LETO XIX. ŠTEV. 538 Od besede do dejanj! V komentarju k obisku predstavnikov samoupravne dežele Furlanije - Julijske krajine v Sloveniji nam bo težko zapisa ti kaj novega, že nad 1C let, odkar je Italija zopet prevzela upravo nad našimi kraji, po navijamo pravzaprav vedno i-st°: Tu smo in tu ostanemo. Rešite naša vprašanja. To ne oo samo v korist nam, to bo omogočilo uresničenje stare trditve, da niso manjšine ovira n v Velenju, ki izdeluje ”e stroje s sodelovanjem s dlmn v Pordenonu, vi- dimo simbol gospodarskega sodelovanja. ki prehaja zdaj od trgovinske izmenjave na višjo raven, t.j. k industrijskemu 'sodelovanju vn proizvodnji iZdei kov m njihovem razpečavanju Pa tujih trgih. Graditev avtomobilske ceste iz Palmanove čez Gorico v Ljubljano, o kateri so v Ljubljani tudi govorili r}a pobudo italijanske delegacije, naj prometno poveže prede-Le- ki hočejo gospodarsko poslovanje razviti do skrajnih možnosti v vzajemno korist. aolir>nrinr^l- je londonski «The Economist« objavil dopis iz Hot Springsa (Virginija), ki označuje odnose med sedanjim predsednikom Lyndo-nom Johnsonom in ameriškimi poslovnimi krogi. V tem dopisu najdemo razlago za marsikatero politično in gospodarsko-so-cialno potezo sedanjega predsednika Združenih ameriških držav. Prav zato bomo dopis priobčim vsaj v izvlečku. Poslovni ljudje, ki so pri vo litvah podprli predsednika Johnsona v tako velikem številu verjetno tudi z denarjem njegovo volilno agitacijo — se ne kesajo. Danes v mesecu maju ga imajo gotovo še rajši kakor meseca novembra. Predsednik je iz njihovih vrst izbral Mr. Connorja, nekdanjega predsednika ene izmed naj večjih družb za izdelovanje zdravil, za državnega tajnika za trgovino; prav tako je iz njihovih vrst Mr. Fowler, minister državnega zaklada. Na obzorju ni nikakšne-ga znamenja gospodarskega nazadovanja in prav malo inflacijskih pojavov, zaslužki niso bili nikdar tako veliki. Svet živi v prijetnem ozračju ter je poln optimizma. To so ugotovili predstavniki naj večjih gospodarskih družb v državi, ki so se sestali v Hot Springsu. To je organizacija znana pod imenom »Poslovni svet (Business Council). Gre za vodilne ljudi nekakih 100 najmočnejših ameriških družb (korporacij), kakor General Motors, General Electric, Ford, United States Steel, American Telephone and Telegraph, International Business Machines, Du Pont itd. Po listih je malo sledu o tej organizaciji, ki se ne sili v javnost. Nastala je za časa Franklin Rooseveltove državne uprave, in sicer s formalnim namenom, da bo vzdrževala zvezo med poslovnimi ljudmi in vlado, toda dejansko je vselej skušala vplivati na vlado in nikdar ni bil njen vpliv na državno upravo tako močan, kakor je danes. To je gotovo eden izmed glavnih vzrokov, da je ta organizacija tako zadovoljna s predsednikom Johnsonom. Poslovni ljudje, zbrani v tej organizaciji so zadovoljni, da Mr. Johnson tako krepko vodi mednarodne zadeve. Oni si ne razbijajo glave, kakor to delajo profesorji in liberalno nastrojeni ljudje, nad moralnim položajem Združenih ameriških držav v Dominikanski republiki ali v Vietnamu. Oni so srečni, da se je Mr. Johnson odločil za takšen nastop, da ne bodo drugi Združenih ameriških držav porivali več sem in tja. Oni sicer računajo z možnostjo, da se vojna v Vietnamu razširi in da iz Vietnama lahko nastane druga Koreja — slabšega si pač ne morejo predstavljati — toda ostajajo mirni. če se to zgodi, pa naj se zgodi. Pravzaprav je ugoden gospodarski razvoj tako zbližal člane Poslovnega sveta s predsednikom. pa tudi občutek, da so zopet postali možje, katerih mnenje se v VVashingtonu upošteva. še vedno so si svesti u-cinka, ki ga ie imelo najnovejše znižanje davkov, za katerega je parlament glasoval lansko leto, da bi spodbudil gospodarsko dejavnost na splošno; znižanje davkov pomeni zanje praktično zvišanje dobička. Tako lepo ni še nobena vlada ravnala z njimi niti republikanska uprava za časa Eisen-howerja. Gospodarski napredek in u-gled, to je obrazec za srečo članov Poslovnega sveta. Oni se tega tako veselijo, da si ne morejo misliti, da bi prišli navzkriž z vlado v katerikoli zadevi. Tako si tudi lahko razlagamo, zakaj niso na svojem sestanku v Hot Springsu kritizirali vlado, čeprav se je s svojim poročilom vmešala v zadevo cene jekla. Ko bi bila v prejšnjih letih to storila, in skušala industrijcem vsiliti ceno katerega koli blaga, bi bili prav ti ljudje zagnali krik V resnici je težko sicer poiskati vzrok, zakaj ni Poslovni svet reagiral na to vladno potezo. Vlada je opozorila, da je bila cena jekla postavljena tako visoko, da je ameriško jeklo trpelo na tujih trgih zaradi tuje konkurence. Poslovni ljudje se prav tako nič ne razburjajo, da vlada toliko troši za ljudsko blaginjo in vzgojo. Sicer je treba priznati, da niso ljudje, ki se zbirajo okoli Poslovnega sveta reakcionarji v običajnem pomenu besede. Zgrešeno je prikazovat; te ljudi kot roparje, medtem ko naj bi bili ljudje iz šib kejših poslovnih krogov nekakšni angelčki, ki so jim pri srcu človeški problemi. Bogati Američani, oziroma poslovni ljudje so vselej imeli več smisla za mednarodne in domače probleme ter so prej sprejemali razne preosnove kakor njihovi revnejši tovariši. Seveda se postavlja vprašanje, ali bo preobrat trajal dolgo, ali bo sedanji pristanek na Johnsonov socialni program preživel morebitno gospodarsko mrtvilo, ako bi se to zopet pojavilo. Kaj, ko bi v bodoče predsednik Johnson prišel do zaključka, da bi se dalo zdravilo za ozdravljenje gospodarskega mrtvila najti prej v povečanju vladnih izdatkov kakor v zmanjšanju davkov? Kakšen položaj bi nastal, ko pride nred parlament zakonski osnutek, ki prepoveduje posameznim državam, da bi sprejemale zakone s katerimi bi prepovedale prisilno članstvo v sindikatih? Mlajši ljudle iz vrst Poslovnega sveta sicer izjavljajo, da so pripravljeni podpirati Johnsonovo upravo pri reševanju socialnih problemov tudi v primeru neugodnega gospodarskega razvoja. Beograjski sejem v znamenju industrijskega sodelovanja Odprl ga je predsednik Tito s pozivom: industrija naj zviša proizvodnost Na beograjskem sejmišču je v ponedeljek, 24. maja, jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito odprl deveti mednarodni sejem tehnike, ki bo trajal do 2. junija. Tito si je po otvoritveni svečanosti ogledal z zanimanjem razstavišče in se o sejmu izrazil pohvalno. Predvsem je poudaril, da so proizvodi jugoslovanskih industrijskih obratov glede kakovosti na višini inozemskih. Na drugi strani pa je naglasil, da je kakovost domačih izdelkov drago plačana, saj je proizvodnost jugoslovanskih tovarn nizka, proizvodna cena pa visoka. Podjetja prejmejo vsako leto okoli 300 milijard dinarjev regresa (državne podpore) za razliko med proizvodno ceno in prodajno ceno, po kateri razpečavajo svoje proizvode v inozemstvu. Tito je še dobesedno dejal: čas je, da prenehamo posvečati pozornost samo kakovosti naših izdelkov, posvečati jo moramo tudi cenam, sicer lahko zabredemo v še hujše težave. Zvezni sekretar za industrijo in trgovino Hakija Pozderac je naglasil, da je letošnji sejem predvsem prikaz jugoslovanske tehnike, ki je dosegla razmeroma visoko stopnjo, kar jugoslovanski industriji čedalje bolj odpira pot na svetovni trg. Letošnji sejem tehnike je po načinu in tematiki razstavljanja novost, ker vse bolj uveljavlja integracijske procese, ki se razvijajo v jugoslovanski industriji, in doseženo mednarodno so- Pogoji za pridružitev Avstrije EGS Sami ameriški listi (karikatura iz lista «Courir Journal» v Louisvillu) označujejo zunanjo politiko predsednika Lpndona Johnscma za politiko gorjače. Sloviti ameriški publicisti, kakor npr. vfalter Lippmann, jo odklanjajo. Nasprotni so vojaškim posegom, v tuje države, pa naj bo to v bližnjo Dominikansko republiko ali v daljni Severni Vietnam. K sreči kažejo najnovejše vesti na razmeroma ugoden razplet krize v Dominikanski republiki, kamor je Johnson poslal 40.000 svojih vojakov; ameriška vojska naj bi preprečila, tako so računali v ameriškem zunanjem ministrstvu, prihod na oblast levičarjev, ki bi utegnili potegniti s Fidelom Castrom na sosedni Kubi proti Ameriki. General Imbert, pristaš dosedanje vladavine in vodja upornikov Caamano sta zdaj pripravljena na kompromis: oblast naj prevzame demokrat Anton Guzman, veleposestnik, ki je bil v Boschovi demokratični vladi minister za kmetijstvo. Tudi Američani bi bili zanj. Simbolično je z otoka odpotovalo 600 mož ameriške vojske, ostale ameriške čete pa so se podredile vojski Organizacije ameriških držav. Neugodnejši je po loža j v Vietnamu, kamor so Američani odposlali novih 25.000 vojakov. V Bruslju so se zopet sestali predsednik Evropske gospodarske skupnosti in Avstrije, na bi nadaljevali pogajanja za avstrijsko pridružitev. Sedanji razgovori so v prvi vrsti stro kovne narave. Izvedenci z obeh strani so pričeli proučevati izmenjavo kmetijskih pridelkov med Avstrijo in državami EGS proučevanje zadeva posamezne vrste blaga, ki je v trgovini med temi državami. Na podlagi rezultatov tega proučevanja naj bi notem nroučili možnosti u-vedbe preferenčnih tarif za trgovino s kmetijskimi nroizvo di. Zaključke strokovnjakov oo-do nroučili nato na Dunaju in v Bruslju. Avstrijci ne prikrivajo, da so pri svojih Dogajanjih za pridružitev EGS vezani na dogovore v vzhodnimi državami, zlasti s Sovjetsko zvezo, ki se je postavila na stališče, da mora Avstrija vsako carinsko pred nost (preferenco), ki bi jo dovolila zahodnim državam, priznati tudi Sovjetski zvezi. O tem precej kočljivem vprašanju se bodo predstavniki Avstrije in Evropske gospodarske skupnosti Dogovarjali na novem sestanku ki se prične 21. junija. Na drugi strani izjavljajo v krogih EGS. da zahtevajo tudi članice te skupnosti priznanje vseh carinskih olajšav, ki so jih deležne vzhodne države v trgovini z Avstrijo. Trst - Evropska gospodarska skupnost - Avstrija Že pred leti so v tržaški gospodarskih krogih, in to očitno iz na pobudo iz političnih krogov — naglašali, kako velike koristi utegne imeti Trst od Evropske gospodarske skupnosti. že ko so se aprila pričela pogajanja za pridružitev Avstrije k Evropski gospodarski skupnosti je tržaški tednik «Vita nuova» pripomnil, da so pri tem vprašanju v igri življenjske koristi Italije, ki je zaščitr.ica varovalka tržaškega pristanišča. Toda ali se je kdo spomnil, je pisal nadalje list, dejstva, da bi Trst lahko postal resno pristanišče Evropske gospodarske skupnosti. Za zdaj odgovarjajo s splošnim molkom. «Po tem komentarju lahko sodimo, da je misel, da bi Trst tržaško pristanišče res lahko prevzelo takšno vlogo, popolnoma propadla. Wilson predlaga sodelovanje med EGS in EFTA Dvodnevno zasedanje ministrov Evropskega združenja za svobodno trgovino — EFTA na Dunaju je zadobilo večjo važnost bolj zaradi močnega odposlanstva iz posameznih držav —- tako se je zasedanja udeležilo kar pet ministrskih predsednikov, med temi tudi Harold VVilson — kakor po zaključkih, ki so bili sprejeti na dunajskem sestanku. Na pobudo angleškega ministrskega predsednika je bila sicer sprejeta resolucija, naj bi se organiziral sestanek ministrov držav članic EFTA in Evropske gospodarske skupnosti. na katerem naj bi proučili možnosti sodelovanja med obema gospodarskima skupnostnima, vendar ni še prodrla Wil-sonova misel, naj bi se ustanovil stalen mešani odbor, v katerem bi bili predstavniki obeh skupnosti. Harold Wilson je v svojem govoru naglasil potrebo, da se zgradi «most» med EFTA in EGS; v ta namen naj bi se sestali ministri obeh skupnosti v jeseni. Značilno je, da ie bil VVilson med svojim razmotri-vanjem zelo splošen ter je EFTA priporočil, naj prične s proučevanjem odnosov do Evropske gospodarske skupnosti. Tega proučevanja bi se lahko lotil komite poslanikov EFTA v Ženevi ali kakšen poseben ministrski komite. Pozneje bi lahko prišlo do pogajanj med EFTA in EGS na nevtralnem torišču, ne da bi morala ena ali druga stran poprej popustiti glede svojega stališča. Nato bi lahko prišlo do ustanovitve stalnega posvetovalnega sveta med obema skupnostima. Zanimivo je, da je Harold VVilson že na sestanku socialističnih voditeljev iz evropskih držav v Chequersu sprožil misel, naj bi se sestali predstavniki obeh gospodarskih skupnosti, da bi proučili možnosti (Nadaljevanje na 2. strani) delovanje v kooperaciji jugoslovanskih proizvajalcev s tujimi podjetji. Več jugoslovanskih in tujih podjetij predstavlja na tem sejmu svoje industrijsko sodelovanje z razstavljanjem zelo dobrih skupnih proizvodov. Vse to je posebna značilnost tega sejma, ki hkrati kaže, da se že pojavljajo pozitivni učinki splošnega procesa integracije. Hakija Pozderac je še poudaril, da poteka letošnji sejem v letu, ki ga je Organizacija združenih narodov proglasila za leto mednarodnega industrijskega sodelovanja, tako da bo mednarodni sejem tehnike in tehničnih dosežkov v Beogradu v jubilejnem letu še enkrat v polni meri podprl Zvezo mednarodnih sejmov. Na- letošnjem sejmu tehnike sodelujeta 1.202 razstavljalca, od teh je 518 jugoslovanskih podjetij in 684 inozemskih iz 27 držav (Avstrije, Belgije, Bolgarije, CSSR, Danske, DR Nemčije, Finske, Luksemburga, Madžarske, Norveške, Poljske, Portugalske, Francije, Nizozemske, Indije, Italije, Izraela, Japonske, Kanade, ZSSR, ZR Nemčije, ZDA, Španije, Švice, Švedske in Velike Britanije). Jugoslovanska podjetja so prisotna s samostojnimi razstavami ali pa v okviru poslovnih združenj. Poslovnih združenj je vsega 23 ali 50 odsto domačih razstav-ljalcev (lani samo 17 ali okrog 40 odsto). Med poslovnimi združenji, ki se letos udeležujejo sejma so tudi »Akumulator« (Zagreb), «Alat» (Beograd), «Fužinar» (Ljubljana), «Jugo-invest« (Beograd), «Maris» (Maribor), Poslovno udruženje ju-goslovenskih železara (Beograd), «Progres-Invest» (Beograd), »Rudis« (Trbovlje), »Teh-no-Impex» (Ljubljana) in Poslovno udruženje robnih kuča (Beograd). Poseben poudarek je bil letos dan proizvodom kovinske, električne in kemične industrije, veliko zanimanje pa vlada tudi za orodne stroje. Jugoslovanske železnice in re-ške ter pomorske plovne družbe so domačim in tujim obiskovalcem sejma dovolile znatne olajšave, to velja zlasti za 30-odstot-ni popust na cenah vozovnic za osebe in na prevozu blaga. Stiki med EGS in tretjimi državami češkoslovaška išče kot se zdi zbližanje z Evropsko gospodarsko skupnostjo. To izhaja iz izjave namestnika ministra za zunanjo trgovino Češkoslovaške Kohuta, ki je v poročilu na odbor praškega parlamenta za zunanjo trgovino izjavil, da poskuša Češkoslovaška z zahodnim svetom, posebno z deželami EGS še bolj razviti svoje trgovske stike ustrezno svojim načelom mirnega sožitja, mirovne politike in prijateljskega sporazumevanja med narodi. EGS je najvažnejši gospodarski partner češkoslovaške republike, saj odpade na njo 40 odsto češke trgovine z industrijskimi deželami. RAZGOVORI MED JUGOSLAVIJO IN EGS V Bruslju so se spet začeli poluradni tehnični razgovori jugoslovanskih odposlancev in predstavnikov komisije Evropske gospodarske skupnosti. Pri razgovorih gre predvsem za po speševanje jugoslovanskega poljedelskega izvoza v dežele EGS. (n) Položaj italijanskega gospodarstva olajšan V Bologni je minister Colom-bo prisostvoval proslavi 100-letnice denarnega zavoda Ban-ca Popolare di Bologna e Ferrara ter je ob tej priložnosti spregovoril o položaju italijanskega gospodarstva. Industrijska proizvodnja bo do konca leta napredovala za 7 odsto. Uvoz surovin iz tujine se veča, povpraševanje na domačem trgu po trajnem potroš-nem blagu narašča: cene na debelo so se ustalile, cene na drobno se ne dvigajo več tako naglo. Pri vseh treh znakih zboljšanje je potrebna pozornost, da ne napravimo pogreš nih korakov, ki bi zmanjšali kupno moč mezd, plač in pokojnin. V nekaterih sektorjih so še težave, kakor n. pr. v tekstilnem in mehanskem. Treba je zlasti paziti, da javni izdatki primaniklja.i javnih u-slug ne povečajo. Minister Colombo računa, da se bo narodni dohodek letos dvignil za 3,6 do 4 odsto; v smislu petletnega načrta b; se moral dvigniti za 5 odsto. S tem se ne smemo zadovoljiti. Treba je napeti vse sile. da dosežemo boliše uspehe. Meseca aprila je Združenje evropskih zavodov za proučevanje konjunkture razpravljalo o napovedih gospodarskega razvoja v letu 1965, kakor jih je postavil dunajski Inštitut za konjunkturo. Po teh napovedih nai bi se vlaganja (investicije), v Zahodni Nemčiji letos dtignila za 8,5 odsto, v Franciji za 5 do 5,5 odsto, v Veliki Britaniji za 8 odsto, v Združenih ameriških državah za 5 odsto in v ItaliV za 3,5 do 4 odsto. To pomeni, da se bo konkurenčna moč Italije v primeri z drugimi državami ki er so vlaganja večja, zmanj šala. PROIZVODNJA TKANIN POPUŠČA V Milanu je zborovalo Združenje italijanskih tovarn tektil-nih stroj e v-ACIMIT. Predsednik inž. Matera je podal poročilo o konjunkturi na tem področju. V zadnjih 12 mesecih se je konjunktura za razpečavanje tkanin v Italiji bolj poslabšala, kakor so prvotno računali; zaradi tega trpi tudi proizvodnja tekstilnih strojev. Do tega poslabšanja je prišlo zaradi mrtvila, ki je nastopilo v zahodni Evropi. Zmanjšala se je kupna moč plač, zato je upadla tudi trgovina s tkaninami in oblekami. Proizvodnja tekstilnih strojev je napredovala za 15 odsto v primeri s prejšnjim letom; uvoz tekstilnih strojev je dosegel 40,9 milijarde lir ter je bil za 8 odsto manjši kakor prejšnje leto, medtem ko je izvoz napredoval za 13 odsto ter znašal 48 8 milijard lir. Italija se je pritožila pri EGS Iz Bruslja poročajo, da se italijanska vlada z vlogo, ki jo je podpisal zunanji minister Fan-fani pritožila pri Evropski gospodarski skup. zaradi ugovorov skupnosti proti italijanskemu zakonskemu osnutku, ki nai bi državne podpore ladjedelstvu podaljšal do konca leta 1969. Veljavnost zadevnega zakona je namreč zapadla julija lanskega leta. Italijanska vlada zavrača trditev Evropske gospodarske skupnosti, da so določbe zakonskega osnutka v nasprotju rimskim sporazumom o EGS, ki prepoveduje podeljevanje državnih podpor ladjedelstvu, a ko bi takšne podpore škodile konkurenci ladjedelnic drugih držav Evropske gospodarske Bavarska po dvajsetih letih Gospodarska obnova in nagla industrializacija MUENOHEN, maja. — Te dni proslavlja Bavarska 20-letnico obnove. V tej zvezi naj navedemo nekaj podatkov o povojnem gospodarskem razvoju Bavarske in njenega glavnega mesta. REM, maja. — Turistom, ki žele obiskati Bolgarijo ni več treba menjati določeno vsoto denarja v bolgarsko valuto ob prejemu vstopnega vizuma ali pa pokazati takoimenovane «vou-cher« za usluge, ki so jih poprej plačali »Balkanturistu«. Taksa za prejem turističnega vizuma za začasno bivanje v Bolgariji je bila znižana na 1 dolar in na 0,50 dolarja za osebo pri skupinskih izletih. Držav. Ijani držav, v katerih nima Bolgarija diplomatskih in trgovskih predstavništev, prejmejo vizum na bolgarski meji. Turistom tudi ni več treba predložiti bolgarskim organom fotografij za prejem vstopnega vizuma. Carinske formalnosti so bile skrčene na minimum tako . e bilo znatno zmanjšano število postavk na obrazcu, ki ga mora tuji turist izpolniti, ko Prosi™ vstopni vizum Bolgarski obmejni organi ne zahtevajo od tujcev, ki prekoračijo mejo z lastnim vozilom, da pokažejo vozni list ali triptik, ampak smatrajo za veljavno njihovo avtomobilsko knjižico. Mednarodni zeleni list o zavarovanju v Bolgariji ne velja, vendar se Bolgarija vabi turiste z raznimi olajšavami lahko tujci na meji po volji i zemcem skušajo pripraviti pri-zavarujejo za čas bivanja v jetna presenečenja. Tako bodo Bolgariji. prirejali tradicionalne natečaje S 1. majem letos je uvedla 2a izvolitev najlepšega letovi-Bolgarska Narodna banka novo ščarja in najlepše letoviščarke. valutno menjavo s 70-odstotno nagrado, tako prejme turist za 1.000 italijanskih lir 3,20 leva, za ameriški dolar 2 leva, za 100 švicarskih frankov 45,74, za 100 nemških mark 50 levov, za 1 funt šterling 5,60 leva itd. V mnogih deželah z razvitim turizmom se turistične cene dvigajo, a v Bolgariij se to ne dogaja. Turisti imajo v Bolgariji precejšnjo prednost pred turisti v drugih deželah; kajti poleg tega, da uživajo 70-odstotno nagrado pri menjavi valute, lahko prištedijo mnogo denarja v hotelih, restavracijah, pri prevozništvu itd., kjer so v veljavi stalne cene, ki so močno izpod ustreznih cen v drugih deželah Bolgarski turistični operater' ji imajo velikopotezne načrte za razvoj tujskega turizma. Ino- Ob obali črnega morja bodo pripravili prave »beneške večere« z osvetljenimi ladjami in gondolami. Razen tega že gradijo folkloristična naselja in indijanske koče, v katerih bodo prirejali kosila in večerje po staroindijanskih običajih. V. L. Italijanski list o jugoslovanskem in bolgarskem turizmu Gigi Ghirotti je turinskemu listu »La Stampa« poslal iz Sofije poročilo, v katerem primerja cene v jugoslovanskih gostinskih obratih z bolgarskimi. Dopisnik pripominja, da hodi , ... _ _____ danes bolgarski turizem po po-i ni’in da "hodi po tej poti že teh, ki jih je ubrala Jugoslavija v zadnjih desetih letih. Z nizki-mi cenami so Jugoslovani pritegnili mnogo turistov v svoje planine in na morje. Jugoslovanski natakarji niso sicer posebno hitri; dvigala pogosto rada odpovejo, pa tudi postreščki niso na višini, tako je bolje, da si potnik sam nosi kovček. Kaže pa osebje dobro voljo, hoteli so snažni in jedila pristna. V hotelu »Slavij a« v Beogradu o-paziš kartonček s ceno: prenočišče in zajtrk 3.420 dinarjev, spodaj pa tudi pripis: Delavski svet dovoljuje osebam jugoslovanskega državljanstva znižane cene. To pomeni, da drugi plačajo nekaj več, da lahko Jugoslovani plačajo nekaj mani. Nekaj cen: bencin 75 dinarjev liter, kino 100-150, tramvaj 30, kilogram sladkorja 220, kamping 100-250, plus 50 do 250 za avtomobil. Če vse to sešteješ ugotoviš, da Jugoslavija ni več poce- tretje leito. Leta 1963 si plačal v hotelu prve kategorije za vso postrežbo 7.000 din na dan, lani 10.000 in letos 11.000; v hotelu srednje kategorije leta 1963 4.873 in leta 1964 6.945 din. Za vstop v Bolgarijo dobiš vizum z naj večjo lahkoto, brez formalnosti; za prav kratko bivanje plača turist za vizum 4 dolarje, če ostane vsaj 48 ur 1 dolar. Organizacija turizma na Bolgarskem je v rokah podjetja »Balkan touriste«, ki upravlja 183 hotelov, ter ureja dostop tudi v samostane, muzeje, v kopališča itd. Po uradnih navedbah staneta prenočišče in hrana v hotelih 2.500 do 6.500 lir, izven sezone dovoljujejo hoteli popust 25 odsto. Ni dvoma, da predstavljajo te cene močno konkurenco jugoslovanskemu turizmu. Bencin stane v Bolgariji 0,25 leva (1 lev velja 540 lir, liter bencina torej 135 lir). Vodič stane 600 lir na uro, 2.400 lir na dan v mestih, 3.500 lir izven mesta; turist plača vodiču tudi prenočitev. Dopisnik opisuje nato življenje na bolgarski obali ob črnem morju. Bavarska prestolnica je doživela svoj največji industrijski razmah šele v zadnjem desetletju. Sicer je bila po vojni vsa Bavarska deležna tega razvoja; tako se je Bavarska od pretežno agrarne dežele spreme-nila v eno najbolj industrijsko razvitih področij Zap. Nemčije še posebno južna Bavarska, ki je bila še po vojni kmečka, je spremenila svoje gospodarsko lice. Danes se namreč na tem področju dvigajo važni industrijski obrati. Za prihodnja de. setletja je predviden še večji industrijski razvoj, kar bo privedlo mnogo ljudi, da opustijo obdelavo polj in se zaposlijo v novih industrijskih obratih. Bavarska prestolnica ima danes letni industrijski žiro okrog 9000 milijonov mark. Pred njo sta v tem pogledu edino še dve mesti: Hamburg in Zap Berlin, sledijo pa Frankfurt n/ M., Stuttgart, Koeln in Dues-seldorf. V Muenchenu se je od 1. 1950 do 1. 1963 industrijska proizvodnja povečala petkrat, medtem ko se je število delavcev, zaposlenih v industriji, dvignilo od 104 na 182 tisoč. Mesto pridobiva letno približno 30 tisoč novih priseljencev, od katerih prihaja polovica iz Bavarske. Po predvidevanjih se bo do 1. 1975 število prebivalcev povečalo za 35 odst., število industrijskih delavcev pa za 66 odst. v (Nadaljevanje na 2. strani) skupnosti. Italijanska pritožba navaja podatke ameriške ustanove American Bureau of Shir> pine o naročilih v lad^delni-cah posameznih držav. Od januarja 1963 je delež naročil v italijanskih ladjedelnicah na svetovnih naročilih v ladjedelnicah nazadoval od 7,1 na 3 4 odsto; naročila v vseh ladjedelnicah so znašala 18 2 nrli-jona ton, do polovice 1964 na so se pomnožila na 20 mbi -onov ton. Naročila v drugih državah so nazadovala takole- v Zahodni od 1J 1 V letu 1P"3 na 9,4 odsto v drugi polovici lr64 v F-o-iruu pH 7 1 ri 5 odsto, v Belgiji od 1,2 na 0,8 odsto od na Nizoremskem od 3 4 ra 2 5 odsto. II vsega tega sledi, da položaj italijanskih ladjedelnic ni ta>o rožr.-at, kakor.domne-vajo pr; EGS. ZMANJŠAN PRIMANJKLJAJ V TRGOVINSKI BILANCI V prvih treh mesecih 1965 je uvoz v Italijo znašal 1104 9 milijarde lir ter se je zmanjšal za 15 odsto v primeri z letom 1964; izvoz je dosegel 1041,5 milijarde lir ter je bil za 25,7 odsto večti kakor v istem razdobju 1964. Primanjkljaj je torej znašal 63,4 milijarde lir, kar pomeni, da je bil za 86,5 odsto manjši kakor lansko leto. ncise t 11 senjg Indijke hočejo ostati ženske Čemu bi toliko govorili o Kitajcih, pa naj imajo še drugo atomsko bombo, in to še na uran 235, od katerega ni po mnenju ameriških strokovnjakov daleč do strahovite vodikove bombe. Tudi Indijcev je precej, ne sicer 700 milijonov, pač pa 400 milijonov, ki vendar nekaj pomenijo tudi v Aziji. Poleg tega se zdaj vojskujejo za Kašmir s Pakistanci. šastri išče po svetu pomoč, čeprav niso Pakistanci tako močni kakor Kitajci, ki so pred leti vdrli na indijsko ozemlje bolj za to, da pokažejo svojo moč, kakor da bi se v resnici polastili nekaj pedi indijske zemlje. Pišejo, da se je Šastri zelo zadovoljen vrnil iz Moskve. Bolj kakor indijski vojaki bodo naše bralce gotovo zanimale Indijke. Kakšne zunanjosti so, bi več povedala ena sama fotografija, kakor še tako dolgo opisovanje. Upamo, da ne bo nič manj zanimivo, kaj one mislijo, recimo o ljubezni in zakonskem življenju. Pravijo, da v Indiji emancipacija ženske naglo napreduje, vsaj po mestih, če pa samo na uni-verni v Hgderabadu študira kar 5600 žnesk. Sedem radovednih in sitnih časnikarjev je vprašalo 100 Indijk s 14 fakultet in drugih študijskih zavodov, kaj mislijo o veri, zakonu, poklicu in politiki. Nič manj kakor 95 odsto jih je povedalo, da so verne, ostalih 5 odsto je nevernih. Kar 71 odsto še vedno priznava staršem pravico, da jim izberejo moža; le 15 odsto si pridržujejo pravico, da same pristanejo na zakonske kombinacije s fantom, ki ga ti izberejo. Za zakon iz čiste ljubezni je samo 9 odsto indijskih študentk. Po njihovem mnenju naj bi se dekleta poročila med 20. in 25. letom. Ni jim toliko do izvajanja pravega poklica izven družine, zanje je že skoraj zakon «kariera» sama zase in njen uspeh je «največja socialna zasluga, ki jo ženske lahko pridobijo za družbo». Indijke očitno vdano nosijo zaJconski jarem: 77 odsto jih je proti ločitvi (razporoki). Pravijo, «da se poročena žena mora žrtvovati, da slabega soproga pripelje na pravo pot». Poleg tega nje ločitev nezdružljiva s fineso indijske kulture...» Kakor veste, se indijsko ljudstvo strahovito naglo plodi in na milijone ljudi bi stradalo, ko bi jim Američani ne pošiljali hrane. Zato priporočajo veliki plakati, ki jih je dala nalepiti sama vlada po vsej državi, «družinsko planiranje, ki je nacionalna potreba». Indijci naj bi torej planirali, družinsko načrtovali. Mi bi jih niti v tem pogledu ne mogli posne-mati, tudi če bi hoteli, ker so Slovenci svoje družine že temeljito izplanirali in prispeli marsikje do števila 1 (otrok), do ničle (smrti) jim manjka torej samo 1. Po demografskih zakonih niti ne toliko, saj se narod niti z družinami dveh otrok ne ohrani. Še nekaj res značilnega za indijska izobražena dekleta so ugotovili časnikarji pri svojem poizvedovanju, da se namreč najbolj navdušujejo za vzgojne in socialne poklice: za učiteljice, socialne skrbnice in bolniške sestre. Indijska dekleta so torej ostala ženske, bodoče matere, vzgojiteljice otrok in negovalke bolnikov. Niso se torej izneverile poklicu svoje — ženske narave. In evropska ali ameriška dekleta? ■—Jb—■ • NOV JEZUITSKI GENERAL. V soboto predpoldne je v Rimu 218 predstavnikov jezuitskega reda izvolilo novega generala, in sicer 58-letnega Baska p. Pe-dra Arrupeja. Čez pol ure ga je potrdil papež Pavel VI. To je 28 jezuitski general, ki je nasledil Belgijca Janssensa, umrlega oktobra 1964. Novi general je deloval 20 let na Japonskem ter je bil 6. avgusta 1945 v Hiroši-mi v trenutku, ko so Američani spustili na mesto atomsko bombo. Z mladimi bogoslovci je organiziral reševanje ranjenih; sam je nekaj časa študiral zdravstvo. O Japonski je napisal leta 1959 knjigo «Este Japon incredibile» (Ta neverjetna Japonska). Poleg španščine obvlada katalonščino, baskovščino, francoščino, angleščino, Italijan, ščino in nemščino. Zanima se še posebno za socialna vprašanja. e TITO OBHAJA 73. ROJSTNI DAN. V torek, 25. t.m. je predsednik SER Jugoslavije Josip Broz-Tito slavil 73. rojstni dan. V imenu Slovencev so mu poslali skupne čestitke v posebni brzojavki Miha Marinko, Ivan Maček, Janko Smole, Vida Tomšič in Franc Popit, in sicer v imenu CK - Zveze komunistov Slovenije, skupščine SRS, izvršnega sveta, Socialistične zveze delovnega ljudstva in sindikatov. Predsednik je prejel čestitke v imenu raznih organizacij v obliki pisem in brzojavk iz vse države. Na stadionu Jugoslovanske ljudske armade v Beogradu se je zbrala velikanska množica, da bi prisostvovala prizoru, ko je svetovno znani športnik Miro Cerar ob proslavi dneva mladosti izročil predsedniku Titu štafetno palico, ki je obšla vse predele države. • PO OBČINSKIH VOLITVAH V DOLINI AOSTA. V nedeljo so bile občinske volitve v 73 občinah Doline Aosta, ki uživa deželno samoupravo, in kjer prebiva mnogo Francozov, samo v eni občini (Rhe-me - Notre Dame) bodo volitve meseca septembra. Za izid teh volitev je bilo veliko zanimanje v vsej italijanski javnosti, ker vladajo zdaj v deželi levičarske skupine (komunisti, socialisti, PSIUP in pristaši Union Valdotaine), medtem ko so krščanski demokrati in socialni demokrati v opoziciji. V deželnem svetu ima «fronta» samo en glas večine (18:17). Nasprotniki fronte, med temi je tudi desno krilo socialistov (tako imenovani avtonomisti, ki bi se radi ločili od komunistov), zagovarjajo sodelovanje socialistov s krščanskimi demokrati; ti naj bi pritegnili na svojo stran še francosko Union Valdotaine, da bi lahko vladali proti komunistom. Glavno mesto Aosta, ki predstavlja skoraj tretjino vsega prebivalstva in v katerem je volilo 22.499 upravičencev, je bilo doslej v rokah «fronte». Pri novih volitvah je bilo izvoljenih 15 pristašev vmestne liste« (ki jo sestavljajo komunisti, PSIUP in pristaši Union Valdotaine) — leta 1961 18 — 16 kandidatov krščansko demokratske stranke (poprej tudi 16), 3 Union Valdotaine (poprej 3), 3 socialisti 2), 2 socialna demokrata (poprej 1), 1 liberalec (poprej nobeden). Krščanski demokrati si prizadevajo, da bi prišlo do koalicije «levega centra«, v katerem bi sodelovali tudi socialisti, da bi se tako razbila «fronta». • BOMBA POD STOPNICAMI V BOCNU. V neki novi stavbi v Bocnu, ki jo je zgradil Samoupravni zavod za ljudska stanovanja in v katerih stanujejo italijanske delavske družine, je r.eka ženska pod stopnicami odkrila bombo na uro. Imela ie toliko prisotnosti duha, da je žico, ki je bombo povezovala z uro prerezala ter nato poklicala karabinjerje. Tako ni prišlo do eksplozije. V tem pogledu so v Bocnu imeli mir od lanske jeseni, ko sta se v dveh podobnih stavbah razpočili bombi, ki sicer nista napravili velike škode. Do prvih eksplozij v delavskih hišah je prišlo leta 1961, in sicer pripisujejo te atentatorju Luisu Amplatzu, ki je bil ubit meseca septembra v neki gorski koči, in Rudolfu Kofler-ju. • SODIŠČE V GRADCU NI PRISTOJNO. V Gradcu se je zaključila obravnava proti prof. Norbertu Burgerju in 21 Avstrijcem, ki so obtoženi, da so pošiljali razstrelivo na Južno Tirolsko in sodelovali pri atentatih. Obtoženci so dosledno vztrajali pri trditvi, da gre za politične atentate, ki niso imeli namena ubijati ljudi, temveč samo opozoriti javno mnenje na položaj južnih Tirolcev. Burger je izjavil, da prevzema vso odgovornost nase. Z atentati je hotel protestirati proti poitalijančevanju in proui avstrijski zunanji politiki, ki je pravzaprav podpirala Italijo. Na podlagi teh izjav ie sprejelo sodišče ugovor branilcev, da ni pristojno, da bi sodilo v tej zadevi; pristojno 'je toliko manj, ker je šlo tudi za organizacijo tajnih celic. Po razglasitvi tega sklepa je v dvorani nastal hrup in bralnici in obtoženci so se pričeli iz veselja objemati; iz zapeli so himno Andreja Hofer-ja, južnotirolskega borca v francoskih časih. Sodišče v je v sklepu tudi omenilo, da je za podobne obravnave pristojna porota Tako bo prišlo verjetno v kratkem do novega procesa. MEDNARODNA TRGOVINA Avstrijski špediterji povišajo tarife Padovanski sejem med Vzhodom in Zahodom Letos razstavlja zopet Jugoslavija - Poudarek na kmetijstvu, živilski industriji in gostinstvu V. Murko: Temeljne preosnove davščin v Jugoslaviji Avstrijski prevozniki bodo podražili svoje usluge. Skoraj vse špedicije računajo z možnostjo povečanja cen za njihove usluge, katero je že odobrila paritetna komisija glede na povišanje premij za zavarovanje in povečanje raznih dajatev za uslužbence (podaljšanje minimalnega plačanega dopusta, posebne nagrade). Napovedujejo povečanje od 4,5 odsto za storitve prevoznikov in za 5 odsto za vskladiščenje. Na postavke za tovorno prevozništvo pridejo še doplačila od 1,10 šilinga za 100 kg pošiljke do 500 kg, od 0,30 šilinga na 100 kg za pošiljke z večjo težo. Mezdna krivulja na področju prevozništva se pa, kot se zdi, še ni ustvarila, delavci spet zahtevajo povečanje tedenskih mezd za 15 odsto. (n) Angleške zaloge masla so tako velike, da je prišlo na trgu do znižanja cen, in to po dolgem času popolnega mirovanja. Okoli srede maja so znašale zaloge nekako 70.000 ton, medtem ko niso v istem času lanskega leta prekašale 40.000 ton. že v začetku tega leta je bila cena danskega masla «A» znižana za 30 šilingov na 363 šilingov za cwt (50,8 kg). Te dni je cena avstralskega in novozelandskega masla nazadovala za 8 šilingov na 342 šilingov za cwt. To je bilo prvo znižanje od oktobra 1964. V zadnjem času se čuti agitacija za povečanje potrošnje masla, toda iz javnosti prihajajo kritike, češ da je znižanje za 8 šilingov preskromno, da bi vplivalo na potrošnjo; niti ko bi znižali ceno za 1 penny pri funtu, ne bi dosegli zaželenega uspeha za povišanje potrošnje. V zahodni Evropi (v celoti) je poraba masla letos nazadova la za 2 odsto; medtem ko je ostala lansko in predlansko leto približno na isti ravni. Agencija Agra-Europe poroča, da je poraba masla nazadovala kot • ZOPET SOCIALIST PREDSEDNIK AVSTRIJE. Na nedeljskih volitvah je bil zopet socialist izvoljen za predsednika avstrijske republike, in sicer Franz Jonas, za katerega je bilo oddanih 2,324.474 (50,69 odsto) glasov medtem ko .ie njegov nasprotnik pristaš krščan-sko-demokratske stranke prejel 2,260.992 (49,31 odsto) glasov; to pomeni, da je bilo za Jonasa oddanih samo 63.482 glasov več. V primeri s prejšnjimi predsedniki (socialisti) je Jonas prodrl s precej manjšim številom glasov: Koerner je leta 1951 dobil bitko z večino 172.000 glasov, Schaerf leta 1957 z 99.000 glasovi in leta 1962 kar s 659.000 glasovi večine. Koroški Slovenci so se tudi ob tej priložnosti razdelili na dva tabora: napredni so volili Jonasa, katoliško usmerjeni pa bivšega kanclerja Gorbacha. • POZAPRLI SO ATENTA TORJE NA DE GAULLA. Prejšnji teden bi morala eksplodirati bomba v mestecu Sainte Hermine na Francoskem v trenutku. ko bi predsednik de Gaulle po ložil venec na spomenik mini sirskemu predsedniku Clemen ceauu, ki je v prvi svetovni vojni uspešno vodil boj prot: Nemcem. Toda francoska policija je nakano preprečila in pri tem aretirala več članov or ganizacije, ki je hotela izvršiti atentat. Ta je bil podoben po skusnemu atentatu v Mont Fa ronu, kjer je prav tako de Gaul le počastil spomenik padlim Bomba, ki je bila postavljena skrita v vazo, je pričela goreti šele dva pozneje verjetno zaradi vročine. Drugi atentat je pojasnil prvega. Oba so organizi rali ljudje, ki jih vodi Jean Susini, bivši sodelavec generala Salana, srditega nasprotnika de Gaulla in njegove politike v Alžiru. Susini je že po prvem atentatu odšel v tujino. Gre za ljudi, ki so bili organizirani v teroristični organizaciji OAS Osem izmed teh je bilo zdaj aretiranih, med njimi pa ni Su sini j a. Pred tržaškim velesejmom Sedemnajstega mednarodnega vzorčnega velesejma, ki bo v Trstu od 21. junija do 5. julija se bodo udeležile tudi nekatere velike italijanske industrijske družbe z državno udeležbo, ki poslujejo v okviru ustanove IRI na področju železarstva, mehanske industrije, ladjedelstva in linijske plovbe. Navzoče bodo FINMECCANICA (Ansaldo San Giorgio, Off. Meccaniche Trie-stine, Termomeccanica), FINSI-DER (Italsider in Dalmine), FINCANTIERI (Cantieri Riuni-ti delVAdriatico z ladjedelnico Sv. Marka, Tovarno strojev pri Sv. Andreju in tržiško ladjedelnico) in FINMARE (s plovnimi družbami Italia, Tržaški Lloyd, Adriatica in Tirrenia). Vodstva pravkar omenjenih družb nameravajo s svojo udeležbo na tržaškem velesejmu postaviti temelje za povečanje izvoza svojih proizvodov v čez-alpsko in donavsko zaledje kakor tudi v prekomorske dežele.. a potrošnja se ne dviga odgovor potrošnikov na znatno povišanje cen v lanskem in predlanskem letu. Sicer nastopajo spremembe tudi v prehrani sploh. Ob koncu leta so bile zaloge masla v zahodni Evropi izredno visoke, čeprav se je uvoz znižal ter so si izvozniki prizadevali, da bi povečali izvoz. V prvem tromesečju tega leta je bilo običajno sezonsko upadanje zalog pičlo in v začetku aprila je bilo v skladiščih še 145.000 ton masla, medtem ko niso zaloge lanskega leta v istem času prekašale 102.000 ton. V začetku maja so računali, da je na zalogi še 155.000 do 160.000 ton masla. .Kakor v Veliki Britaniji, tako so tudi velike zaloge masla v Zahodni Nemčiji, na Nizozemskem in vseh zahodnih državah, razen v Franciji. Povsod so nastopili novo sezono z večjimi zalogami kakor v letu 1864. V štirih mesecih leta 1965 so v 11 zahodnih državah, za katere so na voljo statistični podatki, pridobili okoli 347.000 ton masla, to je 4 odsto več kakor v istem razdobju lanskega leta. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bled» je odplula 21. maja iz Lagosa proti Fort Harcourtu, Temi in Mata-diju. Ladja «Bohinj» se je zasidrala 23. maja na Reki. ((Dubrovnik« se nahaja v reški luki. ((Pohorje« je odpotovala 21. maja z Reke proti Dakarju, Monroviji, Takoradiju, Temi, Lagosu in Apapi. «Zelengora» pristane 29. maja v Catanii, od tam pa bo odplula proti Reki, Benetkam in Trstu. «Bovec» pripluje danes, 27. maja, na Reko, nakar bo odpotovala proti Benetkam in Trstu. »Ljubljana« je pristala 21. maja v Benetkah, od koder je odplula v Koper in na Reko. JUGOSLOVANSKE RIBIŠKE LADJE ZA GANO. Ministrstvo za ribištvo v Gani je naročilo beograjskemu trgovskemu podjetju Brodo-Impex 13 ribiških ladij. Ladje bodo zgradili v ladjedelnici na Malem Lošinju s financiranjem jugoslovanske vlade. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje-Severna Evropa: »Ivan Mažuranič« 26. maja, »Bratstvo« 30. maja; Proga Jadransko morje-Severna Amerika: »Grobnik« 21. junija; Proga Jadransko morje-Ciper in Izrael: »Risnjak« 26. maja; Proga Jadransko morje-Perzij-ski zaliv: »Treči maj« 10./20. junija; Proga Jadransko morje-Bengal-ski zaliv: »Romanija« v začetku junija; Proga Jadransko morje-Indija in Daljni vzhod: »Primorje« v začetku junija; Proga Jadransko morje-Daljni vzhod: »Triglav« 10. junija. Prihodi v Trst »Srbija« (zaliv ZDA) 27. maja; PADOVA, 20. maja. — Predsednik Moro bo 31. maja odprl 43 velesejem v Padovi (od 31.5. do 13.6.). Kljub neugodnem trenutku, ki ga preživlja državno gospodarstvo, se je za sejem prijavilo nad 3.500 podjetij, od katerih skoraj tretji del iz 51 tujih držav. Med temi je spet Jugoslavija, ki je bila odsotna kar tri leta zaporedoma. Velese j emska uprava si vztrajno prizadeva, da bi sejem čimbolj razvil svojo vlogo posredovalca med vzhodnimi in zahodnimi državami. Tako je tudi letos uspela privabiti več vzhodnih držav, med temi tudi Sovjetsko zvezo. Poročilo, ki ga je podal na tiskovni konferenci predsednik sejemske uprave odv. L. Merlin vsebuje zanimive podatke o značilnostih letošnjega sejma, ki jih hočemo posneti vsaj v glavnih potezah. Razstavljali bodo na površini 110.000 kv. metrov, torej na isti površini kot lani, kar je gotovo velik uspeh, če pomislimo na neugodno gospodarsko konjunkturo. Poleg že tradicionalnih prireditev, nameravajo prireditelji še posebej osvetliti nekatere sektorje s tem, da so organizirali razne kongrese v sklopu sejma. Tako bo že 1. junija sestanek izdelovalcev in prodajalcev pohištva. Na njem bodo razpravljali o težavah in o perspektivah te industrije, ki je v zadnjih letih doživela velik razmah. Osmega junija se bodo zbrali lastniki in upravitelji hotelov in javnih lokalov. Kongres že sedaj vzbuja veliko pozornost, saj so javni lokali in hoteli tesno povezani s turizmom, ki doprinaša državi mnogo tuje valute. Še istega dne bo kongres koncesionarjev kopališč, ki tudi prav tako pripomorejo k turizmu. Problemi perutnine so na sporedu 10. junija. Proizvajalci tega mesa čutijo potrebo po discipliniranju proizvodnje in prodaje perutnine, saj se ta razlikuje po starosti, okusu in po žilavosti. Nujno je, da pride do klasifikacije mesa, ki je pridobilo na. količini, zgubilo pa dosti na kakovosti. To je problem, ki ga Padova kot veliki producent gotovo močno občuti. Kar 20.000 kv. m bo posvečenih II. salonu opreme in izdelkov za javne lokale in hotele. V zvezi s tem bo že omenjeni kongres, kuharski natečaj, ipd. Da je tolikšen del celotne | površine namenjen ...te; razstav: | je dokaz, da se organizatorji zavedajo važnosti prenovitve in povečanja gostinskih objektov, zlasti v severovzhodni Italiji, kjer ima velesejem svoje vplivno področje. Gradbeništvu in »prefabrika-ciji« je namenjenih 12.000 kv. metrov. To gospodarsko področje je morda najbolj trpelo in še trpi zaradi krize. Organizatorji hočejo dati pobudo za industrializacijo gradbeništva s pomočjo zložljivih (prefabricira-nih) elementov, ki pa se niso še popolnoma uveljavili zaradi vko-reninjenih pomislekov in predsodkov. Zanimivo je, da bodo mogli študentje 4. letnika arhitekture 17 Padovi na licu mesta študirati gradbeni material, ker so se organizatorji sejma domenili z razstavljale!, da ga bodo ti dali študentom na voljo po 13. juniju, ko bodo zaprli prireditev. / »Lika« (Daljni vzhod) 29. maja; »Radnik« (Perzijski zaliv) v začetku junija. STAVKA IN ZBIRANJE POD PISOV ZA REŠITEV SV. MARKA. Pretekli torek so spet stavkali delavci ladjedelnice Sv. Marka v protest proti nameravani ukinitvi ladjedelnicee. Med stavko sta sindikata CGIL in CISL organizirala v sami ladjedelnici in po vsem mestu zelo uspešno podpisno akcijo za ohranitev ladjedelnice. Že v torek se je podpisalo 50.000 meščanov. Podpisovanje se bo po vsej verjetnosti nadaljevalo proti koncu tega tedna. Iz Združenih držav ponujajo v naj novejšem času nove srajce in pižame iz kot dih tankega aluminija, v katerih se baje posebno dobro spi. V raznih new-yorških izložbah so razstavljene tudi obleke iz tega materiala, ki ni na prodaj le v naravni barvi aluminija, ampak tudi v vseh mogočih spreminjajočih se barvah. Znotraj take aluminijeve obleke je vdelana plast aluminija po posebnem stiskalnem postopku, tako da obleka ne draži občutljive kože. Aluminijevo blago ima stotisoče malih luknjic, ki jamčijo dihanje kože, baje ga celo izboljšujejo. To plast hvalijo tudi, da odvrača mraz in vročino. Na modnih razstavah je sicer prišlo do o-strih prerekanj, ko so pokazali prve obleke iz aluminija in ponujali modele po 700 do 1.200 dolarjev. Nove vrste aluminijevega blaga pa se pojavljajo tudi na drugih področjih. Ameriška čev- Tudi letos je namenil sejem poljedelstvu velik del svoje površine: kar 14.000 kv. m. Tu bomo videli vrsto strojev za splošna dela na polju kot za posebna. Tu bodo stroji za sejanje, za namakanje, za prenašanje zemlje, iztrebljanje gozda itd. Zanimiva bo razstava strojev za nabiranje in skladanje ter za shrambo živalske krme, na kateri bodo pokazali njihovo delovanje, ki bo na konjskem dirkališču. Mehanični oddelek meri 8000 kv. metrov in podjetja so ga takoj zasedla, pa čeprav je tudi ta sektor doživel v letu 1964 upad na notranjem tržišču kar za 20 odsto. Toda industrializacija v Italiji se kljub temu širi in tržišče zahteva vedno nove, popolnejše in hitrejše stroje. Tehnološki napredek je nujen in brez njega ni napredka v industriji. V proizvodnji strojev je Italija na 3. mestu v Zahodni Evropi, le za Nemčijo in Veliko Britanijo. To pa je dosegla z velikim naporom, saj se je po vojni znašla brez temeljnih industrij. Industrija jestvin ima na razpolago 3000 kv. m. V tem sektorju bo zelo zanimiv oddelek zmrznjene hrane, tako imenovani »cibi surgelati«, ki imajo iz leta v leto večji uspeh, saj je le tako mogoče imeti v vsakem letnem času »sveže« stročnice, zelenjavo, sadje, meso. Taka zmrznjena hrana (pri —40 stopinj C) ne zgubi na okusu in na kakovosti, je lahko prenosljiva, njeno konzerviranje pa je tudi izredno ceneno. Omeniti moramo še razstavo hišne opreme in pohištva, ki zavzema 8000 kv. m, to je 2000 kv. metrov več kot lani. Padova posveča očitno kot središče obširnega in razvitega kmetijskega področja veliko pozornost agrotehniki in mehanizaciji kmetijstva, hkrati pa tudi živilski industriji in gostinstvu ter mizarstvu, ki se je naglo razvilo prav v njeni okolici. F. F. V nedeljo zvečer se je zaključil sejem »Alpe - Adria«, ki je trajal osem dni (od 15. maja). Obiskalo ga je okrog 50.000 ljudi. Na njem so prodajali potrošno blago iz treh sosednjih držav, in sicer iz njihovih obmejnih pokrajin v Alpah in ob severnem Jadranu. Od 178 razstavljavcev je bilo 93 domačih in kar 64 iz Italije, kar kaže na veliko zanimanje italijanskih operaterjev. 21 pa je bilo Avstrijcev. Zanimiva je ugotovitev, da je težišče potrošnega blaga sedaj na električnih aparatih za gospodinjstvo, na praktičnih kmetijskih strojih za mala posestva in da šele potem prihajajo na vrsto tekstilni izdelki s konfekcijskimi oblačili, kolesa, motorji, ure in drugo drobno potrošno blago. Ta sejem potrošnega blaga je take vrste, da se prav lahko sklepajo kupčije, posebno pa letos, ko je nastopilo varčevanje z devizami in je treba sleherni navadni uvoz opravičiti s potrebami notranjih tržišč. Kakor sistem vezanih poslov predstavlja določeno prizadevnost v iskanju partnerjev, pa le nudi možnost izvesti trgovske operacije v višini sejemskih kontingentov. Sejem sam je bil tudi zato zanimivj ker so nekateri uvozniki v obmejne pokrajine Slovenije in Hrvatske spoznali, kako se menja potreba po po trošnem blagu in kako ni mogoče vztrajati v ponujanju blaga, ki je pred leti še šlo, a s katerim so trgi sedaj prena-sičeni. Kdor je temu prisluhnil — in treba je priznati, da so to bolj razumela velika podjetja kot mala — je kaj lahko dobil kupce. Sejem sam je pomagal ne samo k medsebojnemu spoznavanju trgovskih in industrijskih operaterjev, ampak je pripomogel, da je prišlo do novih pozitivnih stikov v smeri razširjenja industrijske kooperacije. Sejem so v soboto obiskali ljarska industrija napoveduje za prihodnjo sezono čevlje iz aluminija z usnjenimi ali gumijevimi podplati. Klobuke iz aluminija pa nekateri Amerikanci še nosijo. Uporabo nasmukanih kovinskih listkov napovedujejo tudi za blago, s katerim prevle-čujejo avtomobile: v teh primerih je zunanja stran obložena z najlonskimi ali volnenimi vlakni, medtem ko aluminijevi listi baje bolje varujejo pred vzmetmi. Ameriška aluminijeva industrija sploh napoveduje, da njenih izdelkov v bodoče ne bodo več predelovali samo v tekstilni industriji, ampak da bodo v bodočih letih igrale vedno večjo vlogo tudi trgovinske opreme in pohištvo iz aluminija. Raznim Newyorškim uradom že dobavljajo omare in pisalne mize iz aluminija, ki jih spričo tega, da so ti izdelki izredno lahki, hkrati pa trpežni, navdušeno po-zdravljajo. (n) J III. | d) Prispevek po dejanskem o-sebnem dohodku plačujejo zavezanci, ki se ukvarjajo z obrt-1 no proizvodnjo, in drugi zavezanci, ki ne plačujejo prispevka od obrtnih dejavnosti v drugih oblikah. Osnova je enoletni znesek plačil, prejetih za prodano blago in opravljene storitve, zmanjšan za potrebne stroške proizvodnje in storitve, režijske in druge stroške, potrebne za dosego osebnega dohodka. Osnova ne sme znašati manj kot enoletni povprečni o-sebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti pri gospodarski orga-nzaciji v isti (sosedni) občini. Republiški zakon lahko zaveže prispevku tudi dohodke od postranskih kmetijskih dejavnosti, neobseženih v katastrskem dohodku, ali od dohodkov od izkoriščanja zemljišč v nekmetijske namene. OBDAVČENJE OBRTNIKA S TUJO DELOVNO SILO Progresivne stopnje te oblike prispevka se gibljejo v nekaterih občinah bivšega ljubljanskega okraja od 17,5 do 35,40 in celo 50 odstotkov. Zavezanci prispevka od obrtnih dejavnosti so vsaj po doslej razpoložljivih slovenskih občinskih predpisih edini zavezanci (občinskega) davka na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih (davek od tuje delovne sile). Ta dohodek se ugotavlja po temeljnem zakonu v odstotkih od takim osebam izplačanega osebnega dohodka, lahko pa se skladno z republiškim zakonom plačuje tudi pavšalno od vsakega zaposlenega delavca. Med delavce se ne štejejo vajenci, ko se učijo in tisti čas, ko jih delodajalec po izučitvi mora obdržati kot delavce niti družinski člani zavezanca, ki z njim niso sklenili delovnega razmerja. Davka so oproščeni kmetje brez zadostne delovne sile, ker so zgubili člane gospodinjstva v narodnoosvobodilni borbi, razni invalidi in druge osebe, ki opravljajo kmetijsko, obrtno ali drugo go- predsednik in člani odbora dežele Furlanija-Julijska krajina, ki so bili dva dni gostje slovenskega—izvršnega sveta. Kot so že poročali j Jisti, je bil velik razgovor med obema sosednjima pokrajinama posvečen razpravljanju gospodarskega sodelovanja v najrazličnejših oblikah, med katere spada tudi blagovna izmenjava proizvodov iz obmejnih krajev. Iz prizadevanj političnih, gospodarskih in drugih krogov javnega udejstvovanja izhaja, da bodo javne manifestacije, kot so prav sejemske prireditve, še bolj odražale potrebe, sorodnosti in komplementarnosti posameznih obmejnih pokrajinskih gospodarstev. V gospodarski zbornici bo 10. junija poslovni sestanek na poti k realizaciji zaključenih poslov v letošnji poslovni sezoni IV. sejma »Alpe-Adria«. — ar — spodarsko dejavnost zaradi svoje telesne nezmožnosti z enim delavcem, in kmetje, ki v kmetijstvu delajo izjemoma drug pri drugem. Občini Ljubljana - Center in Ljubljana - Vič - Rudnik sta določili za davčno osnovo določen odstotek od izplačanih osebnih prejemkov delavcev različno glede ‘na vrsto obrtnih dejavnosti, ki se giblje od 10-35 odsto. Od te osnove se pobira davek v višini 20 odsto pri enem zaposlenem delavcu, 25 odsto pri dveh, 30 odsto pri treh, 40 odsto pri štirih in 50 odsto pri petih. Drugi poklici v odloku niso našteti (kmetje, intelektualni delavci). Za obrtnike s pavšalno določeno osnovo ali pavšalno določenim zneskom prispevka se ta davek določa v fiksnem znesku od zaposlene osebe (različno od 10.000 do 50.000 din). OBDAVČENJE INTELEKTUALNIH STORITEV Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki ga niso uvedle ne federacija ne republiki Slovenija in Hrvaška, marveč le občine, plačuje občan, ki ima dohodke od samostojnega opravljanja intelektualnih ali drugih negospodarskih storitev, če od njih ne plačuje avtorskega prispevka. Osnovo tvori celoletni znesek plačil za opravljene storitve po odbitku potrebnih izdatkov; vendar osnova praviloma ne sme znašati manj kot povprečni enoletni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe, ki je v delovnem razmerju pri državnem organu oziroma delovni organizaciji v isti (sosedni) občini, stopnja pa sme dosegati največ stopnjo, veljavno za dohodke iz delovnega razmer j a. _ Prispevek se lahko določa pavšalno zavezancem, ki opravljajo .intelektualne storitve v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega delovnega mesta ali pa se zaradi posebnih razmer dohodek ne da ugotoviti. Slovenske občine so po razpoložljivih podatkih uvedle večinoma na j višjo dopustno stopnjo 17,5%, niso pa še izdale seznamov povprečnih dohodkov v ustreznih strokah. (Nadalj. sledi) Glas iz občinstva NA SEJMIJ »ALPE-ADRIA«' O udeležbi na obmejnem sejmu »Alpe-Adria« smo prejeli iz obrtniških krogov naslednji dopis: Pri ogledu letošnjega mednarodnega sejma »Alpe-Adria« in razstav posameznih podjetij, dobi obiskovalec vtis, da so jugoslovanska, oziroma slovenska in hrvatska podjetja na sejmu premalo zastopana. Pri gledalcu mora to zbuditi vtis. da so jugoslovanska podjetja glede proizvodnje trajnega potrošnega blaga daleč za tujimi industrijami. V resnici ni tako. Jugoslovanski proizvodi prav nič ne zaostajajo za tujimi, ne glede kakovosti ne glede cene. A. ž. Bavarska po dvajsetih letih (Nadaljevanje s 1. strani) V zadnjih letih se je Muen-chen močno uveljavil tudi kot trgovinsko središče in sedež važnih mednarodnih sejmov. Več industrijskih koncernov je postavilo tukaj svoje tovarne, ker je imelo možnost, da najde za to potrebno uradniško osebje in delavce. V primerjavi s celotno bavarsko proizvodnjo ima Muenchen 56 odst. bavarske avtomobilske industrije, čez 58 odst. precizne in optične mehanike, 57 odst. letalske industrije ter 42 odst. kemične industrije. M. B. Gibanje prebivalstva in zaposlenost število prebivalstva na Bavarskem se je od konca septembra 1950 do konca septembra 1964 dvignilo od 9,126.000 na 9,962.000, in sicer za 9.2 odsto, medtem ko je prebivalstvo vse Zahodne Nemčije v omenjenem času napredovalo od 47.696.000 na 56.290.000, to je za 17,9 odsto. število zaposlenih pa je na Bavarskem hitreje napredovalo kakor v vsej zvezni Nemčiji, očitno zaradi nagle industrializacije, ki privablja ljudi iz drugih nemških dežel. Leta 1950 je bilo na Bavarskem zaposlenih v industrijskih obratih 677 tisoč ljudi, leta 1964 pa 1 milijon 285.000. Tako se je število zaposlenih v industriji dvignilo za 89,8 odsto. V vsej Zahodni Nemčiji je leta 1950 delalo v industrijskih obratih, ki imajo vsaj 10 zaposlenih, 4,797.000 ljudi, leta 1964 pa 8,358.000, kar se pravi 74,2 odsto več kakor leta 1950. VVilson predlaga sodelovanje med EGS in EFTA (Nadaljevanje s 1. strani) evropske gospodarske integracije, vendar je bila tudi to samo splošna zamisel brez stvarnega okvira. Nekateri listi so mnenja, da izvirajo te Wilsonove pobude iz notranjepolitičnih razlogov, kolikor naj bi si angleška javnost želela novih akcij tudi mednarodne narave, da bi se Anglija dvignila iz sedanjega gospodarskega mrtvila. Sicer je Wilson še pred odhodom na Dunaj izjavil, da Anglija ne misli na pristop k Evropski aospodarski skupnosti, ker hi ne bilo mogoče uskladiti gospodarskih koristi Britanske skupnosti (Commonweal-tha), s koristmi Evropske gospodarske skupnosti. Wilson je tudi dejal, da v tem trenutku ni mogoče misliti na ponovno znižanje angleških carin; prvotni dodatek k tem je znašal 15 odsto in je bil nedavno znižan na 10 odsto. To pomeni, da bo Anglija še ostala pri 10-odstotnem dodatnem zvišanju uvoznih carin. Glede stikov med Evropsko gospodarsko skupnostjo in državami EFTA menijo izvedenci, da tisti ki pravzaprav že obstoje, saj imajo države EFTA Pri komisiji Evropske gospodarske skupnosti že svoje poslanike; res je sicer, da države EGS nimajo takšnega zastopstva pri I EFTA. čbrekovum ne minjje .. . _ _ coin TRST, Corso Italia V veleblagovnici se je začelo poletje: vsi naši oddelki so že preskrbljeni z vsemi poletnimi novostmi NA MORJE Z NAJRAZLIČNEJŠIMI RARVAMI HLADNE OBLEKE V MESTU IN NA POTOVANJU PRIMERNO OBLEČENI ZA GIBANJE NA PROSTEM ZRAKU POLETJE JE ZA MLADINO MODA KRILA IN JOPICE poletje V SMISLU NAJNOVEJŠE MODE Masla je v zahodni Evropi preveč Cena je bila znižana, Motorna potniška ladja «DALMACIJA», last plovne družbe JADROLINIJE. Dolga je 116 m, tonaža se suče okoli 5500 BRT, nosilnost pa pri 1500 tonah. Pluje lahko s hitrostjo do 22 vozlov. Notranjost ladje je luksuzna in izredno funkcionalna «DALMACIJA» pluje na progi Benetke, Trst, Reka, Split, Dubrovnik, Pirej, Aleksandrija (Egipt), Port Said, Bejrut, Limas-sol Heraklion in nazaj. Dne 11. julija odpluje na svoje prvo potovanje tudi «ISTRA», ki je dvojčica «DALMACIJE». Do začetka julija bo torej zveza med Benetkami in Heraklionom tedenska, kasneje pa dvakrat v tednu. Po zaključku obmejnega sejma «Alpe-Adria» IS a političnem obzorju Deželni predstavniki na obisku v Sloveniji Pretekli petek je iz Trsta od potovalo na uradni obisk v Slovenijo odposlanstvo samoupravne dežele Furlanije-Julijske kra jine, ki ga je vodil predsednik deželnega odbora dr. Alfred Berzanti, v spremstvu odbornikov Cociannija, Giusta, Loschiu-ta, Masutta in Vicaria. V odposlanstvu so bili tudi predsedniki goriške in videmske pokrajine ter občine, nadalje predsednik in podpredsednik deželnega tajništva krščansko-demo kratske stranke. Odposlanstvo je vrnilo obisk članom izvršnega sveta Slovenije, ki so pod vodstvom tedanjega podpredsednika izvršnega sveta Janka Smoleta uradno cli‘l:a': Gorico in Videm. V Ljubljani je odposlanstvo v vili »Podrožnik« sprejel pred sednik izvršnega sveta Slovenije Janko Smole s člani izvršnega sveta. V pozdravnem govoru je Smole orisal dosedanji obseg sodelovanja obeh sosednih območij in izrazil prepričanje, da je takšno sodelovanje v obojestransko korist in da prispeva tudi k utrjevanju splošnih odnosov med obema državama v duhu miroljubnega sožitja. Predsednik Smole je govoril tudi o manjšinah na območju obeh dežel in pri tem naglasil, da zaščita narodnostnih skupin, zagotovitev pravic njihovega jezika, kulture, običajev in osebnosti ter enakopravnega položaja sodi med prve dolžnosti sodobne države. Pravilno urejevanje manjšinskih vprašanj in Priznanje njihovih pravic lahko postane izredno pozitiven most za čim globlje in čim bolj prijateljske stike med obema državama. Dane so realne možnosti za nadaljnjo krepitev sodelovanja. zlasti na področju prometnih zvez, gospodarske izmenjave, industrijske kooperacije in drugih oblik. Torišče našega konstruktivnega in pozitivnega delovanja na gospodarskem, kot na kulturnem področju je izredno široko, je dejal Janko Smple. Osebni stiki jn reševanje konkretnih problemov pomenijo najboljši konstruktivni prispevek težnjam za medsebojno sodelovanje. Vodja italijanskega odposlanstva dr. A. Berzanti je naglasil, da so dosedanji medsebojni stiki prispevali k reševanju važnih vprašanj na obmejnem področju obeh držav. To sodelovanje naj bi se razširilo na področje kulture, obmejnega prometa in prometnih zvez; v tej vezi je omenil gradnjo ceste L^hrnova (VUlesse) - Gorica -poljana. Sedanje srečanje bo Pripomoglo k obravnavanju no-V1h problemov in h krepitvi odnosov dobrega sosedstva in tes-neSa prijateljstva. Delimo vaše stališče glede vprašanja manjšin. je dejal dr. Berzanti. in sodimo, da je treba pravice Jbanjšin spoštovati ne samo v ocsedah. ampak tudi v dejanjih Sicer sodi samo del tebi kompleksnih problemov v pristojnost naše dežele, je pripomnil or. Berzanti, vendar želimo — k«r nas navdajo volja po sodelovanju — naj prisrčne jše odnose do manjšine in si bomo prizadevali, da bi osrednji vladi Posredovali najprimernejše rešitve za urejanje manjšinskih Zadev. Ob tej priložnosti je dr. Berzanti sprejel odposlanstvo italijanske manjšine v Sloveniji, ki ga je vodil Mario Abram, kot predstavnik Unije Italijanov za Istro in Reko. Odposlanstvo ga je seznanilo s položajem italijanske manjšine. Okoli poldne je predsednik skupščine Ivan Maček v prostorih republiške skupščine priredil gostom sprejem, katerega so se udeležili tudi podpredsednik dr. M. Brecelj, predsednik Janko Smole s člani izvršnega sveta, predsednica glavnega od-°?ra SZDL Vida Tomšič ter ita-ja-nski konzularni predstavnici iz Zagreba in Kopra. Po sprejemu je predsednik izvršnega ■ e. J-_ Smole priredil v poslopju izvršnega sveta slavnostno stom na čast italijanskim goli ^rop°'dne so si gostje ogleda-. T inštitut za jedrsko energijo s ?zef Stefan« ter obiskali tudi $JeTn «Alpe-Adria» na Gospo-, “-iškem razstavišču. Italijanski , nzui v Zagrebu Antonino Re-.9 J e zvečer priredil v restav-,a(hJi »Urška« intimno večerjo, Katere so se udeležili tudi predstavniki SR Slovenije. Naslednjega dne so si gostje ^ spremstvu predsednika J. Smoleta in podpredsednika B. Zupančiča ogledali Velenje in tovarno »Gorenje« ki v proizvaja pralne stroje «Rex» v sodelovanju s tovarno v Pordeno-Jf Velenja so se odpeljali V hotelu «Toplice» je predsednik Berzanti dal časnikarjem posebno izjavo. V njej fe zahvalil za gostoljubnost ter izjavil, da so odnosi in sodelovanje med Slovenijo in deželo Furlanijo-Julijsko' krajino na najboljši poti nadaljnjega razvoja. S tem obiskom je 'končana prva faza, ki je pomenila osebno seznanjanje predstavnikov obeh dežel in pregled osnovnih problemov, ki sodijo v naše skupno reševanje. Zdaj stopamo v obdobje konkretnih pobud in konkretnega reševanja določenih problemov. Temu srečanju bodo sledila še druga. Dr. Berzanti se je zahvalil jugoslovanski vladi da je dala podporo italijanski kandidaturi za izgradnjo ciklotrona pri Doberdobu. ITFT™ «NAJB0LJŠIH ITALIJANOV)). «11 Piccoloi) je ob Nov plavž v škedenjski železarni V torek so v Skednju uradno odprli popolnoma obnovljeno železarno družbe Italsider. Svečanost je sovpadla z izročitvijo novozgrajene visoke peči svojemu namenu. Stroški za prenovitev obrata so znašali nad 30 milijard lir. železarna je do prihoda Italije delovala v sklopu Kranjske industrijske družbe (KID) iz Jesenic, ki je železarno tudi zgradila. Železarna daje danes 30 odsto vsega trgovskega prometa v pristanišču. V razvojnem načrtu je bila družba Italsider še posebno izbrana, da izdeluje lito železo in odlive, ki jih rabijo za izdelavo jekla. Zato so že lansko leto popolnoma modernizirali livarno in v njej na mestili strojni sistem, ki dovo ljuje rabo litega železa nepo sredno iz visoke peči. Obnov Ijene so bile električna centra la, koksarna, naprave za aglomeracijo in pripravo rud ter številne druge pomožne naprave. Za izvedbo vsega tega je bilo potrebno razširiti površino železarne na 158.000 kv. metrov, in sicer v smeri morja, kjer so zasuli del obale. V teku pa so še dela za pridobitev nadaljnjih 50.000 kv. metrov in za dograditev pomola za natovarjanje železarskih proizvodov, ob katerem bodo lahko pristajale tudi ladje z nosilnostjo do 30 tisoč ton. Ko bo prihodnje leto dokončno izveden načrt, bo letna proizvodnja dosegla 210.000 ton koksa, 380.000 litega železa in 100.000 paličastega železa. Razen tega bodo proizvedli vsako leto še 31 milijonov kub. metrov plina za mestno uporabo in 50 milijonov kilovatnih ur električne energije, katero bodo na osnovi zadevne pogodbe dobavljali družbi ENEL. Staro peč bodo prav tako obnovili. Nova peč je povsem avtomatizirana in proizvede dnevno 600 ton surovega železa. Predsednik Finsider dr. Ma-nuelli je v svojem priložnost nem govoru ob otvoritvi novs peči naglasil, da bo dosegla letna proizvodnja italijanske železarske industrije do leta 1967-68 že okrog 10,5 milijona ton, od teh bodo samo obrati Italsider v vsej državi proizvedli kar 9 milijonov ton. Tedaj bo Italsi-der — je dejal dr. Manuelli — postala naj večja železarska industrija v Evropi. Ob otvoritveni slovesnosti so tudi nagradili najstarejše delavce vseh obratov Italsider, ki so raztreseni po Italiji. Med nagrajenci je bilo 38 Tržačanov. Cvetlična razstava vabi v Miramar V soboto je v Miramarskem parku vladni gen. komisar dr. Mazza odprl 11. mednarodno cvetlično razstavo, ki bo trajala do 6. junija. Nato so na kratko spregovorili predsednik tržaške province dr. Savona, župan dr. Franzil in ravnatelj razstave prof. Natti. Med navzočimi so bili tudi predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldi-ni, odbornik Tripani, nadškof msgr. Santin, parlamentarca Belci in Bologna, poveljnik tukajšnjega vojaškega prezidja gen. Barberis, predsednik sodišča dr. Renzi, kvestor dr. Pace in številni pokrajinski ter občinski odborniki in svetovalci. Predsednik pokrajine dr. Savona je prebral pozdravno brzojavko predsednika republike Saragata. Dalje je naglasil, da je tržaška cvetlična razstava po desetih izdajah zaradi svojega pomena in kakovosti zaslovela ne le v državnem, temveč tudi v mednarodnem merilu. V njej se gospodarski cilji spajajo z vzgojitveno funkcijo. župan Franzil je v imenu tržaške občine pozdravil italijanske razstavljavce ter poudaril, da je razstava velikega pomena, ker omogoča poglobitev stikov med italijanskimi in inozemskimi cvetličarji z vseh strani sveta. Dr. Natti je opozoril na stranske prireditve, kakor na razstavo slik s cvetlično tematiko, katerih avtorji sodijo med najbolj poznane v italijanski upodabljajoči umetnosti, dalje razstavo umetniških fotograf, skih posnetkov, simfonične koncerte, mednarodni festival filmov o cvetlicah, novinarski natečaj «Zlate cvetlice« ter nagradni natečaj za otroške risbe s cvetlično tematiko. Letošnje razstave (njena površina znaša 70.000 kv. m) se udeležuje 400 cvetličarjev iz Italije in 40 drugih držav (na zadnji razstavi, ki je bila predlanskim — 332 iz 37 držav). Razstava privablja veliko število obiskovalcev, ki se navdušujejo posebno nad cvetličnimi primerki iz južnoameriških pragozdov in Japonske, sploh pa nad eksot-skimi cvetlicami, zlasti nad bolivijsko črno orhidejo. S Tržaškega se je prijavilo za razstavo 6 cvetličarjev, pravza- proslavi 50-letnice vstopa Italije v vojno proti Avstriji izdal obsežno številko. Glavni urednik in solastnik Chino Alessi je v priložnostnem uvodniku zapisal, da se sedanji rod — glede na žrtve in delo v zadnjih 50 letih — zaveda, da je nasledil od prejšnjega, ki je zdaj v zatonu, pravico, da ga (v Rimu) spoštujejo in da imajo njegove pripadnike za najboljše Italijane. Iz tega prepričanja se poraja gotovost glede bodočnosti Trsta in dežele. Iz tega izvira tudi gotovost, da bodo (v Ri-mUi P°kazali več razumevanja za tržaške probleme. V te.i no-sebni številki je opisana tudi zgodovina lista, ki eo ip i<>*p 1881 ustanovil in razvil Tsiuor Mayer, prav 5 in 1 cvetlično podjetje, in sicer: Ivan Regent (Devinšči-na 9, Prosek-Kontovel), Srečko Orel (Devinščina 6), Ivan Verto-vec (Ul. Campanelle 17), Edda Sinigaglia (Ul. Romagna 79), Ca-terina Cibin in podjetje Germani Vivai. Ti prikazujejo svoje dosežke v pokritem rastlinjaku (površina 210 kv. m), ki jim ga je dalo na voljo podjetje Salim-bene iz Albenge v provinci Im-peria. Regent in Sinigaglieva razstavljata pod okriljem Kmetijskega konzorcija. kronika 50 LET PO NAPOVEDI VOJNE AVSTRIJI. Pred 50 leti (24.5.1915) je Italija napovedala vojno Avstriji. Na pobudo vlade so to obletnico proslavili po vsej Italiji, posebno pa v Trstu, kjer je bil zbor alpincev na Glavnem trgu. Tržačani so med raznimi zastavami opazili tudi zastave Reke, Istre in Dalmacije. Na osrednji proslavi na vojaškem pokopališču v Redipu-gii sta simfonična orkestra iz Milana in radijske družbe s sodelovanjem opernih pevcev iz Palerma odigrala Verdijevo «Messa da requiem». Svečanosti je prisostvoval minister narodne obrambe Andreoti. V Trstu se je ob tej priložnosti nudil minister trgovinske mornarice Spagnolli. Po mestu sta liberalna in krščansko-demokratska stranka s plakati pozdravili prihod alpincev, anarhisti pa so na svojem lepaku nastopili proti vojnam, češ da je Italija že v prvi vojni zgubila 600.000 ljudi, v drugi pa 300.000. NOVI PREDSEDNIK TURISTIČNE USTANOVE. Z odlokom ministra za turizem in predstave Corona je bil imenovan za novega predsednika tr žaške Pokrajinske ustanove za turizem odv. Aldo Terpin. Mesto predsednika je bilo nekaj časa prosto po smrti odv. Uga Vollija. Odv. Terpin se je rodil v Pulju 1919. leta. Dr. Terpin se je med drugo svetovno vojno boril v partizanskih enotah CLNAI. Takoj po vojni je bil imenovan za inšpektorja vse Julijske krajine. Kasneje je z velikim uspehom izvrševal odvetniški poklic. Kot socialist je že deset let nepretrgoma v pokrajinskem vodstvu socialistične stranke. t VINSKA RAZSTAVA NA BUKOVJU. Včeraj so na Bukovju pri števerjanur odprli razstavo vin in kmetijskih strojev. Razstavo je pripravil odbor «Zu Steverjan« iz števerjana. ZASEDANJE O PREVOZNINAH V EGS. V Trstu je bilo pretekle dni zasedanje komisije za prevoze v državah Evropske gospodarske skupnosti, v kateri so predstavniki trgovinskih zbornic držav šesterice. Razgovarjali so se o vprašanjih tehnične narave, ki zadevajo zlasti integracijo prevozništva v EGS, še posebno pa so se dotaknili vprašanja tarif. ZNANSTVENI ZASEDANJI NA TRŽAŠKI UNIVERZI. Dne 29. maja bosta na tržaškem vseučilišču dve zanimivi znanstveni zasedanji, in sicer IX. zasedanje o hidravliki in VII. zasedanje o geotehniki. Zasedanja se udeleži več inozemskih docentov in tehnikov iz Francije, Jugoslavije, Zah. Nemčije, Romunije in Sudana. PADALSKE TEKME V PORTOROŽU. Od 4. do 11. julija bo v neposredni bližini Portoroža izredno zanimivo padalsko tekmovanje za že tradicionalno nagrado: IV. jadranski pokal. Tekmovanja se udeleže padalci iz 20 držav, med temi Američani. Sovjeti, Čehi, Madžari in seveda Jugoslovani. Tekme ne bodo le v moški, ampak tudi v ženski konkurenci. Lani so med moškimi zmagali Čehi, med ženskami pa Američanke. NOV PROSPEKT NOVE GORICE. Turistično društvo v Novi Gorici bo v najkrajšem času izdelalo nov prospekt mesta, v katerem bo načrt z oznako trgov, ulic in najvažnejših objektov, kakor n. pr. uradov in javnih lokalov, sploh pa bo ta vseboval najrazličnejše podatke o Novi Gorici, ki bi utegnili zanimati bodisi turiste bodisi poslovne ljudi. kultura in žtvjjenje SLOVENSKO GLEDALIŠČE: «Partizanski večer» (Ob 20-letnici zmage) nase sožalje UMRLI SO: V Trstu 86-letni Franc Škerl, 81-letni Jakob Fer-luga, 74-letni Just Ferluga, 82-letna Marija Kumar, 55-letni Viktor Pipan, 43-letni Virgil Glazar, 61-letni Danilo Hrast, 82-letna Marija Žnideršič; v Borštu Angel Marc, v Mačkov-ljah Ivan Zobin, v Ronkah 74-letni Stefan Urdih (iz Hudega dola pri Opatjem selu), v Gorici Ana Grusovin in v Vižintinih pri Dolu 80-letni Franc Vižintin. Res je, pogrešali smo pomembnejšo slovensko proslavo ob dvajsetletnici Zmage, zmage pravice nad krivico, odporništva proti nasilju, človečanstva v spopadu s plemensko mržnjo, ponižanega človeka z razbesnelo zverjo. Italijanska javnost je to uradno in dostojno opravila. Slovenska pa je pri tem zaostala. Morda je to zakrivila dilema. kako naj se proslava izvede. Sodim, da so naše skromne šolske proslave mogle nakazati pot ljudem, kj so jo iskali. Mi-zerna miljska afera je neugodno vplivala na splošno razpoloženje, vendar bi bili prav zaradi tega lahko dali proslavi splošnejši in obenem globlji značaj. Gledališki okvir je le preozek za to. Gledališka predstava bi bila mogla biti le uspešna kulturna dopolnitev zadevne širše proslave. Vsekakor je Slovensko gledališče s Partizanskim večerom odlično izpeljalo svojo nalogo, čeprav ni imelo za priprave na voljo niti dva tedna. Bruno Hartman je avtor dramatično zasnovanega verznega teksta in prireditelj raznoizraznega bleska posameznih sestavin pisanega sporeda, ki jih je režiser Branko Gombač s spretno roko spravil v enotno in umetniško mogočno učinkujoč mozaik. Avgust Lavrenčič si je sceno prepričevalno, čeprav silno shematično zamislil. Po ognju okleščene smreke so nas s topot res odlično igro luči (za razsvetljavo sta skrbela Edo Petaros in Franko Fabec) uvajale v primerno razpoloženje. Jožko Lukeš je s pravim poudarkom podajal vezni tekst, ob katerem smo se lahko poglabljali s tragično povestnico slovenskega naroda, kakor so jo z umetniškim izrazom doživljali Prešeren, Cankar, Kosovel, Jenko, Klopčič, Kosmač, Bor, Kajuh. Seliškar, Minatti, Vipotnik, Glazer, Samec. P. Levec, M. Mijot, Simoniti, Hajdrih, Kozina, Gobec, Pahor, Vrabec. Recitativrd del so prevzeli E. Martinuzzi, A. Milič. D. Turk (le majhen spodrsljaj!), M. Caha-rija, R. Nakrst, S. Raztresen, L. Nakrstova, S. Kobal in spet J. Lukeš, k,i je s primernim zanosom podal Prešernovo Zdravljico. Odlično je s pevskimi vložki sodeloval moški pevski zbor Prosek-Kontovel pod vodstvom Ignacija Ote in ob spremljavi harmonikarja Oskarja Kjudra. Zapel je vrsto slovenskih uporniških, partizanskih in narodnih pesmi. V mozaik te uspele predstave je bila vključena tudi enodejanka Mati, ki jo je napisal Mile Klopčič. Idejno sicer spada v zamišljeni odvir, čeprav nima bistvene umetniške vrednosti, zato jo je režiser približal slavnostnemu čustvovanju publike s skrajno preprosto in obenem nadvse učinkovito igro. Mati_ je bila Zlata Rodoškova, odlična Minca Miranda Caharija, sin Peter Adrijan Rustja, partizan Andrej Silvij Kobal, partizan Marko pa Dušan Jazbec. Jože Koren je v priložnostnem Gledališkem listu zapisal: »Če danes Slovensko gledališče v Trstu zaključuje svojo 20. sezono, če je v teh 20 povojnih letih pripravilo okrog 160 uprizoritev z več kot 2800 nastopi od tistega dne, ko je zmagoviti hlapec Jernej v gledališču Fenice z visoko dvignjeno plamenico prižgal ogenj na našem oltarju boginje Talij e in s tem svojim dejanjem prekinil prisilni molk slovenske gledališke umetnosti v Trstu, je bilo to mogoče zato, ker je pred 20 leti iz krvi naših in vseh drugih svobodoljubnih ljudi razcvetela rdeča roža svobode.« To drži. Zgodovina je neizprosen sodnik. Slovenske politike je na pragu obeh svetovnih vojn zalotila nepripravljene. Zato je ljudstvo v samoobrambnem in ohranitvenem besu samo obračunalo z okupatorjem, ki na slovenskih tleh ni imel kaj iskati. Kdor ni tedaj ubral edino pravilne poti, naj vsaj s poštenim molkom zdaj po 20 letih od dne z največjimi žrtvami dosežene junaške zmage izreče svoje priznanje ljudem, ki so za skupno slovensko stvar žrtvovali svoje življenje. Janko Jež Ivan Bolčina, moške zbore pa mladi dirigent Zdravko Klanjšček. Spominu Lojzeta Bratuža, žrtvi fašističnega nasilja, in spominu M. Fileja, dolgoletnega pevovodje tega zbora, je bil posvečen poseben del sporeda. Moški zbor je izvajal Bratuževo «Kozaško uspavanko« in «Son-ce» ter Mirka Fileja «Jaz pojdem med polja* in »Slovenske fante.« Vrline zbora «Lojze Bratus» V Katoliškem domu v Gorici je bil preteklo nedeljo koncert zbora «Lojze Bratuž«. Na sporedu so bile nekatere zahtevnejše polifonske skladbe Gallusa in Miollija za mešani zbor ter vrsta lažjih umetnih irj narodnih za moški in mešani zbor. Pesmi za mešani zbor je vodil PRENOVLJENI Hotel POŠTA TRG OB ERO AN I — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah Dvigalo — Centralna kurjava R 1 M Slovenski HOTEL BLED ITALIJA Lastnik Vinko LEVSTIK KOMA Via S. Croce in Ucrusalemme 40 - Tel. 777-102, 7564783 U'zn železniški postaje — Direktna zveza z avtobusom št. 3 — Domača kuhinja — Vse sobe s prhami. Že ob prvi, Gallusovi Ecce quomodo smo ugotovili, da se zbor posveča lepemu netju z vso zavzetostjo in prizadevnostjo. Pokazal je lepo pevsko disciplino in čisto intonacijo. Glasovi so mehki in prijetni, nikjer kričavosti, nikjer nasilnega forsiranja. še posebno so mehki glasovi prišli do izraza pri nekaterih pesmih za moški zbor, kjer smo lahko občudovali nekaj prav lenih solističnih vložkov. V splošnem lahko rečemo, da zboru posebno ležijo nežne, otožne pesmi, pri katerih se lahko v polni meri uveljavijo pevske odlike tega zbora. Isto velja za polifonske skladbe, ki prav tako zahtevajo intimen, komorni način pet.ia. Pač na smo nogrešali nekoliko več življenjske sile ali fantovske pre- šernosti pri skladbah veselega značaja. Pri teh bi nekoliko hitrejši tempo pripomogel skladbam do večjega uspeha. Nastopi mešanega in moškega zbora so se vrstili v skupinah po štiri pesmi. Presledki med posameznimi nastopi so pa bili odločno predolgi in ne vem, ali so bile te dolge pavze res upravičene! Dirigent Ivan Bolčina in nje gov sodelavec Klanjšček sta s tem nastopom dosegla lep u-speh. Kljub kaki mali netočnosti sta s pevci dosegla leno zvočnost, naravno neprisiljeno podajanje, vzorno intonacijo in — kar je najvažnejše — kulturno petje. Brezdvomno lahko pričakujemo od tega zbora, če bo svoje delo nadaljeval z isto pridnostjo, še lepih, pomembnih u-spehov. vu Slikar Roman Ukmar zasluzi več pozornosti V galeriji »Alcione« razstavlja svoje najnovejše ustvaritve Roman Ukmar. Poznamo ga kot resnega slikarja, ki je preko začetnih slik socialne tematike, tistih delavcev in težakov ter njih težkega življenja, kakor ga je okusil on sam, postopoma prehajal v sodobnost umetnosti. Na mnogih razstavah je prikazal ta svoj izvirni razvoj na mnogo načinov, v akvarelu, o-lju in peščenih polimateričnih slikah. Vedno je uspel podati prerez časa, v katerem je u-stvarjal. Tako tudi na tej novi razstavi, ki po zanimivosti ne zaostaja za prejšnjo. Roman Ukmar je vsekakor slikar odličnih kvalitet, ki zasluži več pozornosti naše javnosti. M. B. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU «TIHA LJUBEZEN« S spoštovanjem in globokim prepričanjem, da so med nami še zavedni ljudje, ki ljubijo našo primorsko literaturo, se obračam na vse sloje naše narodne družine, da mi priskočijo na pomoč s kakršnimkoli prispevkom, ki bi mi služil pri izdaji mojih poezij «TIHA LJUBEZEN«, ki mi leže v predalu že dvajset let, ker nisem imel nikdar dovolj denarnih sredstev za samozaložbo. Vsem darovalcem in ljubiteljem naj lepša hvala! KOLLNVITZ S. SPOMINSKI TEK OB DVAJSETLETNICI OSVOBODITVE. Slovenska zamejska mladina je z namenom, da počasti spomin padlih za svobodo med drugo vojno pripravila Spominski tek — STEDO, med katerim bodo mladinci iz vseh krajev ob meji, kjer žive Slovenci ponesli spominsko palico od Belopeškega jezera do Trsta, štafeta se je začela že v sredo popoldne ob Belopeškem jezeru. Spominsko palico so s številnimi menjavami ponesli skozi Beneško Slovenijo. V soboto prispe štafeta iz Nabrežine na stadion I. maja pri Sv. Ivanu, ter se bo v nedeljo zaključila v Bazovici. Ob prihodu tekačev v posamezne vasi bodo skoro povsod krajše svečanosti s kulturnimi prireditvami. ZAKLJUČEK SEZONE 1964-65 V četrtek, 27. maja, ob 17. uri (abor.ma I. in II. popoldanski). V petek, 28. maja, ob 21. uri (abonma I. ponov. ter red A, B), GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA v Kulturnem domu VRATISLAV BLAŽEK «T R E T J A ŽELJA« Veseloigra v 3 dejanjih s prologom V soboto, 29. maja, ob 16.30 prosvetni dvorani «A. Sirk« v Sv. Križu GRIMM — MARTINUZZI »TRNULJČICA« otroška igra V ponedeljek, 31. maja. ob 21. uri v Kulturnem domu »PARTIZANSKI VEČER« (ob 20-letnici zmage) Za predstave v Kulturnem domu prodaja vstopnic pri blagajni vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave. SLOVENSKI AKADEMSKI KLUB JADRAN vljudno vabi na prvi nastop »GLEDALIŠČA MLADIH 65« ki bo v sredo, 2. VI. ob 21. uri uprizorilo v gledališki dvorani Kulturnega doma dramo Erutina Sglvanusa «K O R C Z A K IN OTROCI« ter MONTAŽO PISEM NA SMRT OBSOJENIH Režira Jožko Lukeš S to predstavo se želi ((Gledališče mladih 65» oddolžiti spominu vseh žrtev nacizma in fašizma. tfln s»sofc§e sss u [tlfiuint*! BLED vas vabi Jezero z otokom, blejski grad, izleti v prelepo okolico, prireditve, žičnica na Stražo, poletni in zimski športi, lov, ribolov. • Prometne zveze ugodne # Grand Hotel Topltce-Bled Prvovrsten hotel odprt razen od 15. 10. do 15. 12. skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stop. C. Izleti s kočijami, alpski vodniki, vsakovrstne zabave in razvedrila. Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja, odlična vina. Hotel KRPAN- LOGATEC RESTAVRACIJA — BUFFET — PRENOČIŠČA — Zmerne cene Ob glavni cesti Trst—Ljubljana (30 kilometrov pred Ljubljano) Vse informacije daje: Turistični biro Logatec Hotel TRIGLAV-KOPER r vam nudi domačo in tujo prvovrstno kuhinjo, konfortne sobe, nočni bar s programom ter priporoča svoje obrate: hotel ŽUSTERNO z olimpijskim bazenom in restavracijo RI2ANA z ribjimi specialitetami — postrvi, raki. Hotel .JELOVICA 5:!!:::::=!!:=!!!i!:!!:!!!!:!!!!!!:!0 BLED 0;i Moderno urejen hotel z vso udobnostjo — Prijeten vrt ples vsak večer (razen ob ponedeljkih) — Izvstna domača in mednarodna kuhinja — Prvovrstna vina. ISPii Obiščite BLEJSKI GRAD na krasni razgledni točki — Restavracija na prostem in v notranjosti z mednarodno kuhinjo — Domače specialitete — Nočni ni bar s cigansko glasbo. Informacije: Hotel KRIM - BLED Hotel «TURIST» - Ljubljana Dalmatinova 13 Sodobno urejen hotel s 140 posteljami. Restavracija z mednarodno kuhinjo in domačimi specialitetami. Senčnat vrt. Restavracija ZLATOROG, ŽupančL čeva 9, nudi vse specialitete iz divjačine. Restavracija DALMACIJA, Trubarjeva 23, nudi vse vrste rib. Hotel «GALEB» - Koper Odlična restavracija s senčnim vrtom. Ples na vrtu vsak dan. Za dobro razpoloženje skrbita dva priznana orkestra. Kavarna «Loža», restavracija Taverna, bife Semedela in Ribja restavracija na Titovem trgu, ki posluje kot nočni lokal v glasbo od 23.30 do 4. ure zjutraj. Hotel «SL0N LJUBLJANA, Titova 10 HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA .... illill Internacionalna restavracija - narodne specialitete - Nočni bar r mednarodnim artističnim programom. Lastna kavama z glasbo, klubski prostori in slaščičarna. — Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike — Turistično nudi naslednje usluge: in avtobusno O menjalna služba, podjetje O zavarovanje i/ARiniftc avtomobilov, <> O souvenirji, O izleti, s poslovnicami: O rezervacija Škofije, penzionov iš Koper, O in vsa Izola, informativna ☆ Portorož služba Hotel «ADRIA» Ankaran - - vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v vueekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave! «KONVENT» je odprt skozi celo leto. Hotel «BELVEDERE» Gostinsko podjetje «Z O R A» z obrati: Hotel «ZORA», gostišče »TURIST« in bife »JADRAN« v Izoli ter hotel »BELVEDERE« nad Izolo. »BELVEDERE«, ki je odprt skozi celo leto, vam nudi sonce, morje, lep razgled, lastno plažo in prvovrsto domačo kuhinjo. TRŽNI PREGLED Italijanski trg Na trgu z žitaricami je Se vedno precej živahno, kajti pšenice je vedno manj na razpolago, koruze se dobi največ uvožene in povpraševanje po žitaricah se nikakor noče umiriti. Na zelenjavnem trgu so kupčije bolj živahne s sadjem kot z zelenjvo. Tudi cene letošnjim prvim jagodam in novemu krompirju, ki so bile še v prejšnjem tednu zelo visoke, so se začele nižati. Vinski trg je pokazal sicer nekoliko živahnosti vendar pa še ni ustaljen. Kupčije z govejo živino so ugodne, nekoliko slabše se prodajajo teleta zelo slabo pa prašiči. Cene maslu težijo navzdol, medtem ko se sir dobro prodaja. Za perutnino, kakor tudi za jajca ni posebnega zanimanja. ŽITARICE MANTOVA. Fina pšenica 7700 do 7800, fina koruza 5900-6000, navadna 4700-4800; neoluščen riž P JI. 7600-7800, Vialone 7100 do 7600; oluščen riž P.R. 15.200 do 15.500, Vialone 15.400-15.800, R.B. 15-15.400, Arborio 15.300 do 15.500; pšenična moka tipa «00» 10-10.400, tipa «0» 9600-9700, koruzna moka 5400-5500 lir za stot. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo iz posnetega mleka 920-930, maslo iz smetane 880-890, maslo iz sladke smetane 810-820, sir provolone svež 750-770, uležan 800-830, gra-na proizv. 1964-65 1000-1050, proizvodnja 196-64 1200-1250, italico svež 540-560 lir za stot. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA MANTOVA. Klavna živina: krave I. 320-350, II. 200-240, jun-ci I. 410-450, n. 350-370, biki I. 400-450, II. 340-390, teleta 50-70 kg 570-620, 70-90 kg 620-640, teleta čez 90 kg težka 660-700; živina za rejo: neodstavljena teleta 50-70 kg težka 800-900, 70 d0 100 kg 700-750, junice 120 do 125.000 lir za glavo, krave mlekarice 180-280.000, navadne krave 150-180.000 lir za glavo; prašiči: neodstavljeni prašiči 490, suhi prašiči 340-430, debeli prašiči 305-320 lir za glavo. KRMA MANTOVA. Seno majskega reza 2300-2500, II. reza 2200-2400, X X X MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 11.5.65 17.5.65 24.5.65 Pšenica (stot. dol za 60 funtov) • e 146 V« 146 Vs 138 3A Koruza (stot. dol. za 56 funtov • P 132 Vi 134 Ve 131 Ve NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . » '• ? 58,— 58,50 56,50 Cin (stot. dol. za funt) .... 186,25 193,25 200,87 Svinec (stot. dol. za funt) . . . ;• • 16,— 16,— 16,— Cink (stot. dol za funt) . . . i • • 17,75 17,75 15,75 Aluminij (stot. dol. za funt) . . • • 24,50 24,50 24,50 Nikelj (stot. dol. za funt) . . . • • 79,— 79,— 79,— Antimon (stot. dol. za funt) . . 44,— 44,— 44,— Lito železo (stot. dol. za funt) . 63,50 63.50 63,50 Živo srebro (dol. za steklenico) 580,— 640,— 670,— Bombaž (stot. dol. za funt) . . 31,12 31,12 32,75 Volna (stot. dol. za funt) . . . 162,— 160,— 159,— Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) . 42 i/g 45 i/a 45 3A Kakao (stot. dol. za funt) . . . 13,84 13,18 12,80 Sladkor (stot. dol. za funt) . . . . 2,48 2,28 2,25 LONDON Baker čiščen (funt šter. za d. tono) 380,— 385,— 380,— Cin (funt šter. za d. tono) . . 1472,10 1535,— 1625,— Cink (funt šter. za d. tono) . . . „ 115,15 120,— 121,5 Svinec (funt šter. za d. tono) . 106,15 110,10 109,5 Kavčuk (penijev za funt) . . . t • 22 y16 21 '7» 21 'V.. SANTOS Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) 6350,— 6500,— 6600,— V minulem tednu so na mednarodnih surovinskih borzah zabeležili podražitev cina, svinca, cinka, živega srebra in kave. Pocenili so se kavčuk, kakav, sladkor, pšenica in koruza Tečaj aluminija, litega železa, bombaža in jute se ni spremenil; tečaj volne je zelo nihal, bakra pe se je v Londonu nekoliko povzpel, a v New Yor ku znižal. KOVINE Cena bakra se je na londonski kovinski borzi nekoliko dvignila. Svetovna proizvodnja čiščenega bakra se je v letošnjem aprilu povzpela do 347.669 ton, kar predstavlja 4.326 ton monj kot v marcu, toda 6.498 ton več kakor v lanskem aprilu. Svetovne zaloge se postopoma manjšajo, konec aprila so znašale samo še 338.899 ton ali 896 ton manj kot v zadnjih dneh marca. V na j večjih čilskih rudnikih so pridobili v aprilu 45.600 ton b°kra proti 43.101 v marcu in 48.161 v lanskem a-prilu. Tekaj cina se je povzpel tako v Londonu kot v Singa-puru. V bolivijskih rudnikih kositra je izbruhnilo stavkovno gibanje, ki bo gotovo znatno zmanjšalo razpoložljivost te kovine. Tudi cink je napredoval na londonskem trgu. Londonske zaloge cinka so se skrčile na 3.654 ton 1495 ton manj kot v februariu, ko so že tako bile zelo nizke). KAVČUK Tečaj kavčuka je popustil na vseh trgih. Mednarodna študijska skupina za kavčuk je mnenja, da bodo letos na vsem svetu porabili 2.335.000 ton naravnega in 2,980.000 ton sintetičnega kavčuka. Proizvedli pa naj bi samo 2,240.000 ton na- VALUTE V MILANU 17.5.65 24.5.65 Amer dolar 623,60 623,60 Kanad dolar 573,— 573,— Nem marka 156,625 156,30 Francoski fr. 127,25 127,30 švicarski fr. 143,45 143,45 Avstrijski šil. 24,17 24,17 Avstral funt 1381,50 1381,50 Egipt, funt 768,— 768,— Funt št pap. 1746,— 1747,— Funt št. zlat 6300,— 6300,— Napoleon 6100,— 6100,— Zlato (gram) 718,— 718,— Dinar (100) - Trst drobni 67-69 debeli 56-58 BANKOVCI V CURIHU 24. maja 1965 ZDA (1 dolar) 4,32 Anglija (1 funt št.) 12,05 Francija (100 n. fr.) 87,50 Italija (100 lir) 0,6925 Avstrija (100 šil.) 16,70 CSSR (100 kr.) 11,— Nemčija (100 DM) 108,25 Belgija (100 b. fr.) 8,60 Švedska (100 kr.) 83,50 Nizozemska (100 gold.) 119,75 Španija (100 pezet) 7,10 Argentina (100 pezov) 1,40 Egipt (1 eg. funt) 5,60 Jugoslavija (100 din) 0,55 Avstralija (1 av. funt) 9,57 ravnega gumija, zaradi česar bi morali dvigniti iz strateških zalog 110.000 ton gumija, da bi pokrili potrebo; sintetičnega gumija bi proizvedli okrog 3 milijone ton (izvzemši proizvodnjo rdeče Kitajske in vseh socialističnih dežel). ŽIVILA Sladkor se je tako na neavtorskem kakor na londonskem živilskem trgu znova pocenil. Cena kave pa se je ohranila na zadovoljivi višini v New Yorku. Izvršni odbor Mednarodne organizacije za kavo bo znižal za 4,5 odsto izvozne kontir.-gente kave za sezono 1964-65; kontingenti bodo tako znašali 43.726.498 vreč namesto 45 mil. 573.470, kot je bilo poprej določeno. Znižanje velja za zadnje tromesečje sezone za trgovino s kavo (julij-september). Tečaj kakava je popustil, in sicer na londonskem trgu za 7 do 9 šestin šilinga pri toni. To nrinisuiejo deistvu, da je kakava zelo veliko v zalogah. Po nepotrjenih vesteh je Brazilija pripravljena pogajati se za prodajo kakava novega pridelka in je menda odpravila dosedanjo minimalno prodajno ceno (18 stotink dolarja za funt FOB). Ganska izvozna družba Ghana Cocoa Marketing Com-pany je v sezoni 1964-65 izvozila vsega 216.242 ton kakava, in sicer največ v Zah. Nemčijo (35 tisoč 620 ton). ŽITARICE Pretekli teden niso zabeležili večjih kupčij na svetovnih trgih z žitom. Združene ameriške države bodo izvozile večje količine žita v Afriko in v nekatere dežele Srednjega vzho da, na bližnji konferenci pa bodo po vsej verjetnosti /sklenile dobaviti mnogo riža Južnemu Vietnamu. Američani bodo v prihodnji prodajni sezoni, ki se začne 1. julija, postavili na trg okrog 900 milijonov bušlov domače pšenice. V sedanji prodajni dobi. ki se še ni zaključila, bi po podatkih ameriškega kmetijskega ministrstva A-meričani izvozili 685 milijonov bušlov pšenice, kar bi pomenilo 10 odsto več, kakor so bili predvidevali, vendar pa manj kot v sezoni 1963-64, ko so prodali v inozemstvo rekordno količino 860 milijonov bušlov. Celotna razpoložljivost ameriške pšenice se bo sukala v sezoni 1965-66 pri 2.142 milijonih bušlov, notranji trg pa naj bi porabil okoli 635 mil. bušlov, a izvoz bi dosegel kakih 700 milijonov. Kanada bo v doglednem času dobavila Kitajski večjo količino pšenice, menda o-krog 50 milijonov bušlov. V o-kviru posebnega triletnega sporazuma med Kanado in Kitajsko, ki je začel veljati s 1. avgustom 1963, so se Kitajci obvezali, da bodo nabavili v Kanadi najmanj 112 milijonov bušlov pšenice, Kanadčani pa so se obvezali, da jim bodo prodali v primeru nujnosti do 187 mil. bušlov. Izvzemši prei omenjeno količino, so Kitajci uvozili iz Kanade doslej že 107 mil. 500.000 bušlov pšenice. III. reza 2100-2300, zelena trava 250-300, slama v balah 1150-1200, sestavljena krma za krave mlekarice 5900-6300, krma za prašiče in svinje 6100-6400, krmne pogače iz koruze 5800-5900, krm. ne pogače iz pese 4200-4400 lir za stot. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 680-760, Oltrepo pavese 10-11 stop. 680-760, man-tovansko rdeče 9-10 stop. 610 do 660, Valpolicella Bardolino 9-11 stop. 740-810, Soave belo 9-11 stop. 670-810, Raboso 10 stop. 615-635, Merlot 10-12 stop. 675 do 785, Reggiano 9-100 stop. 640 do 660, modensko vino 11 stop. 640-710, belo vino iz Romagne 10 stopinj 620-630, toskanski Chianti 12-13 stop. (1932) 420 do 470 lir za dvolitrsko steklenico, navadna toskanska vina 10-11 stop. 650-700, Aretino belo 10 stop. 630-640, belo vino iz Mark 9-10 stop. 630-640, rdeče 9-10 stop. 640-660, belo vino iz Sardinije 12 stop. 635-645, rdeče 13-15 stop. 645-665 lir za stop/ stot. KAVA TRST. Cene veljajo za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pemanbuco 3, 17/19 1330, Santos Fancy 18 1460; Srednjeameriška kava: Ekvador extra supe-rior 1350, Haiti naravna XXX. 1420, Kostarika 1550; Arabska -in afriška kava: Gimma 1380, Moka Hodeidak št. 1 1320, Uganda oprana in očiščena 1220; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1180, AP special 1210, Rob EK/1 3-5 odsto 1170, Rob EK/1 special 1180, Rob EK/3 10-12 odsto 1160; Slonokoščena obala 1140 lir za kg. LES TRST. Cene veljajo za avstrijski rezani les, neocarinjen, dostavljen na mejo; Jelov les I-II širok 33-35.000, 0-III 29.000, 0-IV 28.000, III 27.000, IV 21.000, les krajših mer od 2 do 350 17.000 do 19.500, tramovi «po običaju Trst« 14.500-15,500; Macesnov les: I-II 38.500-40.500, I-II-III 28 do 29.500, III 20.000; Borov les: I-II 31-33.000, I-II-III 25-26.000, III 18-20.000 lir za kub. meter. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Zaklani piščanci 480 do 530, zaklane kokoši 600-700, žive domače kokoši 800-850, zaklane pegatke 1300-1500, zaklani golobi 1300-1600, zaklane domače pure 800-850, uvožene pure 500-600, zaklani domači purani 850-900, uvoženi purani 500-700, zaklane domače gosi 700-750, zaklani domači zajci s kožo 800 do 880, brez kože 850-970, uvoženi zajci 630-730 lir za kg. Perutnina za rejo: male gosi 450-500, račice 800-1300, mali purančki 1400-1500 lir za kos. Sveža domača jajca 24-26, uvožena jajca 22-22.50 lir za jajce. ZLENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Češnje 100-350, banane 3550-350, debele jagode 400-550, jabolka 110-140, delicious 100-240, renette 100-200, nešplje 110-330, hruške 90-150, rumene pomaranče 60-90, rdeče pomaranče 120-240, limone 100-120; zelen česen 120-200, suh česen 40 do 150, šparglji 200-300, karčofi 15-23 (lir za kos), korenje 60-120, droben fižol 300-800, fižol boby 250-820, cikorija 80-200, rdeča pesa 30-70, solata 40-120, zelena paprika 400-1000, krompir Bintje 7580, nov krompir 75-110, grah 40-100, paradižniki 250-400, peteršilj 50-80, zelena 50-100, špinača 30-70, bučice 90-250 lir za kg. tStnlk KMEČKE ZVEZE Kdaj in kako škropimo trte Znani kmetijski izvedenec Mueller je sestavil lestvico o tako imenovani inkubacijski dobi peronospore, po kateri vinogradnik lahko zanesljivo ugotovi, kdaj nastopi čas za škropljenje. Inkubacijska doba teče od časa okužbe trtnih listov po pe-ronospori. Vinogradnik bi moral škropiti vsaj nekaj dni, preden se inkubacijska doba zaključi. Vendar si s to lestvico preprost vinogradnik ne more pomagati, ker nima za to potrebnih instrumentov; sicer so podnebne razmere različne v raznih krajih, tako npr. pri morju, na Krasu ali pa nekje na Vipavskem. V nekaterih krajih Italije, kjer je vinogradništvo zelo razvito, imajo protiperonosporične postaje, ki sledijo razvoju vremenskih razmer posameznih o-kolišev in priporočajo vinogradnikom, kdaj naj škropijo. V Jugoslaviji napoveduje roke škropljenja s precejšnjo zanesljivostjo peronosporna služba Kmetijskega inštituta preko radia in po časopisju. Ta služba je zlasti dobro razvita v Sloveniji, tako so na Krasu kar tri protiperonosporične postaje, od teh je ena v Šmarjah. Vemo, da mnogo naših kmetov sledi poročilom, ki jih oddajata ljubljanski in koprski radio. V kolikor pa jim naši kmetje ne sledijo, si morajo pač pomagati drugače in so prisiljeni škropiti po do sedaj veljavnih rokih. Prvič škropimo, ko so poganjki 10 do 15 cm dolgi, to je povprečno v drugi polovici maja. Drugič škropimo v začetku junija, ko so vsi kabrnki vidni. Tedaj škropimo tudi kabrnke. To škropljenje pade tik pred začetek cvetenja. Tretjič škropimo v drugi polovici junija, torej po cvetju, škropimo predvsem grozdje, četrtič pa škropimo 2 do 3 tedne po tretjem škropljenju. V mokrih tleh škropimo pogosteje in večkrat, če je suho vreme brez dežja in so noči hladne, nima smisla škropiti, čeprav so mladike dolge, ker v takem vremenu ni pogojev za razvoj peronospore. Marsikateri vinogradnik meče s škropljenjem v času, ko ni potrebno, stran drago galico in denar za škropljenje. Zamuditi škropljenje je prevelika škoda, škropiti brez potrebe je pa nepotrebno zapravljanje denarja. Kako pripravimo modro galico Škropimo z bakrenoapneno ali tako imenovano bordoško brozgo, katero vinogradniki na kratko imenujejo galico. Prvič škropimo z 1 odsto, pri poznejših škropljenjih pa z 1,5 odsto raztopine galice. Nepotrebno je jemati 2 odsto, kot to delajo ponekod. Na 1 kg galice vzamemo 0,4 do 0,5 kg živega apna, kar da 1,25 kg gašenega apna. Raztopina čiste galice (brez apna) svoje moči dalj časa ne zgubi, pomešana z apnom pa ne sme biti stara več kot 24 ur. Trpežnost bordoške brozge (galice z apnom) podaljšamo, ako ji primešamo na 100 litrov 100 gramov sladkorja ali 1 liter mleka. Prt sestavi galice je važno, da tudi odtehtamo količino apna (isto kot galice), in pred mešanjem razredčimo z večjo količino vode. Bolje je raztopiti galico v manjši posodi (s toplo vodo se boljše topi), apno pa razredčiti v večji posodi z večjo količino vode. Nato vlivamo raztopljeno galico v tankem curku v večjo posodo v že razredčeno apneno mleko, ali pa vlivamo obe raz- Cena živega srebra se naglo vzpenja V zadnjem času so na vseh mednarodnih trgih s surovinami zabeležili izredno podražitev živega srebra. Na londonskem trgu se je cena fco skladišče agentov italijanskih in španskih proizvajalcev povzpela do 205 funtov šterlingov za jeklenko (76 funtov — 34,5 kg), kar pomeni pravi rekord. Živosrebrna proizvodnja obeh glavnih proizvajalk in izvoznic, namreč Italije in Španije, ki so jo lansko leto cenili na 60.000 oziroma 72.500 jeklenk, je za letošnje leto malodane že vsa razprodana; na trgu je najti skoro izključno le manjše količine ži-viga srebra iz Mehike, Turčije in Jugoslavije. Cene cif za živo srebro iz drugih dežel (torej ne za italijansko in špansko) so namreč še višje, saj se sučejo zdaj blizu 240 do 250 funtov šterlingov za jeklenko. Newyor-ške cene nihajo med 600 in 640 dolarji =a jeklenko. Kakšno vrednost ima podražitev živega srebra, lahko ugotovimo še zlasti, če primerjamo sedanje cene s cenami v prejšnjih letih v Londonu: v začetku tega leta je stalo italijansko in špansko živo srebro 150 funtov šterlingov za jeklenko, v začetku leta 1964 — 77 f. št., med poletjem 1963. leta pa samo 58 f. šterlingov! Strokovnjaki pripisujejo ta «boom» živega srebra dejstvu, da tega danes na svetu primanjkuje, razpoložljivost na mednarodnih trgih se je namreč močno zmanjšala in so jo le delno nadoknadili Američani, ko so pred nedavnim postavili na notranji trg 10.000 jeklenk iz presežkov na zalogah namenjenih strateški porabi. Na drugi stra- ni pa se je povpraševanje po živem srebru nenadoma silno povečalo tako v zahodnih kakor tudi v socialističnih deželah. Mnoge socialistične dežele, ki so doslej še izvažale živo srebro, so ga sedaj začele uvažati. Živo srebro uporabljajo prvenstveno kot katalizator pri izdelovanju klora in natrijevega karbonata, ki ju rabijo v industriji plastičnih mas, ki se je začela prav v zadnjih letih čvrsto razvijati; uporabljajo ga tudi še v električni industriji in v kmetijstvu pri izdelovanju raznih strupov za pobijanje škodljivcev. Spričo vzpona v potrošnji živega srebra bi morali proizvajalci povečati proizvodno zmogljivost svojih obratov, vendar bi jih to stalo lepe denarje, sami pa niso prepričani, da se bo povpraševanje ohranilo na sedanji ravni, vsaj v industriji plastičnih mas ne; tu namreč rabijo živo srebro skoro izključno v prvih fazah proizvodnega procesa. CENE ŽIVEGA SREBRA 1965 V LONDONU špansko in Drugo 4. I. italijansko 150 163 15. I. 150 165 1. II. 170 173 15. II. 170 175 1. III. 170 177 15. III. 180 190 1. IV. 190 195 15. IV. 205 205 3. V. 205 223 12. V. 205 250 Gornje cene so izražene v funtih šterlingih za jeklenko po 76 funtov teže (34,5 kg). topini istočasno v tretjo posodo. Tako pripravljena galica ne dela toliko usedlin, kosmiči so drobnejši in je učinek škropljenja večji. Opozarjamo, da apna ne smemo takoj v začetku vzeti preveč. Držimo se tehtanja in ne jemljimo na 1 kg galice več kot 1,25 kg gašenega apna. če je apna preveč je škropivo manj vredno, kajti apno zmanjšuje učinek galice. Da ne bo apna premalo, preizkusimo škropivo pred uporabo z belim fenolftalein papirjem, ki pri zadostni količini apna rahlo pordeči. če papir sploh ne pordeči, je treba apna dodati toliko, da papir narahlo pordeči, če je akna preveč, papir močno pordeči in takrat je treba priliti nekoliko raztopljene galice. Namesto belega fenolftaleinovega papirja lahko vzamemo rdeči lakmusov papir, ki v pravilno sestavljeni galici lahko pomodri. Namesto apnenega beleža lahko vzamemo za pripravo 100 litrov škropiva na 1 kg galice 500 gramov (0,5 kg) sode Sol-vay. Sodo točno odtehtamo in ji, ko je razredčena, prilijemo raztopino modre galice kakor pri bordoški brozgi, škropivo, pripravljeno s sodo, imenujemo burgundska brozga. Ta brozga ostane uporabna več mesecev, če raztopini sode dodamo 50 do 100 gramov vinskega kamna ali seigneove soli. Burgundske brozge pa ne smemo mešati z ar-zenikovimi pripravki. Poleg modre galice so v prodaji tudi razni drugi močnejši preparati, kot na primer Aspor, Vitex itd., katere izvedenci tudi priporočajo, vendar je izkušnja pokazala, da je treba s temi preparati škropiti še pozneje, to je celo še v avgustu, da res preprečimo razvoj peronospore in škodo na grozdju. Sicer pa se je izkazalo, da je modra galica sploh bolj učinkovita od teh preparatov. Trije ledeni svetniki so zakasneli Kakor znano, je naše ljudstvo nadelo trem svetnikom Pankraciju, Servaciju in Bonifaciju (12., 13. in 14. maja) vzdevek treh ledenih mož, ker navadno v tistem času nastopi izredno hladno vreme. To pa ne nastopa točno tiste dni, pač pa navadno zakasni. Letos so se trije ledeni možje pojavili okoli 20. maja, in sicer z mrazom in hudim vetrom, ki je dosegel v nekaterih trenutkih hitrost 115 km na uro. Burja, združena s hladnim vremenom, je napravila veliko škodo po vinogradih, kjer je pokvarila precej zaroda. Verjetno se bo pojavila škoda tudi na sadju, čeprav je že o-cvetelo, ker zaradi vetra zarodek popada na tla. Zanimivo je, da se je toplomer ponekod na Krasu znižal v preteklih dneh celo do 6 stopinj C nad ničlo. Doslej se krompir v naših krajih razvija zelo ugodno, ker so bile za njegov razvoj vremenske razmere ustrezne. Opozorilo dvolastnikom Dvolastniki s tržaškega področja, ki nameravajo letos sekati v svojih gozdovih onstran meje, morajo predložiti tozadevno prošnjo najkasneje do 15. junija na sedežu Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v ul. Geppa 9. V prošnji morajo prizadeti navesti parcelno številko gozda in podatke o površini gozda. Obvestilo kmetovalcem Pokrajinsko kmetijstvo nad-zorništvo nam je poslalo v objavo naslednje sporočilo za kmetovalce tržaškega področja: Na osnovi določil v smislu člena 15 zakona št. 454 (Zeleni načrt) in finančnih sredstev, katera je prejelo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, obveščamo vse kmetovalce tržaške pokrajine, da so pristojni organi začenši s ponedeljkom, 24. t. m., začeli brezplačno deliti protiparasitama in druga sredstva za uničevanje mrčesi ter bolezni na krompirju, paradižniku in drugi zelenjavi. Za in-teresirani naj se obrnejo na sedež pokrajinskega kmetijskega nadzorništva v ul. Ghega št. 6. 500.000 STEKLENIC STERILIZIRANEGA MLEKA NA DAN Na nedavnem občnem zboru Italij anskega združenj a proizvajalcev mleka in mlečnih izdelkov v Turinu sp proučili tudi nekaj bistvenih vprašanj, ki zadevajo potrošnjo steriliziranega mleka. Prodaja steriliziranega mleka se je v vsej Italiji v zadnjem času močno povečala. To pripisujejo prvič zboljšanju prodajnega omrežja, drugič in predvsem pa prednosti, ki jo ima sterilizirano mleko pred navadnim. Ljudje ga namreč čedalje bolj kupujejo, ker se zaradi posebnega tehničnega postopka, kateremu je podvrženo, ne pokvari tako naglo kakor navadno mleko. Tako ohrani menda sterilizirano mleko vse svoje prvotne lastnosti in seveda tudi hranilno vrednost celo po šestih mesecih ležanja v skladišču ali kje drugod tudi, ako ni spravljeno v hladilniku. V Italiji proizvajajo sterilizirano mleko v 20 industrijskih obratih, in sicer znaša dnevna proizvodnja nad 500 tisoč steklenic. NOV VODOVOD V ŠTEVER-JANU. V preteklih dneh so izročili svojemu namenu novozgrajeni vodovod v števerjanu. Vodovod bo preskrboval Štever-jan z vodo z Oslavja, ni pa še ves dograjen. Doslej so zanj potrošili 43 milijonov lir, dograditev celotnega vodovodnega o-mrežja pa bo stala skupno 60 milijonov lir. Vreme in letina v kmečkih pregovorih Če po dežju burja gospodari, vso naravo nam pokvari. Burja več časa šumi, suša gotovo preti. ..GOSPODARST VO" Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 e Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir • Pošt. tek. rač »Gospodarstvo« št. 11-9396 ■ Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) • Trst. Ul. Montecchi 6 AVTOPREVOZNISK 0 PODJETJE A. POŽAR TRST — VIA BCk-CACClO. 3 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne pre voze za tu in inozemstvo - Po strežba hitra. — Cene ugodne TRA m-TRIESTE... TRST - TRIESTE, Via Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880 UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne G E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. SPL0SNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA JADRAN — ZAHODNA AFRIKA REDNO LINIJO OKOLI SVETA ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami Qd 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Teleti: 035-22—035-23, Telefoni: 23-470 do 73-477 in na naše agente po vsem svetu. URADNA IN ZLATARNA MI KOL J KAREL TK S T Čampo S. Giaeomo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike Prodajna agencija TRST, Via S. Francesco, 44 Na razpolago imamo VESPE in trokolesna motoma vozila APE za izvoz v Jugoslavijo. Izkoristite nove carinske predpise, ki dovoljujejo prost uvoz trokolesnih motornih vozil APE v Jugoslavijo. InisAJUJAtfia IČOfieA, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT KOPER - TELEF. 21-830 - TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 • Tel. 37-823 Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje. FILIALE: Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje, Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad. IMPESPORT UVOZ - IZVOZ . ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del tiosco 20 ■ Tel. 50010 1’elegr-i lmpexport - Trieste U V A Ž A: VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZVAZ.A : TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GORIZI AN A Gorica • Via D. d’Aosta N. 180 TeL 28-45, 54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo RIJEKA . Jugoslavija Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite lzle tov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo oboga tila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote Jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnib pristanišči b ali pa na potovalne agencije. A e r i I « » £2J LJ C O L I N I «-J A Gestisce i servlzl merci e passeggeri suile Unee: ADRIATICU — NOKD EURUPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICU - NORO AMERICA (North ot Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICU - SUD AMERICA ,> Partenze ogni 20 giorni ADRIATICU — LEVANTE partenze ogni 7 giorni ADRIATICU — IRAN - IRAQ partenze ogni 30 giorni ADRIATICU — IN Dl A — PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - ESTREMU UR1ENTE partenze ogni 30 giorni ADRIATICU — GOLFU MESS1CO partenze ogni 20 giorni con 57 modeme e rapide navi, 666 cuccette e 372.229 B.R.T. La »JUGOLINIJA« accetta il trasporto di merci anche to porti fuori delle linee reeolari TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA —• « JUGO UNIJA* - RIJEKA —