. Nai bi se zakon enkrat izpolnil, da bi OlJZD dobil predstavništvo, ki bi odgovarjalo moči posameznih delavskih skupin in tudi — ZZD. JESENICE Izlet k slapu Peričniku -priredi v nedeljo, dhe 10. t. m. podružnice SM.RJ na Jesenicah. — Odhod zjutraj ob V. uri izpred Delavskega doma z godbo na čelu. Prijave se sprejemajo v pisarni Saveza od 10. do 12. ure dop. in od 4. do 7. ure zvečer. Vlak stane v obe smeri din 5 za osebo. — Zanimanje je veliko, prijavite se še ostali. Krajevna bratovska skladnica razglaia; Radi odsotnosti g. dr. Milana Čeha vrši zdravniško službo do nadaljnjega v ambulanti in v rajonu za družinske člane namesto njega g. dr. Avguštin Tancar. Zvočni kino »Radio« predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zv. velefilm »FINALE« z Lucie Englisch in Hans Moserjem v glavni vlogi. Poleg tega predvajamo še Paramountov zvočni tednik. — Sledi velefilm »Pesem zadnjega dunajskega kočijaža«. Sirite naS list! Chamberlain govori Predsednik angleške vlade Chamber-| Chamberlain, da išče priliko, kako lain je konservativec in pristaš angle-; bi se 'končala vojna v Španiji. Svari pa ške tradicionalne politike. Vojne nima rad. Misli, kakor v obče angleška imperialistična gospoda, da je gospodarska politika, ki je navidez širokogrudna, najboljša vojna in nazadnje najboljša zmaga brez velikega rizika in ne vzbuja nejevoljo v imperiju. Z nekako resignacijo glede uspehov svetovne vojne je v Chateringu povedal nekaj prav značilnih besed o mednarodnem razvoju, ki postaja podoben norišnici. Opozarjal je na vojni na Kitajskem in v Španiji. Gnus se loteva človeka, ko vidi, da tam trpe nedolžni ljudje največ. Odkar se človeštvo spominja, ni videlo podobne človeške neumnosti. —■ Velika Britanija in njeni zavezniki pa se že dvajset let hvalijo, kako so zmagali v svetovni vojni. S temi izjavami je Chamberlain javno priznal, da je postala zmaga velike antante le fikcija, ker zmagovalke niso vpoštevale potreb držav in skrbele za organizacijo pravilnega reda in razvoja po vojni. Po tej izjavi resignacije je Chamberlain z ozirom na opozicijo proti njegovi opozicijo, da vladi ne dela zaprek, ker to utegne zbujati v inozemstvu sum, da britski narod ni edin v želji, da se vojna konča na teritoriju, ne pa da se morda zaradi Španije prične nova evropska vojna. Nadalje je Chamberlain govoril o oboroževanju in preskrbi z živili, češ, da mora Anglija biti povsem pripravljena, kar je že danes. Pojasnjeval je politiko nevmešavanja v špansko vojno in potapljanje angleških ladij po nacionalistih. Rekel je, da je vlada svarila plovne družbe na riziko, ki ga plovne družbe imajo. Te pa so le prevažale blago zaradi velikega dobička in vlada ni dolžna, da bi ščitila verižniške dobičke teh špekulantov. Chamberlainove izjave so značilne. Najprej priznava, da so zmagovalci v svetovni vojni, ne le kot kapitalistična družba, ampak kot demokrati ali ljudje civilizacije iz lahkomiselne površnosti zaigrali zmago, ki bi bila lahko služila napredku civilizacije. Velika površnost zmagovalcev je spravila človeštvo v anarhične ekstreme duhovno, socialno politiki končno pozitivneje izjavil/ker' pa v situacijo najkritičnejših razmer, iz je hotel potolažiti opozicijo in očrtati: katerih bi utegnila rešiti človeštvo le smer angleške mednarodne politike. Iz- pozitivna politika odločne demokracije SV. LOVRENC NA POHORJU Kovinarsko zborovanje. V nedeljo, dne 10. julija t. 1., s pričetkom ob 9. uri dopoldne, se bo vršilo v gostilni Novak zborovanje, ki ga sklicuje tukajšnja podružnica SMRJ, na katerem bo podano poročilo o poteku mezdne razprave. Pridite vsi! Mezdno gibanje. Dne 4. julija t. 1. se je vršilo mezdno pogajanje med tovarno kos in srpov Henrik Kieffer, d. z o. z. in strokovnimi organizacijami SMRJ in ZZD. — Za podjetje je bil navzoč g. dr. Maiks, Zvezo industrijcev ie zastopal g. dr. Golja, SMRJ oblastni tajnik s. Šovljanski, ZZD gg. Višner in Vrenčur, Delavsko zbornico s. Čeh in obratna zaupnika ss. Slatinek in Pernausel. K predloženemu osnutku dodatka h kolektivni pogodbi Saveza metal-skih radnika Jugoslavije je predložila ZZD svoje posebne predloge. Delavstvo je v tem podjetju po večini organizirano v SMRJ, ki je t.orej edini pravi predstavnik 'delavstva. SMRJ je stavil podjetju razne predloge za zboljšanje mezd in drugih perečih delavskih vprašanj. Po triurni razpravi je delavstvo doseglo 10 odst. poviška dosedanje mezde. Podljetje se je nadalje obvezalo izvajati socialno (zakonodajo, zlasti tudi §§e 219 (boleznina), 220 (izstavitev), 221 (orožne vaje) obrtnega zakona. Ker ima delavstvo mesečno plačo, prejema tudi mezdo za praznike. Če pa želi delavstvo praznovati ob praznikih, ko se sicer obratuje, laihko delo nadoknadi med tednom. Za delo ob nedeljah plača podjetje 100% povišek itd. Ta sporazum velja kot dodatek in spopolnitev kolektivne pogodbe, ki je bila sklenjena 1. 1937. in ostane v ve- javil je: »Mi smo se borili, da ohranimo demokracijo in da obdržimo vladanje pravice, ne pa sile. Če bo to vse zopet v in kulturnega napredka. — V besedah Chamberlaina je opaziti nekaj teh misli, toda odločnosti ni in to je nevarno. Ob nadaljevanju te politike, ki je le besed- nevarnosti in če bomo prepričani, da j na, le agitačna in psihološkega pomena, se vse to more braniti le z vojno, tedaj ' --.-j-*- j- se bomo morali zopet boriti.« Chamberlain je potem še našteval se utegne zgoditi, da bo preokret k po zitivnosti prekasen, moralna zmaga pa na strani reakcije. Ni treba vojne, od- ogromne izgube v svetovni vojni, ki so ločen nastop pa zadostuje, ker je sve-zaustavile napredek razvoja. Take nove.tovna demokracija v ogromni premoči izgube mora vsakdo skušati preprečiti.! ? PTUJ »Tuje dete« na odru tukajšnje »Vzajemnosti«. Gostovanje pobreških igralcev dne 2. t. m. je privabilo mnogo občinstva, ki je napolnilo dvorano in navdušeno aplavdiralo igralcem. So se pa tudi naši proletarski diletanti vzorno izkazali, posebno je ugajal samozavesten nastop Manje in njenega očeta, ki sta svoji vlogi dovršeno vršila. Prav tako gre polno priznanje za trud vsem ostalim. Širjenje proletarske kulture, ki je po nekod na višku, nas mora vzpodbujati k vztrajnemu delu, kajti kljub vsemu mi — vstajamo.. . Delavstvo naj si ipa tudi zapomni one pridobitnike, ki naše prireditve bojkotirajo in niso naročniki »Delavske Politike«. Izlet kolesarjev v Haloze v nedeljo, dne 3. t. m. je prav tako lepo uspel. Prihiteli so so-drugi in sodružice iz Pragerskega, Maribora in celo iz Ruš. Žal, da so vsled slabega vremena mnogi izostali. Vsi udeleženci in gostje pa so prebili ob zvokih tamburaške godbe in delavske pesmi pri s. Šegoli nekaj prijetnih ur in je le prehitro prišel čas odhoda. Poslovili smo se s krepkim klicom »Družnost« in na svidenje. S. Herzog, ki mu domovina ni mogla dati zaposlitve in kruha, odhaja v Francijo. Bil je dolgo vrsto let zaupnik v Petoviji in postal žrtev boja za pravice delavstva. Na poslovilnem večeru se je s. Šegula v imenu vseh številnih znancev in prijateljev v ganljivih besedah poslovil od odhajajočega sodruga in se mu zahvalil za požrtvovalno dielo, pri čemur je izrazil željo, da bi skoraj prišel čas, ko se bo s. Herzog zopet lahko povrnil med nas. Tudi ostali funkcionarji delavskih organizacij so se zahvalili s. Herzogu za njegovo delovanje v delavskem pokretu in mu želeli v njegovi novi domovini vse najboljše. Vidno ganjen, se je s. Herzog vsem prisrčno zahvalil in poudaril, da bo vedno ostal zvest idealom delavskega raz reda. Odhajajočemu s. Herzogu, kakor tudi njegovi ženi, ki odhaja začasno v ČSR, želimo srečno pot in kličemo na veselo svidenje. Bos. RUŠE Važno predavanje se bo vršilo v l edeljc, dne 10. t. m. v gostilni Magdič s pričetkom jb 9. ■uri. Predaval bo g. dr. Gaberšek o gospodar skem položaju delavca in kmeta v Nemčiji. — Kmetje in delavci, udeležite Je polnoštevilne tega predavanja. Svetovna trgovina peSa Znak bližajoče se gospodarske krize? Svetovna trgovina, kakor pravijo nemška statistična poročila, občutno nazaduje. V letošnjem prvem tromesečju je v primeri z isto dobo lanskega leta na zadovala po vrednosti za 13, po količini blaga pa za 12 odstotkov. Avtarkija posameznih držav, oboro ževalna tekma in mednarodna politična nervoznost, ki jo povzročajo politični špekulanti, so mnogo krive, da se mednarodno sodelovanje narodov ne more urediti smotreno. 9Cnn flln potrebujete, da zaslužite 1000 Din 43UU Ulil mesečno doma.— Postranski zaslužek. Dopisi: ,Anos', Maribor,Orožnova 6. I StreSno lepenko, asfalt, in lesni cement za izoliranje proti mokroti, apno in cement, ne dobite nikjer ceneje kakor pri firmi AndraSIt - Maribor SUZOR je dovolil nova posojila in sicer: din 10,000.000 za zgraditev sanatorija za tuberku lozne v bližini Niša, din 10,000.000 za gradnjo sanatorija na Avali, din 10,000.000 s 30-letno amortizacijo za elektrifikacijo ISavske banovine, din 25,000.000 zagrebški mestni občini, din 43,000.000 banski upravi v Ljubljani za gradnjo bolnice v Sloveniji. Vodja madžarskih fašistov obsojen na 3 leta zapora Državno sodišče v Budimpešti je t® dni obsodilo vodjo madžarskih fašistov s majorja Szalasa na 3 leta zapora in let izgube državljanskih pravic. Major Szalasi je bil takoj aretiran in odpeljan v ječo. — Szalasijevo fašistično giba' nje je stremelo za odpravo parlamenta in uvedbo diktature. Roosevelt je pameten človek. Ljubljanski klerikalni list je s slastjo povedal, da se j* predsednik Zedinjenih držav Roosevelt izrek® proti starim strankam, češ, da razlike med O)1 mi niso več bistvene in da bodo stranke i bile ves ipomen. — Ta izjava res prav »pase‘ na razmere pri nas. Strankarji in stranke se kar selijo in preseljujejo iz stranke v strank^ — po konjunkturi in menjajo tudi progra®*1 če jih kaj imajo. O teh ljudeh ima Roosevelt prav. Toda ta proces se vrši le v meščansk® podjetniških strankah, ki so v bistvu res eno* U«s, ivi |e una Mvieujeiid i. i7ji, m uoianc v vc- r t/V ljavi do 30. junija 1939. V tem bojui za zbolj-1 ne, imajo skupen interes. Za socialiste pa šanje mezdnih in delovnih pogojev kovinarske- J ne more veljati, ker imajo res svoj progra®' ga delavstva v Sv. Lovrencu na Pohorju, se je zopet izkazalo, da je SMRJ preizkušena organizacija, ki ne poskuša pridobiti članov na ta način, da bi stavila pri mezdnih gibanjih zahteve, ki jih ne more doseči. — »Zeleni« so skušali prekositi s svojimi zahtevami, namesto, da bi si bili poslužili vpliva, ki ga baje imajo pri podjetju, da bi bili zastopniki podjetja pristali vsaj na 20 odst. povišanje mezd delavstvu, kakor so to predlagali zastopniki SMRJ. Radi draginje, ki je v zadnjem času silno narasla, so bile zahteve delavstva po zvišanju mezd gotovo upravičene. Delavstvo pa naj se zaveda, da bo lahko uspešno branilo Zakaj so uvedli v Italiji enoten kruh, ki!* mešan s koruzo, rižem itd.? Tako pravijo: fl* teli smo odpraviti razredne razlike, pa s1"11 uvedli enoten kruh, ki je glavna hrana. < Besede so lepe. Marsikdo jim bo veroval. Ostale pa bodo razredne razlike, •• - svoje pravice, če bo solidarno in organiziraB0 le v eni in to v svobodni strokovni organi*3' Cl)l. Delavski pravni svetovalec celoti niti še ni izvršeno. Ali je k temu) upr®5 vičen? Odgovor: Če ste Vi naročili pri mizarju vs® dela in se z mizarjem dogovorili, da mu bodet* odplačevali v obrokih, ne more mizar terjat* Vaše sestre, dokler se Vi obrokov točno držite’ Če pa bi Vi prenehali plačevati, bi lahko miza* zahteval plačilo od Vaše sestre, ker je hiš« njena. Vendar tudi v tem slučaju ne more za' htevati plačila za vso delo, dokler ni delo v celoti izvršeno, ampak le za že izvršena dela* Nadure trgovske pomočnice (Hrastnik) Vprašanje: Moja zaročenka je bila uslužbeB* kot trgovska pomočnica in je morala dela“ vsak dan od 6. do 12. ter od 1, do 8. iure po poldne, nato pa še ipo večerih do 10. ure zvečef' Ali ima pravico iztožiti nadure? Odgovor: Redni delovni čas za trgovske P°j močnike znaša največ 10 ur na dan in je 5te* vse nadaljnje delo za prekočasno delo, ki * mora vsekakor plačati s 50 odst, poviškom. ** povišek se določi na podlagi temeljne urfl mezde, ki se izračuna na ta način, da se de* celotna mesečna plača, obstoječa iz denarn^ prejemkov in denarne vrednosti morebitnih i*" jatev v naravi, najprej s povprečnim število^ delavnikov na mesec, t. j. 25, nato pa s šte^>' lom rednih delovnih ur, t. j. 10. Temeljna n1®* deia tudi naročil in se z njim dogovoril, da mu zda za nadurno delo bi šla Vaši zaročenki bom odplačeval v obrokih. Nekaj sem tudi že v primeru, če se je službena pogodba glasi odplačal. Sedaj pa naenkrat zahteva mizar ce-1 samo na 10 ur dnevno, 50 odst. povišek pa lotno plačilo od moje sestre, dasiravno delo vi pripada v vsakem slučaju. Zdravljenje pri OUZD (Zagorje) Vprašanje: Moj mož je upokojenec Pokojninskega zavoda, jaz pa sem zavarovana pri OUZD. Ali ima moja hčerka, ki sem jo morala radi nezgode oddati v bolnico, pravico do brezplačne zdravniške pomoči in drugih dajatev OUZD, jaz pa pravico do potnine, ker sem jo morala v bolnico spremiti? Odgovor: Po našem mnenju bo imoral OUZD dati hčerki vse one dajatve, do katerih so upravičeni rodbinski člani zavarovancev, kateri živa z njimi v skupnem gospodinjstvu. Vami bo priznal potnino, ako dokažete, da je ibilo potrebno, da spremite hčerko v bolnico. Avtomobilska nezgoda (Laško) Vprašanje: Moj sin se je ponesrečil, ker se je vanj zadel avtomobil. Ali moram; čakati radi odškodninske tožbe na izid kazenskega postopanja ali pa laihko vložim tožbo takoj? Odgovor: Vaš sin odnosno Vi, če je Vaš sin še nedoleten, lahko vložite 'tožbo za odškodnino tudi takoj. Če vložite tožbo v 6 mesecih, lahko tožite skupno lastnika avtomobila in šoferja. Račun mizarja (Sv. Pavel) Vprašanje: S sestro, v katere hiše stanujem, sva se dogovorila, da bom jaz plačal vsa mizarska dela za njeno hišo, zato pa mi bo sestra dajala brezplačno stanovanje. Pri mizarju sem Vabilo na IZREDNI OBČNI ZBOR Gospodarskega društva, r. z. z o. z. na Pobrežju pri Mariboru, ki se bo vršil dne 17. julija 1938 ob 10. uri dop. v gostilni Ramšak (Voller) v Košakih pri Mariboru. Dnevni red: 1. Izpremeba pravil v smislu določb novega zadružnega zakona; 2. volitev načelstva in nadzorstva; 3. razno. Ako občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje na istem mestu ter z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu narvzočih članov. Upravni odbor. Okovi za stavbe, kakor vso železnino, žlčnikl, trstje, železo za beton in nosilce, kupite najugodneje pri firmi AndraSK ■ Maribor Razglas o licitaciji. Občina Koroška Bela razpisuje za oddajo gradbenih del za gradnj0 šole na Koroški Beli II. javno pismeno ponudbeno licflacijo dan 16. julija 1938 ob 10. uri dopoldan v občinskem uradu na Koroški BeH- Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedam*) na odobreni uradni proračun, ki znaša: irt za 1. skupino del t. s. težaška, betonska, zidarska, zemeljska, železobetonska krovska dela......................................................Din za 2. skupino del t. s. tesarska dela.................................°7.UUt> Predpisana kavcija znaša: na 1. za domače ponudnike 5% 2. za inozemske ponudnike 10% od proračunskega zneska ni Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglas deski tehničnega oddelka kraljevske banske uprave, okrajnega glavarstva v Kranj in v Radovljici in na občini Koroška Bela. Štev. 1470/2. Občina Koroška Bela, dne 4. julija 1938. B. RANGUS - KRANJ zlatar ln Mir Sodni cenilec Velika zaloga zlatnine, ur, jedilnega orodja, kristala, optike itd. Zahtevajte brezplačni cenik! HRANILNO IN POSOJILNO OROSTVO DELAVCEV V MARIBORU reg, zadruga z omejeno zavezo Frankopanova ulica Sl. 37 (v lastni hlfi) — Telefon 26-35 Račun pri Poštni hranilnici štev.: 13.143 Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4°/0 odn. 5 o proti odpovedi. Daje posojila po ugodnih pogojih na menico in vknjižbo. - Zadružni delež znaša Din • Uradne ure vsaki dan od 17. do 19. ure Zt knttreil izdata In mrefule Adolf Jelen r Marlbir*. — Tiska: Lfudsko tiskarno d. d v Maribor n, predstaviteI/ Viktor Erien v Maribora.