Posamezna sfewflka slane 40 ?fnar]ey.
Štev. 30.	Radgona, dne 1. novembra 1919.
mm gg	“ gg	“
Murska
Glasil® obmejnih Slowencev,
Uredništvo in upravništvo v Radgoni, burska uiiea štev. 184. — Telefonska štev. 3!.
Rokopisi 86 H8 Vračajo. ==========
izhaja vsako soboto zjutraj in stane s poštnino vred za vse leto 15 K, za pol leta 7 K 50 v., za četrt leta 3 K 80 vin.
Inserati: Ena petstolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) 60 vinarjev.
Pri večkratni objavi primeren popust.
Pesem o svobodi.
Slavimo pryo obletnico narodne svobode. Prvo obletnico Jugoslavije.
Svoboda? Jugoslavja? Ali je to svoboda, kar čutimo danes in — ali je država, v kateri živimo, res tista Jugoslavija, ki smo jo pričakovali? Ali nismo v zmoti? Dozdeva se nam, da smo hoteli nekaj drugega?
Da, ob prvi obletnici priznajmo iskreno, da je med nami mnogo nezadovoljstva, da se taka vprašanja le prepogosto naglašujejo. Velike bupje na morju zapuščajo še dolgo vzburkane valove. Velike vojske in prevrati ostavljajo dolgotrajne in težke posledice. Kdo izmed nas more reči, da mu ni vojska zapustila v duši niti ene krvave, bolestne stopinje? Te stopinje nas peko še danes, in nismo taki, kot smo bili pred vojsko. Miru še ni med držsvaani, a ni ga tudi med nami in v nas. Živimo pa tudi v času, ko krožijo širom civiliziranega sveta velike sdcijalne, kulturne in gospodarske struje, ki jrh je izzvala vojska na mejdan. Za vse človeštvo je nastopila neka kriza, vse govori o nji, a nihče ne pozna pravega Jeka
Kaj je torej z narodno svobodo? Da, imamo jo — zlato svobodo! To bi nam po-* trdili naši narodni idealisti od časov Stare pravde do zadnjih let, ki so žrtvovali najlepše, kar je bilo v njih, za ideal narodnega osvobojenja a niso mogli pr.ti dalje od borbe za narodni obstoj, in so umrli z veliko vero v bodočnost. Spominjajmo se, da namje skozi vse leta do vojske bila v programu Zedinjena Slovenija in še ,ta kot ideal, o katerem smo dvomili, da je dosegljiv, In vendar je ta narodni ideal vodil ljudske tabore, zanesel narodno zavest v zadnjo gorsko vas in množil število m rodnih mučencev, zlasti v obmejnih pokrajinah.
To, po čemur so hrepeneli naši najboljši možje, kar je zahtevalo ljudstvo na taborih in shodih, imamo že eno leto. In .še več, veliko več!
Na našo narodno svobodo moramo gledati z očmi beguncev, neodrešenih bratov! Oni vedo, kako dragocena je svoboda, ki jo uživamo.
Vedo tudi tisti, ki so trpeli za narod v ječah in internacijah, v sramoti in gladu. Vedo oni, ki so se borili na narodnih mejah in v mestih za vsak slovenski napis nad vrati skromnega čevljarja.
Svobodo imamo, kar nas je »pod streho hiše ene!« Ne varajmo se nič, obljubimo samo ob prvi obletnici našega osvobojenja, da hočemo ta težko priborjeni zaklad ohraniti za večno!
A pesem o naši svobodi jc pesem o Jugoslaviji! Pred tisočletjem smo bili en narod od Alp do Bizanta in Egejskega morja. Tok zgodovine nas je ločil. Šli smo vsak svojo stran — Slovenci, Hrvati in Srbi. A nekaj nas je družilo: veliko trpljenje in velika vera. To veliko trpljenj- m ta velika vera nas je v zgodovinskem trenutku, „i ga je omogočil kulturni razvoj celokupnega človeštva, ideja demokracije in narodne samoodločbe, združil v eno telo, v en državni organizem od Alp do Egejskega morja.
Delo osvobojenja pa še ni dovršeno. Osvoboditi moramo svoje duše od vojne,
ki je minila. Rešiti moramo socijalna, gospodarska, politična vprašanja, ki nam jih stavi ujedinjenje. ¿ele potem bomo svobodni na znotraj. Na zunaj imamo svojo neodrešeno zemljo: Goriško, Primorje, Korotan.
Ampak, gotovo je: svobodni smo, ker imamo Jugoslavijo. Imamo lastne streho, lastno polje in — sedaj na delo!
Proslava „Dnes?g syobode“
i? mariborskem gledališču.
V nedeljo dne 26. t. m. je po dolgih mračnih dneh zopet zasijalo solnce. Bil je lep jesenski dan; takoj zjutraj so bile na mariborskih ulmah naše marljive nabiralke, ki so prodajale odznake ž napisom »neodrešeni domovini 28. X.« Ljudje so znake radi kupovali, saj je vsak rad položil 2 K za »dar svobode«. Okoli poldne je bii redek človek bi^šz znaka. Glavna stvar pa je bila zvečer, v gledališču. Gledališče je bilo že zjutraj razprodano in mislimo, da je bilo malokdaj v svoji preteklosti tako nabito polno, kakor ta večer, pa tudi malo enakih večerov je doživelo, kakor je bila prva proslava »dneva svobode«. Večera se je udeležil poleg drugih tudi general Maister, ki ga je občinstvo veselo pozdravilo. Glava stvar pa je bilg. naša galerija polna, tam smo videli naš pravi Maribor. Večerje otvorila godba pod vodstvom kapelnika Herzoga, na to je dr. F. Müller o krasnem govoru naslikal prven našega dneva svobode. Njegov govor je izzval vihar navdušenja v občinstvu. Za njim je nastopil pevski zbor »Glasbene Matice« s svojim »Popotnikom« in »Koroškimi nar. pesmimi«. Kdor pozna naš niožki zbor pod vodstvom pevovodja Oskarja Deva, ta si more predstavljati, kako lepo so donele vbrane naše pesmi, naše znanke, in ko so pevci zapeli še »Maistrovo« je občinstvo priredilo prisotnemu generalu burne ovacije. Na to je Bogiča Nučičev a, mala deklica deklamirala Gregorčičevo »Naš skupni dom« z nežnim glasom, pa krepko in odločno, ko je zadaj dvignil zastor in na odru je stala četa naših sokoličev, dečkov in deklic v belih oblekah, ki so vzgrajali lepe vaje in nazadnje v pohodu zapelK»Zovi, samo zovi«. Bil je to krasen prizor. Za njimi je pevski zbor zapel »Buči morje adrijansko«, ki je globoko odmevalo v dušah poslušalcev. — Po premoru je godba igrala simfonijo »Jugoslavija«, ki v lahko razumljivi godbi izraža, kako so se vse tri naše himne zlile v eno. Sledila je »Bajka o kralju Matjažu«, ki jo je za ta večer napisal dr. Iv. Lah. Videli smo babico, ki sedi čez sto let (dne 28. okt.) v Mariboru med svojimi vnuki in govori z njimi o slavnostnem dnevu. Otroci jo sprašujejo o kralju Matjažu in o pretek1osti. Babica jim razlaga na njih vprašanja, kako je, bilo prej v Mariboru in kako je Maribor postal jugoslov. mesto. Da jim bo vse jasno, jim pripoveduje bajko o kralju Matjažu, ki je spal globoko v koroških gorah. Narod je čakal na njegov prehod, kajti tujci so vladali nad njim. Takrat je nastala strašna vojska, toda
čez pet let je bil tuji rod premagan in dne 28. oktobra je vstal kralj Matjaž. Ko pa je stopil na dom, mu je prišla nasproti srbska vojska. Nato je sledila nepozabna slika. Zagrinjalo se je dvignilo in zagledali smo v »živi sliki« krasen prizor. Kralj Matjaž je stal s svojo vojsko pred svojo votlino in je podajal roko srbskemu poročniku, ki je ravnokar s svojo četo prodrl preko koroških gor. Bilo je veličastno videti 40 srbskih vojakov z nasajenimi bajoneti, v polni opravi, kako so stali kot zvesti pobratimi pripravljeni braniti naš skupni dom. Navdušenje v gledališču je bilo nepopisno. Mnogim so stopile solze radosti v oči. Godba je igrala »Bože pravde«. Toda babica je pripovedovala naprej: Narod je prehitro pozabil na svoje trpljenje in tujci so zopet zasedli našo zemljo. — Dvignila se je zopet zadnja zavesa in pred nami se je pokazala »neodrešena domovina«, j V soinčnem siju smo zagledali naš primorski narod, žalostno stoječ ob pobrežju, za katerim so se videli jambori merskih ladij Napisi krajev so oznanjali odkod so doma naši bratje. Slika je učinkovala s svojo slikovitostjo in krasoto. Toda babica je pravila naprej: sakoliči so se vzgajali v sokole, narod je pridno delal in tujec je moral z naše zemlje — tako je vstala končno svobodna Jugoslavija: zopet se ie dvignilo zagrinjalo in na živi sliki smo videli našo Jugoslavijo, srečno in svobodno, obdano od vsega naroda in vojske, s' Sokoli in Orli, z orožjem in zastavami, na tleh pa je ležala grmada starih spominov na svetovno vojno. Nepozaben prizor. Godba je zaigrala »Lepo našo domovino», vse občinstvo je pelo in odhajali smo iz gledališča vsi v eni misli, da tako lepega večera še v Mariboru nismo imeli. Skupine na odru je sestavil slikar prof. Cotič, ki je pokazal, daje v tem pravi mojster; babico je igrala gospa Bukškova, ki je znala podati vso nežnost slov. matere Celo režijo je vodil gosp. Nučič, ki mu gre za ta večer vse priznanje. — Bila je želja občinstva, da bi se ta spored še ponovil, ker mnogi niso dobili vstopnic. V torek pop. se je predstava ponovila za dijaštvo. Zvečer je bila bakljada, v sredo je bil pohod po mestu in zborovanje na glavnem trgu. O tem poročamo drugič. Želimo le, da bi se bil ta dan po vseh naših mestih tako lepo slavil, kakor v Mariboru. To bi bil dokaz naše državne zavesti.
Mariborsko pismo.
Mračni deževni dnevi so se vlekli zadnje dni preko naših pokrajin. To vreme je bilo precej podobno vsemu duševnemu razpoloženju. Povsod nekaka nezadovoljnost. Niti vino ni obrodilo, kakor smo si želeli. Cene so se zadnji čas zvišaie vsemu blagu: krompirju, moki, pa tudi obleki, čevljem itd. Nekateri pravijo, da je to zato, ker je Reka zaprta, tam namreč gospodari d’Annunzio, to je italijanski pesnik, ki je s svojimi četami obvladal Reko. Tako so Reko od vseh strani zaprli in mi smo takoj čutili, kako bo pri nas brez Reke, pa tudi Italijani čutijo, da jim bo Reka samo novo breme. Drugi pa trdijo, da je nastala draginja vsled prekupčevalcev in verižnikov. Zato so ni pr. železničarji sklenili, da ne odpeljejo nobenega blaga čez mejo. Deloma je to prav, ako bi s tem uničili verižnike. Toda pri nas je nekaj blaga tudi preveč (na pr. koruze) in tega moramo dati Ven da dobimo razne izdelke (žveplenke, stroje itd.)
zato bi ne bilo dobro, da bi tu odločevali drugi. Zato j je bilo zadnje čase vse tako nekako napeto. Poleg tega j še časopisov ni bilo. Danes, ko vsak čita, se pomanjkanje j časopisov, zelo čuti. Kar se tiče naše ministrske krize, ki je zdaj srečno končana, je prav vseeno, ali izhaja kak list ali ne — ampak imeli smo mnogo drugih vprašanj, o katerih je treba govoriti. Ljudje si večinoma pomagajo s hrvatskimi listi, kdor pa se teh ni privadil, je čital »Agramer Tagblatt».
Tako smo čakali od dne do dne novih poročil s sveta. Čitali smo, da je Petrograd padel, da stoje Rusi pred Rigo, da gredo na Moskovo itd. Rusi imajo dobro armado in boljševiki so baje doigrali. Ni dvoma, da bi bila tudi za nas nova močna Rusija velikega pomena.
V strahu, da bi se Jugoslavija preveč ne oprla na Rusijo, bi nas začeli drugi bolj vpoštevati. Sicer pa se baje antanta boji, da bo Rusija prevelika prijateljica — Nemcev. Nemcam bi bilo gotovo mnogo ležeče na tem, da bi jim bila Rusija zopet odprta — s tem bi si Nemci zopet opomogli. Upajmo, da se to ne zgodi. Tako smo se bližali obletnici svojega osvobojenja. Povsod drugod so se delale velike priprave, da se proslavi ta dan dostojno. Tudi .mariborska društva so se pripravila in so povabila ves narod na zbirko za »dar svobode«. Upamo, da se bo ta zbirka lepo obnesla, saj je namenjena onim, ki so danes brez domovine. Zbirka se bo zaključila šele s 1. decembrom, ko bo obletnica, odkar je bila slavnostn-o proglašena naša država. Tako bodo imela ona društva, ki te dni ne bodo mogla prirediti proslave, priliko, da to store v onih dneh. Vse prireditve meseca nov-mbra naj bi bile namenjene daru svobode. Mi, svoboden narod, moramo skrbeti za svoje begunce in za mladino. Zato naj ne bo nikogar, ki bi ne daroval vsaj mal dar zs skupno stvar.	-	_	j
Naš Maribor se lepo razvija. Na društvih, v gledališču in po ulicah je živahno življenje. Res so težave glede stanovanj, drv, hrane,, toda tega je danes povsod dovolj. Vse to se da premagati le z združenimi močmi in s skupnim delom za bodočnost.
Tedenske novice.
Praznik mrtvih. Vsepovsod uvelo listje, narava kakor mrlič, ki ga polagajo na oder; otožnost v zraku, v solncu, če se pokaže; v vetru, ako strese orumenelo listje; otožnost v zaostalih ptičjih glasovih in v melodiji zvonov, na krizantemah, ki leže po grobeh in v molitvah, ki jih vidno šepečejo ustne. Za temi solzami, za krizantemami, za drhtljaji sveč pa leži nekaj neizrecno dragega, česar ni več — kar je samo zemlja in bled spomin in sveta skrivnost, To je vsakoletno razpoloženje na pokopališčih. Ampak pred "enim letom si videl z ubogih slovenskih grobov perspektivo kakor še nikdar doslej. Skoraj si bil pozabil na črno in neizprosno senco smrti, ki je legla med zemljo in nebo, tako radostno, življenjapolno je bilo vse krog tebe — zdelo se ti je, da ni to zima, ki je trkala na duri, marveč razigrana pomlad. Zakaj bil je praznik živih; razbita je bila narodna bastila in sladka pesem o svobodi se je razlivala čez hribe in doline. Se v zraku, v naravi, si našel nekaj velikega, polnega: duh Novega. V grobove je bil obsojen naš mali narod, a je — vstal! Vstal je, ker je moral vstati. Ni. še bilo zazmamovano njegovo čelo z znamenjem smrti. — »Zdaj zlata semena padajo . . Na to misliš letos in — tiha žalost ti vstane v srcu. Ne, ne, še pride spomlad, vse, kar je za življenje, oživi in vsrka vase ta zlata semena. Gledaš v krizanteme, v križe, šepečeš molitve, a oči ti venomer iščejo obzorje z modrimi bregovi, daljne mejnike — in čutiš ljubezen do te drage, svobodne in — uboge slovenske zemlje. Mini! je pač praznik živih, a tu je delavnik živečih!
Dan Svobode. Dan naše svobode je dan, ko je propadla Avstrijo Ogrska. 28. oktober 1918. Narod, ne pozabi nikdar tega datuma! Spleten ie iz rdečih rož, a kroginkrog obrobljen s črnim trnjem. Rdeče rože — to je naša svoboda. Črno trnje — zemlja neodrešena, bratje v Primorju, na Goriškem, v Korotanu. Zbirajte od hiše do hiše, od vasi do vasi, od mesta do mesta do mesta »dar svobode«. Njim, ki so iste krvi, istega duha, istega jezika z nami, moramo priskočiti na pomoč in pokazati celemu svetu, da si jih ne damo ugrabiti. Vsak naj daruje vsaj eno krono! Ne sme biti Slovenca, ki bi ne daroval!
„Diebs- und Rauberhorden.“ Iz Ženeve se poroča, da je vojno sodišče v Lilleju obdolžilo nemškega grofa Bismarka in 7 drugih častnikov radi umora, uboja in požiga. Ko je Bismark zasedel mesto, je dal zapreti 14 Belgijcev in da postavi vzgled, jih je dal bičati in nato umoriti. V okolici je pustil zažgati
vse hiše. — Toliko v album piscu anonimnega pisma iz radgonskih nemških krogov. Menda se razumemo ?!
Popravek, v zadnji številki smo narodnega junaka Franjo Malgaja pomotoma krstili za Ivana. Ivan je postajenačelnik v Radgoni.
Fokovci V Prekmurju. S 1. septembrom t. 1. se je sprejela pod jugoslovansko upravo poštna nabiralnica Fokovci, pošta Murska Sobota. Z 31. oktobrom se izloči ta nabiralnica iz okoliša poštnega urada Murska Sobota in se prideli s 1. novembrom 1919 okolišu poštnega urada Prosenjakovci.
Valuta ob meji. Zadnje dni se v Radgoni opaža, da imajo Nemci jugoslovanske bankovce mnogo rajši nego na pr. slovensko govoreče kupce. Odkod naenkrat ta ljubezen do jugoslovanskega denarja? Znano je, da je vrednost nemškoavstrijskega denarja močno padla, tako da plačujejo Avstrijci za 70 iugoslov. kron 100 nomškoavstrijskih kron, v privatnem prometu pa še celo za 10 */« več. (Kurz na zagrebški burzi dne 23. t. m.:	100 K == 65—70 K.)
Ker pa Radgona hoče biti po vsej sili nemško-, avstrijsko mesto, bi morala biti merodajna avstrijska valuta Vid;mo pa ravno nasprotno: avstrijske bankovce izdaš težje nego slovenske. Stvar je namreč ta, da plačaš z jugoslovanskim denarjem pri vsaki kroni 30 vinarjev več, ker je avstrijski denar za 30% tnanje vreden nego naš Na pr.: Dva moža gresta v gostilno v Radgoni in naročita vsak liter vina. Liter stane 16 K in noben krčmar ne pove, v kateri valuti. Plačata oba 16 K, eden v jugoslovanskih in drugi v avstrijskih bankovcih. V resnici pa ni plačal oni z jugoslovanskim denarjem za liter vina enake cene kot mož z avstrijskimi bankovci, marveč za 30% več. t. j. 16 K + 4 80 K = 20-80 K. Ali: Kmet kupi pri nekem radgonskem trgovci za 1000 K blaga in plača ta znesek v jugoslovanskih bankovcih. Trgovec pa se pelje v Gradec in zamenja denar pri banki: dobil je 1300 K. Kmet je torej izgubil 300 K, ker bi lahko 1000 K zamenjal v nemško avstrijske bankovce in bi dobil 1300 K, ter kupil pri Radgonskem trgovcu za 300 K več blaga. Naša vojaške oblasti bi storile dobro, ako bi radgonske trgovce in obrtnike prisilile, da postavijo v svojih obratih napiše: »Tukaj se zaračunava v nemškoaVsrijski valuti«, ker nam vendar ne more biti vseeno, če poravnamo gotov znesek v avstrijski ali jugosiov. valuti. Posebno važno je to pri večiih kupčijah, na pr. pri prodaji vina. Opozarjamo naše ljudi da se zanimajo za valutno razmerje in ne mečejo denarja po nepotrebnem v žepe tujcev, ki bi se nas itak radi eimprej odkrižali.
Prerojeni Korotan kliče! Dolgo vrsto let je ječal Korotan pod kremplji nemških mogotcev. Prišel pa je čas osvobojenja in prostosti. Da svojo prostost kaže tudi na zunaj, so si navdušeni mladeniči in mladenke občine Hddiš ob Vrbske,» jezeru postavili nalogo, da hočejo poznejšim rodovom zapustiti zgodovinski spomenik osvobojenja Koroške s tem, da si postavijo v občini lastni društveni dom, kjer se bo vzgajal duh in telo. Spomenik pa mora biti vreden osvobojenja. Delna osvobojenie Koroške nas spominja na trpeče Primorce, ki zdihujejo pod krutimi Italijani. Zato prispevajte vsi Jugoslovani brez razlike! Tudi najmanjši dar bo dobrodošel kamea novi zgradbi. Naj vidi obudena Koroška, da je Jugoslavija velika. — Društva! Vaša dolžnost je, da zbirate pri društvu prostovoljne darove in jih pošljete na »Izobraževalno društvo Zvezda« Hddiše ob Vrbskem jezeru. Imena darovalcev se bodo priobčila v časopisih.
Odbor.
Uslužbenci finančne straže prirede dne dne 9. novembra t, 1. v Mariboru sestanek kjer bodo razpravljali o raznih stanovskih vprašanjih
Državna posredovalnica za delo, podružnica za Ptuj in okolico. Prebivalstvu Prekmurja se naznanja, da je delokrog »Državne posredovalnice za delo podružnica za Ptuj in okolico razširjen tudi na Prekmurje. Začasni sedež posredovalnice je v Strnišču p. Ptuju. Uradne ure za stranke so: od 9.—12. in od 14.—16. ure. Ob nedeljah in praznikih ter ob sobotah popoldne se ne uraduje. Delodajalci in delo-
j jemalci, ki se hočejo posluževati posredovalnice, se lahko pismeno obračajo na urad, ki jim po možnosti v najkrajšem času posreduje delo oziroma delavne moči vseh strok. Vsako posredovanje je brezplačno.
Pozioi k u oj a k 0.11. K doamesečniin orožnim Bajam so poznani sooj čas potrjeni ali za sposobne spoznani in sicer letnika 1885 in 1884 na dan 5. nooembra 1919, letniki 1883, 1882 in 1881 na dan 7. nooembr a 1919. K trimesečni oojaški službi so pozoani vsi oni letnikoo 1895—1898, ki so sedaj kot ozdršeoatelji rodbine, samostojni posestniki itd., oproščeni in sicer na dan ll.nooembra 1919. V aktipna službo je pozoan letnik 1898 na dan 12. decembra ¡919. Dalje c>si oni letnikoo 1890 — 1894, ki so bili med oojna kot uradniki, industrialci, trgooci, oojni dobaoitelji itd., oojaške službe oproščeni oli pa so osled oproščenja odslužili manj kot 18 mesečen pri oojakih in sicer na dan 18. decembra 1919. Vsi naoedeni se morajo določene dni zglasiti vsako, krat ob 8. uri zjutraj pri pukaoski okružni komandi, o čigar področju je njihooo bioališče.
Nesreča na železnici. Dne 7. oktobra t,! popoidne se je peljal kmetski sin Ivan Ekart iz Prepolja na Dravskem polju z osebnim vlakom v Trbovlje. Na pragerski postaji je skočil iz vozečega vlaka tako nerodno, da je prišel pod vlak, bil povožen in je na mestu mrtev obležal. Ekartu je odrezalo glavo in desno roko v rami. Svoje smrtne nesreče si je bil kriv sam.
Tatvina na ptujskem kolodvoru. Ani
Fabjančič iz Varaždina je bilo 10. oktobra t. 1. predpoldne na ptujski postaji, ko je izstopila iz vlaka, od neznanega tatu okradena ročna torbica s 4000 K gotovine in različnim perilom.
Šest smrtnih obsodb je izrekla letošnja jesenska porota v Mariboru. Razen sodb Petra in Pavla Dokla ter Helene Luci in Jožefe Branda radi umora, o katerih smo že v zadnjih dveh številkah poročali, je bil obsojen na smrt tudi Tomaž Pretner zaradi roparskega umora in poskušenega umora ter Ivana Marzidovšek zaradi napeljevanja k umoru njenega moža. Jožef Šoštarko, ki je moža umoril, je bil obsojen na 8 let težke ječe, ker še ni dopolnil 20. leta svoje starosti.
Pomilostitev. Pri poletnem zasedanju mariborske porote sta bila obsojena na smrt Franc Kropeč in Franc Kodrič zaradi umora in ropa. Oba sta bila od regenta Aleksandra pomiloščena in sicer Franc Kropeč na dosmrtno težko ječo, Franc Kodrič pa na 20 let težke ječe.
Vabilo na naročbo. Poštni oficijal J. Vengust v Radgoni izda prihodnje dni v lastni založbi brošurico »Seznamek prekmurskih krajev z označbo pošte« (najbrž z zemljevidom), i Seznamek je namenjen v prvi vrsti uradom, pa tudi vsakomur, ki se zanima za Prekmurje. Brošurica bo stala okrog 2 K. Da se lahko določi naklada, se prosi, naj se naročila takoj vpošljejo na izdajateljev naslov.
Oklic! Upapolnega srca smo zrli na našega | koroškega junaka nadebudnega nadporočnika | Malgaj-a. Ob prevratu je zasedel s peščico j dobrovoljcev naš tužni Korotan, ga branil, čistil, j organiziral. A njegovo delo ni našlo zadostnega umevanja, podpirali smo ga premalo in prepozno. Kot zadnji ie stal na severnem braniku; ko je j padel on, je padla tudi Koroška.
Sedaj smo še le zaznali kaj smo izgubili ! v njem. Da mu izkažemo svojo hvaležnost, j hočemo postaviti na primernem mestu na | Koroškem njemu vreden spomenik. Ker pa smo | sami financijelno preslabi, prqsimo vso slovensko : javnost, da nam s prispevki omogoči postaviti I našemu junaku dostojen spomenik.
V to svrho se je sestavil v Guštanju osrednji odbor za postavitev Malgajevega spomenika, pokroviteljstvo pa je prevzel naš velezaslužni general Maister.
Tem potom naprošamo	vse zavedne
Slovence in Slovenke, da ob primeraih prilikah zbirajo prostovoljne darove za spomeaik našega prvoborilca na Koroškem. Zbirke in prispevki naj se blagovolijo pošiljati osrednjemu »Odboru za postavitev Malgajevega	spomenika v
Guštanju«. Prispevki se bodo objavili t časopisju. Za osrednji odbor: Andrej Oset, predsednik, Jožica Štih, tajnica, Drago Milošič, blagajničar.
Državna posredovalnica za delo, podružnica za Ptuj in okolico. V tednu od 12. oktobra do 18. oktobra je iskalo dela 12 možkih in 9 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 8 možkih in 4 ženske deiavne moči. Posredovanj se je izvršilo 10. V času od 1. januarja do 1. oktobra 1919 je iskalo dela 782 možkih in 321 ženskih delavnik moči. Delo-
dajalci pa so iskali 788 delavcev in delavk,
4 rudarje, 2 vrtnarja, 5 kamnarjev, 2 kovača,
2	ključavničarja, 1 pasar, 3 mehaniki, 3 mizarji,
1 sodar, 1 bičar, 1 žagar, 1 sedlar, 17 krojačev in šivilj, 4 čevljarji, 2 peka, 3 mesarji, 2 natakarja, 1 stavb, delovodja, 4 zidarji, 1 sobni slikar, 2 kurjača, 7 paznikov in uradniških slug,
1 tovarniški delavec, 13 trgovskih setrudnikov,
1 skladiščar, 11 3 dninarjev in dninaric, 25 služkinj, 10 pisarniških moči, 17 vajencev in vajenk raznih strok. V delo sprejme posredovalnica:
1 viničarja, 2 poljedelska delavca, 56 gozdarskih delavcev, 1 ključavničarja, 7 mizarjev, 14 pletarjev,
1 brivskega pomočnika, 1 farmac. laboranta,
1 blagajničarko, S služkinj.
Slovetljigradec. V našem prej nemšku-tarskem zagrizenem mestu se je začelo narodno življenje lepo razvijati. Odkar imamo našo težko pričakovano samostojno državo Jugoslavijo, se je mesto preobleklo v slovensko lice, in pokazalo, da tukaj v Siovenjemgradcu niso živeli pravi Nemci, ampak le po sili Nemci, ki so rojeni. Slovenci, a so od prejšnje Avstrije bili umetno v namškem duho vzgojeni. Nemški napisi so izginili, in so se nadomestili z lepimi slovenskimi napisi, ljudje ki so prej preveč radi »švab-čali« sedaj govorijo zopet lepo materno slovensko govorico. Prešnjo nemškutarsko trgovino je prevzel vrli narodni trgovec g. Ivan Rejnik, gostilno Narodni dom je prevzel znani Jakob Vrečko, gostiina pri pošti ima sedaj napis »Slovenski kmečki dom«, in prešnji hotel »Sandwirt« — kjer se je prej zbirala najbolj zagrizena nemška družba se imenuje sedaj hotel »Beograd« in g. Oset ima v hotelu na razpolago 42 slovenskih j političnih in znanstvenih listov, in na stenah j pa najdeš slike naših zaslužnih mož, kakor general Maister, Korošec, Aleksander, kralj Peter, Prešern, Trdina, Vodnik, Gregorčič, Slomšek, Kersnik, Jurčič, Malgaj itd. Kakor se sliši, je g. Oset prevzel tudi hotel »Lobe«, ki ga namerava krstiti v hotel »Pohorje«, katero imese ob vznožju mogočnega Pohorja tudispodobi Pod vodstvom vrlega gerenta g. Dr. Bratkoviča se bo baje v kratkem upeljal v mestu Siovenj-gradec tudi telefon ker je že skrajšni čas. Želeti je le da bi se tudi družabno — narodno življenje začelo razvijati, in da bi v našem lepem mestu in v okolici vladala sloga in da bi se delalo nato, da se naše preprosto ljudstvo v* narodnem oziru prebudi in izobrazi V narodnem oziru naj vlada doslednost in naj se nobeden Slovenec ne poteguje za naše nemškutarje, ki so nam pred vojno in med vojno delali krivice, zato zaslužijo ie preziranje. Treba je mislit., kako bi se nam godilo, ako bi bili Nemci zmagali — in znjimi naši grešniki - nemškutarji.
Puščavnik.
Rešitev krize v Jugoslaviji. Kakor smo že zadnjič poročali, je kriza rešena tako, *da ostane na vladi demokratično-socijalistični kabinet Ljube Davidoviča, le podpredsedniško mesto se izpopolni z znanim dalmatinskim politikom don Biankinijem. Sklicanje narodnega predstavništva se pričakuje za bližnje dni.
Ameriški Slovenci bodo zopet poslali darila za revno prebivalstvo Slovenije. Ameriška vlada bo «iala na razpolago poseben brod.
Jugoslovanski polk so nazvali Čehi nek polk v čehoslovaški armadi. Naš vojni minister j"e te dni odpotoval v Prago, da izroči zastavo za ta polk. V jugoslovanski armadi se imenuje en polk p* znanem češkem reformatorju Ivanu Žižka.
Novi bankovci. Dne 21. oktobra je prispelo v Beograd iz Pariza io vag-onov z našimi novimi bankovci.
Prodaja tujega sekvestriranega premoženja. »Agramer Tagblatt« poroča, da bo trgovsko ministrstvo v Beogradu pričelo te dni z prodajo tujega sekvestriranega premoženja na našem ozemlju.
Izginil je Janez Žitek iz Račkega vrha št. 28, 13 let star. dijak v Marivoru, majhne postave. Kdor kaj o njem kaj izve, naj blagovoli javiti materi Mariji Zitek v Račkem vrhu št. 28, pošta Radinci.
Razgled po svetu.
Gospodarski polom v Nemški Avstriji. Graška
»Tagespost« piše o skrajno slabi valuti, ki jo ima
nemška krona v inozemstvu. Tako se je dobilo dne 15. oktobra za i00 K v Berlinu 25 mark 20 pfenikov, v Pragi 34 čehoslovaŠkih kron in v Švici 5 frankov. Na Dunaju pa se je plačalo istega dne za 100 mark 380 K, za 100 švicarskih frankov 1636 Iv, za 100 francoskih frankov 1085 K, za 100 lir 930 K in za 100 ameriških dolarjev 9200 K. Po zasebnih poročilih iz Ženeve v Švici se dobi tam za 100 nemških kron samo še 4 franke. Tudi v primeri z jugoslovansko krono ie nemška krona v zadnjem tednu padla za eno tretjino. Kakor vse kaže, stoji avstrijska republika pred katastrofo, ker more vse reči, zlasti živila, ki jih uvaža, tako drago plačevati.
Mesio Dunaj Ameriki. Dunajski mestni svet je naslovil na Ameriko obupen apel, kjer toži, da preti Dunaju strašna katastrofa, kakšna še ni zadela doslej nobene prestolnice in ki utegne uničiti stotisoče ljudi. Tega grozovitega poloma tie moremo odvrniti z lastno močjo. Ako komur, je Ameriki mogoče, da nas reši. Brez dvoma ie, da ameriški narod, ako samo izve, kakšni usodi gre Dunaj nasproti, ne bo mogel biti ravnodušen in ne bo dovolil naše propasti.
Nepoboljšljivi. V narodni skupščini avstrijska republike so razpravljali te dni o izrednem štetju prebivalstva in je prišlo v pretres tudi vprašanje glede označbe narodnosti oziroma občevalnega jezika. Dr. Renner je zastopal stališče, da se mora vsak državljan izjaviti glede občevalnega jezika, kot je bilo v stari Avstriji, dočim je poslanec Strieker zahteval, da se označi tudi narodnost po materinskem jeziku. Glasovanje je sprejelo Rennerjevo stališče z 48 glasovi proti 25. Nemci se boje za češke manjšine na Nižje Avstrijskem, da bi ne zahtevale manjšinskega varstva.
Sila ni prijetna. V avstrijski narodni skupščini sc morali te dni črtati določbo ustave glede priklopitvi k Nemčiji, kakor to zahteva mirovna pogodba. Socijalist Austerlitz je imel daljši govor, kjer je povdarjal, da misli o ujedinjenju ne more iztrgati nobena sila iz src Avstrijcev, ker je Avstrija brez Nemčije obsojena k poginu.
D’Annunzio se boji Jugoslovanov. D’Annunzijeva armada na Reki se je zadnje dni precej pomnožila. Vojaške oblasti pošiljajo čez demarkacijsko črto številne vohune, da poizvedujejo položaj in moč jugoslovanskih Čet. Ti špijoni izhajajo seveda iz vrst »italijanašev«, t. j. Hrvatov, ki drže z Italijani. Kljub temu, da hoče korajžni d’Annuhzio udariti celo na Rim, vendar strahopetno pazi na vsako gibanje onstran črte. Sicer ni v reškem vprašanju nobene spremembe.
Na Grškem se ji baje pojavilo močno gibanje za povratek bivšega kralja Konstantina. Konstantin je še nedavno oficijelno izjavil, da ie sicer odstopil, a se ni odpovedal prestolu. Druge vesti poročajo o nameri znanega politika Venizeselosa, ki hoče izvesti državni prevrat in proglasiti republiko.
Češko stališče v reškem vprašanju.
Češki »Ndrodni listy» pišejo dne 17. oktobra o reškem vprašanju med drugim: Če ne presojamo vprašanja s stališča laških čuvstev, ne moremo utajiti, da ta rešitev ni pravična in ne stvarna, da bo tako konstruirana Reka hirajoč državni organizem ter da je edina možna rešitev, dati Reko brezpogojno Jugo slaviji, kakor je to predvidel tudi maksimalni program, s katerim je Italija stopila v vojno in katerega obsega »Patto dt Lonara» z dne 26. aprila 1915. Reka je bila že za madžarskega gospodstva pasivno pristanišče, dasi je Pešta s tarifnimi ugodnostmi in subvencijami podpirala odpravo blaga čez Reko, bila bi veliko finančno breme za Italijo in bode životarila tudi pod protektoratom Zveze narodov. To je usoda Reke, v katere bližini je — Trst. Ko je dr. Kramarž odhajal na mirovno konferenco v Pariz, se je izrazil takoj na potu napram laškim časnikarjem, da Reka mora pripasti Jugoslaviji; z isto gotovostjo je zastopal jugoslovansko pravo na Reko tudi v Parizu samem spričo italijanskih državnikov. To je stališče, katero tudi danes določa naše razmerje napram romantičnemu poskusu d’Annunzijevemu. Če bi svet petorice hotel rešiti reško vprašanje v smislu vmesne države, polaga na njegova tla kali nove vojske».
«Madžari kot monarhisti. Ne da se
'prikrivati, da je Večji del madžarske javnosti proti republiki in da bomo v bližnjem času doživeli vpostavitev monarhije na Ogrskem. O propagandi za ekskralja Karla smo že poročali, vendar ni on edini, ki se poteguje za krono sv. Štefana. Dozdeva se, da ima na Ogrskem vsaka stranka svojega kandidata za
prestol. Prednost imajo seveda Habsburge v ci, od katerih ima poleg Karla mnogo upanja nadvojvoda Albrecht Franc Jožef, ki do:, ro posnema Jožefa Alcsuta in ,se naziva sedaj Albrecht Croy. Croyi namreč potekajo naravnost od Arpadov, prvih madžarskih kraljev. Tudi nadvojvoda Oton in JožeT se nahajata, med kandidati; agitira pa se še za rumunskega | kralja in perzonaino unijo z Rumunsko, celo i za jugoslovanskega regenta Aleksandra itd.
' Največ upanja pa ima bržkone anglofilska | stranka, ki se upira na gospodarsko pomoč : Anglije. Ta stranka je obnovila zadnji čas : skoraj že pozabljeno kandidaturo vojvode od Connaughta. Socijalni demokrati v Budapest! so te dni izročili zastopnikom antante poseben memorandum, kjer se v imenu delavstva izrekajo proti vpostavitvi monarhije.
Nova avstrijska vlada — koalicija socijafnih demokratov in krščanskih socijafcev. Na Dunaju saje sestavila nova vlada. Državni kancler in državni tajnik za zunanje zadeve je ostal dr. Renner. Med ostalimi državnimi tajniki srečujemo več znanih imen; soc. demokrat Glockel, kršč. socij. Miklas, soc. dem. dr. Eilenbogen i. dr. Nova vlada je koalicija socialnih demokratov in krščanskih socijaicev, dveh najmočnejših strank v Avstriji. — Narodna skupščina je dne 17. t. m. ratificirala mirovno pogodbo z glasovi socijalnih demokratov in krščanskih socijaicev proti glasovom vse-nemcev.
Amerika za splošno razoroženje. Državni tajnik Lansig je izjavil v senatu, da bo Amerika prihodnjo letu predlagala zvezi narodov splošno razoroženje armad vseh kulturnih narodov.
Vstop v Zvezo narodov. Svet petorice je sklenil pozvati k vstopu v Zvezo narodov sledeče države: Argentinijo, Čilo, Kolumbijo, Dansko, Špansko, Norveško, Paraguay, Holandsko, Srbijo (?!), San Salvador, Turško (?), Švicarsko in Venezuelo.
Versailleski mir z Nemčijo ne stopi v veljavo, kakor poroča »Newyork Harald», pred 1. novembrom 1.1.
Razmere v Baltiku. O tem pišejo prašri „Narodni listy“: O ruskem polkovniku Amalovem (baltiški Nemci mu pravijo Bermondt) je malo znano. Ne ve se niti, odkod poteka. Ko je pričel general Judenič s svojimi prostovoljci in boljševiškimi dezerterji operirati proti Petrogradu, je poklical 1 Kuronskega grofa Lievena in angleškega generala Gonga. Kmalu pa je čutil, da za njegovim hrbtom ni varno. Pod zaščito antante se je sestavila severozahodna ruska vlada pod Ljasnovim; Lotiši in Estonci so jeli koketirati z boljševizmom. Judenič je opazil, da ga Anglija ne podpira dovolj in je imenoval Amalovega za vrhovnega poveljnika vseh ruskih sil na mejah Kuronske in Livonske, Na to mu je zaukazal izprazniti to deželo ter odriniti na narevsko fronto proti boljševikom. Bermondt pa i tega ni storil, namreč se je ponudil Djenikinu. Kljub ! opominom Judeniča in zastopnikov antante se Bermondt v Rigi ni ganil. Proglaša se za neomejenega poveljnika »ruske zapadne armade» in priznava zgolj zapadno-rusko vlado, ki se je nedavno ustanovila v Mitavi. i V svojo armado je sprejel tudi nemški polk pod po-| veljstvom polkovnika Bischoffa, kateri se ni hotel ! vrniti v Nemčijo. Skuša se sporazumeti z lotiško vlado,
J toda zaman. Podvzel je napad na Rigo, ali zavzel je le predmestje, ker so Lotiši uničili pontski most Čez Drino. Bombardira pa še dalje mesto in mu nauaša veliko škodo. V Baltiku je bilo po berlinskih poročilih še najmanje 92.000 mož. Berlinska antantna komisija izjavlja, da je ukaz k povratku poslušalo in se nahaja na potu v domovino le kakih 15.000 mož. Nemška j vlada pa izjavlja, da nima na vojake, ki so stopili v i rusko armado, nobenega vpliva. Antantne države so sklenile, poslužiii se vseh sredstev, da izženejo Nemce z Baltika. Prof. Schiemann piše v „T. R.“, da antanta ve, da je boljševizem pred padcem in nova demokratična Rusija na pohodu in da hoče z nastopom v Baitiku onemogočiti kakršnikoli namško-ruski stik in s tem tudi zbližonje.
is, mod. lit Siko? te
strokpvita zdravnica za ženske in otroške bolezni
prej v Trstu, ordinira sedaj v Gosposki ulici 2 v ¡Maribora od 8.—9. in 14.—15. ure.
Mravnik Dr. Karl 3akrajšek
ordinira v Maribora v Tegetthofovi ulici 45/1., vsak dan 8.—10. in 2.-4. ure.
A. Verbajs
trgovina elektrotehničnih predmetov dobavlja vse ▼ to stroko spadajoče blago po primeriih dnevnih cenah Ljubljana, Linhartova ulica štev. 4.
Kupci pozor!
Več hektolitrov vina in mošta, pa tudi sadjevca se proda po času primernih cenah. Kdor želi kupiti, naj se zglasi pismeno ali osebno pri Franc Brumen, Savci pošta Sv. Tomaž pri Irmožu, (Štajersko.)
Na prodaj:
^ Dva lepa žrebeta (žrebca) 'TA in 1 leto stara ima eskrbništvo
„Zavod Marianižče“ v Veržeju.
Išče se
zaaesljivi Čevljarski pomočnik proti dobremu plačilo in zadostni hrani. Nastop takoj. Urban Sinko, čevljarski mojster v Gornji Radgoni, Glavna cesta štev. 24.
Prodasia si
koza, 3 leta stara in letošnja kozika pri Hinko Drofenik, davčni upravitelj v Ljutomeru.
Vinogradnike.
Večje množino »Smarničnega« močno vkoreninjenega trsja ima na predaj Jernej Pandovnik, posestnik in trgovec z živino v Oblakih, poštaJuršinci pri Ptuju. Oglasi se sprejemajo najkasneje do 1. novembra 1919.
Primešaj Mastin
teče živina krma lažje I in do zadnjega prebavi in (i popolnoma izkoristi, da s« na koncu nič ne izgubi, ta se dvigne slast do žretja, potem se pospešuje redilnost, vsled tega težka živina, mast, meso, jajce, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden pest praška Kantin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nademestna sredstva za krmila, pa se ge primeša dvakrat na teden. Prašek Kantin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Danajn. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin; ke ga enkrat poizkusijo, ga ponovno rabije. Pet zavojev praška Mastili zadostuje za šest mesecev za enega prašiča ali vsi*, (»lasom oblastvenega dovoljenja smejo prodajati Mastin vsi trgovci in vsa kon-sumna društva. Ako se Mastin pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po poštni dopisnici v izdeloralmici Mastina, to je
v lekarni Trnkoozg v Ljubljani, Kranjsko.
Pet zavojev (paketov) Mastina stane 17 kron 50 vin, poštnine prosto na dom. ©d tam se pošlje Mastin s prvo pošto na vse kraje sveta.
Zahvalna pisma kmetovalcev, ki rabijo Mastin.
Gospodu lekarnarju v Ljubljani!
Za Vaš Mastin se Vam toplo zahvaljujem. Odkar svojim prašičem primešam na teden pest Mastina med krme, žro vsako poljubno krmo. To imam zahvaliti edino Vašemu Mastinu.
S speštovanjem Franc Altenbaoher, gostilničar, Kranach-Leutschach, Štajersko
Hvala Vam za Vaš Mastin. Meja živina žre sedaj vsako krmo, se dobro razvija, tako da io je veselje gledati.
S spoštovanjem Frano Planino,
Svibno št. 19, pošta Črnomelj, Kranjsko.
Naročam po pošti 5 paketov Mastina. Bajal sem istega po navodilu na teden enkrat po eno pest v krmo in živalim žreli. Veselje je gledati, kako moja živina rada žre, uspeva, se debeli in masti. Srčna Hvala!	S pozdravom
Frano Trubian*ky, Lugos (Banat).
Sliši - Podgane
stenice — ščurki
i« vsa ^«laze* mora poginiti ako porabljate'moja najbolje preizkušena in splošno hvadjena sredatva kot: proti poljgkia Mižim K O-—, za podgane in miži K «•—, za žlarke K «•—, pesek*» mečna tinktura za stenice K 6’—, uničevalec meljer, prašek za sli v obleki 1* perila, preti mravljam, prsti aiem pri perutnini K 3-—, prašek preti mrčesom K k'—, »azile preti ušem pri ljudek K 8'—, mazilo za uši pri živini K	8*—,	tiiktura preti
mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalcev rastlin) K 3-—. Pošilja pe povzetju Zarod za ekspert
M.Jfinker.Zagrib 46, Petrinjska i11gi3
Oajboljšo žgano kavo Surova kavo I.
Gaj
Čokolado
Keksa
Bonbone
Schšchtovo milo
Toaletno milo
Cikorija
Mandeljne
Rozine
Riž
Rum
Cognac
razpošilja po aizki ceni franko po 5 kg trgovina
llngeia Čeh-Vršič
V LJUTOMERU.
Trgovci mešane
stroke, drogisti, kramarji itd. sijajno zaslužijo s prodajo Mastia-a (redilni prašek za živino ia perutnino) pri kmetovalcih. — Treba pisati dopisnico na naslov t lekarnar T mkaezy, Ljub Ijana (Kranjsko) na sledeči način: »Pošljite mi 15 zavojčkov (po Ve kg) Mastia-a, obenem veliki lepak, oboje z povzetjem K 3 2'5 0 franko poštnina in amot.<	30—18
Gar j e,
srebečic», kraste, lišaje uniči pri človeku ia živini mazilo zoper srebečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 6 K. Po pošti 7 K, poštnine prosto. Prodaja ia razpošilja s pošto lekarna Trnkoozy v Ljubljani, Kranjsko.	30—20
in kamgarn za moške obleke, volno, par-hant in modrovino za ženske obleke, sifon, belo in pisano platno za perilo in razno manufakturno blago, kakor tudi razne robce, srajce, odeje, prodaja doma in razpošilja po celi Jugoslaviji, zaradi velikega napuka v inozemstvu po čudovito nizkih cenah, veletrgovina ====== in razpešiljaiita =======
Celje št. 303 — Slovenije.
ia? ni odrezano se zamenja ali ime denar.
Naročite takoj ilustroven cenik.
Majlepša
nakupna prilika doma izgotovljenih oblek po najnovejših krojih, vsakovrstnih srajc, barvanih in belih, samoveznic, športnih čepic itd. Velika zaloga vsakovrstnega manufakturnega ter tu- in inozemskega modnega blaga pri
Prvi kranjski razpošiljalni Schwab & Bizjak - Ljubljana
Dvorni trg 3
Pod Narodno kavarno
Trgovci pozor! Samo na debelo!
Otvorila sva trgovino z pleteninami, drobnarijo in galanterijo. Opozarjava posebno na veliko izbiro čipk vseh vrst, vezanja, svilenih in haržunastih trakov, ovratnic, Črnega in belega traku (Kipper), ter vse vrste blaga spadajoč v to stroko. Se priporoča
Gaspari & Faninger - Maribor
Tegetthoffova ulica 48
prva hiša na levi strani od glavnega kolodvora.
Vinogradniki!
POZOR!
Gostilničarji!
Prva slovenska veletrgovina z vinom in
sadjevcem
Janko Čirič " Vekoslav Rajh
v Gornji Radgoni t v Ljutomeru
naznanje, da kupuje po po tenih cenah vino in sadjevec ter ga prodaja gostilničarjem v vsaki množini od 50 litrov naprej.
sveža kupi v vsaki množini in prosi za ponudbe eksporfna trgovina Ed. Sasppanz, Pristova* Slovenija.
iliilM

Brata Vošnjak
EM
asa
Podplati, zgorno in notranjo usnje, usnje za konjsko opravo in za gamaše, kruponi za gonilna jermena, boks, ševro, ševret. Najboljši čevlji vseh vrst. Gamaše. Vse čevljarske potrebščine.
HalšUgS SUI*OVlh ¡COŽ. =========
inserati v „Murski Straži“ imajo velik uspeh, ker je list zelo razširjen.
Gospodarska zadruga
za Prekmurje, Sursko polje in Slov. gorice r. z. z o. z.
iswa v zalogi po najnižjih dnevnih cenah razno manufakturno blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, blago za ženske predpasnike; razno kuhinjsko posodo, riž, čaj, papriko; usnje, podplate, moške in ženske Čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, otrobe, testenine.
¡Cupuje zrnje, sadje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedelske pridelke.
Pos&»edasje pri nakupovanju strojev in vseh gospodarskih potrebščin.
Kupovati i» prodajati zadrugi imajo pravico samo člani. Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna: w Gornji Radgoni. Podružnice:	Cankova ss SUsupska Sobota.
jugoslovansko inženirsko podjetje
cS-zruLaistoo»
se usoja naznaniti, da je začela poslovati v Tehnični ravnatelj: aastos*. civ. inž. MacEav Fidr-heL
m v
| Odd. I. Projekti, proračuni. Nasvetovanje in zastop. Presoja in stavbno a Odd. IV. Železnice, ceste, predori, mostovi ®	nadzorstvo. Izvršitev zgradb.
©ud, Vodne gradbe; izraba vodnih sil, elektrarne, električna instalacija;
poljedelska melijoracija; kanalizacija in vodovodi.
Odd. IH. Beton, železobeton. Železne konstrukcije.
Komercijelni ravnatelj: ¥iktor* Kuiso^eo.
Odd, V. Industrijska in gospodarska poslopja.
Odd. VI, Komercijalno razpečavanje gradiva, orodja, strojev in industrijskih tvarin.
Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Radgoni.
Odgovorni urednik: Božidar Borko
Tisk tiskarne F. Semlitsch v Rado-oni.