wmmmmaamm

Dr. Hubert Požarnik n generalni konzul v Celo
Na tiskovni konferenci v torek, 29. maja, ki so jo priredili člani slovenske vlade za tuje in domače novinarje, je slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel navzoče seznanil, da Slovenija za generalnega konzula v Celovcu predlaga dr. Huberta Požarnika. Prejšnje predloge je sedanja uprava odklonila. Dr. Rupel je tudi dejal, da Slovenija načrtuje svoja lastna predstavništva v sosednjih in v zanjo pomembnih državah.
naš tednik
LETO XXXXI. Številka 22 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 1. junija 1990
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Zunanjepolitični govornik socialistične stranke Peter Jankowitsch
„Pozdravljam željo po ustanovitvi slovenske socialistične sekcije"
Željo koroških Slovencev po ustanovitvi lastne sekcije v socialistični stranki je ta teden v pogovoru z Našim tednikom podprl tudi zunanjepolitični govornik SPÖ Peter Jankowitsch. „Ustanovitev slovenske sekcije bi bila velikega pomena za socialistično stranko in za narodno skupnost,“ je dejal Jankowitsch, ki v zvezi z ustanovitvijo ne vidi nobenih ovir.
Ministrica Hawlicekova potrdila, da bo trgovska akademija
Ministrski svet bi moral o ustanovitvi dvojezične trgovske akademije sklepati že minuli torek. Ker pa so bili nekateri mnenja, da na razpolago še ni dovolj informacij, bo ta odločitev ministrskega sveta padla šele v torek, 5. junija.
Za ustanovitev dvojezične trgovske akademije na Slovenski gimnaziji se je v sredo, 30. maja, na srečanju učiteljev v Bilčovsu, ponovno zavzela ministrica Hawlicekova, ki je mnenja, da tozadevno ne bo večjih problemov.
„Če so slovenski socialisti mnenja, da jih nobena osrednjih slovenskih organizacij ne zastopa več, potem je njihova zahteva pravilna.“ Tako ocenjuje zahtevo po ustanovitvi slovenske sekcije v SPÖ zunanjepolitični govornik in mednarodni tajnik SPÖ Peter Jankowitsch.
Dejstvo, da se slovenski socialisti združujejo, potrjuje, da sociali-
stična stranka živi. Jankowitsch pravi, da so narodne skupnosti v Avstriji del nacionalne identitete in seveda tudi del strank, hkrati pa vidi v lastni slovenski sekciji vrsto prednosti za slovensko narodno skupnost. „V okviru stranke bi dialog med narodnimi skupnostmi na ta način tekel na popolnoma novi ravni. V socialistični stranki imajo prostora vse narodne skupnosti, ki živijo v Avstriji. Mimo tega v prihodnje ne bomo mogli,“ se zaveda Jankowitsch, ki pa bo dokončno odločitev vsekakor prepustil koroškemu deželnemu vodstvu.
Na Koroškem so se vidni slovenski socialisti pridružili iniciativi in prispevali tudi svoje konkretne predstave. Sekcija naj bi delovala samostojno (tudi z lastno blagajno), vključevali pa bi se lahko tudi nesocialisti. Iz tega sledi, da naj bi
JE Krško je potrebno zapreti!
Koroška iniciativa Alpe-Jadran, ki se zavzema za območje brez atomskih naprav, je za 7. in 8. julij napovedala nenasilno blokado dovoznih poti do JE Krško. Iniciativa ugotavlja, da novi podatki o pomanjkljivostih gradnje JE Krško le potrjujejo strah, da bi prišlo v primeru potresa do hujše nesreče. Nevarnosti atomske katastrofe pa ni mogoče zmanjšati le z napovedmi, da bodo JE Krško zaprli do leta 1995.
ta sekcija ne združevala samo članov stranke, ampak tudi njene simpatizerje.
V diskusijo se je vključil tudi predsednik mladih socialistov Andreas Scherwitzl. V pogovoru z Našim tednikom je zahteval, naj deželno predsedstvo SPÖ o tem razpravlja že na naslfednji seji. Scherwitzl vsekakor pričakuje pozitivno odločitev. Šef mladih socialistov pa tudi predlaga, naj bi na listi SPÖ pri deželnozborskih volitvah vidno mesto zasedel slovenski socialist, ki naj bi dobil tudi možnost zastopati slov. narodno skupnost v deželnem zboru. S. K.
čfcNtika
's	VJ
% Minpfer Dular je bil na^obisku pri obeh osrednjih organizacijah
Minister za zunaj Slovenije živeče Slovence, dr. Janez Dular, je bil preteklo nedeljo na prvem uradnem obisku pri obeh slovenskih osrednjih organizacijah na Koroškem, pri Narodnem svetu in pri Zvezi slovenskih organizacij.
V pogovoru, ki je bil predvsem informativnega značaja, je dr. Janez Dular dejal, da je njegovo ministrstvo v Ljubljani v prihodnje zadolženo za stike z zamejskimi Slovenci in da naj se nanj obrača tudi slovenska narodna skupnost na Koroškem. Dr. Pavel Apovnik, ki je skupno z Andrejem Wakounigom zastopal Narodni svet, je slovenskemu ministru razložil trenutno najpomembnejša vprašanja v narodnostni politiki in je ob tem omenil tudi pozitivno delo v zvezi z delovanjem narodnostnega sosveta. Dr. Apovnik je izrazil prepričanje, da bo slovenska vlada v prihodnje podpirala vse pomembne dejavnike slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Delegacijo ZSO je vodil dipl. inž. Feliks Wiesen
Sosvet: Zvezna vlada naj podpre ORF pri uvedbi celodnevnega slovenskega radijskega sporeda
Narodnostni sosvet za koroške Slovence je pretekli teden na Dunaju soglasno sprejel finančni načrt za leto 1991. Narodni svet in Zveza slovenskih organizacij sta predložila predračun v višini 32 milij. šilingov, cerkev pa v višini 22 milij. šilingov. Soglasno je sosvet tudi pozval zvezno vlado, naj podpre ORF pri uvedbi slovenskega celodnevnega radijskega sporeda in nadomesti dodatne stroške, ki bodo ob tem nastali.
O poročilu zvezne vlade parlamentu o manjšinah pa bo narodnostni sosvet razpravljal na naslednji seji. Delovna skupina znotraj sosveta se bo natančneje posvetila poročilu in sosvetu predložila svoje pripombe.
10. oktober deželni praznik? Industrialci proti!
Predlog deželnega glavarja dr. Jörga Haiderja, naj bi razglasili 10. oktober za koroški deželni praznik, so koroški industrialci zavrnili. Združenje koroških industrialcev meni, da bi dodatni praznik sredi tedna pomenil za industrijo izredno breme. Praznične slovesnosti v zvezi z 10. oktobrom naj se odvijajo v nedeljo pred tem datumom, predlagajo industrialci.
Politika
Dr. Reginald Vospernik bil ponovno izvoljen kot podpredsednik
V FUENS odslej zastopane tudi skupine z Vzhoda
A/a kongresu Federativne unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS), ki je bil minuli četrtek in petek, je uspelo razširiti delokrog kongresa tudi na Vzhodno Evropo. V delo kongresa so se vključili kot novi člani Lužiški Srbi in madžarski Nemci.
Nedvomno je to potrdilo, da so dobile v času odpiranja Vzhoda manjšine vse večji pomen in se temu primerno skušajo angažirati v političnem življenju. Pomemben pa je bil kongres tudi zato, ker sta bili na njem soglasno sprejeti dve resoluciji koroških Slovencev, katere sta zastopala dr. Reginald Vospernik in predsednica Mlade KEL mag. Zalka Kuchling. Prva resolucija, ki se nanaša
na Koroško oziroma na Avstrijo, obravnava politično zastopstvo manjšin v Avstriji tako na zvezni kot tudi na deželni ravni. Tako je kongres FUENS soglasno sprejel resolucijo, ki poziva avstrijskega zveznega zakonodajalca in dežele Gradiščansko, Štajersko ter Dunaj, da uredijo volilni red tako, da bodo imele manjšine možnost polnomoč-nega sodelovanja v političnem reprezentativnem sistemu na
zvezni in deželni ravni. Z drugo resolucijo pa je kongres sprejel oziroma podprl zahtevo po uveljavitvi enakopravnosti slovenskega in nemškega jezika na radiu in na televiziji. Zavzema se za ustanovitev celodnevnega slovenskega radijskega sporeda, dolgoročni cilj pa je tudi celodnevni slovenski TV-spored.
Za predsednika FUENS je bil na kongresu izvoljen dr. Karl Mitterdorfer z južne Tirolske, ki je bil že dve obdobji predsednik tega združenja. Za podpredsednika sta bila ponovno izvoljena dr. Reginald Vospernik in sovjetski Nemec Oskar Bose. Na novo pa sta bila izvoljena za
podpredsednika še danski Nemec Karl Kring in dr. Klaus Petersen.
V pogovoru z Našim tednikom je dr. Vospernik dejal, da je bil kongres pomemben za koroške Slovence tudi zato, ker je uspelo navezati stike s skupinami z Vzhoda, ki so se kongresa udeležili kot opazovalci, med njimi zastopniki Romunije, Finci in Nemci iz Moskve. V okviru kongresa je bil na sporedu tudi folklorni večer, katerega so poleg južnih Tirolcev, sudetskih Nemcev in madžarskih Nemcev oblikovali tudi Smrtnikovi bratje in ansambel „Korenika“ iz Šmihela.
Komentar
Peterletova izjava meri na spravo
Če bi se izkazala krivda jugoslovanskih enot in če bi to ugotovila posebna komisija, potem „čutim moralno dolžnost, da se svojcem odvedenih opravičim v imenu slovenske vlade".
Ta pogumni, danes že skorajda legendami stavek slovenskega ministrskega predsednika Lojzeta Peterleta je problem v zvezi z odvedenimi maja 1945 zopet postavil v luč pozornosti. Na Koroškem so ga „domovinski" krogi (kdo pa sicer???) obrnili seveda po svoje in med drugim ponovno zahtevali postavitev spomenika odvedenim.
Obračanje vsebine in smisla Peterletove izjave, ki meri na spravo in razčiščevanje zgodovinskih dejstev, pa je pokazalo, da je tem krogom odkrita in poštena sprava tuja kot španska vas oz. da so si odvedene vzeli v svoj politični zakup.
Z odvedenci, ki se ne morejo več braniti, so barantali in mešetarijo še danes kot z blagom, ki ga lahko uporabljajo v politični igri proti koroškim Slovencem in
proti Sloveniji. Torej jim nikoli ni bilo za razčiščevanje okoliščin v zvezi z izginotjem odvedencev. Dobro se zavedajo, da bi bili v trenutku razjasnjenih ter razčiščenih dejstev in sprave ob sovražno sliko in tudi ob upravičenost svojega obstoja.
Pa pride politik, vrhu tega še slovenski (!) ministrski predsednik, in se zavzame za narodno in mednarodno spravo, seveda na podlagi skupnih oz. medsebojnih razčiščevanj. Hkrati pa ponudi celd opravičilo svoje vlade, če bi raziskana dejstva to narekovala. Razčiščevanje dejstev pač ne more biti enostransko, ampak mora biti obojestransko in mora potekati v duhu resnične in poštene pripravljenosti do sprejemanja dejstev in do sprave. Odprta pa so vprašanja na obeh straneh!
Naj spomnimo na zločine, ki so jih nacisti zagrešili na Koroškem nad Slovenci in nad nemško govorečimi, in na tiste, ki so jih zakrivili na Slovenskem. Ti krogi pa dobro vedo, da z nacisti ne mislimo vseh Nemcev! Prav koroški nacisti pa so bili vodilni pri izvajanju zločinov v Sloveniji in na Koroškem, pa še marsikje drugje. Zato se ti krogi bojijo resnice! Ja, če bi besedice ČE ne bi bilo . . .
Evropska karta manjšin
K vprašanju državnozborskega poslanca Karla Smolleja glede napredka pogajanj v okviru evropskega sveta o evropski karti regionalnih ali manjšinskih jezikov je minister za zunanje zadeve dr. Alois Mock v pismu z dne 23. maja odgovoril, da je komisija strokovnjakov po prvem zborovanju predala osnutek take karte Stalni konferenci občin in regij Evrope.
V svojem stališču piše Mock, da je bilo iz diskusije v komiteju razvidno, da se bodo morale nekatere države evropskega sveta šele baviti z vprašanjem manjšinske zaščite. Na novo pa se bo taka karta izdelana ob priliki zborovanja od 6. do 8. junija, sredi septembra pa bo zbor strokovnjakov na novo sestal in bo odločal o tem, kakšen pravni status bo imela ta karta.
Pogovor Peterlii-Haider služil tudi medsebojnemu spoznavanju
Prvi obisk v tujini slovenskega vladnega šefa Lojzeta Peterleta je veljal Koroški. V soboto popoldne se je kot prvi slovenski vladni šef, skupno s slovenskim zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom, udeležil spominske proslave vetrinjskim žrtvam. Po komemoraciji se je na Vrbskem jezeru srečal s koroškim deželnim glavarjem dr. Jörgom Haiderjem.
Pogovor, ki so se ga udeležili tudi zunanji minister Rupel, državnozborski poslanec Smolle in konzul Mikša, je bil zelo odprte narave. Ministrski predsednik Peterle je koroškega deželnega glavarja seznanil z gospodarskim in političnim položajem, v katerem se trenutno nahaja Slovenija, in s procesi demokratizacije v Jugoslaviji. V tej zvezi je poudaril tudi pomembnost razčiščevanja medsebojnih odprtih vprašanj.
Predsednik Peterle je poudaril, da so Slovenci na Koroškem subjekt in da jih bo Slovenija podpirala. Deželni glavar Haider je med drugim omenil možnost posebnega zastopstva Slovencev v deželnem zboru in tudi nakazal možnost spremembe volilnih okrajev v prid narodne skupnosti. Ko pa je koroški deželni glavar slovenskega ministrskega predsednika povabil na plebiscitno proslavo, je Peterle odvrnil,
da so bile te proslave doslej bore malo spravne in da upa, da bodo prihodnje načelo sprave upoštevale. Obe strani sta se dogovorili za skorajšnje srečanje na vladni ravni.	wafra
GLOSA
Izvajanje slovenske režimske politike obrodilo desetero...
Za sodelavce socialni program, za šefa krepko nad milijon šilingov
V eni izmed zadnjih številk Slovenskega Vestnika smo prebrali zanimivo vest, da je predsednik ZSO na okrajnem posvetu v Železni Kapli predlagal sklep, naj deželna vlada čimprej izplača denar iz socialnega programa, namenjenega nekdanjim sodelavcem tovarne celuloze OBIR, katero je do likvidacije „uspešno" vodil. Morda nekdanji sodelavci Obirja še ne vedo, da je bivši poslovodja te tovarne ob svojem odhodu potegnil na suho daleč prek milijon šilingov (bruto seveda); še vedno pa lahko vozi službeni avtomobil z velikovško registracijo, čeprav že dolgo ni več poslovodja v Obirju. Seveda je zlahka tudi zahteval nekaj tisoč šilingov za vsakega nekdanjega sodelavca Obirja in obtoževal deželno vlado, da pri izplačilu tega denarja zamuja.
Državnozborski poslanec Karel Smolle
Najti moramo novo raven in kakovost v sodelovanju s slovensko vlado
NT: Po volitvah v Sloveniji in na Hrvaškem ste imeli vrsto pogovorov z novima vladama, srečali ste se mdr. tako s slovenskim vladnim šefom Peterletom kot tudi s hrvaškim predsednikom Tudžmanom. Čemu so služili pogovori?
Smolle:	Prvič je zelo po-
membno, da koroški Slovenci vzpostavimo stike z novo vlado v Sloveniji, kjer je eden izmed ministrov celo neposredno zadolžen za Slovence izven meja, vse te ljudi je potrebno informirati o trenutnem položaju narodne skupnosti in iz-gledih za prihodnost. Sem pa tudi posrednik med avstrijskimi zveznimi in deželnimi političnimi dejavniki ter novima vladama v Sloveniji in na Hrvaškem, katere bi rad med seboj tesneje povezal. Predvsem so to vprašanja gospodarskega sodelovanja, ki so predmet večjega števila vladnih sklepov v našem parlamentu; mislim predvsem na gospodarski fond za Vzhod, na izobraževalno dejavnost in na vrsto drugih ukrepov, s katerimi lahko Avstrija pomaga novima demokratičnima vladama. Prizadevam si seveda tudi za vključevanje koroškega-sloven-skega gospodarstva v na novo nastajajoče gospodarske strukture v Sloveniji in na Hrvaškem — čutim se kot vezni člen, ki pomaga z informacijami. Kot parlamentarec in zunanjepolitični govornik Zelenih ter predsednik KEL, katero pojmujem kot hčer Narodnega sveta, in Kluba slovenskih občinskih odbornikov, združujem na teh pogovorih vrsto pomembnih funkcij, s katerimi sem se vključil tudi že v predvolilni boj.
NT: Novi vladni šef Slovenije Lojze Peterle se je zavzel v intervjuju za Naš tednik (glej stran 4/5 — op. uredništva) za novo kakovost in novo raven
sodelovanja med slovensko vlado in koroškimi Slovenci. Kakšna naj bi po Vašem bila ta raven?
Smolle: Peterletove predstave so zelo podobne mojim. Priti mora do stalnega sodelovanja in spremljanja zamejskega vprašanja, in sicer po določenem konceptu. Doslej smo bili deležni podpore, toda koncepta pri tem delu ni bilo; zato tudi ni bilo primernih uspehov. Tak delovni koncept mora vsebovati letne načrte, pri katerih so npr. nujni projekti v ospredju, zajeti pa so vsi ostali načrti. Slovenska narodna skupnost pa mora najti organizatorsko pot, po kateri bo po demokratičnih načelih določila, kaj hoče in kaj potrebuje ter česa ne. V bistvu bomo tudi mi, koroški Slovenci, morali najti neki „parlamentarni sistem“, saj po stari poti ne bo šlo več naprej.
NT: Trenutno sicer teče diskusija o preureditvi organizacijskih struktur, koroške Slovence pa v javnosti še vedno zastopata obe osrednji organizaciji, ki bosta verjetno tudi v prihodnje nastopali kot pogovorna partnerja s slovensko vlado.
Smolle: Tudi Slovenija išče „enoumnega“, demokratično izvoljenega pogovornega partnerja na naši strani; Slovenija se ne želi vmešavati v naše stvari, želi pa si pogovornega partnerja, ki dejansko zastopa koroške Slovence. Sem spada nedvomno tudi KEL ter vrsta drugih organizacij. Zato je začasno najboljša rešitev razširjeni Koordinacijski odbor, kateremu mora slediti demokratično izvoljeno zastopstvo koroških Slovencev.
Stike s Slovenijo naj bi imel začasno širši odbor, katerega bo potrebno še sestaviti. Pomembno bo tudi, koga si bo slovenska vlada izbrala kot sve-
tovalca in zaupnika. Mislim, da bo slovenSfes. vlada upoštevala predvsem samostojne strukture koroških Slovencev, kot so KEL, KSOO in SJK, ki so vedno gradile na samostojnosti in so bile tako narodu vedno najbližje. Druge organizacije si te legitimacije niso poiskale, saj ni bilo potrebno, ko so itak razpolagale z ustreznimi sredstvi.
NT: V KEL trenutno razpravljate o nadaljnjem sodelovanju z Zeleno alternativo. Bo KEL še naprej podpirala ZAL?
Smolle: Sodelovanje z ZAL je dokazalo, da je edina prava pot za narodno skupnost v samostojnem političnem nastopanju. Koroški Slovenci moramo dobiti samostojni mandat v deželnem zboru ter v parlamentu. Tudi pri Zelenih se je sodelovanje v stranki končalo kot z vsemi drugimi strankami, kjer so pač v osredju strankini interesi spred interesi narodne skupnosti. Kako bo z nadaljnjim sodelovanjem z ZAL, bodo odločili odborniki KEL.
NT: Na Dunaju v Informativnem centru narodnih skupnosti pripravljate poseben kongres narodnih skupin. Se boste po Vaši parlamentarni dobi še bolj posvetili delu v Centru?
Smolle: Gotovo bom imel za take stvari potem več časa. Za 29. in 30. september pripravljamo na Dunaju vseavstrijski kongres narodnih skupnosti ob navzočnosti visokih predstavnikov naših sosednih dežel Češke, Hrvaške, Slovenije, Slovaške in Madžarske. To bo na neki način internacionalizacija narodnostnega vprašanja, katerega bomo obravnavali na znanstveni ravni.
NT: Hvala za pogovor!
Silvo Kumer
Naš tednik: Spoštovani gospod ministrski predsednik! Nova vlada dela. Problem, ki jo najbolj pesti, je gospodarstvo. Kakšne perspektive ima?
Peterle: Gospodarstvu kaže slabo, mislim, da se bližamo dnu . . .
NT: Kolapsu?
Peterle: ... ne bi rekel kolapsu, ampak propadu, neki najnižji točki, ki je naravna glede na to, kar se je godilo prej. Za to fazo je značilno, da podjetja še zmeraj računajo na očetovsko ali materinsko vlogo države. Jasno je, da smo v prehodni fazi in da ne moremo povsem dopustiti čistih tržnih zakonitosti. In vendar mora vlada opravljati še nekakšno koordinacijsko ali interventno vlogo v posameznih primerih, čeprav bi se sama rada držala stran od, rekel bi, operativnega reševanja gospodarskih vprašanj in predvsem skrbela za trdne pogoje gospodarjenja.
NT: Torej načelo: politika proč od gospodarstva?
Peterle: Tako!
Gospodarstvo je na dnu
NT: A trenutno tega ne morete uresničiti.
Peterle: Ne moremo tega odsekati čez noč, pač računamo na postopno ločitev politike in gospodarstva.
NT: Kaj pa najbolj vleče k dnu?
Peterle: Teži nas izrazito slaba gospodarska struktura slovenskega gospodarstva, v kateri je obilo velikih industrijskih oz. in-dustrijsko-energetskih sistemov. Tukaj imamo poleg nekoliko presenetljivega primera Elana, na katerega do nedavnega nismo računali, težave z železarstvom, z rudarstvom. Tu bo moralo potekati pač glavno prestrukturiranje. Seveda pa je vse med seboj povezano.
NT: Kakšnega značaja so problemi: finančnega, tehnološkega, tržnega? Do kolikšne mere pa vse visi na jugoslovanski gospodarski politiki in situaciji na sploh?
Peterle: Situacija je izrazito povezana z jugoslovansko gospodarsko politiko. Po eni strani imamo opraviti s tehnološkimi problemi. Imamo zelo staro opremo, visok eficient odpisanosti opreme; srečujemo se tudi, tako kažejo študije, z 20 % do 33 % viška delovne sile, glede na obstoječo produktivnost, imamo pa tudi zelo nizko kvalifikacijsko strukturo delavcev. Doslej smo se pač posluževali realsocialističnih navad pri delu in pri vodenju podjetij. Rekel sem, da imamo težave zaradi jugoslovanske gospodarske politike. Trenutno imamo izra-
zite težave zaradi precenjenega dinarja, ki v težak položaj spravlja slovenske oz. vse izvoznike. Ob tem moramo upoštevati še t. i. obvezno rezervo, ki tudi vpliva na stečaje, saj je prevelik delež denarja vezanega in omogoča pre-razdeljevanje znotraj Jugoslavije. Imamo pa tudi precej slabo razvit menežment. Problemov je obilo.
NT: Gotovo se boste pri reševanju teh problemov opirali na privatno iniciativo. Kje boste z njo začeli in kako se boste na drugi strani zaščitili pred krajo družbene lastnine?
Peterle: Privatizacija je gotovo smer, v katero bomo šli. Ni pa še povsem jasno, kateri način bomo za uresničitev le-te uporabili. Mnenja so tudi znotraj vlade še nekoliko deljena. Upoštevati je potrebno, da je ta lastnina različnega porekla. Sicer dr. Mencinger pravi, da je privatizacija lastnine problem, s katerim se ukvarja pol sveta. Mi bomo razvili določene inštitucije, ki bodo poskrbele, da bo do te privatizacije prihajalo na primeren način. V preteklosti pa je prihajalo do zlorab zato, ker je naš pravni sistem precej nedodelan in ker zakonodaja omogoča, da lahko tisti, ki so dolžni skrbeti za to, vplivajo na to oz. preprečujejo ali vsaj odkrivajo te zlorabe (kraja družbene lastnine — op. pisca). V tem smislu je pisala tudi javna pravobranilka samoupravljanja; torej neke tozadevne pobude obstajajo.
Razdeljena Jugoslavija
NT: Pred nedavnim ste se srečali z demokratičnimi predstavniki in zmagovalci volitev na Hrvaškem. Srečanje je bilo na Otočcu. Kaj ste se dogovorili in ali ste obravnavali tudi odnose do Beograda?
Peterle: V Jugoslaviji imamo sedaj paradoksalno situacijo; opraviti imamo z dvema deloma države — en del je demokratičen, urejen formalno-demokratično, z demokratičnimi institucijami, drugi pa še vedno temelji na totalitarnih izhodiščih. Tukaj sta seveda dva koncepta, katera pa si nujno nasprotujeta. S Hrvati pa smo se pogovarjali le o poti nadaljnje demokratizacije in kako jo braniti v primeru ogrožanja. Dogovarjali smo se tudi o sodelovanju na gospodarskem področju.
NT: In glede Beograda?
Peterle: V odnosu do Beograda bomo pač branili svojo pot. Jovičev govor ob priložnosti inavguracije pa smo razumeli kot napad na demokratizacijo obeh dežel.
NT: Ali ste ga razumeli kot vojno napoved?
Peterle: Ne!
NT: Ali boste svojo pot branili?
Peterle: Seveda, to je tudi potrebno in tudi edini način, s kate-
Nc
ova slovenska vlada, potrjena 16. maja 1990, se je morala takoj soočiti z zelo nerazveseljivim gospodarskim položajem Slovenije; dan njene izvolitve pa je tudi pokazal, da pravila demokratične igre znotraj Jugoslavije sploh ne veljajo. Prav tako je tudi jasno, da ta vlada ne more pričakovati predaha ali celo neke milosti, saj se je preveč odločno lotila reševanja obstoječih problemov. Novi vladni šef, prof. Peterle, je namreč napovedal, da bosta strokovnost in transparenca glavni vodili, kateri bo upoštevala vlada pri svojem delu; to napoved je predsednik slovenske vlade v pogovoru z urednikom Našega tednika, Francem Wakounigom, prejšnji teden potrdil.
Ministrski predsednik prof. Lojze Peterih:
Konoški Slovenci
mopajo najti skupen nučin političnega izraza
rim lahko dosežemo evropeizacijo Jugoslavije. Na Evropo je nenavadno tudi delovalo, da je dr. Janez Drnovšek, dosedanji jugoslovanski predsednik, v Bruslju razlagal potek demokratizacije v Jugoslaviji, dan ali dva pozneje pa je novi predsednik označil te procese kot protiustavne.
NT: Tudi dogodki v zvezi s teritorialno obrambo Slovenije kažejo Jugoslavijo v čudni luči. Kako Vi ocenjujete ukrepe iz Beograda (razoroževanje teritorialne obrambe — op. pisca) in kako bo Slovenija v prihodnje v podobnih primerih ukrepala oz. ali jo bo to vzpodbudilo k čimprejšnjemu sprejetju nove ustave, ter z njo k določitvi vprašanja o slovenski vojski, kar ste jasno poudarili tudi v prvi vladni izjavi?
Peterle:	Torej, težko bi me
kdo prepričal, da je šlo pri premeščanju orožja za tehnični ukrep. Ukaz je namreč začel delovati zjutraj, prav na dan volitev nove slovenske vlade. Zato vidim v tem ukazu predvsem politično dimenzijo in enega od poskusov testirati Slovenijo.
Zanimivo je, kako je ta ukaz deloval. V bistvu je spet strnil Slovence kakor marsikateri ukrep prej in jim dal nove zavesti. Danes Slovenija pojmuje ta ukrep kot krajo orožja, katerega je kupila sama, je njena last in je bilo v
večini primerov tudi dobro varovano. Narod se je počutil prizadet in dejansko je prišlo, če rečemo s tujko, do homogenizacije Slovenije. Reakcije posameznih občin so bile zelo ostre, ljudje so zahtevali, da ukrepamo. Povem naj, da je zadeva na dobri poti, da se razreši. Po dogovorih sodeč bo teritorialna obramba dobila orožje nazaj.
NT: V tej luči bo akt ustave oz. razglašanja slovenske suverenosti dosti lažji?
Peterle: Torej, v novo ustavo, ki je osnovni projekt Demosa, bi šli ne glede na to. Seveda pa so nas ti problemi ponovno potrdili v prepričanju, da je treba postaviti zadeve na nove temelje.
NT: Mimo Elana v par besedah ne moreva. Elan je mešano podjetje, ki ima obrat tudi na Koroškem; poleg njega so še druga. Zdaj pa so ta podjetja v krizi. Na zamejce to deluje zelo negativno, tudi politično. Kaj boste skušali storiti, da bo škoda čim manjša?
Peterle: Zaenkrat se srečujemo s prešibko in pomanjkljivo informiranostjo, ki tako ne more podpreti katere od predlaganih variant za rešitev posameznih problemov. Mi še čakamo na podrobnejše informacije o dejanskem stanju Elana doma in zunaj; glede na to informacije se
bomo odločali, pač kolikor je sploh v vladni moči, da na te zadeve vpliva. Zavedamo se, da je to vprašanje precej povezano z gospodarskim vprašanjem Slovencev v Avstriji in seveda nam ni vseeno, kako se bo ta zgodba končala. Sicer gledamo na ta problem kot na gospodarsko vprašanje, zavedamo pa se, da mora biti zamejski vidik pri takšni ali drugačni rešitvi še posebej upoštevan.
NT: Strokovnost in transparenca sta Vaši vodili. Kako pa boste ti dve načeli uresničili v odnosu do zamejcev oz. na kakšen način bo nova slovenska vlada podpirala zamejce in kaj si od njih obetate?
Peterle: Tu bosta prišli do popolne veljave strokovnost in transparenca. Glede preteklosti nam marsikaj ni jasno. Želeli pa bi priti do resnice. Osvetliti moramo preteklost v Sloveniji, saj resnica osvobaja; nimamo pa namena nikogar preganjati. Radi bi vedeli le resnico. Politika bo temeljila na resničnih dejstvih. Ne moremo pa reči: doslej je bilo, kakor je bilo, odslej pa temu toliko, onemu toliko. Vedeti moramo, kaj se je zgodilo! Pri tem nas bo vodilo narodno načelo in načelo pravičnosti.
Če se v Sloveniji spuščamo v spravni proces in v demokratizacijo odnosov, bi rad, da bi se nekaj takega zgodilo tudi v naših
narodnih skupnostih po svetu, ki so, mislim, da brez potrebe, zelo močno polarizirane.
NT: Ali bi pozdravili poenotenje organizacijskih struktur koroških Slovencev?
Peterle: Torej, jaz bi pozdravil inštitucijo ali metodo, ki bi omogočala skupen politični izraz ali skupno narodno voljo naših ljudi na Koroškem. Ni nujno, da se zato ukinja ena ali druga organizacija, ampak da te organizacije zaživijo v novi kvaliteti. Ne bi rad, da bi se moral posebej soočati z enim ali drugim ali tretjim, temveč da dobim na neki določeni ravni izražen skupni izraz, skupno politično voljo.
NT: Se moramo v ta namen na Koroškem zediniti?
Peterle: Na Koroškem obstajajo želje, da bi se ta pogovor začel. Osebno ga podpiram in upam, da bo iz njega izšel neki novi model urejanja skupnih zadev Slovencev v tej deželi.
NT: Močno ste posegli tudi v diskusijo o razčiščevanju preteklosti v zvezi s koroškimi odvedene i. Allste s to izjavo Koroški dali „blanko ček“ o njeni „čistosti“ ali mora tudi Koroška prispevati svoj delež k temu očiščenju, predvsem v zvezi s Slovenci?
Peterle: Moj odgovor se je nanašal na konkretno vprašanje. Zavedam se, da imamo v zvezi s tem problemom opraviti z obojestranskimi problemi in da bi bilo metodološko verjetno pametno, da bi skupna komisija raziskala probleme na eni in na drugi strani. Mislim, da bi bilo tako najbolj prav in bi tako tudi najlažje prišli do enotnega pristopa k zgodovini.
Skupna komisija________________
Sam pa se zavzemam, da vsaka stran odkrito razgrne svoje probleme, svoja pričakovanja. V skladu s tem moramo to breme preteklosti prevzeti nase. V tem duhu je seveda normalno, da sem vnaprej izrazil pripravljenost opravičiti se za tiste nezakonite oz. nečloveške ukrepe, ki so bili po vojni izvedeni proti omenjenim prebivalcem Koroške. Rečeno mi je bilo tudi, da ni nujno, da so bili med temi ljudmi sami somišljeniki nacizma. Jasno je treba tudi povedati, da imamo opraviti tudi z vprašanjem izseljevanja Slovencev in z drugimi.
NT: Vi ste predsednik Komisije za Kočevsko Reko. Kaj boste napravili?
Peterle: Zavedati se je treba, da se na Kočevskem srečujemo z dvema problemoma: z morišči oz. grobišči ljudi, ki so bili po koncu vojne nezakonito pobiti, in s Kočevsko Reko kot zaprtim območjem, ki je bilo do lanskega leta v naši deželi tabu tema. Ustanovili smo komisijo, ki bo nadaljevala delo že obstoječe komisije; skušali bomo priti do natančnega stanja razmer in čimprej detabui-zirati oz. demitizirati to zadevo.
Glede kočevskega Roga oz. kompleksa sprave pa bomo ustanovili skupno komisijo slovenskega parlamenta in vlade, ki bo reševala to nalogo. Določene zadeve pa so v pristojnosti vlade oz. državne uprave (izdajanje mrliških listov, odnos do emigracije itn.) Vlada te probleme že preučuje in bo prve korake kmalu storila.
NT: Torej problemov z vračanjem „emigrantov“ ne bo?
Peterle: Kolikor je meni znano, po ndrnberških kriterijih nimamo več živih vojnih zločincev. Zdaj čakamo še na tozadevno poročilo notranjega ministrstva in mislim, da bomo kmalu storili prve korake.
Zaščitene manjšine
NT: Avtohtoni narodni skupnosti v Sloveniji, Madžari in Italijani, nista navdušeni nad pravnim standardom, ki jima ga odmerja Demosov program. Ali bo nova vlada res dopustila, da bo nova ustava narodnima skupnostima
okrnila pravice, glede na sedanjo ustavo?
Peterle: Ta strah je povsem neutemeljen. Novi osnutek slovenske ustave je bil namenoma napisan zelo jedrnato, zelo zgoščeno. V eksplikacije nismo šli, tudi na tem področju ne. Napisali smo, da ustava izhaja iz vseh konvencij, deklaracij, ki so priznane v mednarodnem prostoru, in osebno sem se že zavzel, da bi bile v ustavi pravice narodnih skupnosti Italijanov in Madžarov vendarle eksplicitno popisane. Gotovo pa je, da ne bo šlo pod standard, kakršnega že imata v Sloveniji. Osebno trdim, da manjšina nikoli ni dovolj zaščitena. V tem smislu si bom tudi nadalje prizadeval.
NT: Krško. V vladni izjavi 16. maja jedrske elektrarne sploh niste omenili. Če bo le-ta leta 1995 ukinjena, kakšen je novi energetski program?
Peterle: Minister za energetiko' dr. Miha Tomšič je že javno povedal, da v tem primeru ne vidi nevarnosti, da bi prihajalo v Sloveniji do mrkov. Seveda pa tu računamo na že ponujeno pomoč Avstrije pri energetski oskrbi Slovenije. To bo pač treba v prihodnje operacionalizirati.
NT: Ta pomoč ne bo zastonj in Sloveniji trenutno finančno ne gre najboljše . . .
Peterle: Mi imamo možnosti porabo racionalizirati. Ko bo prišlo do prestrukturiranja železarn in nekaterih drugih panog, predvsem težke industrije in metalurgije, si predstavljam, da pomeni to zmanjašnje energetske porabe. Uvajanje novih, manj potratnih gospodinjskih aparatov pomeni tudi zmanjšanje porabe. Določen plus pomeni tudi uvajanje plina in izkoristimo lahko še nekaj vodne sile. Zgraditi mislimo še nekatere industrijske energetske objekte, tako da obstaja realna možnost, da se mrku izognemo, čeprav JE Krško neha obratovati.
NT: Kakšne spremembe pa je nova naloga prinesla Vaši družini? Znano je, da svojo energijo črpate v družini.
Peterle: To energijo še zmeraj črpam iz družine. Moram reči, da imam izredno ženo, ki me v tem delu zelo podpira. Če mi zmanjkuje časa za družino, je treba odnose poglobiti. Kadar sem doma, smo skupaj. Zadnjič, ko sem se že zbal, da mi uhaja navezanost otrok, me je sin Ožbej rešil z vprašanjem: „Atej, ali si ti res zmagal?“ „Res,“ sem dejal in ga vprašal: „Kdo pa ti je to povedal?“ „Dedej,“ je odgovoril. In potem sem rekel: „Kaj pa ti o tem praviš?“. Sin, ki je star pet let, se je odrezal: „Ti, jaz bom tudi predsednik!“
NT: Gospod ministrski predsednik, hvala za pogovor!
Rož — Podjuna — Zilja
Tekma koscev postala ppavi vaški praznik
S startno številko 63 na tekmi — Blaž Kordesch st. iz Podjune
Že petič po vrsti so si nabrusili kose in se pomerili med seboj pogumni kosci in kosice na tekmi koscev, ki je bila minulo nedeljo, 27. 5., pri gostišču Juenna na Ce-pičah pri Globasnici.
Tekma koscev, katero že nekaj let prireja SRD „Edinost" v Štebnu, iz leta v leto privabi več obiskovalcev iz globaške okolice in postala je pravi vaški praznik. Okrog 30 tekmecev — mož in žena, fantov in deklet — je pokazalo, da še obvladajo „umetnost“ ročne košnje. Celo globaški župnik Peter Sticker je prijel za koso in dokazal, da „prekosi" marsikaterega mladega kmeta. Pa tudi Juennina natakarica Cilka je pokazala, da ji gre košnja ravno tako dobro od rok kot strežba. Dobra polovica vseh nastopajočih so bile ženske, kar je še posebej razveseljivo; s tem so ženske dokazale svojo emancipacijo pri tem slavnem kmečkem de-
Ana Perč je bila ena izmed številnih žensk na tekmi koscev
lu. Najstarejša tekmovalka je bila 79-letna Kristina Onič iz Večne vasi.
Žirija, katero so sestavljali izkušeni kmetje, je na podlagi hitrosti in kvalitete košnje določila sledeče zmagovalce:
domačini — moški: 1. Franc Fera, Večna vas; 2. Blaž Kordež st., Podjuna; 3. Fric Breznik, Šteben — domačini — ženske: 1. Marija Sadovnik, Čepiče; 2. Bernardka Kordesch, Mala vas; 3. Kati Marketz, Globasnica — gostje — moški:	1. Andreas Marketz,
Ženek; 2. Branko Javornik, Slovenija; 3. Anton Javernik, Slovenija — gostje — ženske: 1. Kati Logar, Železna Kapla; 2. Rozi Kogoj, Železna Kapla; 3. Rozi Polesnik, Vogrče.
Pevci MoPZ „Franc Leder-Lesič-jak“ in glasbenika Štefan Petjak in Albert Hafner pa so kulturno popestrili to lepo uspelo popoldne.
Ogled kmetije pri Petriču na Vesavi
Minulo sredo so prizadevne učiteljice kotmirške ljudske šole nudile otrokom priložnost, da si ogledajo domačo kmetijo. Otroke, ki obiskujejo v Kotmari vasi predšolo in prvi razred ljudske šole, sta na svojo domačijo povabila Mici in Stanko Adlassnig, pd. Petričeva na Vesavi, ki sta radovednim otrokom razkazala vse, kar je zanimivega videti na kmetiji. Številne živali so vzbudile pri najmlajših pozornost in prav gotovo je marsikdo od njih začutil željo, da bi tudi doma imel kakšno žival. Še posebno pa so za-
žarele oči otrok, ko je Stanko Adlassnig pripeljal iz garaže stari traktor, na katerega se je lahko vsak otrok usedel in se z gostiteljem popeljal nekaj metrov. Gospodinja Mici je poskrbela tudi za telesno okrepčitev otrok in jim je pripravila pravo kmečko malico. Ševeda so si otroci z velikim veseljem postregli s kruhki, saj so bili po skoraj enourni hoji zmučeni in so potrebovali tako okrepčilo. Šolarje so spremljale učiteljice Tatjana Tolmajer, lise Od-rei in Helga Irnberger ter mati prvošolke Julije, Uši Schellander.
ČESTITAMO
V	Ločah ob Baškem jezeru je te dni obhajal svojo 60-letnico Tonček Urschitz. Društvo Jepa-Baško jezero mu ob prazniku iskreno čestita in mu kliče še na mnoga zdrava leta!
Na Obirskem sta stopila pred poročni oltar Ani Uršič in Stanko Smrtnik. Novoporočencema iskreno čestitamo in jima na skupni življenjski poti želimo vse najboljše!
Društvo upokojencev Pliberk iskreno čestita svojim slavljencem Zofki Močilnik z Bistrice, Aloisu Krištofu iz Vidre vasi in Tereziji Goltnik iz Pliberka za njihove osebne praznike ter jim želi še obilo zdravih in srečnih let! Vse najboljše pa tudi Milici Gallob z Brnce, ki bo te dni obhajala svoj rojstni dan! Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
V	Podgori pri Globasnici te dni Helena Koren obhaja svoj 50. rojstni dan. Slavljenki ob okrogli obletnici iskreno čestitamo in ji želimo vse najboljše, posebno pa še zdravja!
V Selah praznuje Ana Roblek, pd. Pušelčeva, 80-letnico. Za lep življenjski praznik ji želimo vse najboljše in ji kličemo še na mnoga zdrava leta!
V Goričah pri Borovljah te dni Ferdinand Türk obhaja 85-letnico in god. Vse najboljše mu želijo vsi domači in uredništvo Našega tednika.
80-letnico slavi Mici Koschat iz Svaten. Za osebni praznik ji iskreno čestitamo in želimo še mnogo srečnih in zdravih let v krogu njenih domačih!
Društvo upokojencev iz Šentjakoba želi Rozi Kuežnik iz Šentpetra pri Šentjakobu za osebni praznik vse najboljše. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
Društvo upokojencev iz Sel iskreno čestita za rojstni dan svojim članom Angeli Roblek, pd. Pušel-čevi, ki obhaja 80-letnico, Angeli Mak, Trklnovi s Šajde, in Angeli Mak iz Sel iz Kota.
V mesecu zaljubljencev, namreč 19. maja, sta izrekla svoj življenjski „da" Olga Žužek iz Klopinja in Albert Perne iz Št. Lipša. Poročno sv. mašo v škocijanski cerkvi je izključno v domačem jeziku oblikoval ženinov stric g. župnik Florijan Zer-goj iz Kazaz. Ob koncu svoje pridige je zakoncema zaželel veliko sončnih dni ter dobro moj-strovanje senčnih dni, pri čemer naj zaupata predvsem v pomoč Vsemogočnega.
S slovenskimi cerkvenimi pesmimi je olepšal slovesno poročno mašo MePZ Srce, kjer že več let prepeva nevesta Olga.
V znak povezanosti z zakoncema je tudi na poročnem obedu pri Šoštarju zbor Srce zapel nekaj narodnih pesmi ter ju „obdaril" s simboličnim darilom, z zibelko s slovenskimi motivi. V imenu dobrolske-ga društva je čestital zakoncema Boris Šturm. Svatje so se skupno z novoporočencema prijetno zabavali ob zvokih ansambla „Spomini" pozno v noč.
Te dni so šli v številnih farah otroci k prvemu obhajilu. Tako je minuli četrtek, na praznik Vnebohoda, prejelo zakrament sv. obhajila v Bilčovsu nad 20 otrok. Da je bil to za otroke pravi praznik, so poskrbeli domači župnik dekan Poldej Kassl, učiteljice ljudske šole in seveda starši prvoobhajancev. Zadnji so lepo okrasili farno cerkev in pripravili otrokom zajtrk. Kot običajno so ta praznik skupno s prvoobhajanci proslavili ne le starši, ampak tudi botri otrok, ki so otrokom izrekli vse najboljše na nadaljnji življenjski poti.
YJÜB- j. ^besedi.
Rož — Podjuna — Zilja
Ferdinand Turk — 85-letnik
V Goričah pri Borovljah je v torek, 29. maja, praznoval gospod Ferdinand Turk svojo 85-letnico. Slavljenec je od svoje mladosti najtesneje povezan s kulturnim, političnim in gospodarskim delovanjem boroveljskih Slovencev. Bil je član nekdanjega društvenega tamburaškega zbora; bil je zavzet pevec; kot osebnost pa je bil priznan pri vseh, saj so njegov nasvet upoštevali vsi, ne glede na politično ali narodno pripadnost. Trajne zasluge si je Ferdinand Turk pridobil za rast in krepitev slovenskega bančništva v Borovljah. Kot predsednik banke
je spoznal, da brez sodobnega poslovanja in brez primerno izobraženih sodelavcev ne bo rasti domačega denarnega zavoda.
Čeprav gospod Turk že čuti težo let, pa svojega optimizma in življenjske volje ni izgubil; z velikim zanimanjem spremlja tudi politično dogajanje doma in po svetu.
V torek so slavljencu čestitali zastopniki Posojilnice Borovlje in se mu zahvalili za vse, kar je storil za banko. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika in gospodu Turku kliče še na mnoga leta.
Koncert in memoriam Barbare Potočnik
Letošnji vigredni koncert je bil posvečen Barbari Potočnik, ki je pred nedavnim tragično preminila. Predsednik KPD „Drava“, Lenart Katz, se je v svojem govoru spomnil Barbare. Otroška skupina je pod vodstvom Uli in Heidi Po-totschnik zaplesala v pozdrav številnim gostom moderni francoski ples. Za vse navzoče mamice pa so otroci iz otroške skupine pripravili lepa presenečenja. Mlada „Podjuna“, ki jo vodi Vera Sadjak, nas je razveselila s pesmimi Lenčke Küpper in Ivanke Polanc. Oktet „Suha" pa nas je s svojim nastopom zelo presenetil. Četudi so imeli v skupini v zadnjem času personalne spremembe, se je oktet predstavil z visoko kvaliteto petja. Posebno lepa je bila pesem „Na Humcu“, ki jo je napisal Hermann Germ
in priredil Bertej Logar. Ob tej priliki se je Jokej Logar v imenu KPD „Drava" zahvalil obema umetnikoma za lepe pesmi oz. priredbe.
Koncert je zaključila pev-sko-instrumentalna skupina pod vodstvom Rozine Katz-Logar. Vse pesmi so poklonili v spomin Barbari, ki je bila njena članica.
Med pevskimi točkami so Jokej Logar, Uli in Heidi Po-totschnik, Renate Kraut, Traudi Rudolf, Martina Budja, Fridej Hirm, Vera Sadjak in Štefka Kap brali pesmi koroških pesnikov. Da imamo tudi v Žvabeku glasbeno šolo, ki uspešno deluje, o tem je pričal nastop Edit in GCmterja Zechner, ki sta zaigrala na kitaro in citre.
Kot vsako leto pa je Ivanka Polanc tudi letos prebrala nekaj svojih najnovejših pesmi.
10 LET KULTURNEGA DOMA „DANICA“
Aktivna mladina je najboljše zagotovilo za prihodnost
Mladinski zbor SPD „Danica“ zagotavlja obstoj slovenske kulture in besede
tudi v prihodnje.
Deset let je tega, odkar je slovensko prosvetno društvo v Šentprimožu dobilo lastno streho — kulturni dom, v katerem lahko nemoteno razvija svojo kulturno dejavnost in tako skrbi za narodovo preživetje v domačem kraju. Ta jubilej so v Šentprimožu minuli četrtek, 24. maja, primerno proslavili in z obširnim kulturnim sporedom privabili mnogo prijateljev društva.
Kulturni dom so pred desetimi leti zgradili s pomočjo Slovencev, tudi onstran meje, in vsa leta je bilo mesto številnih pomembnih prireditev in kraj srečanj vseh, ki si na katerikoli način prizadevajo za obstoj slovenske kulture in slovenske besede v tem kraju. Bogat spored na slavnostni prireditvi so oblikovali godba na pihala iz Šmihela, mlajši mladinski zbor SPD „Danica“, učenci glas-
bene šole, mešani pevski zbor SPD „Danica“, ansambel ZMEDA in MoPZ „Vinko Poljanec“ iz Škocijana.
Tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle je v svojem pozdravnem govoru kritiziral mačehovsko obnašanje in omalovaževanje slovenske kulture s strani občinskih in deželnih oblasti. Kljub temu pa je ta dom postal tudi kraj povezovanja obeh narodov v kraju. Predsednik SPD „Danica“ Stanko Wakounig je s ponosom orisal bogato kulturno dejavnost, ki je v zadnjih desetih letih potekala v teh prostorih. Občinski odbornik Franc Starc pa je pozval občino, katere župan je sicer obljubil za obnovo kulturnega doma 50.000,-— šil., da tudi v bodoče podpre kulturno delovanje slovenskega prosvetnega društva in pomaga pri vzdrževanju kulturnega doma.
Godba na pihata iz Šmihela
Reportaža
Reportaža
ŠOLSKA AKADEMIJA — PRIKAZ BOGATE DEJAVNOSTI NA SLOVENSKI GIMNAZIJI
Mladina gradi mostove v smislu sprave med narodoma
Na že tradicionalni šolski akademiji so minulo nedeljo dijaki Slovenske gimnazije zopet predstavili svoje dosežke na glasbenem področju; skupaj z dijaki Višje tehnične šole v Beljaku pa so posredovali tudi nekaj literarnih utrinkov.
Povezanost dijakov Slovenske gimnazije s Šmihelom je prišla do izraza med drugim tudi na razstavi.
Pevska skupina 6. A in 6. B razreda je naštudirala venček Beatelsovih melodij.

Poleg dijakov Slovenske gimnazije je na akademiji navdušil tudi ansambel „ Korenika“ iz Šmihela.
Geslo letošnje akademije „Gremo v ves" predstavlja izraz povezanosti s kulturnimi društvi na podeželju, v naših domačih krajih. Slovenska gimnazija je lani slavila 1000. maturanta; letos pa zopet praznuje. Tako kot namreč že nekaj zadnjih let, se je Slovenska gimnazija tudi letos pobratila z enim izmed naših slovenskih kulturnih društev, in sicer z društvom iz Šmihela nad Pliberkom. Povezanost dijakov Slovenske gimnazije s šmihel-skim društvom je prišla do izraza tudi na akademiji, na kateri so poleg gimnazijcev nastopali tudi pevci in glasbeniki iz Šmihela. Dijaki Slovenske gimnazije pa so že tedne prej pripravili obširno brošuro o tem kraju; v njej so med drugim opozorili tudi na vprašanja v zvezi z varstvom okolja. Nadalje so se gimnazijci v njej ukvarjali s kulturno dejavnostjo kraja, zbrali pa so tudi nekaj statističnih podatkov. Namen tega projekta, katerega je z dijaki pripravil prof. Štefan Pinter, je prikazati podeželsko življenje nekoč in danes. Prav v ta namen so dijaki pripravili tudi serijo diapozitivov in štiridesetminutni film o Šmihelu.
S svojim obiskom je aktivnim gimnazijcem izkazala priznanje poleg številnih staršev tudi vrsta častnih gostov, med njimi minister dr. Janez Dular, ki je v novi slovenski vladi zadolžen za slo-
venska vprašanja po svetu, ter minister za vzgojo, izobraževanje in telesno vzgojo, dr. Peter Vencelj. Akademijo si je ogledal tudi vodja manjšinskošolskega oddelka pri deželnem šolskem svetu Franz Wiegele, državnozborski poslanec Karel Smolle, deželnozborski poslanec mag. Peter Kaiser, generalna konzula Mikša in Jecl, šolski nadzornik dr. Anton Feinig in nadzornik za verouk dr. Stanko Čegovnik.
Ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Reginal Vospernik je v svojih pozdravnih besedah opozoril na prijateljske stike gimnazijcev z dijaki Višje tehnične šole v Beljaku in je menil, da so ti stiki po-
membni zato, ker so v znamenju sprave med obema koroškima narodoma, posebej še v času, ko razmišljamo, kako bi lahko skupaj obhajali 70-letnico plebiscita. Ob tej priliki je dr. Vospernik izrazil upanje, da bo mladini uspelo zgraditi med narodoma mostove, katerih starejšim generacijam doslej žal ni uspelo. Prav v tej luči moramo gledati tudi na ustanovitev dvojezične trgovske akademije, v kateri naj bi se slovensko in nemško govoreča mladina srečavala enakopravno. Ker sta za dvojezično trgovsko akademijo predvidena tudi dva obvezna tuja jezika, angleščina in italijanščina, po mnenju dr. Vospernika akademiji za naše razmere zadošča status dvojezičnosti.
Predsednik Združenja absolventov Slovenske gimnazije, dr. Zdravko Inzko, pa je v svojem govoru s ponosom ugotovil, da so absolventi Slovenske gimnazije danes zastopani v vseh poklicih. Nadalje je dr. Inzko opozoril tudi na štipendijski sklad, katerega je ustanovilo Združenje absolventov. Namen tega sklada je, da bi v prihodnje z denarjem iz tega sklada podpirali socialno šibke in posebno nadarjene slovenske študente. Po njegovem mnenju bo potrebno našo mladino usposobiti, da bo zmožna plavati z morskimi psi, kajti v bodoče ne bo zmagal močnejši, ampak hitrejši.
H. St.
Hy i '5''
'V v
Med številnimi gosti šolske akademije: deželnozborski poslanec mag. Peter Kaiser, minister za vzgojo in izobraževanje v Sloveniji dr. Peter Vencelj, minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular, konzula Jecl in Mikša.
Katoliško prosvetno društvo „Drava“ v Žvabeku je bilo letos gostitelj otroškega dneva, ki se je odvijal pod geslom „kultura“.
V Žvabeku se je zbralo nad 500 otrok, ki so oblikovali sredi vasi obširen in zanimiv spored.
Domače društvo se je prizadevno vključilo v priprave otroškega dneva in pomagalo tudi na prireditvi sami, kjer je bilo pač potrebno. Že dopoldne sta prišla v Žvabek Gabriel Lipuš in Polde Bibič, ki sta otrokom predstavila „Jurija Murija v Afriki“.
Po sv. maši in kosilu pa je življenje sredi Žvabeka pred farno cerkvijo šele prav vzcvetelo.
Friedbert Kerschbaumer je poskrbel za glasbeni okvir otroškega dneva, otroci pa so sodelovali v posameznih skupinah, katere so lahko poljubno izbirali in jih menjali.
Prijetno in zanimivo popoldne se je izteklo z zaključno prireditvijo.
Kot vedno atrakcija: Friedbert Kerschbaumer je navdušil otroke s svojimi pesmimi.
Kultura
Kultura
Picasso v Moderni galeriji v Ljubljani
Picasso, ime, ki fascinira vsakogar, ki se z umetnostjo količkaj ukvarja. In v Moderni galeriji v Ljubljani je do 30. junija odprta razstava, ki predstavlja nad 300 Picassovih del. Ponuja se torej edinstvena priložnost za obisk in ogled te čudovite prireditve. Razstavljene so litografije, iz katerih je moč spoznati, kako eruptivna, neznansko kreativna in domiselna osebnost je bil Picasso. Najsi so to portreti ali legendarne študije bika, bodisi igre z barvami in črtami, vse pritegne gledalčevo pozornost in ga navdaja z občudovanjem umetnine in spoštovanjem do njihovega ustvarjalca še dolgo potem, ko je zapustil razstavni prostor.
wafra
Vetrinjska spominska svečanost: za dostojanstvo mrtvih in sožitje živih
V soboto, 26. maja, popoldne je bila v vetrinjski cerkvi svečanost v spomin pobitim domobrancem. Le-te so v zadnjih majskih dneh leta 1945 Angleži pod lažno in zvijačno pretvezo, da jih peljejo v Italijo, predali partizanom, kateri so jih zatem zverinsko pobili v Teharjih, Kočevskem Rogu, rudniških jaških Hrastnika in na drugih moriščih. Skupno so Angleži predali od 12.000 do 15.000 mož, deklet, očetov, mater in otrok partizanom, ki so jih v pijanosti od zmage pobili in s tem zagrešili grozen zločin nad lastnim narodom.
Spominske svečanosti so se udeležili številni znanci, prijatelji in sorodniki pobitih, rojaki iz Koroške in iz Slovenije, nadvse prominentno pa je bilo zastopstvo republike Slovenije z novim vladnim šefom Lojzetom Peterletom in novim zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom. Ljubljansko škofijo je zastopal pomožni škof Jože Kvas, ki je bil sam leta 1945 med pribežniki v Vetrinju; 5. junija 1945 je Kvas prav v vetrinjski cerkvi, že vedoč, kaj se je zgodilo z vrnjenimi domobranci, bral svojo prvo sveto
daritev. Celovško škofijo je zastopal kancler Mihi Krištof, Narodni svet pa poslanec Karel Smolle in dif)l. trg. Janko Urank.
Škof Kvas je vodil spominsko mašo in je dejal, da to ni samo dan žalovanja, ampak tudi vstajenja, kajti Kalvarija in Vstajenje sta si blizu. Spomin na pobite pa naj bi bil upanje za naš narod, da se kaj podobnega kot leta 1945 ne bi več pripetilo. Pridigar je bil vogrški župnik Vinko Zaletel, ki je dejal, da je komunizem zasužnjil narodovo dušo, brez vesti in z edinim samim name-
nom priti na oblast. Na koncu pretresljive pridige je župnik Zaletel pozval, naj so odpuščanje, sprava in zadoščenje vodila za prihodnost, nikakor pa ne maščevanje.
Med mašo je bila prižgana spominska sveča. Pred cerkvijo se je odvijala spominska svečanost. Na začetku sta gospa Anica Vrečar in gospod Starman povedala nekaj misli o Vetrinju; nato so spregovorili dr. France Vrbinc, ki je bil sam v Vetrinju leta 1945, bivši partizan Stanko Klep, argentinska Slovenka Ivana Marija Tekavec in slovenski vladni šef prof. Peterle.
Prof. Peterle je dejal: „Kaže, da se vsakemu narodu primeri Kajnova zgodba in ta se je tudi našim očetom. S to dediščino moramo nekako živeti!“ Ponovno je Peterle poudaril, da je program slovenske vlade spravni.
Slovenska vlada ne bo nikogar preganjala in zganjala revanšiz-
ma, s čimer so nekateri strašili pred volitvami. Prizadevala si bo doseči spravo v narodu; kajti narod, ki je razdeljen, si jasne prihodnosti ne more obetati. Nova slovenska vlada bo storila vse za dostojanstvo mrtvih in za sožitje živih; preteklost pa naj ima svoje mesto v slovenski zgodovini, da bo imela prihodnost svoj obraz.
Lojze Peterle je pozval, naj sprava zajame tudi slovenske narodne skupnosti po svetu, tudi našo na Koroškem, da ne bomo med seboj razdeljeni. Včasih se zdi, da je Šlovenija med seboj že bolj spravljena kot pa Slovenci po svetu. Temne lise preteklosti pa želi nova vlada odpraviti tudi v odnosu s sosedi, da ne bo več sovražnih podob.
Dr. Vrbinc je prebral hude spomine na tiste grozne vetrinjske dneve svojega profesorja Bajuka. Pozval je, da je treba žrtvam postaviti spomenik, a ne iz kamna, temveč je treba mladino
vzgojiti v duhu človekoljubja, spoštovanja in ljubezni. Mladina naj ve, da je vsaka vojna bratomorna in moralno neopravičljiva.
Stanko Klep, partizan, ki je leta 1945 vkorakal v Celovec, je dejal, da dolgo ni mogel in ni hotel verjeti, kaj se je zgodilo z domobranci. Pozval je sedanje vodstvo Zveze borcev, naj končno prizna dogodke v Vetrinju in tako prispeva k narodni spravi. Vetrinj je imenoval slovensko Hirošimo, domobrancem pajeje izrazil častni pozdrav. Marija Tekavec pa je opozorila na n uj nost medsebojnega spoštovanja. Komemoracija se je iztekla z recitacijami pesmi Milke Hartmanove „Naš križev pot“ (K. Vospernik), Franceta Balantiča „Zasuta usta (V. Ošlak), in J. Kalina „Črna maša“ CM. Vrbinc, F. Florjančič) ter izzvenela s pesmijo „ Lipa zelenela je“. Pri maši in komemoraciji je sodeloval MePZ „Gallus“ pod vodstvom Jožeta Ropitza.
F. Wakounig
Drago Druškovič v Varšavi
Šentjakobčan Drago Druškovič, ki že leta dela in ustvarja v Salzburgu, te dni razstavlja v Varšavi, v galeriji SPAR V poljsko glavno mesto je Draga povabil Avstrijski kulturni inštitut. Tam razstavlja slike, risbe in grafike.
Otvoritvena slovesnost je bila v ponedeljek, 28. maja 1990. Razstava je odprta do danes, 1. junija 1990.
Mednarodno pisateljsko srečanje v Brezah na Koroškem
PISMA BRALCEV
Mednarodno pisateljsko srečanje v Brezah na avstrijskem Koroškem, ki ga je med 25. in 21. majem že devet-najstič priredilo koroško pisateljsko društvo, je letos potekalo v bistveno spremenjenih evropskih kulturnopolitičnih okoliščinah. Te so se zrcalile v vseh referatih in diskusijah. Nad šestdeset pisateljev iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike, Švice, Francije, Luksemburga, Italije, Madžarske, Poljske, Češkoslovaške, Jugoslavije — in prvič po šestih letih — iz Romunije — je razpravljalo o treh velikih temah, ki ta čas zaposlujejo tudi visoko politiko: o nemško-nemškem združevanju, o demokratičnih reformah v nekdanjih komunističnih državah ter o onesnaževanju in uničevanju naravnega okolja.
V uvodnem literarnem branju
je švicarski avtor Frank Geerk predstavil svoj roman „Diktatorjeva smrt“. V načinu parabole opisuje konec nekega tirana, ki zelo spominja na nekdanjega romunskega voditelja Ceausesca. Romunska pisateljica Nora Juga je spregovorila o svobodi kot o velikem problemu, s katerim so nenadoma soočeni avtorji iz nekdanjih držav „realnega socializma“. Ko je odpadel njihov boj proti skupnemu sovražniku — zatiranju in cenzuri, so se znašli v vakuumu, iz katerega se bodo osvobodili le s pomočjo nove kulturnopolitične filozofije.
Avstrijka Waltraud Friz je predavala o literaturi in njenem odnosu do problematike uničevanja naravnega okolja, na to predavanje pa sta navezala svoja poglobljena izvajanja še dva referenta, Luksemburžan Rolph Ketter in Lužiški Srb Jurij Koch, ki živi v Nemški demokratični republiki. Prvi je na etično poglobljen način razmišljal o onesnaženem okolju, umirajoči naravi, atomski katastrofi ter razvil tezo, da smo vsi v nevarnosti, a kljub temu ne spremenimo naših napačnih življenjskih načinov. Jurij Koch je na zelo subtilen način poročal o propadu rudnikov rjavega premoga v vzhodno-
nemški Lužici. Rezultat nekdanje industrijske razrasti na račun narave in zdravega okolja so sedaj zapuščeni revirji in propadajoče vasi, brezposelnost in zaskrbljeni, zmedeni prebivalci.
Kaj naj stori pisatelj v tej situaciji? Nemško pišoči Luksemburžan Rolph Ketter je menil, da ne more narediti nič drugega, kot da poroča o krizi, v kateri se je znašlo človeštvo in njegova civilizacija. V tem pesimizmu pa je skrit tudi drobec optimizma, namreč pot v etično preoblikovanje zavesti z bistveno večjim spoštovanjem naravnih danosti življenja.
Zelo odmevni sta bili predavanji Wernerja Lierscha iz Nemške demokratične republike in Klausa Colberga iz Zvezne republike Nemčije. Čeprav je prvi poročal o „nemški zavesti pri Heinrichu Mannu“, drugi pa o političnem preobratu v komunističnih državah, sta oba referata izzvenela v soočanje z dvorezno psihološko problematiko nemškega združevanja. Lier-schu, ki je skušal braniti nekatera stališča nekdanje uradne vzhodnonemške kulturne politike, so ugovarjali mnogi pisatelji iz vzhodnih in zahodnih držav.
Letošnjega pisateljskega sre-
Štipendija tudi za študente teološke fakultete?
Čanja v Brezah na Koroškem se je udeležilo tudi veliko število slovenskih avtorjev, ki so aktivno posegali v diskusije. Iz osrednje Slovenije so prišli Branko Hofman, France Filipič, Bogdan Pogačnik, Jaro Dolar, Polonca Kovač in Anja Uršič. Navzoči so bili tudi v Avstriji živeči slovenski pisatelji, koroški pesnik in urednik Andrej Kokot, prevajalec Peter Kersche ter Milena Merlak in Lev Detela z Dunaja.
Tudi letos je srečanje v Brezah na široko odmevalo v javnosti, saj je v novih srednjeevropskih političnih razmerah ostalo razpoznavni znak kritičnega in razumnega sporazumevanja ob upoštevanju človeških različnosti v okvirih mednarodne solidarnosti.
Lev Detela
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo (R KV IT K) jev NT 41 (petek, 25. maja 1990) 21/13 obvestil Slovence na avstrijskem Koroškem o možnostih in pogojih študija in o pridobivanju štipendij tudi za zamejce.
Osebno sem študiral bogoslovje (teologijo) v Ljubljani. Ker sem vedel, da dobijo slovenski študentje iz zamejstva v Sloveniji štipendijo, sem se tudi sam pozanimal, kje in kako jo lahko dobim.
Toda, ko sem na RKVITK vprašal, če je možno, da dobim štipendijo tudi jaz, so mi rekli, da to ni mogoče, ker nimam statusa študenta, ker Teološka fakulteta ni v sklopu univerze.
Dejansko me zanima, kako so razmere urejene za študijsko leto 1990/91:
— Ali bo imela tudi Teološka fakulteta priznan status univerze, ki ji je bil samovoljno odvzet?
— Ali bodo imeli tudi študentje in študentke Teološke fakultete status študentov in s tem povezane ugodnosti in pravice?
— Ali bodo tudi študentke in študentje bogoslovja (teologije) smeli zaprositi za javno gmotno podporo v času izobraževanja?
Pišem zato, ker mislim, da RKVITK deluje v imenu vsega slovenskega naroda in zanj, razpolaga z javnimi sredstvi ter ima nalogo deliti zaupana sredstva v blagor vsega naroda. Lepo je, da narodne ustanove podpirajo izobraževanje rojakov tudi izven Slovenije. Toda bolj pravično bi bilo, ako bi najprej enakopravno poskrbele za domačine!
Albert Smrečnik
VABILO
na potovanje v Sovjetsko zvezo: Moskva — Leningrad — Kijev
od 17. 8. do 26. 8. 1990 polet z Dunaja, polni penzioni 11.300,— šil.
Prijave sprejema Anton Malle, tel. 0 42 28/ 26 64
PRILOGA:
Pričujoči številki NT smo priložili naročilnico za glasbeno kaseto JURI MURI V AFRIKI, ki jo toplo priporočamo cenjenim bralkam in bralcem.
Slovenski avtorji so brali v pariškem Centre Pompidou
Na iniciativo v Parizu živečega slovenskega filozofa in pisatelja Evgena Bavčarja je bil pretekli ponedeljek, 21. maja, v pariškem Centru Pompidou Dan slovenske kulture in literature.
Dneva so se udeležili tako pisatelji iz Slovenije kakor tudi koroški Slovenci, ki jih je vabil Avstrijski kulturni inštitut. Iz svojih del so brali in diskutirali na podiju;
Janko Ferk, Maja Hader-lap, Fabjan Hafner in Jani Oswald. Pesniki so brali v slovenščini in nemščini. Neka igralka pa je predstavila prevode v francoščino. V francoščini so bili prebrani tudi njihovi referati.
V Centre Pompidou so organizirali tudi knjižno razstavo, na kateri je sodelovalo veliko število slovenskih založb. Mohorjeva založba se je predstavila s svojim dvojezičnim programom. Po koncu razstave pa je podarila razstavljene knjige Avstrijskemu kulturnemu inštitutu.
Ob tej priložnosti sporočamo, da se bosta koroška slovenska pesnika Janko Ferk in Gustav Januš, oba avtorja Mohorjeve založbe, udeležila 11. junija 6. Dneva poezije v Barceloni. Avtorja vabi italijanska založba Edizioni Braitan, v kateri sta izšli knjigi Ferka in Januša.
Zadnja vest: Mohorjeva založba se bo udeležila dveh knjižnih sejmov v ZDA; od 2. do 5. junija bo zastopana na knjižnem sejmu v Las Vegasu, med 23. do 26. junijem pa na sejmu v Chicagu.
Radio / Prireditve
PETEK, 1. junija
Pisateljska srečanja na Bledu in v Brežah.
SOBOTA, 2. junija
Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 3. junija
BINKOŠTI - 6.30-7.00 Praznična (P. Zunder) - 18.10-18.30 Praznična (P. Zunder)
PONED., 4. junija
Dobro jutro na Koroškem. 06.30—07.00 Duhovna misel (p. Roman Tkauc) - 18.10-18.30 „Kraljevič išče mamico“ — zvočna slika, Vogr-ška mladina, 1976.
TOREK, 5. junija
Partnerski magazin.
SREDA, 6. junija
Glasbena sreda: Gost Franc Smrtnik iz Kort. Večerna 21.05—22.00 „Odprtost za Evropo ali regionalna izolacija?“
ČETRTEK, 7. junija
Rož — Podjuna — Zilja.
Večerna oddaja, 6. junija 1990, med 21.05 in 22.00. — „Odprtost za Evropo ali regionalna izolacija?“
Ko so v domu v Tinjah načrtovali diskusijski večer na temo .Regionalna izolacija ali odprtost za Evropo?" in so vabili predstavnike novih političnih strank v Sloveniji, še niso vedeli, da bo dobila prireditev zgodovinsko razsežnost. — Diskusija je namreč bila isti večer, ko je bila v Sloveniji imenovana nova slovenska vlada, že zvečer pa sta v Tinjah spregovorila minister za gospodarstvo prof. Jože Mencinger in minister za Slovence po svetu, dr. Janez Dular. Nadaljnji predstavnik iz Slovenije je bil slovenski mislec in filozof Taras Kermauner. — Iz vidika Koroške so razpravljali dipl. trg. Joža Habernik, dr. Schatzmayr, mag. Peter Kaiser in preds. KKZ dr. Janko Zerzer.
NA TELEVIZIJI
„DOBER DAN, KOROŠKA“, 3. 6. ob 13. uri na ES 2
predvidoma z naslednjimi prispevki:
Ovrednotena vloga koroških Slovencev v dobrososedskih odnosih
Komemoracija v spomin vetrinjskim žrtvam „Umor v katedrali“ — premiera dramske skupine SPO „Zarja“ „Gremo v ves“ — akademija Slov. gimnazije
Sodobna slovenska literatura v pariškem Centre Georges Pompidou
Video „Hudič odnese plesalko“
T
A
T
E
D
E
N
V
R
A
D
I
U
PRjREDITVE
ROZEK
Razstava
CHRISTINE DE PAULI je odprta do nedelje, 17. junija, odprta vsak petek, soboto in nedeljo od 15. do 19. ure v galeriji Rožek
REBRCA
KKZ in Mladinski center na Rebrci sporočata, da bo letos TEDEN MLADIH UMETNIKOV
od 30. julija do 4. avgusta 1990 v Mladinskem centru na Rebrci
CELOVEC
KONCERT SKUPINE PLEVEL
Čas: v četrtek, 31. 5., ob 20. uri
Kraj: v Mladinskem domu SŠD v Celovcu,
Mikschallee 4
Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza
Posojilnica Bank Celovec, rzzoj. vabi vse
svoje člane na
REDNI OBČNI ZBOR
Čas: v petek, 8. 6., ob 18. uri
Kraj: Mladinski dom SŠD v Celovcu,
Mikschallee 4
ZILJSKA BISTRICA
SLOVENSKO PROSVETNO „ZILA“
vabi na KONCERT za violino in harfo IZVAJALCA: Igor Kuret (violina), Barbara Faiman (harfa)
Na sporedu bodo: J. B. Krumpholz, L. Spohr, N. Paganini, A. F. Boieldieu, P. Cher-tok, G. Donizetti
Čas: petek, 8. 6., ob 20. uri Kraj: v farni cerkvi na Ziljski Bistrici
ŽELEZNA KAPLA
KONCERT
zbora APZ TONE TOMŠIČ iz Ljubljane
Čas: v petek, 1. 6., ob 20. uri Kraj: farna dvorana v Železni Kapli Zbor je prejel letos prvo nagrado na tekmovanju pevskih zborov .Naša pesem“ v Mariboru.
Kmečko gospodarska zadruga Železna Kapla vabi na redni OBČNI ZBOR ki se bo vršil 5. junija 1990 s pričetkom ob 19. uri v društveni sobi Zadruge Železna Kapla!
KOSTANJE
KKZ in SPD .Drabosnjak“ na Kostanjah vabita na
DRABOSNJAKOV PASIJON
v soboto, 16. 6., ob 20.30 v nedeljo, 17. 6., ob 20.30 v nedeljo, 24. 6., ob 20.30 v soboto, 30. 6., ob 20.30 na prostem in v DRABOSNJAKOVEM DOMU na Kostanjah.
Nastopajo igralci iz Roža in z Gur Režija: Franci Končan Ob slabem vremenu bo odpadla predstava preložena na 1. julij 1990, ob istem času.
VOGRČE
POLETNA NOČ
Čas: v soboto, 16. 6., ob 20.30 Kraj: v gostilni pri Florijanu v Vogrčah Prireditelj: MePZ .Podjuna-Pliberk"
Za ples igra ansambel .MELOS“
SRD „Edinost“ v Pliberku organizira
LETOVANJE OTROK NA MORJE,
ki bo letos od 4. do 14. avgusta 1990 v Baški na otoku KRK. Cena: 1700,— šil.
Prijave so možne do 25. maja 1990 na Posojilnici Pliberk
TEŠINJA
Koncert
„ŠTORIJE IN BALDORIJE“
(na inštrumentih David Šuligoj)
IZTOK MLAKAR Čas: sobota, 9. 6., ob 20.30 Kraj: pri M skvavca na Tešinji (Cvitar) Prireditelj: SPD .Rož“ v Šentjakobu
Dr. Taras Kermauner — SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA IN POLOŽAJ KATOLIŠKE CERKVE V ARGENTINI
Čas: v četrtek, 31. 5., ob 19. uri Kraj: Hiša „SEVERIN“, Viktringer Ring 34 Prireditelj: Katoliški delovni odbor — Referat za izobražence
Zakaj z Vetrinjskega polja v Buenos Aires, Bariloče in Mendozo — zakaj ne v Šentjakob, Celovec ali Kotmaro vas? — Kako ohraniš slovenščino v mestu s štirinajst milijoni špansko govorečih? — Kako priskrbiš za svoje otroke slovensko izozbrabo in slovenskega duha na drugem koncu sveta? — Kako so se Slovenci po naselitvi v Argentini politično organizirali? — Kako je skrbela zanje „matična domovina“ in posebej „Slovenska izseljenska matica"?
—	Kaj tiskajo, kaj igrajo, kaj prirejajo Slovenci v Argentini? — Kako Slovenci v Argentini verujejo, kakšne so njihove cerkvene organizacije? — Kakšen je položaj KC v Argentini, kako se sprijaznijo s tem Slovenci?
—	Kako doživljajo spremembe v Sloveniji?
KULTURNO DRUŠTVO PRI JOKLNU LITERARNO BRANJE skupaj z Založbo Dravo — Maruša Krese bere iz svoje knjige Danes in iz še neobjavljenih del
Čas: petek, 8. 6., ob 20.30
OTROŠKA PRIREDITEV — Skupaj z Bella Donna
Clowntheater Mimo — Cirkus Mimo temelji na elementih commedie deli arte, artistike, pantomime in na tvojem sodelovanju.
Čas: sobota, 9. 6., ob 17. uri Kraj: pri Joklnu
ŽELUČE
SPD „RADIŠE“ vabi na igro
l>OMW
fr





OSEBE:
ss.**-'
sl-ä:
FELIX MITTERER
Čas: v soboto, 2. _6., ob 20.30 Kraj: pri cerkvi v Želučah Prireditelj: SPD „Bilka“ v Bilčovsu Ob slabem vremenu bo prireditev v avli ljudske šole v Bilčovsu
KOPRIVNA
LOVSKA MAŠA
Čas: na binkoštni poned., 4. 6., ob 14. uri Kraj: pri Rieplnu v Koprivni pod Peco Prireditelj: Lovski zbor Železna Kapla
SODALITAS
v j Dom v
^kS Tin>ah
A -VT) Telefon:
J y,a e«»»«
ISSmJ .... „.ji 9121 Tinje
V petek, 1. junija, ob 20. uri
Predavanje: TRPLJENJE KOT KLIC ZA RAZVOJ ŽIVLJENJA, nem. Predavateljica: prof. dr. Margrit Erni
V soboto, 2. junija, od 9. do 17. ure
Seminar za zaljubljene, zaročence in poročence: RAZMIŠLJANJE O NAJINEM ODNOSU; nem.
Vodstvo: prof. dr. Margrit Erni
V sredo, 6. junija, ob 19.30
Dia-predavanje: BOŽJE STVARSTVO,
nem.
Predavatelj: Niko Karner, Celovec
V četrtek, 14. junija, ob 19. uri
ODPRTJE RAZSTAVE URŠULE OPRIESSNIG (akvareli)
V četrtek, 14. junija, ob 20. uri
KLAVIRSKI KONCERT: CHUNG LEE
(Franz Schubert in Franz Liszt)
RAZSTAVA LIKOVNIH DEL MLADE SLOVENSKE UMETNICE IZ ARGENTINE Betke Tomšič (do 14. junija)
POTOVANJA
Od pon., 9. 7., do sobote, 14. 7. 1990 ŠTUDIJSKO POTOVANJE NA MADŽARSKO — po kulturnih sledeh in slovenskih stopinjah
Vodi: p. prof. dr. Adam Somorjai OSB, Pannonhalma. — Skupino spremlja tudi slovenski benediktinec iz opatije Pannonhalma
Od ponedeljka, 27. avgusta, do sobote, 1. septembra 1990
IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V PRAGO, nem.
Vodita: dv. sv. dr. Johann Sturm, Linz, in rektor Jože Kopeinig
Od ponedeljka, 3. septembra, do sobote, 8. septembra 1990 POTOVANJE V RIM IN ASSISI Vodi: msgr. dr. Andrej Kajžnik
Od ponedeljka, 8. oktobra 1990, do nedelje, 14. oktobra 1990
ROMARSKI POLET V MADRID - AVI-LO — SANTIAGO Dl COMPOSTELLO — FATIMO — COIMBRO Voditelj: žpk. Valentin Gotthardt
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Franc Wakounig, Heidi Stingler, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26. 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0. Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Blonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61.
Letna naročnina: Avstrija350,— šil., Jugoslavija 450,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (10,— Din.).
Domače vesti/Oglasi
Mladinski simfonični orkester iz Ljubljane gostoval v Celovcu
„Umor v katedrali" — premiera v Železni Kapli
Kapelška igralska skupina, pod režijo župnika Poldeja Zundra, je minuli petek v farni dvorani v Železni Kapli uprizorila igro „Umor v katedrali“. Avtor dela je T. S. Eliot, prevedel pa ga je Veno Taufer.
Dogajanje se odvija v Canterbury-ju, kjer se nadškof Tomas Decket bori proti angleškim kraljem zaradi konfliktov med državnimi in cerkvenimi oblastmi. Nadškof Decket, katerega je v igri odlično in prepričljivo upodobil Dranko Korotaj, se vrne iz izgnanstva k svojemu ljudstvu, kjer pa ga čaka mučeniška smrt. Medtem ko nadškofu štirje skušnjavci ponujajo oblast, se ta odloči za mučeništvo in
večno slavo; kraljevim vitezom pa ukaže odpreti stolnična vrata.
Vloge skušnjavcev in vitezev so odlično predstavili člani igralske skupine SRD „Zarja“ Repi Oraže, Andi in Vili Ošinater Franci Sadolšek. Franci Lipuš, Ciril Oraže in Erhard Ošina pa so se dobro vživeli v vloge katedralnih duhovnikov. Glasnik je bil Repi Novak.
Omembe vredno je jezikovno dobro izvajanje igre, odlična scena, primerna glasba in izrazite maske. Scena predstavlja mrtvaški ples Valentina Omana, za glasbeni del pa je poskrbel Gabrijel Lipuš; za zbor žena, ki komentira dogajanje na odru, sta poskrbeli Anica Fugger in Dreda Varl.
Mister Rosa—E. Neuwirth gostoval v Bilčovsu
Simfonični orkester iz Ljubljane
Minuli petek je Krščanska kulturna zveza, skupno z Deželnim mladinskim sekretariatom in Glasbeno mladino, vabila dijake višjih razredov celovških srednjih šol na odličen koncert simfoničnega orkestra Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane. Že nekaj let KKZ v smislu kulturne izmenjave skrbi za odlične koncerte, katere oblikujejo gostje iz Slovenije. Tako je tudi tokrat simfoničnemu orkestru iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Francija Rizmala uspelo z odličnim koncertom in z enkratno duhovitostjo navdušiti koroško mladino. Nastop orkestra je Krščanski kulturni zvezi ponudila Glasbena mladina Slovenije, s katero KKZ že nekaj let sodeluje.
Orkester je za koncert v celovški Koncertni hiši pripravil tudi poseben mladinski, komentirani program z naslovom „Potujoča matineja“; z njim že tretjo sezono uspešno gostuje po Sloveniji
in je nedvomno eden najpomembnejših programov Glasbene mladine. Program zajema predstavitev posameznih glasbil, orkesterskih skupin in orkestra v celoti. Poleg zahtevnih simfonij Honeggerja, Haydna in Beethovna so mladi glasbeniki predstavili v programu tudi vezave med različnimi orkestrskimi skupinami in glasbili. To pa od Avsenikovih melodij pa do Beatelsovih priredb. Nazadnje pa je simfonični orkester zaigral v petih variacijah tudi ljudsko pesem Marko skače.
Vsekakor je spored, ki ga je predstavil orkester iz Ljubljane, izredno pester in svež. Zastopane so bile skladbe različnih zvrsti, navdušena pa je bila mladina tudi nad sproščenimi komentarji dirigenta Rizmala, ki je znal pritegniti pozornost poslušalcev od prve do zadnje minute.
stih
Minulo nedeljo je v avli ljudske šole v Bilčovsu z družbeno-kri-tično gledališko igro „Mister Rosa“ gostoval igralec celovškega mestnega gledališča Erwin Neuwirth.
Nenavadna scena, da moški stoji pri likalni mizi in skrbno lika ter pripravlja obleko svoje imenitne gospodične, je vzbudila pozornost gledalcev, ki sprva s tem nenavadnim igralčevim opravilom niso vedeli kaj bi. Šele, ko je bilo jasno, da je pač v gospodinjstvu gospe Rose prevzel dnevna hišna dela moški, seveda na gledališkem odru, ki ni
ŠENTJAKOB v R.
KULTURNA PRIREDITEV
Čas: v nedeljo, 10. 6., ob 14. uri Kraj: v farni dvorani v Šentjakobu Nastopajo: Suški oktet, ansambel Korenika iz Šmihela — vodi Albert Krajger, instrumentalni trio upokojencev iz Šentjakoba Prireditelj: Društvo upokojencev v Šentjakobu v Rožu
Vsi (tudi taki, ki še niso v pokoju) so prav prisrčno vabljeni!
vsakdanja realnost, se je publika nasmejala nad to nenavadno vlogo. Mož, ki se od jutra do večera žrtvuje za svojo ženo, da je uspešna v poklicu in srečna ter doma tudi znosna — to je nekaj enkratnega! Kako pa je z ženskami v naši družbi?
Bolje razmer, v katerih se nahajajo ženske, ki so hkrati gospodinje, gotovo ne bi bilo mogoče prikazati kakor z menjavo vloge. Morda bi bilo kaj takega smiselno občasno tudi v realnem življenju, kjer je tudi še danes navadno žrtev tako imenovani „boljši spol“.	H. St.
GORNJA VAS
pri ŽVABEKU BINKOŠTNI PLES
Čas: v nedeljo, 3. 6., ob 20.30
Kraj: v gostilni Hafner v Gornji vasi pri
Žvabeku
Igra: ansambel SLOVENIJA Prireditelj: KPD Drava iz Žvabeka POLNOČNI VLOŽEK — SREČOLOV
Vaš poslovni partner v območju Alpe-Jadran
Korotan
proizvodnja in trgovska družba z o. j.
A-9020 Celovec	34170 Gorica
Viktringer Ring 26	Corso G. Verdi 133
Telefon-(04 63) 56 2 16 Telex - 42 28 01 Telefax - (04 63) 51 62 57
Telefon - (04 81) 30 9 76 Telex - 46 08 95 Telefax - (04 81) 53 51 82
Šport
Dve zmagi Petra Wrolicha
Mladinski kolesar Peter Wro-lich je 24. in 25. maja osvojil dve zmagi. V Borovljah je osvojil prvo mesto na mednarodni kolesarski dirki z veliko prednostjo pred kolesarjem Soosom iz Slovenije; dan pozneje pa je v Škofji Loki na kriteriju slovenskih mest tudi zmagal.
Kolesarska dirka v Borovljah:
1. Peter Wrolich (RC Beljak) 1:45, 41; 2. Simon Soos (Murska Sobota) 1:47, 48; 3. Hannes Gerngros (Kindberg) 1:47, 48.
Kolesarska dirka v Škofji Loki:
1. Peter Wrolich (RC Beljak), 2. Uroš Kosmač (KK Kranj), 3. Boštjan Felc (KK Idrija).
V soboto, 26. maja, pa je Wrolich nastopil tudi na kolesarski dirki v Stallhofnu, kjer je na 50 km dolgi progi dosegel 2. mesto. Šele v sprintu je podlegel Hanne-su Gerngrossu, tretje uvrščeni Michael Röggla pa je imel že 2 minuti zaostanka.
KOROŠKO PRVENSTVO SREDNJIH ŠOL:
Slovenska gimnazija tretja
Nogometaši Slovenske gimnazije so v finalu štirih najboljših koroških ekip v Beljaku osvojili 3. mesto. Nedvomno pa bi lahko dosegla ekipa prof. Mirka Oražeta tudi boljšo uvrstitev, toda gimnazijci so si dali gole pravzaprav sami. V prvi tekmi proti HAK iz Beljaka so zgubili zaradi avtogola, vrhu tega pa je Marjan Šmid zapravil še 11-metrovko. V tekmi za 3. mesto so nato mladi Slovenci premagali HTL iz Celovca z 2:0. Prvi gol so si Celovčani dali sami, drugega pa je dal najboljši igralec Igor Ogris.
Moštvo Slovenske gimnazije:
Erich Oraže, Peter Wrolich, Robert Sturm, Flori Oraže, Marjan Šmid, Aleksander Mak, Vladimir Buchwald, Igor Ogris, Kristijan Hribernik, Simon Sadjak, Martin Fera, Florijan Mochar, Janez Trat-ter in Roman Koncilija.
Salzburg — Koroška 0:0
Reprezentanci Salzburške ' in Koroške sta se pomerili na vnebohod in se ločili brez zadetkov. Za Koroško so igrali trije nogometaši Slovenskega atletskega kluba (Oraže, A. Sadjak in Velik) in Kristijan Wölbl iz Pliberka, ki pa je zaradi poškodbe tekmo zapustil že po 20 minutah.
WÖIM noiri trener filobasnlce
Christian Wölbl je v zadnjih treh tekmah prevzel trening v Globasnici. Po porazu v Galiciji je dosedanji trener Pavle Štekl odložil svojo funkcijo, ker igralci menda ne obiskujejo treningov. AH se bodo Globašaniz Wölblovo pomočjo rešili grozečega izpada, pa bomo videli na zadnjih dveh tekmah.
Na tekmi v Grebinju je moštvo vodil predsednik Šimej Harrich, ker je moral Wölbl igrati v reprezentanci. Proti Reichenfelsu pa je mesto .šefa" že prevzel Christian Wölbl, ki zdaj ne more več obiskovati treningov v Pliberku, ker istočasno trenira Globašane. Wölbl je prepričan, da bo z njim ostalo moštvo v 1. razredu. Zakaj igralci niso obiskovali Šteklovih treningov, tudi on ne ve; dejansko pa je bilo v preteklih tednih na treningih v Globasnici vedno manj ljudi. Bivši trener Štekl pa je izjavil: „Če igralci
Pavle Štekl je
zapustil
Globašane:
.Igralci
nočejo
trenirati!“
ne trenirajo, ne morejo biti uspešni. Zato sem mesto trenerja zapustil.“
Grebinj — Globasnica 2:2
Strelca za Globašane: Blažej in Thonhofer
Reichenfels — Globasnica 1:1
Globasnica: Smrečnik 4, Mišetič 5, Fera 4, Fister 3, Sadjak 4, Pajančič 3, Pleschgatternig
4, Duller 4, H. Micheu 0 (20. Gregorič 3), Thonhofer 3, Blažej 4;
Reichenfels, 100 gledalcev. — Sodnik: Aposto-lovski (zelo slab). — Strelec: Blažej
Globašani so s tekme odnesli pomembno točko, s pomočjo katere so se nekoliko oddaljili grozečemu izpadu. V odlični formi je zopet igral legionar Mišetič, ki dobro organizira obrambo; „goleador" Adi Blažej pa je povišal svoj seštevek golov na 23.
Zdaj odločilna tekma proti Sinči vasi!
Šmihel — Labod 3:2 (2:0)
Šmihel: Leitgeb 3, Matschek 3, Jurij 2, Kräusler 3, Ramschak 4, Galerič 3 (Eberwein 2), A. Groß 4 (40. W. Berchtold 2), Grubelnik 2, Buchwald 2, Motschnig 3.
Šmihel, 150 gledalcev
Strelci: Groß, Galerič, Berchtold oz. Rakuscha, Diex.
Tokrat smo bili priča dobremu začetku tekme Šmihelčanov, ki so v prvem polčasu po izredno slabi igri vodili z 2:0. Ker so igralci Šmihela nekaj dni prej igrali prvenstveno tekmo, so bili precej izmučeni, kar se je skoraj negativno obrestovalo. Nasprotnik iz Laboda se je namreč večkrat znašel tik pred vrati Šmihelčanov. Po napaki domače obrambe so gostje zadeli prvi gol. Vendar so Šmihelčani obdržali dobre živce; predvsem se je zopet izkazal libero Ramšak, ki je lepo podal žogo
Berchtoldu, in s tem zagotovil zelo pomembno zmago proti Labodu.
Tudi Sinča vas je zmagala, zato bo verjetno o usodi Šmihelčanov odločila naslednja tekma prav proti omenjenemu moštvu. Šmihelčani se skrbno pripravljajo na to tekmo in upajo, da jim bo uspelo obdržati se v 1. razredu.
1. razred O:
1. Velikovec	24 21		2	1 84:13	44
2. Grebinj	24	16	6	2 42:15	38
3. Metlova	24	12	6	6 47:28	30
4. Šentpavel	24	9	9	6 35:31	27
5. Pokrče	24	10	3	11 39:33	23
6. Železna K.	24	7	9	8 36:39	23
7. Globasnica	24	6	9	9 41:45	21
8. Reichenf.	24	8	5	11 33:42	21
9. Galicija	24	9	3	12 38:52	21
10. Podkrnos	24	8	4	12 30:46	20
11. Labod	24	9	2	13 23:41	20
12. Šmihel	24	8	3	13 25:32	19
13. Sinča vas	24	8	3	13 33:54	19
14. Sele	24	2	6	16 23:58	10
Zmaaa Selanov!
Podkrnos — Sele 0:1 (0:0)
Sele: S. Užnik 5, K. Hribernik 4, Božič 4, Stern 4, Ando Oraže 5, Kulmesch 5, S. Užnik 4, Pristovnik 3, P. Čertov 5, M. Oraže 4, E. Oraže 3, F. Oraže 4.
Podkrnos, 100 gledalcev Sodnik: Maierhofer (brez napake)
Strelec: Pristovnik (70.)
Mlado moštvo iz Sel je proti koncu prvenstva le uspelo dokazati, da zna tudi zmagati. Tekma sicer ni bila na visoki kvalitetni ravni, vendar je bila napeta do zadnje minute. Obe moštvi sta igrali napadalno in s tem omogočili hiter potek tekme. Manjkali so le zadetki. Šele v 70. min. se je žoga prvič znašla v mreži.
Pristovnik je iz 25 metrov premagal nasprotnega vratarja in s tem omogočil Selanom drugo zmago v tem prvenstvu. Potrebno je omeniti, da imajo Selani v moštvu vrsto mladih igralcev, ki igrajo že zelo dobro. Zato se Selani, ki bodo v naslednjem prvenstvu igrali v 2. razredu, nameravajo takoj vrniti v 1. razred. To je tudi glavni cilj Selanov v prihodnji sezoni. Od naslednjih dveh tekem Selani ne pričakujejo preveč; nasprotnika sta Velikovec in Galicija.
Ali bo tudi za Bilčovs še nevarno?
Liebenfels — Bilčovs 4:1 (2:0)
Bilčovs: H.Schaunig3,G.Schaunig3, Partl5,F. Quantschnig 3, S. Ouantschnig 3, Hobel 4, Krainer 3, Schlemitz 4, Karlovčan 3, A. Quantschnig 3, Kuess 3.
Liebenfels, 300 gledalcev Sodnik: Peter Ruch (dober)
Strelci: Brumer (22. in 87.), Messner (40.), Kräuter (80.) oz, A. Quantschnig (90.).
Tekma v Liebenfelsu je bila za nogometaše Bilčovsa brez velikega pomena. A vseeno so se gostje tudi tokrat borili z vso silo; kljub temu pa je bil Liebenfels boljše moštvo. V prvem polčasu so domačini vodili že z 2:0. Nato so Bilčovščani izvedli vrsto nevarnih napadov; žal pa so se tudi tokrat napadalci izkazali kot mojstri v zapravljanju lepih priložnosti za zadetke.
Podoben potek igre smo spremljali tudi v drugem polčasu. Nogometaši Bilčovsa so sicer lepo igrali, vendar brez uspeha. Slog nasprotnikove igre
pa je bil čisto drugačen, saj so s hitrimi protinapadi še dvakrat zadeli vrata vratarja Schauniga.
Na naslednji prvenstveni tekmi proti zadnjemu na lestvici, Frantschachu, Bilčovščani želijo zopet zmagati.
Podliga vzhod:
1. Treibach	24 15		6	3	43:15	36
2. Liebenfels	24 14		7	3	47:22	35
3. ASK/EDV	24	14	6	4	53:28	34
4. Žrelec	24 13		5	6	47:19	31
5. Šentlenart	24	9	9	6	27:24	27
6. Mostič	25	8	9	8	28:32	25
7. Šentandraž	25	6 12		7	31:43	24
8. Vetrinj	24	7	9	8	26:22	23
9. ASV	24	7	8	9	33:31	22
10. Bilčovs	24	4	12	6	26:33	20
11. Ruda	24	7	6	11	21:34	20
12. Žitara vas	24	5	9 10		18:35	19
13. Dobrla vas	24	2	7 15		15:45	11
14. Frantschach	24	3	5 16		23:55	11
Dr. Ivan Ramšak bo zapustil Pliberk!
Trener Pliberčanov dr. Ivan Ramšak bo po koncu sezone zapustil klub, za katerega je delal 3 leta. Dr. Ramšak je odšel od SAK v Pliberk, kar je povzročilo med navijači SAK tedaj veliko razburjenja. Leto navrh se mu je pridružil tudi režiser SAK Kristijan Wölbl, s katerim je Ramšak v Pliberku letos postal jesenski prvak. Igral pa je v Šmihelu, po koncu sezone pa spet spada SAK.
Šport
Bo Milan Draže naslednik Lindenbergerja?
FC Tirol se vsekakor zanima za vratarja SAK Milana Oražeta, ki je lani k slovenskim atletikom prišel iz Sel. Milan Oraže je treniral dva dni v Innsbrucku pri Happlu, ta teden pa je bil na zdravniških pregledih v glavnem tirolskem mestu.
Trener Ernst Happel se verjetno namerava ločiti od vratarja avstrijske reprezentance Klausa Lindenbergerja; zato FC Tiral išče naslednika. Med kandidati sta Massier (SV Spittal) in Milan Oraže (SAK); FC Tiral bi najraje pridobil kar oba.
Prvi pogovori med SAK in FC Tirolom so bili pretekli teden; Tirolci se bodo odločili do začetka junija. Kakšna bo transferna vsota, še ni znano. Med Oražetovimi možnimi nasledniki sta Robert Leitgeb (Šmihel) in Udo Mallegg (FC Šentvid).

Oraže naj bi v Tirolu nasledil Lindenbergerja — to je menda želja Tirolcev . . .
J
Renti ie nomaual le FC Mölltalu
Gostje iz Mölltala so bili po tekmi zelo veseli, saj so osvojili pomembno in nepričakovano točko, katera jim lahko zelo pomaga v boju proti izpadu. Tudi pri S A K je bilo nekaj razveseljivega: mladi Igor Ogris je prvič uspešno igral vseh 90 minut.
SAK — FC Mölltal 1:1 (0:0)
SAK: Oraže 3, Stern 4, Kreutz 4, Čertov 3 (61. Blajs 0), A. Sadjak 4, Urank 4, M. Sadjak 3, Velik (15. F. Sadjak 3), Florjančič 3. Ogris 3,
Galo 4;
Igrišče ASV. 200 gledalcev Sodnik: Hauk (dober)
Strelci: Urank (63.) oz. Gussnig (83.)
Gotovo je za SAK remi proti Mölltalu razočaranje, saj bi proti temu nasprotniku morali zmagati. Na drugi strani pa moštvu manjka le nekoliko koncentracije, saj ima SAK že mesto v avstrijskem pokalu in svoje mesto na lestvici lahko le minimalno poslabša oz. izboljša.
Temu primerna je bila tudi tekma, na kateri se je že na začetku
Pokal Košute letos le z dvema moštvoma
Nogometaši DSG Sele bodo letos odigrali samo eno tekmo za pokal Košute. V preteklih letih so Selani priredili nogometni turnir, na katerem so mdr. sodelovali tudi SAK in ljubljanska Olimpija. Letos pa se bosta pomerila le DSG Sele in Škofja Loka.
POKAL KOŠUTE v nedeljo, 3. junija, ob 17. uri
DSG Sele — Škofja Loka
Predtekma med seniorji Sel in Šentjanža bo ob 15. uri.
Kraj: stadion pod Košuto v Selah
poškodoval Marjan Velik. Tako je moral v sredini igro organizirati Richard Urank sam in v 64. minuti povedel tudi na 1:0. Ob zmago pa so slovenski atletki prišli po veliki napaki vratarja Oražeta, ki je spustil žogo iz rok, „goleador" Gussnig pa je priložnost izkoristil.
SAK igra že v petek
Že v petek (18.15) igra SAK v Wie-tersdorfu. .Poraz je prepovedan,“ je izjavil Lojze Jagodič, ki želi s svojim moštvom obdržati vsaj 4. mesto na lestvici. V zadnji tekmi bo SAK igral proti skorajšnjemu prvaku WAC, ki pa igra to kolo doma proti Šentvidu. Le
v primeru, da WAC izgubi, bi zadnja tekma postala zanimiva.
Naslednje kolo:
WAC — Šentvid, Mölltal — Irschen, Trg — Borovlje, Pliberk — Klopinj, Lienz — VSV, Breže — ATSV Wolfsberg.
Koroška liga: 1. WAC	24 13		9	2	41:15	35
2. Pliberk	24 14	4	6	40:21	32
3. Trg	24 13	6	5	33:18	32
4. SAK	24 8	14	2	25:15	30
5. Wieterd.	24 11	6	7	39:21	28
6. Šentvid	24 7	12	5	20:15	26
7. Breže	24 9	7	8	39:38	25
8. Lienz	24 8	7	9	39:36	23
9. Klopinj	24 7	8	9	30:40	22
10. VSV	23 6	7	10	26:29	19
11. Borovlje	24 6	7	11	29:38	19
12. Wolfsberg24 7		5	12	28:40	19
13. Mölltal	24 6	5	13	19:36	17
14. Irschen	23 2	3	18	14:60	7
Ponovno avstrijski naslov za flnni Miller
V teku na 10.000 metrov je vsekakor Anni Müller najboljša v Avstriji.
Na avstrijskem prvenstvu na Dunaju je preteklo nedeljo zopet osvojila avstrijski naslov. To je bil sicer eden izmed številnih naslovov za Ani Müller, kljub temu pa je posebnega pomena, saj je bila Ani pred kratkim še poškodovana in je na srečo pred evropskim prvenstvom še pravočasno ozdravela.
v
Francesco Moser, poleg Eddiyja Merxa, najbolj znamenit in najbolj uspešen profesionalni kolesar vseh časov je bil kot direktor etapne kolesarske dirke „Giro d’ Halla" ta teden v Celovcu.
Dve etapi te dirke sta poklicne kolesarje vodile po Koroškem, ali bolje rečeno, skozi Rož. Danes, v petek, pa je Francesco Moser, pred povratkom kolesarjev v Italijo, iskreno pozdravil tudi vse bralce Našega ted-
njkß.
Tamti £ALUT/ a Tutti
I Lerrozi 1/’
DVOJEZIČNOST NAJ SE VIDI!
Zweisprachigkeit kann sich sehen lassen!
Na binkoštni ponedeljek, 4. 6. 1990, bomo okrasili nekatere zgolj nemške krajevne napise in kažipote. Ne bomo jih poškodovali — le dopolnili jih bomo. Na papirju napisana slovenska imena bomo z vrvmi pritrdili pod nemška imena, tako da bodo lahko vsi spoznavali zatajeni del koroškega bogastva.
Pred trinajstimi leti je začela veljati odredba k zakonu o narodnih skupnostih, ki predvideva dvojezične krajevne napise samo še v eni tretjini dvojezičnega ozemlja. Vendar bi morali po členu 7 ADR biti ti napisi povsod tam dvojezični, kjer živi dvojezično prebivalstvo.
Peintrideset let po podpisu Avstrijske državne pogodbe repub-
lika Avstrija obveznosti do slovenske narodne skupnosti še vedno ni izpolnila. S kolesarsko akcijo hočemo opozoriti na to pomanjkljivost.
Vedno znova se poudarja, da predstavlja narodna skupnost posebno obogatitev za državo. Narodna skupnost ne more preživeti, če ni enakopravna večinskemu narodu — strpnost sama ne zadostuje.
Dvojezični napisi nobenemu ne škodujejo, vendar pripad-V oklepajih čas odhoda oziroma prihoda.	nikom Slovenske na-
rodne skupnosti dajo Sklepna prireditev bo v Pliberku!	občutek, da jih prizna-
vajo tudi nemško govoreči sodeželani. Vsi naj bi bili ponosni na dvojezični značaj Koroške, zato - DVOJEZIČNOST NAJ SE VIDI!!!
Völkermarkt
Velikovec (10.00)
Schwabegg
Žvabek
St. Kanzian Škocijan
Kühnsdorf Sinča vas (10.30)
Neuhaus Suha (12.00)
Eberndorf (11.00) Dobrla vas
St. Primus
Št. Primož (10.00)
St. Michael Šmihel (13.45)
Bleiburg Pliberk (14.15)
Globasnitz Globasnica (12.30)
Sittersdorf Žitara vas (11.00)
Eisenkappel Železna Kapla (10.00)
vsc;'ega, ki ima kanček dobre volje in nekaj kolesu podobnega ter mu dvojezičnost v javnosti ni zadnja briga, naj se udeleži kolesarske akcije po Podjuni.
Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju