PRIMORSKEGA DNEVNIKA ^rst 27. avgusta 1950 St. 33 - Iieto II. VSEBINA: 1) ERVIN ŠINKO O TROBENTI BOŽJE SODBE KI JE KOZLOVSKI ROG 2) INŽ. A. ČOK: Kmetijsko šolstvo in kmetijska izobrazba potrebujeta neobhodno ureditve tudi na angloameriškem področju STO (Nadaljevanje iz prejšnje itevilke) ERVIN ŠINKO O TROBENTI BOŽJE SODBE KI JE KOZLOVSKI ROG Trditev: Čudež, pa naj bo protinaraven ali nadnaraven, Je popoln nesmisel. Ce se motim, me prepričajte. Vem, da sem človek in lahko se motim. Ugovor: Bodi preklet, bogokletnež! Trditev: Namen države ni spreminjati ljudi iz razumnih bitij v živali ali avtomate, marveč je nasprotno njen namen doseči, da se duh in telo nemoteno razvijata, da ljudje nemoteno uporabljajo svoj razum . . Ce se motim, me prepričajte. Vem, da sem človek, in lahko se motim. Ugovor: Obsojam te na splošno zaničevanje, prekleta duša! Trditev: Zdi se mi, da ljudem svobode misli ni mogoče vzeti. Ce jim vMfnete svobodo izražanja misli, bo posledica ta, da bodo ljudje drugače govorili kakor mislijo, vzgojili boste najgržo hinavščino, ubili boste moralo, znanost in umetnost . . . Ce se motim . . . Ugovor: Bodi preklet, kadar se prebujaš, in bodi preklet, kadar spiš! Trditev: Vendar se mi pa zdi, da nihče nima pravice imeti se za edinega in nezmotljivega resničnega nosilca božje luči, nihče, ne rabini, ne papež, ne kardinal. Pripoznavanje takšne pravice nas je že privedlo do tega, in vsak lopov je že začel čutiti rujbolj vročo željo, da bi postal duhovnik. Lepo prosim, da mi dokažete, če menite, da so moji sklepi napačni . . . Ugovor: Naj te gospod bog udari s svojo jezo, naj te gospod bog izkorenini, zavrže in stre! Zagotavljam čitatelju, da tu ne gre za nobene izmišljene trditve in odgovore. Trditve so citirane iz knjige, ki ima naslov: Teološko - politični traktat. «Ugovori» pa so dobesedno citirani iz zgodovinskega dokumenta, s katerim so skušali nasprotniki omenjene knjige izpodbiti argumentacijo pisca, filozofa Barucha Spinoze. Diskusija je tekla natanko v tistem smislu, kakor smo jo tu prikazali v obliki dialoga. Filozof Baruch Spinoza je zastavil nekaj kritičnih vprašanj in tez, da bi po svojih močeh prispeval svoj delež k spoznanju resnice. Zahteval in pričakoval je pojasnila, dokazov, argumentov in protiargumentov, dobi! pa je tisto, kar so imenovali takrat «herem», t. j. veliko ekskomunikacijo in prekletstvo. 27. julija 1656 se je sestal v mestu Amsterdamu svet rabinov in po kratkem posvetovanju so slavnostno razglasili soglasno sprejeto zgodovinsko resolucijo. Takrat se je Imenovala akt ekskomunikacije in glasila se je takole: «Po sodbi angelov in svetniških sodnikov ter v sporazumu s cerkvenim svetom, kakor tudi po volji vse naše svete skupnosti, v smislu vseh šest sto trinajstih' svetih zapovedi svetega pisma mil, zbrani rabini izobčujemo, izključujemo in preklinjamo Ba- rucha Spinozo. Preklinjamo ga s prekletstvom, s katerim Je Jozua preklel mesto Jeriho, s prekletstvom, s katerim je prerok Elija preklel dečke, in z vsemi tistimi prekletstvi, ki so zapisan« v knjigi zakonov. Naj bo preklet podnevi in naj bo preklet P°* noči; naj bo preklet, kadar spi, in naj bo preklet, kadar sf prebudi: naj bo preklet, kadar odhaja, in naj bo preklet, kada* vstopa. Naj mu gospod bog nikoli ne odpusti, naj ga gosp0, bog udari s svojo strašno jezo, naj ga udari z vsemi prekletstvi, ki so zapisana v knjigi zakonov. Gospod bog bo poskrbel, d« se njegovo ime pod nebom ne bo omenjalo. Gospod bog ga pahnil v bedo, vrgel ga bo iz vseh plemen Izraela in za spre'J1' stvo mu bo dal vsa nebeška prekletstva, ki so zapfsana v knil-zakonov! Vam pa, ki ste pokorni vašemu gospodu bogu, vam vsen’ pošiljamo naš očetovski pozdrav — in vas opozarjamo, da 88 nihče ne sme ne ustmeno, ne pismeno ogovoriti, niti mu ».torih nobene usluge, ne tujec, ne prijatelj, ne najbližji sorodnik, niWe se ne sme muditi pod isto streho z njim, nihče se mu ne E,T]f niti približati bolj kakor na štiri komolce, niti prebrati kat k°l'> kar je napisal ali sestavil«. Človek se mora nehote zamisliti. Vse to nam zveni nek8**l znano. Na lastni koži smo občutili, kako se dela, kadar skrb' gospod bog za to, da se grešnikovo ime ne omenja pod neb°n’ («Malta joka); nuučili smo se tudi, da pomeni sodobni prev°fl vseh teh V knjigi zakonov zapisanih prekletstev gospodarsko blokado ter razveljavljenje vseh pogodb in sporazumov; Pri®e. smo tudi tega. da brž ko kdo Rre preko vseh strašnih Krože'1' in prepovedi in si celo drzne prestopiti prag «hiše prekleteg811’ takoj prihrumi nanj jeza vrhovnega rabina, papeža m kardin8' lov. Mar niso bili iz svojih partij izključeni tisti italijanski * fra.nooski komunisti, ki so si drznili prestopiti mejo izobčene J11' goslavije? Mar ni postal Conny ZiUiaeus nevaren bogokletne — v sodobnem prevodu «vojni hujskač in netilec vojne« hudičev hlapec zato, ker se je približal prekletemu «bolj kak0 na štiri komolce«? Mar nismo slišali, da so Jeana Cassouja *’8 . glasili za «misijonarja» In oznanjevalca aainerikanizma«, hkr8 pa tudi za «apaša z Montmartra«? (Radijska oddaja MosM I. II. 1950 pod naslovom eLlnlja titovske kultUre»). In vse * samo zato, ker sl je drznil sam preveriti resničnost rabinov* trditev in je prišel do sklepa, da prekleti ni niti najmanj prrklc in da po njegovi hiši ne strašijo demoni, marveč prav nasprot*1 • poslopje je tisto svetlo poslopje in velikansko gradbišče naj*30 zaželene in najbolj človeške prihodnosti. v Svet se je znatno spremenil. Je pa neka posebna psiholog? struktura, ki se, kakor vidimo, nd spremenila, Brž ko se sinr*h — 258 — 0S6I LZ Pa naj bodo Se tako Imenitni, celo sijajni ljudje, spremene v Predatavndke, čuvarje In nezmotljive tolmače vseh resnic, brž **> nastopijo a pretenzijo, da je edini pošteni odnos nasproti n5im brezpogojna poslušnost — «brezpogojna vdanost, brez ta*mišljanja» (Iz govora maršala Vorošilova v Bukarešti ob °čletn;cf osuobodlive Romunije) brž ko smrtniki, ljudje, kakor S|t>o mi, ji in jaz, Izpodbijajo mojo in tvojo pravico reči o resni-c'> da je resnica, o laži pa, da je laž, sl prisvajajo tisto posebno ršbinsko, papeško in kardinalsko psihološko strukturo, ki ima vsako človeško, na vsako pametno besedo, na vsak ugovor 1,1 vsako vprašanje, na vsak poskus samostojne ustvarjalne misli, *h sam srdit odgovor: bodi preklet! Ta hierarhijska, psihološka struktura nasprotuje zakonom mo ;; . toda zdi se, da je na svetu razen nespremenjen« psiho« loike struktur« vseh rabinov te neka nespremenjena žalostna usoda. Kadar se živi ljudje spreminjajo v neranljivo, okamenelo hierarijsko kasto, izgube sposobnost, da bi bolje razmišljali. Tedaj postanejo tudi najboljši, najpametnejši žrtev svojega goro-stasmega začaranega stanja in domišljavosti, da je ((domišljav — bogokletne? in sovražnik človeštva in tako dalje in tako dalje, vsak , kdor vidi njihovo domišljavost in se noče odreči hrbtenici in pripoznatl nobene avtoritete, niti njihove, brez razmišljanjan. Da razčistimo pojme. Ne le da nisem proti pripoznavanju avtoritet, marveč se mi zdi posebna sreča, da je toliko mrtvih in živih, na katere lahko gledam kot na avtoritete. Kdo so te UČITELJICA: Povej nam Jo* ek, katera država Je največja na svetu? JOŽEK: Jugoslavija, ker po mnenju sUnitSs, Jo Tito že dve leti prodaja Amerlkancem In jo dosedaj še ni J«odovinskega gibanja, ta struktura se ne spreminja, spreminja s* samo njen slovar. Ce pa dobro premislimo, so imeli rabini prav, ko so slav-I^Hno in soglasno sprejeli ((resolucijo o stanjus in 0 stališču dozofa Barucha Spinoze, Imeli so prav ln rabini imajo sploh Prav. Ce dobro premislimo, vsa dosedanja zgodovina človeškega neovrgljivo dokazuje, da ima misel, ki ne pripoznava avto-marveč zgolj njeno svetost, ki se imenuje resnica, v sebi Jav«most strašne okužbe z nepokorščino, in zato jo je treba vsemi sredstvi izolirati. Da, če dobro premislimo. Ce pa premislimo bolje, rabini ^bdarle niso in sploh nimajo prav, kajti vsa dosedanja zgodo-človeškega rodu neovrgljivo dokazuje tudi to, da se nobe-rabinom z nobenimi izobčenji, z nobenimi prokletstv! ln z h^niml blokHdaml ie nikoli ni posrečilo izolirati razum, zabiti razumna vprašanja, niti ubiti resnico. Če bolje premisli* razprodal. (Iz «Progressa») avtoritete? To so ljudje, ki s svojo osebnostjo, s svojim delom in življenjem vzbujajo moje spoštovanje in zaupanje, To pa še ni vse. Ko motrim njihovo življenje, njihovo delo, njihovo osebnost, se mi zdi, da pravijo: tudi ti gj človek, kakor mi, zakaj ne bi upal, da lahko tudi 11 dosežeš to monolitnost človeškega lik«, zvestega borca, neutrudljivega delavca, ki Je izoblikovan« v nas. Tako me moje avtoritete navdajajo s hvaležnostjo in nekakšnim radostnim ponosom, dvigajo mojo samozavest in čut odgovornosti. Dogaja pa Se, da avtoritete nehajo biti vzpodbuda, da nehajo dvigati našo samozavest, naše ustvarjalne sile, ker so se spremenile v negibne malike. Dogaja se, da bi rade avtoritete dušile zavest, misel, življenje prav v imenu svoje avtoritete. Dogaja s«, da se avtoritete nočejo učiti od življenja in da ljubosumno nasprotujejo resnici stvarnosti, ki se večno razvija. V takšnih primerih zdrknejo nekdanje avtoritete do kari- kature svoje nekdanje veličine. Kot vzvišeni predstavnik ustvarjalnega In humanega se avtoriteta spremeni v najslabše zanikanje vsega človeškega, vsak poskus samostojnosti vzbudi v njej srd, na resnico reagira kot na osebno žalitev s srditimi grožnjami, psovkami in izobčenji. Namesto nekdanjih herojev stoji zdaj nasproti življenju nespremenljiv Mp razuzdanega popa, ki noče korakati z življenjem v njegovem nenehnem gibanju in samo kriči: bodi preklet, preklet, preklet! Slovur se spreminja, bistveno pa je, da je vedno enako brez moči nasproti resnici- II. Trditev: Potemtakem, brž ko je bila objavljena resolucija proti Jugoslaviji, so nehali hoditi po liniji, da se predstavniki komunističnih partij dogovarjajo na mednarodnih sestankih, in vse gre. kakor je v tej družbi popolnoma naravno, po liniji ko-mandiranja in uboganja, pri čemer ima glavno besedo sovjetska obveščevalna služba, partije skupaj z VKP(b) pa podrejeno vlogo. Ugovor: Lopov, ti si zagrizen sovražnik Sovjetske zveze! Trditev: Ce bi bilo le za hip in le v enem samem posebnem Vprašanju dovoljeno načeti načelno diskusijo, bi .to pomenilo sprožiti diskusijo o vsem svetovnem komunističnem gibanju, to pa je strašno nevarno za sedanji sistem papeškega monopola na modrost in nezmotljivost sovjetskih voditeljev. Načelna diskusija se ne ujema z grmadami in preganjanjem čarovnic. . . . Ugovor: Star kontrarevolucionar si, star al postal v nepošte-nosti. . . Po pokvarjenosti že od daleč spoznan, senilen starec, renegat Gobbelsovega rodu in Hearstove hiše, ki s svojim smradom oltužuješ ozračje v Jugoslaviji . . . Trditev: Ni res, da je sovjetska armada ustvarila pogoje, da je prišla Komunistična partija Jugoslavije na krmilo. Nasprotno, nenehno so nam metali polena pod noge prav v vprašanju oblasti in nikoli niso pozabili čestitati Petru Karadjordjeviču za rojstni dan in Novo leto tudi po Drugem zasedanju AVNOJ-a, ki so ga imeli prav zaradi vprašanja oblasti in sklepa o prepovedi kraljeve vrnitve za nož v hrbet Sovjetski zvezi. In mar nas niso pognali v kombinacijo s Subašičem, mar niso sklenili s Churchillom sporazuma o razdelitvi interesov v Jugoslaviji po ključu 50:50? Ugovor: Besna kača klopotača sika in bruha svoj strup . . • Dvorni norec, ki zavzema ria diktatorjevem dvoru šele devetinštirideseto mesto za diktatorjevim psom Tigrom. Prekopicava se, akrobatsko prevrača, laja kar naprej, da bil zaslužil vsaj trohico nasmeha velikega človeka . . . V Sovromu — Pst! Ne govori zdaj o jugoslovanskih delavskih svetih, sal vendar vidiš, da prihaja naš direktor. — Brez skrbi — naš direktor itak«- razume lamo rusko! (Iz »Pavlihi*); Trditev: Obtožujejo nas fašističnih in gestapovskih metod' sami pa uporabljajo nasproti Jugoslaviji prav te metode. RaZ' bili so enotnost in sodelovanje dežel ljudske demokracije, zadm1 so hude udarce komunističnim partijam, ki v mnogih državah izgubljajo vpliv v množicah zaradi kontrarevolucionarne polit*' ke nasproti Jugoslaviji. Ugovor: Od ljudstva zaničevani izmeček, ki ima v prsih kamen namesto srca . . . Nobene grdobije nd, ki je ne bi bi! izbruhnil . . . Kričač, ki pljuje na vse . . . Brezobzirni trgovec z obrekovanjem . . . Trditev: Naj sc vprašamo, kako Politbiro CK Boljševišk* partije upošteva svojo partijo? V čl. 29. Statuta Vsezvezne komunistične partije (boljševj' kov) je rečeno: ((Vrhovni organ VKP(b) je kongres VKPI*5'' Redni kongresi se sklicujejo najmanj enkrat vsaka tri leta*. Zadnji kongres VKP(b) — XVIII. kongres, je bil od 10- d° 21. marca 1939. 1 Ugovor: Jugoslovanskim narodom hoče prodali svoje *a** kot. neovrgljive aksiome.... Klovnska umetnost, da črno »Pre* meni v belo, je dosegla veliko virtuoznost. Neznatno človeče * še neznatnejšo dušo . . . Ravnatelj Titovega cirkusa Djilas Pf" šllja tega klovna na sejme, postavlja ga na oder, da razkazuje pred občinstvom vragolije ... Trditev: Po statutu VKP(b) bi morala biti y štirih let*h in pol koldkor ic minilo od konca vojne, dva kongresa in dve konferenci VKP(b). Od vsega tega pa ni bilo nič. to se prav' članstvu VKP(b) še ni bilo omogočeno, da bi izrazilo svoJe mnenje o velikih dogodkih, ki jih' je preživela Sovjetska zvez*' In niti najmanjšega glasu še ni, da nameravajo sklicati kod" gres VKP(b) ali vsaj partijsko konferenco . . . Mar članstvu VKP(b) ni treba pojasniti, kako se je ta Jugoslavija iz socialistične dežele spremenila v fašistično gestapovsko? Mar ni tr** ba pojasniti, iz kakšnih vzrokov in s kakšno utemeljitvijo 50 se prijateljski in zavezniški odnosi med vsemi deželami lji|lske demokracije in nove Jugoslavije na podlagi nove politike s?" vjelskih voditeljev spremenili y sovraštvo, zaradi Česar je pahne la la politika balkanske države v konflikt, v kakršnem še nik°" niso bile, niti takrat, ko na svetu že ni bilo nobene socialističn* dežele? Ugovor: Ta bebec brizga svoj opij v ljudsko zavest . • ‘ Razbijač demokratične in socialistične fronte . . . pajac, slep31-; ki hoče okužiti vse studence z nacionalističnimi in trockističnim) bakterijami . . . Njegove teorije govore samo o njegovi globok' rnržnji do delavskega razreda ... To trockistično tolpo je treh* do kraja pregaziti... Na gnojišče bo vrgla očiščevalna kolon tudi pokvečenega pajaca, ki se je imenoval Moša Pijade. Rekel sem, da je neka nespremenljiva popovska psiholog8 struktura. Upam, da je čitatelj opazil, da res ni nobene raziik! v načinu, kako je rabinski svet argumentiral proti Barud’1 Spinozi, in v načinu, da v tem sodobnem besedilu ni niti V°" skusa, da bi konkretno trditev ovrgli s konkretnim ugovorom' Res, v sodobnem besedilu ugovor ni več v recitaciji prekletste in v 613 svetih zapovedih svetega pisma, marveč v več kalc0 613 psokah, ki so v svoji gnusni ostudnosti prav tako enolično, kakor so bile tiste kletve pred 3f>0 leti. Toda to neogibno tfWa prav iz psihološke strukture odnosov med okameneliml bivšim avtoritetami nasproti živemu človeku: živ človek zahteva reS!V* co ln pravico, ima svoje zahteve, vprašuje, ugovarja, razmišU ^ — avtoriteta pa ima sleherno težnjo po samostojnosti in človeškem dostojanstvu za atentat na svojo oblast, nima p* drug^ ga argumenta, razen da psuje in preklinja s srdom, ki v razmerju z onemoglostjo nenehno narašča. Navedeni «dialog» ni izmišljen. Dobesedno sem citiral trdltv in ugovore. Stvar sem samo toliko olepšal, da sem «diskusiJ0 navedel v obliki javnega dialoga. Dialog se je prav za prav gral tako, da je tovariš Moša Pijade napisal svoje članke »Borbi*, založba «Kultura» jih je izdala v brošuri z naslovo' ((Veliki mojstri hinavščine*, jaz pa samo citiram iz teh č*ank° ' Oni niso citirali niti enega stavka. Oni menijo, da za njih°“e poslušalce zadostuje, da zvedo, da «Fijade kuje nekakšne teor)J. ln sl suvereno pripisuje načela o tem, kakšni naj bodo odno med deželami v taboru socializma*. Kakšne so te nekakšne teorije; kaj je konkretno njih°va S sofijske promenade j. ~~ Ko jo že mahaš v tej smeri, Todor, odnest no na pošto tole **tno brzojavko proti jugoslo vansklm vojnim hujskačeml (Iz «Pavilhe») >ve( a’ O tem se ne govori. Cemu naj bi zvedelo io nezrelo b| ‘°Vno občinstvo? Občinstvo bi lahko prišlo v izkušnjavo, da je 2ačeio razmišljati. Nezrelemu svetovnemu občinstvu zadostu-11)1. a njegov dušni pastir misli zanj in namesto njega. Nezrelega svetovnemu občinstvu sploh ni treba vedeti več kakor to, Mislijo njegovi dušni pastirji o ((nekakšnih .teorijah, o odno-lj5. med deželami v taboru socializma«. Ce dušni pastirji izjavil )0, da je v «ugovorih» rečeno: «Te teorije so strup, serviran Rebrnem ln zlatem papirju«, tedaj nezrelo občinstvo ve, kaj te!!® misliti, bolje povedano: kaj mora verjeti, kajti njegova lenost je ne razmišljati, ne preverjati, marveč verjeti tis.to, Pravijo dušni pastirji, ki vse vedo in edini vse vedo. Sd Ko bi kdo vendarle vprašal: kaj pa je z dejstvi? Psovke ni-bj Protiargumenti, dejstva so nekaj, kar je treba preverjati, da Se človek lahko postavil na stališče, ijjj Kdor bi tako vprašal ln tako mislil, bi bil krivoverec, bi tjL ^eklet, bi bil apaš z Montmartru, bi bil oznanjevalec ame-»o aPizma. Važno je samo mnenje dušnih pastirjev, dejstva pa (v Postranska, kakor je to natanko zapisano v pismu yKP(b) z dne 4. maja 1948, ki je bilo poslano Centralnemu ‘teju Komunistične partije Jugoslavije: tu, »Tovariša Tito in Kardelj v svojem pismu predlagata, naj bi v Jugoslavijo predstavnika CK VKP(b), da bi tam pro-Zf). Vprašanja sovjetsko-jugoslovanskih nesporazumov. Nam se pot nepravilna, ker ne gre za preverjanje posameznih *®v, marveč za načelna nesoglasja«. (Podčrtal jaz), te Pni nočejo preverjati dejstev, občinstvo pa naj ne ve, DjjVjPa so dejstva. Zato naj občinstvo torej tudi ne zve, kaj je V ,* Moša Pijade. Objavili so samo svoje ((Ugovore«, in sicer So Kki članka pod naslovom: ((Mameluk Moša Pijade«. Članek Da Prebrali v raznih informbirojevških radijskih postajah in so »ugovore«, vzete dobesedno iz tega članka, ki so ga atali «za Jugoslavijo«, ko smo mi praznovali šestdeseti rojstni Moše Pijade. ho «članek» sam po sebi nd zanimiv. To je prav za prav zbirka enolično variiranih psovk in kot takšna ni prav °riginalna. Prav tako so papeški pisarji opisovali portret raznih krivovercev, v istem, slogu je pisal Walter Scott o velikih francoskih revolucionarjih, in sicer mnogo bolj talentirano, toda v blazni mržnji je belogardist Sulgin prav tako opisal vse voditelje velikega Oktobra, in prav tako so pisali o Stalinu meščanski listi v bivši Jugoslaviji, tako je pisal o Stalinu francoski fašist Louis Ferdinand Celine. Takšen način portretiranja ima tradicije, kajti tako so pisali tudi predsednik Horthyjeve vlade, njegova ekscelenca Karlo Huszar, ljubimec madžarske aristokracije, Cecilija Tormay in francoska brata Tharaud o vseh reprezentativnih osebnostih madžarske Komune. Ko človek posluša in prebira blazne tvorbe protijugoslovanske gonje, začne domnevati, da njeni klavrni sestavljači, kolikor niso plagiatorji, v najslabšem primeru črpajo vir navdahnjen ja, vsekakor pa si izposojajo svoj besednjak iz te umazane literature pobesnelih kontrarevolucionarjev. Spominjam se neke številke Barbussovega tednika «Le Monde«. Tu sem prvikrat naletel na ime Moše Pijade. Bilo je leta 1935. Sredi prve strani tednika fotografija koščenega, izmučenega, toda superiornega intelektualca k članku Romaina Rollanda, ki je začenjal s tem, da hoče alarmirati svetovno javnost. Pisal je o slikarju pomembnega talenta, ki je žrtvoval vse, tudi tisto, kar je za umetnika najdražje, svoje umetniško delo, da sc je ve3 posvetil boju za pravico, revolucionarnemu proletariatu. Iz tega članka so ljudje zvedeli, da je Moša Pijade že deseto leto na robiji, da je v kaznilnici nevarno zbolel zaradi gladovne stavke. In po članku Romaina Rollanda so prihajale na jugoslovansko kraljevsko poslaništvo od vseh strani brzojavke v vseh jezikilh z zahtevo: izpustite Pijada. In sprevod francoskih delavcev je demonstriral pred poslopjem jugoslovanskega kraljevskega poslaništva in skandiral Li-be-rez Pijade! Človek se mora sramovati zaradi tistih, ki so ukazali, naj se uporablja kominformovski slovar. Žalitev bi bila celo pomisli-ti, da bi bilo treba proti takšnim napadom braniti revolucionarjevo čast. Najbolj pa boli človeka prav to, da imajo in morejo imeti takšen sistem in slog boja, ki vzbuja gnus in zaničevanje, voditelji prve dežele socializma. Sovjetske zveze. Vemo, zmaga bo naša. Vemo, da bo naša zmaga, zmaga resnice tudi zmaga socializma v politiki Sovjetske zveze in vseh dežel, ki so ji podložne. Smešna naivnost bi bila sedanjim voditeljem VKP (b) dokazovati, da se je Moša- Pijade pred tridesetimi leti pridružil revolucionarnemu delavskemu gibanju, da je bil že leta 1921 član Izvršnega komiteja Kompartije Jugoslavije, da je bil štirinajst let na robiji v Sremski Mitroviči in Lepoglavi in da so ga, ko je prišel z roblje leta 1940 in 1941, znova večkrat zaprli, da je bil med vojno in med našo ljudsko revolucije in po njej vedno eden najzvestejšjh in najbolj aktivnih soborcev našega tovariša Tita, katerih imeni sta ponos in slava, moralni kapital ne le Jugoslavije, marveč tudi mednarodnega revolucionarnega gibanja. Sedanji voditelji VKP(b) vedo to prav tako dobro kakor mi. Ti voditelji prav dobro vedo, kdo je tovariš Moša Pijade, toda prav zato, ker to jako natanko vedo, naročajo takšne ((članke« in takšne radijske oddaje ob proslavi njegovega šestdesetega rojstnega dne. ur. K temu bi utegnil kdo pripomniti: ta vaša mala socialistična Jugoslavija si je drznila brez strahu začeli to orjaško borbo, v borbi pa nj sentimentalnosti, borba je borba. To je res. Res pa je ne le za sovražnike socialistične Jugoslavije, marveč tudi za to socialistično Jugoslavijo. Borba je borba, mi pa vemo, da gre v tej borbi za tisto, kar je prav tako dragoceno, kakor samo življenje. Ko odločno branimo sebe, svojlo čudovito minulost, junaško sedanjost ter s krvjo in z znojem plačano veliko prihodnost, bi bilo več ko razumljivo, ko hi v zgražanju, v ognju boja slepo udarjali, žalili in napadali tiste, ki nas preganjajo. Mi pa vendar nismo pisali in ne bomo nikoli pisali o naših sovražnikih tako, da ne bi bilo dostojno človeka. Vsakdo ve, kdor pa ne ve, se lahko prepriča, da odkar traja ta vsiljena borba, na ozemlju FLRJ, te ((balkanske dežele«, ni bil izgovorjen niti objavljen noben stavek, ki ,po svoji vsebini in tonu ne bi bil dostojen velike interna-cionalistične resnice, ki je naša resnica in za katero se borimo. Trdim, da v vsej FLRJ ni nobenega lista, nobene revije, v kateri bi mogel Liti priobčen članek »li dbpi* klevetniikega, odvratno vulgarnega značaja, Mi smo mala in Se vedno zaostala dežela, pa vendar ne le nihče ne bi objavil takšnega članka, marveč Je pri nas taki no politično kulturno ozračje, da nikomur niti na misel ne more priti, da bi za voditelje Sovjetske zveze uporabil Izraze »pajac«, cslepur«, »kričač«, »bebec«, «klovn». Svet je priča, da dejansko imamo vzroke Jeziti se. Ne, pri nas ni mogoč takšen način pisanja, mogoč ne bi bil niti takrat, če bi Slo za mnogo manj pomembne, mnogo manj preizkušene borce komunističnih partij, kakor je nas tovariš Meša Pijače, Primer, ki se z njim tu ukvarjam, je značilen za sistem in cilje boja proti socialistični Jugoslaviji. Temu sovje tsko-pa-peško-infurmblrojevskemu slogu bi bilo potrebno posvetiti posebno razpravo, Slog ni nikoli samonikel. Slog je zrcalo določenega stanja, določenih odnosov nasproti zunanjemu svetu. Sloga ne moreš izbrati po mili volji. Določenim vsebinam se vsiljuje njihov slog, ki Je nujno v razmer)« z moralnim dostojanstvom vsebine. Vzemimo za primer nagovor, ki ga je imel tovariš Rodoljub Colakovič na nagrajene znanstvenike in umetnike. Rekel je dobesedno: «Socializem Je vera v delovnega človeka, v njegovo Tržaška zaščitna znamka o* —Cernu se čudite Na ta na čin se obvarujem pred napadi vi. dalijevcev. (Iz «Pavlilie») gestapovcih, ki vladajo v Jugoslaviji. Oni tam vedo, da ^ prav dobro vedo, da pri nas gradimo socializem, in prav zar® tega pravijo, d* amo gorootasna dežela vohuno.v in fašisto ^ Znana Jim je resnica, in ker jim je znana, pošiljajo P* ■vojih radljtklh oddaj pozive «zdravlm silam«; , «Treba je sabotirati dela v rudnikih in gozdovih, treh* 5 sabotirati prevoz rud in lesa, treba se je najodločneje uPir* tako imenovanemu titovskemu odkupu na vasi.« , Popolnoma natanko vedo, da našo ljudsko vojsko 8!o jj, preveva duh revolucije, duh markstzma-leninlzma, in prav &' ' ker to zelo dobro vedo, je radio Moskv« 13, januarja t- 1-ročal, «da služijo v Titovi vojaki hitlerjevski letalci« in „ «najema Titova klika v Nemčiji za službo v Jugoslaviji biv eseeovce in gestapovce«. Mar je mogoče tako zelo in sistematično lagati druga** kakor v slogu, v katerem je vse to nepisano, v katerem Je ji, pisano vse, kar se nanaša na Jugoslavijo, na njene vodit*«' na njeno resnico? Angleški list «Economist» je 0. II. t. 1. priobčil članejt Jugoslaviji, v katerem povsem pametno pojasnjuje marši*8' Politika Moskve — je rečeno v članku — si Je prizadev8^ ustvariti takšno situacijo, da bi se morala Jugoslavija P' uavraiivi bcszvouu Oiaunvtjv, u« oc uiuiuta rediti kapitalističnim državam. Dopisnik resignirano ugot°v da ni več verjetno, da bi se Tito odrekel socializmu, čep1.^ fll* bi bila — nadaljuje list, Moskvi bolj p0 volji kakršna koli^ goslavlja, samo ne ta, ki tl drzne biti socialistična, toda nepokorna. To razumejo torej tudj meščanski opazovalci in kako b[ vedeli mi. Zaradi nevarnosti, da bi utegnila postati našo pokorščina nalezljiva, smo gorostasna in fašistična, 8esla^bi. ska, prekleta dežela, in zato dobiva vsak naš junak inform^, rojevske epitetone, kakor so: izdajalec, krvnik, vohun, ,8esna povec, angloameriški juriini odred — itd itd. Z gnojnico^ vso moč oblivajo slehernega in če bi bil le eden naših zaS*ll.^jpi ljudi, ki ga le niso počastili z rabinskimi kletvami in pape ^ srdom, bi lahko postal sumljiv, da je morda res izdajalec vohun. ijj. Mi v Jugoslaviji nismo in ne bomo uporabili v boju tenja, obrekovanja in luži. Ne samo iz estetskih vzrokov, ^ gre zgolj za okus, čeprav je to primer, v katerem estetska ^ tegoTija označuje tudi etično, Mi y Jugoslaviji ne uporabil11^, takšnega orožja, ker nam ni potrebno. Naše orožje in n®4 aj( veznik je razum, revolucionarna zavest, vsa naša stvarnost, 8 j( delo, minulost in naša neupogljiva volja, Vse, kar se im8 , resnica. V boju proti nam nimajo nobenega drugega ideolos« orožja, razen uprizorjenih inkvizitorskih procesov in tiste v bedaste in kričaške odvratne publicistike... Iz pepela vojne so zrasle države nove demokracije ki je rodnoosvobodilno gibanje kolonialnih narodov. Socializmu' v prišel na dnevni jed življenja narodov«, je rekel A. A. Z« v diskusiji o knjigi G. F. Aleksandrova. In prav je frnel-cializem je prišel na dnevni red življenja narodov in s 80 ustvarjalno silo, v njegovo sposobnost, d« odstrani vse ovire s poti, ki nas vodi v naprednejši, pravičnejši in lepši družbeni red, ter da ta red zgradi z lastnimi silami«. To je rečeno tako razločno, da nihče ne more tega napačno razumeti. A kaj se je zgodilo? 4. januarja t. 1, so varšavska in druge podružnice In£orjnbiroja v svojih radijskih oddajah objavile poročilo o tem govoru. V tem poročilu ie dobesedno rečeno:. «Colakovič Je pojasnil, da je znanost v Jugoslaviji eno izmed področij splošne fronte, s katerega je treba napadati So-vjetsko zvezo. Med navzočimi, ki jim Je govoril, so bili tudi paveličevci in drugi sovražniki Jugoslovanskega ljudstva.« To Je samo eden Izmed najbolj nedolžnih pri mero v zavestne laži ki seveda diktira slog komentarjev a fašistih, vohunih in ciauzem je prisei na oiujvtu reu livijeuja u«xuwv 3 nlo' lizmom je prišel na dnevni red tudi problem socialistične , rale, zahteva po socialističnih odnosih med deželami sociali Toda o tem Zdanov ni govoril, marveč je nadaljeval takO‘e' »Kdo, qe ne mi! — dežela zmagovitega socializma w,,!jjil, filozofi — bomo pomagali našim prijateljem in bratom v da bodo osvetlili svoj boj za novo družbo z lučjo znans .j| socialistične zavesti, kdo, če ne mi, Jih bo razsvetlil in obo z idejnim orožjem marksizma?« .r| In kot nadaljnji odgovor na vprašanje Zdanova, naj sam Zdanov: »Naši sovjetski ljudje so tako zelo zrasli, d vj. bodo .požirali’ vsakršne duhovne proizvodnje, ki jim Jo * jfl rajo. Kulturni delavci, umetniki, ki se ne bodo preformir*' „ ki ne bodo mogli zadovoljiti naraslih potreb ljudstva, kmalu izgube ljudsko zaupanje«. ^ To jie rekel Zdanov v svojem referatu v revijah >zv ofj. in .Leningrad’ in mislim, da je imel prav. Toda ne samo v nosu do sovjetskih ljudi, marveč do vseh narodov. Ta A. A. Zdanov Je v omenjenem referatu izjavil: _,AirftKg, A« c\. n. iuoim je v «Ko izbiramo najboljša čustva in vrline sovjetskega ko odkrivamo pred njim njegov jutrišnji dan, n»ranW Jjji ljudem hkrati pokazati, kakšni ne »mejo biti, moramo ž‘» 1« včerajšnjega dne, ostanke, kt ovirajo sovjetske ljudi * naprej... Razume se, naša knjiže.vnost... ima pravico 1 druge nove vsečlovečanske morale.)) 1)»d se tE'kl° razvil» P15111« ljudstva, mar se tako dvigajo V| «°ve zahteve na višjo raven, mar ga tako bogatimo z no- Vp.s, Idejami, da nu široko publiciramo vulgarne psovke, za-loži In lažirevolucionarno pul)lo frazeologijo? |ff u-t‘mo književnost. O njej spregovorimo erugekrati, Zdsj ^ Publicistiko. Zares, bilo bi lepo in biti bi moralo tako, H*il ‘ Prva dežela socializma po dvaintrideseti)) letih obstanka vjj druge r.ove vsečlovečanske morale. Toda učiti druge nove i«nii "ansk(' nK>rale ne moremo s pridigami, marveč z de- lov' nil> s prakso. Mar more tudi najbolj fanatičen pristaš Zda- v, 3 trditi, do so vsebina, cilj in slog protijugoslovanske so-Dtr publicistike v kakršni koli zvezi z novo vspčlovečansko j* ulo? Mar la publicistika r.e b| hita sramota tudi za človeštvo c.re in omejene morale? Toda, kaj bo navsezadnje dosegla ta °rnibirojevska publicistika? ^nj Je dosegla že doslej? ^ Goethe je na stara leta izrekel globoko misel, da je pogoj ' kega pravega, čistega človeka, vrednega življenja, da je ^išek samostojnega mišljenja lt,l •— Kaiiiuo je tvoje uscbau mnenje: ali naj bo Trst priključen 3* ali naj dobi guvernerja? tj, — Trenutno tl res morem odgovoriti, ker še nisem prebral da- 'Uh sovjetskih časopisov. (Iz «Pavlihe») vseka beseda pretehtana, ker je bila izgovorjena («Wgil eg ešn gesprochenes Wort war»). V moskovski protijugoslovanski propagandi izgovarjajo klevete in psovke s takšno lahkoto, tako brezbrižno operirajo z besedami fašist, krvnik, izdajalec, kakor tudi s hvalnicami, kakor »o «na,imodrajši», «najboljšli>, «največ)l človek vseh časov«, tolikokrat govore o (tjurišnem odredu imperialistov«, o zločincih, na druyi štreni pa o tmeseblčni pomoči« in kovnega šolstva v nekaterih evropskih državah leta 1037 in 1938 (novejših podatkov žal nismo mogli dobiti). Enai kmetijska šola je odpadla na kmečkih-Kržane prebivalcev gospodarstev (kmetij) CSR . j j ; , . . s , 19.568 5.937 Avstrija............... 21.510 4.446 Danska ? 2.550 Švica ........ 20.032 3.809 Zdi se nam umestno, da si ogledamo malo bliže kmetijsko šolstvo v Jugoslaviji, zlasti pa v Sloveniji, kot matični domovini tukajšnjega domačega kmečkega življa, posebno še zaradi tega, ker so bile pred zadnjo svetovno vojno tamkajšnje kmetijske, gospodarske in posestne razmere bistveno zelo podobne tukajšnjim kot so danes, kjer prevladujejo majhne kmetije z močno razkosanimi zemljišči. Kmečko prebivalstvo se y takih razmerah preživlja le s težavo na lastni zemlji in si mora po-gostomg iskati postranskega zaslužka izven doma. Namen kmetijskih šol in kmečke izobrazbe sploh je v prvi vrsti ta: omenjeni pojav blažiti in zavirati beg z dežele ter nuditi kmetovalcem možnost, da s pomočjo strokovne izobrazbe in znanja pridobivajo na istem zemljišču več in boljših pridelkov ter jih z umnim gospodarjenjem tudi bolje vnovčijo. V vsej Jugoslaviji je bilo leta 1938 skupno 30 kmetijskih (srednjih in višjih) šol, od katerih je odpadlo na Slovenijo 9. Mnoge teh šol v Sloveniji so ostale v dobrem spominu našim domačim kmetovalcem in so slovele tudi izven ožje domovine, zaradi temeljite strokovne izobrazbe, ki so jo nudile slovenski kmečki mladini še za časa Avstrije. Predvsem so poznane ((Vinarska in sadjarska šola v Mariboru« — ustanovljena leta 1872, ((Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu«, ustanovljena leta 1886, ter ((Kmetijska in vrtnarska šola v St. Juriju ob j. žel.«, ustanovljena 1. 1910. Danes je seveda v Jugoslaviji kmetijsko šolstvo še bolj razširjeno, kakor vse šolstvo in izobrazba sploh. Da je bil namen navedenih šol v Sloveniji dosežen v prav znatni meri, kakor je to bilo ugotovljeno tudi po drugih deželah in državah, pa priča naslednja preglednica, iz katere je razvidno, da je ogromna večina absolventov teh kmetijskih šol ostala na domači kmetiji in tam umno gospodarila sebi in narodu v korist ter človeštvu v prid. Stev. učencev Od teh je Koliko odst. do 1.1918 od 1.1918 ostalo doma ostane doma Kmetijska šola do l. 1937 Grm................. 394 580 406 70% Maribor .... 545 435 322 70% St. Jurij........... 149 493 384 78% 73,73^ Skupaj TČ83 008 1.112 Podatki imenovanih treh šol so nekako ogledalo tudi drugih kmetijskih šol, bodisi v Sloveniji bodisi v drugih deželah s prevladujočimi majhnimi kmetijami. Oni so dovolj zgovoren dokaz, dg ustvarjajo kmetijske šole res umne in napredne kme-tovalce, ki se posvečajo predvsem gospodarstvu na lastni zemlji. Tudi Italija je imela in še ima razmeroma dobro razvito kmetijsko šolstvo. Saj je bilo pred vojno samo v Julijski krajini 5 srednjih kmetijskih šol, poleg Številnih nadaljevalnih tečajev kmetijskega tipa. Ker pa sq te šole služile pod fašiz- mom v prvi vrsti političnim ciljem in je bil pouk na njih >' ključno v italijanščini, jih je domača slovenska in hrvat** mladina le fnalo obiskovala in se zato v njih tudi malo nauč!*' V drugih naprednih državah Evrope ni danes skoraj ve, gospodarja kmetovalca, ki ne bi dovršil z dobrim uspehom vS dveletne kmetijske šole. Jasno je, da bi morale tudi odgovorne oblasti na ahS*8’ ameriškem področju Tržaškega ozemlja, kakor je omenjen ' slediti zgledu drugih naprednih držav na polju kmetijske vz£°,_ in izobrazbe. Zlasti kmečki naraščaj bi moral biti deležen * na osnovni šoli prave svobodne vzgoje, da bi spoštoval P°] ikl*c svojih staršev ter vzljubil domačo zemljo in naravo, hi m11 ni11 dajeta možnost bolj gotovega in zdravega obstoja kot pa n.h ------ ’ 'ntn ga lahko nudita, seveda v zdravih gospodarskih in socia*0 razmerah, tovarne in mesito. Za dvig kmetijstva je najprej P trebno dvigniti zavest kmečkega človeka in mu nuditi, ozir01* omogočiti dosego vseh gospodarskih, socialnih in kultur0 vrednot, ki jih lahko doseže njegov tekmovalec in soobčan drugih strokah. Temeljita kmetijska izobrazba, ki je doseg*!1' le s primemo urejenim kmetijskim šolstvom, je prvi pog°j ... vsak napredek kmetijstva, oziroma kmetijskega življa. V da- našnjih razmerah naglega tehničnega napredka tudi v *°nctli slvu in silne konkurence kmetijskih pridelkov iz dežel z n* prednejšim kmetijstvom je vprašanje kmetijskega šolstva ^ tukajšnjem ozemlju istočasno vprašanje razvoja in samega 0 stoja domačega kmečkega življa. ski*1 Zaskrbljenost oblasti, da ne bodo našli gojenci kmet'Js ^ šol po njih dovršitvj primeme zaposlitve, v kolikor ni to izgovor za odbijanje upravičenih zahtev naših kmetoval^ ie no našem nrenričaniu nonolnomo odveč Sicev na kdo nl° je po našem prepričanju popolnoma odveč. Sicer pa, kdo danes zagotoviti zaposlitev vsem onim, ki dovršijo druge str«’ ro- kovne šole? Nasprotno, ravno kmetijska šola bi že sama .. dilg možnost, za kar imamo dokaze v zgoraj navedenih *z njah iz kmetijskih šol y drugih deželah, da bi se njeni. solventi laže preživljali na lastni domači zemlji. P06*3*'.*,) umni gospodarji na domači kmetiji in ne bi bilo več tol' tj kmečke mladine prisiljen« zapuščati svoj rodni dom in ■-1’1 zaslužka v mestu ter tako že večati vrst« nezaposlenih. .jjo Vsi kmetovalci na anglo-ameriškem področju STO sl s\ zboljšati svoj gospodarski, socialni in kulturni položaj, kak°j, ga želi zboljšati naravno vsak občan v demokratičnih dri3 in v civiliziranem svetu sploh. Za dosego te želje ali ci^3b„) zdravi podlagi vsestranskega izživljanja, je neobhodno P°tre kolikor mogoče umna vzgoja in temeljita strokovna izobra*j Tako vzgojo in izobrazbo ter potrebno znanje lahko dobi k večini slovenske narodnosti, zahtevati z vso upravičenostjo1 ,g\. 1) otvoritev nadaljevalnih tečajev kmetijskega tipa v j« skem letu 1950-51 na vseh podeželskih ljudskih šolali, kj*f jj) zadostno število učencev za take tečaje s slovenskim u£ Jezikom; (p) 2) ustanovitev «dveletne kmetijske šole — s sloven5* () učnim jezikom v Trstu« v prihodnji jeseni, kateri morata priključena primerno zemljišče in internat za najmanj 40 jencev. y Od teh zahtev tukajšnji kmetovalci slovenskega rodu n« f0. rejo in ne smejo odnehati, ker predstavljajo zanje ne *e A0. cialno pravico, ampak tudi sam življenjski obstanek na mači zemlji. KONEC. — 264 POSEBNA PRILOGA «PRIMOfcSKEGA DNEVNIKA* OB PRILIKI II. mednarodnega velesejma v Trstu od 27. avgusta do 10. septembra 1950 mmmmmmmm' m 3. SEPT. 1950 ta 3ovo gospodarstvo vloga pristanišča PREDGOVOR Mednarodni vzorčni velesejem 1950 v Trstu Je od leta 1920 sem prva taksna gospodarska manifestacija na ukrmilu Jadrana«, kakor tudi imenujejo tržaški emporij. Pričenja skromno bodisii po obsegu, ali po mednarodni udeležbi, toda kar Je najvažnejše, prvikrat na trajnih in solidnih temeljih, pod lastno streho. Za uspeh pnireditve so se trudili delavci, podjetniki, domačini in inozeraci. Med domačini jih Je bilo nešteto tudi slovenske narodnosti: delavci iz ladjedelnic, rafinerij, mornarji, Plavžarji, mizarji, tudi obrtniki in arhitekti. Dali so svoj delež k uspehu skupne pdireditve, kakor njih predniki na velesejmih v preteklosti. Uradno Jim ni nihče dal najmanjšega priznanja, zaman tudi Iščejo zaenkrat na velesejmskl prireditvi svoje besede. Celo predstavniki velesejraske uprave so v svojih govorih obill dejstvo, da prispeva tudi naš živelj k splošni gospodarski dejavnosti tržaškega emporija. Sicer nedvomno bolj z delom, kakor s kapttalom, toda za bodoče rodove bo prav delo edino odločilno merilo in zasluga. Edini slvenski dnevnik v mednarodnem Trstu pač ne more in noče mimo velesejmske prireditve z običajnimi poročili. Prav zaradi trdovratnega uradnega molka o slovenskem življu Trsta smatramo za nujno, da nudimo ob tej priliki predvsem vsej slovenski in slovanslii javnosti informativni pregled o sedanjem položaju tržaškega emporija, seveda s posebnim ozirom na njegovo gospodarsko stran. Zaradi tega smo se poslužili izvrstnega in objektivno obdelanega gradiva, ki ga objavlja posebna številka tržaške agencije «ATI» ter smo ga deloma dopolnili s svojimi pripombami. Naš prikaz naj služi vsej slovenski Javnosti, naj bo v vzpodbudo našemu tukajšnjemu življu, tržaškemu delavcu, kmetu, obrtniku, malemu industrijcu, arhitektu, umetniku in umskemu delavcu nasploh. Iz njega naj dobi pravo sliko tržaškin gospodarskih razmer tisto tujec, ki bo bodisi obiskal naše mesto, bodisi dobil kjerkoli na svetu v roke ta pregled. Končno je namenjen tudi praktični potrebi, zato smo se v njem omejili na konstruktivne ugotovitve in večidel opustili podrobnejše kritične pripombe. UREDNIŠTVO siNAUNa rasHoraai VSEBINA Oblika državne uprave ..::.... stran 3 Površina in prebivalstvo » 3 Zgodovinski razvoj ; . . . v a 4 Valute in finance , . ; " a 5 Gospodarski uradi a G Industrija a 6 Tržaške ladjedelnice med prvimi v Evropi a 6 Mehanična industrija a 7 Kemična industrija — petrolej * a 7 Druga lahka industrija t • a 7 Težka industrija a 3 Nabrežinskfi kamen a 8 Trst v svetovnem prometu a 8 Oprema tržaške luke a 8 Plovba in plovne zveze » 9 Razvoj prometa » 10 Značilnosti tržaškega trga . : : J : . : ; • ja * • a 11 ERP, industrijska luka v Zavljah In drugi načrti • • • a 12 Carinska ureditev in trgovinske pogodbe . * • » 13 Gospodarske organizacije in ustanove . ; ■ » 14 Inozemska zastopstva . : i 1 J : i : • • ) : a 14 Dokumentacija in statistika : : £ S S S • i • a " • • a 15 Trgovinske uzance • • i *» • » • a - 15 Velesejmska prireditev 1950 v Trstu ; ; ; m s i a IG osel BJqmsiK_' raz on benečamskega narečia, tudil enega od slovanskih <#•*■ tov; splošno govore tudi nemško tn francosko. Tržačani se c vljo s trgovino ln so marljivi. Trst Je sedež vlade za (avstrijske dob« op. ur.), ki obseg« tudi Istro in Goriško. v lika tega mesta Je nekak polkrog, nudil čudovite razglede, boljši »o zviška Skorklj* in raz okroglih stolpov gradu*. Tržaški avtorji različnih dob so nekako v soglasju pri VL. soja o razvoju tržaškega emporija. Pisatelj Antonio De (>. ml, sodobnik pred in po — napoleonske dobe Je zapisal v »v Jem delu »Politična razmišljanja o dolgovih in terjatvah* ( strani 19 takole; ((Trsta me Ibi bilo brez ogromnih sil tujcev, — 4 — oeet «zq«imdas -g jih bilj zaupali delavnosti drugih« (Tržačanov). Kakih sto * Pozneje je zapisal Soipio Slataper, največja polltično-lite-postava modeme tržaške miselnosti v svojih »političnih ^alh« (1914, str. 155), naslednjo sodbo o razvoju Trata v pol-, r^eklj dobi: «Trat.. so bili ustanovili kako stoletje tega, in , Oko rečemo, skoraj srnini kozmopoliti«. Geopolitik in profesor j**aške univerze, Giorgio Roletto je dopolnil ta mnenja v svoji j/^ografiji ((Pristanišče Trst«, ki je izšla na začetku druge _Movne vojne, naslednjo ugotovitev; «Trst je prišel go boljše-p. življenja, ko se je znašel na ozemlju širokih možnosti, nam- v državi, ki je mogla nemoteno gospodariti temu velike-jadranskemu krmilu«. Ako hočemo razumeti, kako se je ™«1 iz malega Trata, mesta, kjer se srečujejo Italijani in Slo- venci razviti v malo več kot sto leti veliko evropsko pristaniško središče, moramo upoštevata še: razvoj paroplovbe v drugi polovici 19. stoletja, povezava Trsta z železniško mrežo Avstro-ogrske v letu 1857, otvoritev Sueškega prekopa 1869 in razvoj modemih srednjeevropskih industrij. \ Na področju imamo razen mesta Trsi a s 279.000 prebivalcev pod konec 1949 še malo mestece Milje z 12.000 prebivalci, po poreklu srednjeveško-benečansko mestno trdnjavsko pristanišče, ki je v preteklih stoletjih, pod oblastjo beneških d»žev, zelo nagajalo tržaškemu trgovanju s Kranjsko In Štajersko. V tej občini in v občini Devin-Nabrežina je prebivalstvo mešano, ita-lijansko-slovensko, medtem ko prebiva v občinah Dolina Repen, tabor in Zgonik zgolj slovenski živelj1. Valute in finance ji Ng angloameriškem področju ima denarno veljavo ltalijan-. * lira, ki je bila v obtoku med vojno in po njej1. Na podlagi čle-‘Shi1- Priloge VI1 mirowe pogodbe z Italijo je dolžna vlada 3l**tsike republike dobavljati STO-Ju devize in potrebna fi-sredstva, dokler ne ustanove ločenega valutnega sistema k Jugoslovanskem področju pa je nasprotno v obtoku jugoslo-ski dinar. % 2vu je pristala s finančnimi sporazumi podpisanimi 9. mar. *g48 v Rimu z italijansko vlado, na ustanovitev carinske uni-jJ^Jega področja z bližnjo republiko, razen tega pa se je odjedala lastni politiki glede trgovanja z inozemstvom In glede *jf«arodnih plačil. Odtlej »e je ravnala zunanja trgovina pod-vj® Po sistemu in navodilih ministrstva za zunanjo trgovino JUmu in sicer glede uvoznih in izvoznih dovoljenj, kontin-j v. deviznega nadzorstva itd. ter so se raztegovali na pod-s*italijanski zakoni, ki zadevajo omenjena vprašanja. ZVIJ VjJ« razen tega zavezala, da ne bo sklenila nikakega trgo-*«ga sporazuma med angloameriiklm področjem in 'drugimi (Gav«mi brez poprejšnjega opozorila italijanski vladi o tein. o/l« gospodarsko politične linije 2,VU ni ln za enkrat ne misli vsem številnim protestom in tudi številnim slabim illa"i navkljub. Edtno izjemo predstavljajo posebna naka-CSjb predujmi v dolarjih ali funtih šterlingih in sicer v obliki H^harodnih podpor (n. pr. nakazila ERP)), ki jih sme ZVU, it Podlagi omenjenih sporazumov, pridržati zase in v namen, H njej zdi primeren, *n*TOl obtok se ureja na podlagi obveznosti Italijanske Vv ’ *** b° Viakokrat, ko prejme italijanska državna blagaj-d* **ka denarna nakazila, prav tako dala poveljstvu področja Vr*zp°lag° bankovce, ki so v zakonitem obtoliu v italijanski It* 'Miki. Izvrši s« to preko tržaške podružnice omenjene ban-lt j sicer na podlagj stalne kvote 0,65% omenjenih nakazil. Ta »ijk Je v sorazmerju z odnosom med delovno silo italijanske e ln tukajšnje cone. Ta promet valut« se beleži v po-Ol r®čun, naslovljen na poveljstvo področja, pri tržaški polici italijanske banke. >tv °n>enjena podružnica prav tako vodi posebno knjigovodij’ ki pokazuje dohodke in izdatke državne uprave tega pod-ijjj Italijanska vlad# dobavlja vsakih šest mesecev tiste vsote ip' Izravnave proračuna, o katerih se sporazum« predstav-V vlade in poveljstva področja na sejah posebne me- (j * komisije v Rimu, Za osnovo razgovorov slutijo proračuni, O Ustavljajo sporazumno z funkcionarji italijanskega držav-” ^sklada. '0,j državni obračun področja je pokazal v Prvi polovici 1949 V^klljard lir rednih dohodkov in 7,2 milijard lir rednih iz-t’CV’ 8 Poletnim prebitkom v širini 3,4 milijard lir. Državna l[> j ® v celoti pa Je bila kljub temu pasdvna za 4,8 milijard WVsicer; zaradi velikih izrednih izdatkov za javna dela, iz-uPrava področja ter posojil in predujmov industriji. Na-'Cj. *njgemu polletju 1948 pa je treba vendarle zabeležiti \>nje. ker smo imeli v omenjenem polletju celokupni prl-celo 9.8 milijard lir. Donos neposrednih in posrednih davkov je znašal v 1949 12,6 milijard lir. Tako imenovani narodni dohodek področja sq ceni na najmanj 60 milijard lir, verjetno pa bo še večji, Tržaška povojna problematika, po drugi strani, ni bila majhna: tretjina delovnega prebivalstva nezaposlena, okrog 13.000 raznih beguncev se je nagnetlo v mesto in trgovina z zalednimi državami je bila močno skrčena. V tem poslednjem vprašanju se j« stališče krajevnih oblast; razlikovalo celo od mnenja posebnih strokovnjakov uprave za Marshallov plan ECA, ki so v svojem poročilu zapisali, da bi moral Trst razviti svojo trgovino z vzhodnoevropskimi državami mnogo bolj, kakor je to napovedalo v načrtih ZVU. Zlasti glede živil ih preskrbe sploh naj bi tržaško področje uvažalo vse to, kar se načrtuje dobaviti z zapada, nasprotno, iz vzhodne Evrope. V Trstu ne posluje posebna komisija zg ugotavljanje cen na d«belo. Tržaški trg posluje na splošno v harmoniji z tržišči italijanske republike tn z mednarodnimi tržnimi cenami. Vendar so nergat!e povprečne cene na debelo in na drobno za predmete nujne potrošnje (po podatkih zbornic« TIP), nasproti 1938, v sledečih izmerah po stanju januarja 1949: živila 66-kratno, oblaka 95-kratno, obuteu nad 100-kratno. Od tedaj pa do junija 1950 sp cene sicer nekaj padle, vendm- pa se drže danes za 10% nad italijanskim povprečjem, ki je bilo maja 1950; živila 72,5-kratno, obleka 87,5-kratno, razno 44,1-kratno nasproti cenam v 1938, Tranzitno blago ali blago, ki leži v prostih skladiščih v Trstu, dosega tržne cene mednarodnih tržišč, tu in tam pa *o cene preko Trsta celo ugodnejše (n. pr. za les, vina). Povojna doba Je značilna po številnih novih tvrdkah, kj se bavijo z zunanjo trgovino, bodisi z uvozom ln izvozom bodisi s trgovnlm tranzitom. Toda tudi število trgovcev na drobno se je povečalo in tako še poostrilo krizo tega sektorja, ki mu primanjkuje »delovno« področje zaradi bližnjih meja. Na področju Je namreč okrog 13.000 malih in srednjih trgovskih in obrtniških tvrdk. Poslovalci z Inozemstvom so pričakovali boljše in številnejše kupčije, vendar pa je treba zapisati, da so imele stare trža-, ško tvrdke, špediterji, plovne družbe in drugi podobni, zlasti v poslednjih d ve ji letih precej dela. Omeniti je treba še številne tvrdke in podružnice ameriških in angleških tvrdk, nekaj francoskih, švicarskih ln avstrijskih. Namen dunajskih krogov ustvariti, g Trstom kot matično luko, posebno avstrijsko pomorsko trgovinsko mornarico, doslej ni dal pravih rezultatov. Tudi priliv inozemskega zasebnega kapitala zaradi investicij na področju, (potrebno Je za to posebno dovoljenje ZVU v smislu ukaza št. 104 lz 1950) doslej ni bil zaznavno velik, z izjemo petrolejskih čistilnic. Tržaški finančni trg nedvomno ni eden med prvimi na področju lire, toda trgovina in industrija ustvarjata vendarle pre-cejšen premik finančnih sredstev piri kreditnih zavodih. Razen tega dosegajo hranilne vloge pri tukajšnjih denarnih zavodih mesečni prihranek okrog 200 milijonov lir, toda hraniteljev je precej (ln sicer srednjih), ker ni zemljiških veleposestnikov odnosno imetnikov delniških paketov velikega obsega. Promet Ju Bruifa produktivna 'delavnost ie bolj ali manj v ndKah različnih trgovskih družb. Polog; na dopisne tekoče račune, ki tvorijo tiste tipična finančna sredstva, s katerimi manevrirajo trgovci, in industrije!, dosegajo po stanju junija 1950 okrog 18,5 milijard lir. Njih stanje se z meseca v mesec menja, pač zaradi potreb poslovnega življenja, kjer se neprestano zdaj investira zdaj pod-teigne denarna sredstva. Glede hranilnih vlog .treba reči, da je saldo mnogo boljš; kakor pred letom dni. Zanimivo je tudi dejstvo, da so razpis 6% SIAP obveznic (Standard italo-americana petroli) zaključili pred rokom, v letošnjem juniju, ker je bila te poprej dosežena vpisna kvota. Bančni kredit velja v Trstu povprečno 7% obresti. V Trstu poslujejo trije domači denarni zavodi: Banca Triestina, Cassa di risparmio in Banca popolare Giuliana. Nadalje imajo svoje podružnice vse največje italijanske banke. Tržaška valutna borza znova redno posluje, ima pa v primeri s predvojnim precej manjši promet. Zadnji dve leti je bilo opaziti, da so se zlasti dobro držale delnice krajevnih plovnih družb (Tripkavich, Lur-sino, Premuda, Martinolich itd.), kar dokazujejo tudi bilančna poročila in veliki dobički omenjenih podjetij, pa tudi majhna pripravljenost imetnikov teh vrednostnih papirjev, za prodajo. Tudi papirji obeh največjih zavarovalnih družb, Splošne zavarovalnice in RAS (pravna sedeža obeh sta bila med tem preseljena iz Trsta). V letošnjem letu so na borzi kvotirali sledeči papirji (število); januarja 15.878, februarja 6.285, marca 1785, aprila 1845. maja 5080, junija 4115. Na tržaški borzi notiraJ. naslednji papirji, v glavnem delnice: Ferr. merktlonali, A®51' curazioni generali, Aseicuratrice, Riun. adriatica sicurta, Gerol”' nrich,, Istria-Trieste, Lussino, Martinolich, Premuda, Tripco'-'ic Piccole ferrovie, Triestina tramvai, Terni, llva, CRDA, An>Pe' lea, Arrigoni. Gospodarski uradi Vsi, ki imajo opravka ž zunanjo trgovino, finančnimi ‘D splošno gospodarskimi vprašanji, se morajo v Trstu obrniti tj* ravnateljstvo za finance jn gospodarstvo pri Zavezniški vojaki1' upravi, Ul. Teatrn Romar.o 3, ki posluje v vseh gospodarski1 vprašanjih kot mini?trstvo. Njeni najvažnejši uradi so: 1. Finančni oddelek, ravnatelj Wesley C. Haraldson, Ul. Tfa’ tro Romano 3. 2. Oddelek za proizvodnjo, gospodarstvo in industrijo, rav natelj B. M. Smith, Ul. Machiavelli 1. 3. Trgovinski oddelek, ravnatelj I. R. Campbell, Ul. Gen° va 9, pristojnost: izdajanje uvoznih in izvoznih dovoljenj > ,'j 4. Prometni oddelek, ravnatelj L. C. Pannell. Trg Vittorl( Venelo 3, pristojnost: železniški, avtomobilski in cestni prod1* področja. 5. Oddelek za upravo pristanišča, ravnatelj J. Noakes. Industrija ZDRUZENE JADRANSKE LADJEDELNICE (CRDA) GLEDANE Z MORJA Tržaške ladjedelnice med prvimi v Evropi * Osredinji položaj y sijajnem industrijskem sklopu, današnje bogastvo Trsta in eden najboljših činiteljev za pospeševanje prometa, zavzemajo ladjedelnice. Med temi je treba pač priznati največjo vlogo skupini Združenih jadranskih ladjedelnic (CRDA), katerim pripadajo; ladjedelnice nStabilimento Tečni• co Triestino», Sv. Rok in ladjedelnica v Tržišču; Tovarna strojev pri Sv. Andreju za gradnjo ladijskih motorjev (turbine in Diesel), delavnice za mostove in žerjave v. Trstu, elektr»ateha-nlčne delavnice v Tržiču (električna oprema ladij), aeronavtične in železniške delavnice ter livarne v Tržiču in ladjedelnica ter mehanična delavnieg y Benetkah .(za gradnjo pristaniških ladij in čk»kov)< ZJL (CRDA) obsegajo, skupno z napravami v Tra ’0(i Italiji, 15 milj severno od Trsta, površino 1,126.160 kv. d1’ je. tega 172.850 pokritih delavnic in zaposlujejo lahko do 20.000 ^cJ. lavcev. Ladjedelnica Sv, Marka v Trstu ima štiri doke, 111 jj|i enega po 265 m in enega po 200 m, ladjedelnica Sv. Roka P ima pet in tržiška ladjedelnica osem. V času med obem8 ^ tovnima vojnama je bilo v teh ladjedelnicah zgrajenih ||i vseh ladjedelniških novogradenj Italije in sicer 45% vseh ^ ladij italijanske trgovinske mornarice ter 95% vseh ladij, bile v Italiji zgrajene na račun inozemskih brodarjev. Dan ^ proizvodna zmogljivost omenjenih ladjedelnic je prav takš1^^ pred vojno. Tržaške ladjedelnice zaposlujejo sedaj menda 6255 oseb. )I)6d Združene jadranske ladjedelnice spadajo po tradicij* najboljše na svetu. Leta 1931 n. pr. so bile prve tako P° hijeni tonaži kakor po moči motorjev in sicer pred sloviti”^,^titanskimi in nemškimi ladjedelnicami Wickers Armstrong, ^nter-Rfcftardson, Burmeister-Wein itd. Splovitvi tloydove »3- a'ske ladje «Victoria» 3 tedaj rekordno hitrostjo 23 vozlov, je l^ostvovalo zastopstvo tiska iz 40 držav. V ladjedelnici Sv. so zgradili luksuzni 43.000 tonski prekomomik «Conte di y v°ia». Po zadnji vojni sta se poslužili tukajšnjih ladjedelnic J sti egiptovska in argentinska trgovinska mornarica. Leta 1948 . basale novogradnje, bodisi za področje lire, bodisi za ino-j6^slv°, 47.000 bruto reg. ton. dodati pa je treba še nadaljnjih H.pi hrt. za popravila, moderniziranje itd. Trenutno je v gradil za skupno 47.000 BRT ladjevja, v prvi polovici letošnjega Sl? Pa so bili splovili 25.000 tonski prekomornik (dolžina 192 m, 50()lria 2b’5 m. hitrost 23 milj, jakost motorjev 26.000 ks, posadka (o **>ž in prostora za 1400 potnikov), ter dve mešani potniško ^ °rr>i motorni ladji s po 13.000 BRT (dolžina 152 m, širina 21 'Sdn ® kut>' m Prostora za trgovske tovore, jakost motorjev ks, prostora za 1010 vkrcanih potnikov in posadke). Tržaška ladjedelniška industrija, ki je v preteklosti dosegla W**° usPe^0V’ Pričakuje sedaj novih naročil in si prizadeva ov.eci čim nižje proizvodne stroške, pri čemer so bile doslej Precejšnje;; največ škode pa je povzročila počasna in nebi a izraba proizvodne zmogljivosti. Mehanična industrija „ tta prvem mestu treba omeniti sTržaiki arzenal», ki je bil je jjaj generalna popravljalnica za ladjevje tržaškega Lloyda in bt atles,na razpolago za popravila, naročena od katerega koli ®aria. Prav tako je pomembna delavnost tvornice «OMMSA» '*>Vanje kovin in gradnjo raznovrstnih strojev. Nadalje treba 9sU «Fonderie Officine Meccaniche Triestlnc», ki proizvaja-'Id 0 okrog 50 ton grodilja in 10 ton brona ter «Officine j Parecchi Nautici E. Canz», ki se specializira v glavnem na avo ladijskih instrumentov, zlasti kompasov. Kakor mnoge j^Se tvrdke, ki jih štejemo k mali industriji je tudi zadnja ^6hoVana v težavnem položaju zaradi pomanjkanja naročil. It^ 'Jka uSATIMA)) gradi motorje na težko olje po lastnem osnut-"e bomo se spuščali v nadaljnje naštevanje, pač pa bctno isii^li m°žnosti tukajšnje mehanične industrije na podlagi po-v o proizvodnji pred zadnjo vojno: strojev za 20.000 stotov, ^lik^h zastorov in žaluzij 30.000 komadov, verig in raznih var-tijj,a izdelkov 40.000 stotov. Mnogi od teh podjetij so v posled-*čtih izboljšale in modernizirale svojo opremo. Kemična industrija - petrolej sektorju krajevne kemične industrije zavzema največjo 'V ^stilnica mineralnih olj. Imamo naslednje tvrdke: AGIP, .s.nzinn petroleuin« d.d., družba «Nafta», sShell Floridsdorfer», socicta Italo-Americana peirolh. Vsa našteta podjetja l|y4° svoje naiprave pri Sv. Savi. V Zavljah, na drugi strani za-se dvigajo velike naprave čistilnice «Aquitbi>, največjega litija ob Jadranu, ki predeluje nad pol milijona ton surovine !l5|°‘ V njej pravkar nadaljujejo z povečavanjem naprav ter in-h 4t*j° posebne naprave za pridobivanje mazilnih olj. Nekaj ča-is bile težave z oddajanjem proizvodov, zdi pa se, da so do-liljj UsPeh na novih tržiščih y Avstriji in Nemčiji, kamor v ve-V *Ileri oddajajo petrolejske izdelke, ki presegajo potrebe (liji? m dela Italije. V sklopu te čistilnice deluje tudi posebna 7**ča ozokerita. ostalimi kemičnimi industrijami treba le omeniti zlasti V^lJo barv in lakov, ki je tradicionalno navezana na po-0 gradnjo. Najvažnejše tvrdke, vse domače, so sFabbrica \ 9tica Coloris, «Colorifici Zoncan, uGioacchino Veneziani d. ^%^ankl A. in sin». Med ostalimi navajamo eTriaški farma-%«*ski zavodv, tvornici mila «Adria« in «F.E. Hauser». z iz-S, /Jelcin asfaltov in tlakov na sploh se bavi tvrdka stPanlili ' % sinu. Druga lahka industrija Edino tekstilno industrijo predstavlja v Trstu podjetje < poškodovanih pri-stanllklh naprav j« dokončan. Investicije, ki naj dajo luki mode rne naprave zlasti za promet vsakovrstnega blaga, so Ule že doslej znatne in take bodo tudi .te v bodoče. Tržaško pristanišče obsega, razen mestne j , » šino 63,000 kv. m in na ta način znatno olajšala promei vr ‘h je*zadnje čase zabeležil stalne zaloge nad 40.000 ton raz«81 lesa. rf. Pripravljajo tudi *e druge proste cone, kakor n. r r hodno skladišče zo živino, ki bo tudi urejeno na Ft°~na V* Sv. Savi obstaja že dolgo prosta cona za mineralna W ' je z ukazom nedavno ustanovila nova «prosta področja» y bližini arzenala in škedenjskih plavžev, vedno ob obali. Končno moramo te omeniti hladilnlika »kladliia pri pomolu Lanterna, ki imajo 47 celic s »kupno zmogljivostjo 2500 ton. Nadalje žitni silos s 38 velikimi in 70 malimi celicami z zmogljivostjo 20.000 ton ln štirimi skladiščnimi nadstropji z zmogljivostjo 10.000 ton, dvema avtomatskima razkladilcema itd. Nadalje obstajajo posebna skladišča za katran, tobak, vino, agrume, magne-zit itd. . . , Karakteristična funkcija prostih con obstaja v tem, da je mogoče vsakovrstno blago, ki se tja uvozi (zlasti iz inozemstva) po vodi ali po suhem, vskladiščttl brez vsakršnih carinskih formalnosti ali pa tudi prede tavati in obdelava« (embalaža, izbiranje, alkoholiziran j e vin, predelava tobaka itd), prav tako brez vsakršnega carinskega nadzorstva. Nadalje je mogoče odposlati v inozemstvo blago, ki pride v prosto cono brez vsakršnih težav. Uprava prostih con, obratovanje naprav ob obali, železniških naprav ter skladišč je poverjeno poldržavnlm eSplošnim skladiščem)). Prednost in najboljše jamstvo za točen in hiter postopek pri vsem pristaniškem poslovanju obstaja zlasti v tem, da so poverjena vsa prekrcevalna dela, vskladlščenje, prevažanje itd. eni sami ustanovi, torej eni sami roki. Podrobnosti današnje ureditve in opreme tržaškega pristanišča so naslednje: Pomolov tn obal ima za 16,5 km (površina pomolov 283.227 kv. m, vodnih bazenov 533.482 kv. m; celokupna površina luke znaša okrog milijon kv. m; globina morja ob obalah in pomolih za pristajanje ladij, tkzv. ?Gaz» znaša 6 m v »tari luki tn 0,5 m V novi luki; Imamo nadalje 34 obalnih skladišč ali hangarjev za tranzitni promet s koristno površino 211.169 kv. m in kapaciteto za 141.450 ton blaga; Zalednih, večnadstropnih »kladlič Je 32 in imajo koristno površino 210.412 k«, m ter kapaciteto za 140.917 ton blaga. Nadalje imata obe prosti luki na razpolago za skladiščenje na odprtem površino okrog 126.000 kv. m, kjer je mogoče vskladiičtti 200-000 ton blaga. Letno skladišče v Skednju in prosta cona za mineralna olja in rudnima imata skuonp površino 200.000 kv m, 50 traktorjev z jakostjo od 28 do 32 KS. Dolžina železniških tirov v raznih pristaniških predelih znaša 64 km, kretnic imajo 231. Za manevriranje je na razpolago precejšnje število lokomotiv, med njimi doe Diesel ter 50 traktorjev z jakostjo od 28 do 32 KS. Mehanične priprave za prekrcavanje blaga obsegajo: 83 hidravličnih žerjavov z nosilnostjo 1,5 do 3 tone, 46 električnih Žerjavov g prav takšno nosilnostjo in 10 električnih žerjavov. Po deset ton; nadalje 172 tovornih doipal (od 800 do 4000 kg) in žerjaooo (800 do 1500kg) za skladiščno službo. Za blago izredne teže in velikosti imajo na razpolago en kladivui žerjav s kapaciteto 120 ton ter tri p tavajoče žerjave z nosilnostjo 25 ton (električni), 40 ton (na paro) in 200 ton (električni). Na pomolu V., kjer razkladajo velike transporte težkega blaga (grodelj, premog, les, gradbenj kamen, velika drevesna debla itd.) so zgradili v letošnjem letu tri razkladalne mostove * vozljiviml žerjavi nosilnosti lest ton in zelo širokim delovnim območjem. Razkladanje se tu vrti s prljemalnlmi kleščami, zajemalkami in elektromagnetom za železo in klvinski material. Ta pomol je za bodoče namenjem prometu z obema Amerikama (premogovni, rudninski in podobni promet gromadnega blaga bi Prestavili na začetek pomola VII, ki je v načrtu), zato so na južnovzhodnem delu že skoraj dogradili enega obeh obalnih hangarjev, ki sta projektirana, in ki naj bi imel koristno površi no 38.000 kv. m. Promet ob njem naj bi opravljalo kakih 15 obalnih žerjavov nosilnosti 3 do 6 ton. Opisana oprema, kil je deloma celo boljša ln večja od predvojne, omogoča tržaški luki, da popolnoma ustreže vsakršnim zahtevam pomorakega prometa. V luki lahko danes nakladajo tn razkladajo hkrati 50 ladij srednje tonaže in hkrati vskladi-tčijo 300.000 ton blaga v pokrita skladišča s površino pol milijona kv. m, ne vštevši žitni silos. Skupna dnevna povprečna Zmogljivost pristaniškega dela (vkrcavanje in izkrcavanje) 2na|a okrog 20.000 ton. Seveda j« mogoče to število povečati, P«č po potrebi. 2e doslej imamo primere s kolikšno hitrostjo so dovršili izredno nujna izkrcanja blaga, n. pr., julija 1943 so izkrcali z neke ladje 9000 ton moke v vrečah v samo 66 delovnih urah. Na aplošno se računa, da lahko izkrcajo ladjo vrste «L,iberty» a tovorom 0000 ton blaga y okrog 50 urah. Plovba in plovne zveze V zadnjih petdesetih letih so se razmere v stanju plovnih zvez Trsta znatno izpremenlle. V avstrijski dobi, to je do 1914 je odpadlo od prometa ladij v pristanišču nad 80% na večji del tržaške ladje pod avstrijsko zastavo in le 20% na ledje inozemskih trgovinskih mornaric, zlasti angleške in grške. V dobi med obema vojnama se je okrepila v znatni meri vloga tujih trgovinskih mornaric in razen tega so italijanske ladje z rasnimi pristanišči na polotoku kot matičnimi lukami, v veliki meri nadomestile tržaško plovbo. V tržaški luki so pristajale v tej dobi razen italijanskih še jugoslovanske, ameriške, grške, norveške, švedske in nemške ladje. Po zadnji vojni, ki je skoraj uničila vse tržaško ladjevje (od 800.000 BRT v 1039 je ostalo je 04.000 BRT) je zlasti za prva povojna leta zelo važen doprinos inozemstva k plovnim zvezam in službi tržaškega pristanišča. Na začetku 1948 so bile skoraj na vseh progah, proti Levahtu, Angliji, severni Evropi, obema Amerikama in severnemu Pacifiku ladje inozemskih brodarjev. Tržaški Lloyd ja bil komaj pričel vožnje proti Afriki in Indiji. Tržaška trgovinska mornarica šteje danes, po podatkih «As-sociszione di llneen in »Associazione Armatori Giuliani Navl da Carico«, 47 ladij z 245.000 BRT. Od tega niso vse vpisane v Trstu, ker je bilo po podatkih tukajšnje pristaniške kapitanije vpisanih 1.4.1950 77 ladij s skupno 139.200 BRT in bo med temi precej manjših ladij. Položaj se je na splošno nekaj izboljšal, vendar pa tržaška plovba še dolgo ne bo zmogla ogromnih zahtev pristaniškega prometa. Zaradi tega je za tržaško luko zelo važno, da io obiskujejo ladje kakršne koli zastave, ker je mogoče le na ta način vzdrževati pomorske zveze v obeh smereh v obliki, ki zadostuje zahtevam prometovanja. Avgusta 1950 pokazuje seznam pomorskih zvez Trsta 83 ladijskih odhodov (vnaprej napovedani) od česar odpale 46 na piroge in pristanišča Levanta, za katero je Trst nedvomno brez-konkurenčno pristanišče za vso srednjo Evropo. Oglejmo si shematičen pregled stanja pomorskih zvez v tem mesecu: Vozna proga Narodnost število število število brodarja prog meseč- nih odhodov Jadran-Slcilija-Malta- tržaška (1). 114 Tiransko morje italijanska 2 2 5 Gfrčija-Turčija-Sirija- iržaška (2). 12 6 Llbanom-Izrael-Egipt italijanska 3 7 22 jugoslovanska 1 '3 11 grška 12 5 angleška 112 Zap. Afrika-Vzhodna tržaška (3). 12 3 in Južna Afrika Indija-Pakistan, Daljni tržaška (4)! 12 2 vzhod Anglija-S e verna Evrope angleška 2 2 3 holandska l i 1-2 Severna Amerika ameriška 2 3 10 italijanska 111 Srednja Amerika-Severni ameriška 2 2 5 Paojffk jugoslovanska 1 1 2 italijanska 2 2 2 tržaška (3) vsaka dva meseca Južna Amerika italijanska 2 2 2-3 Avstralija tržaška (4) lil 1) — Mario Martinoli, 2) Navigazione trlestina per il Le-vante — soc. Sperco, 3) Navigazione Ubera Triestlna, 4) Tržaški Lloyd; družba s stoletno tradicijo, ki Je imela ob koncu vojne le štiri ladje s skupno 35.000 BRT (623.000 BRT v 1939), razpolaga sedaj s 13 ladjami s skupnih 107. 145 BRT. Do 1952 bo postavila v promet pet novih ladij najnovejše konstrukcije po 13.000 BRT tor dve ro 11.400 BRT- Trenutno opravlja službo do LESNO SKLADISCE S PRISTANIŠČEM POD SKEDNJEM pristanišč južne Afrike, zapadne Afrike, Konga, Angole, vzhodne Afrike, Indije in Pakistana (zapadna in vzhodna obala), Avstralije, malajskega polotoka (Singapur), Kitajske (Hong Kong) in Filipinov (Manila). V zvezi s to službo sprejema pošiljke za pristanišča Perzijskega zaliva, Siama, Indonezije, Kitajske, Japonske, Tasmanije in Nove Zelandije. Razvoj prometa V zborniku, ki je Izšel ob priliki prve povojne velesejmske prireditve, jeseni 1948, 50 delali analize in napovedi o bodočem razvoju tržaškega prometa. Trdili so, da so najboljši izgledj za promet v bližnji bodočnosti na Afriki in Avstraliji. Nedvomno se je na slične analize naslanjala tudi načrtovana obnova plovnih linij tržaškega Lloyda, ki je najprej pričel s službo proti Afriki, bodisi packo Sueškega prekopa bodisi preko Gibraltarja. Seveda je pri tem igrala morda še bolj odločilno vlogo razdelitev plovnih linij med družbe skupine «Finmare», ki je povzela stare rfačrte iz dobe reorganizacije italijanske plovbe po 1936. Toda pomorski promet Trsta v lanskem letu je seveda odkril važnejše smeri kakor sta Afrika in Avstralija. Odštejmo od tega prometa, ki je lani dosegel 3,48 milijonov ton *(in tako prekosil predvojni obseg 1938-100; 1949-103) 1,1 milijonov ton »Izredno konjunkturnega« prometa in tako preostali obseg razčlenjujemo geografsko, ugotovimo naslednje: Pomen levantlskih dežel za tržaški promet se še nadalje vse bolj utrjuje. Skozi desetletja sloni ta promet na lesu in raznih industrijskih izdelkih (pri vkrcavanju) ter na agrumih, bombažu, tobaku, kožah, čebuli itd. pri izkrcavanju v Trstu. Na prvem mestu je Sirija s 185.000 ton, sledi ji Turčija s 140.000 ton, Izrael s 65.000 ton in Grčija z 20.000 ton. Afrika je sodelovala pri tržaškem pomorskem prometu v lanskem letu s 330.000 tonami. Polovico tega prometa, in sicer 160.000 ton odpade na Egipt, in od teh 180.000 ton jih odpade zopet 136.000 na izvoz iz Trsta, torej na vožnje proti Egiptu. Egiptu slede Alžir, Tunis, francoski in španski Maroko: poslednji pač zaradi velikih količin železne rude in fosfatov, prve za tržaško industrijo in drugih za zaledje. Izvoz proti tem deželam je skromen (les, tekstil itd). Primanjkovalo je dobrih in rednih plovnih zvez. Proti Libiji n. pr. so odposlali 4000 ton lesa in v nasprotni smeri, proti Trstu, ni bilo nikake pošiljke. Tudi z vzhodno Afriko trgovanje ni bilo boljše. Po prometni statistiki je bilo stanje za Vzhodno in Južno Afriko naslednje: Francoska vzhodna Afrika 5700 ton, angleška 2400 ton, Portugalska 1800 ton, bivša italijanska 2000 ton, egiptovski Sudan 4700 ton. Južnoafriška unija 5800 ton. Za bodoče je mogoče pričakovati izboljšanje prometa z Egiptom in morda 3 Severno Afriko. Za ostala afriška tržišča so namreč ugotovile trgovinske misije raznih' evropskih držav, med njimi nemška, avstrijska, italijanska in Češkoslovaška, ki so lani obiskale ondotna tržišča, da si je težko priboriti dostop nanje zaradi nasprotovanja Britancev. Azija, ako izvzamemo Levahtske dežele, je deležna za la™ v tržaškem prometu predvsem s petrolejem Bližnjega in Srednjega vzhoda: 300.000 ton iz arabskih držav, 40.000 ton iz Perzijskega zaliva. Počasi pridobiva na pomenu Indija, na katero j« odpadlo 41.000 ton prometa in morda Japonska, čeprav so bile pošiljke 42.000 ton avstrijskega grodlja le slučajne. Filipini so bili udeleženi 3 27.000 ton prometa Znova se pojavlja promet 9 Kitajsko, ki je bil lami, pač zaradi politično vojaških okolnosti, še skromen, namreč '5600 ton. Pomorski promet z Ameriko, ki je v 1949 tvoril blizu 42‘& vsega pomorskega prometa Trsta se razdeli takole: 1,14 milijonov ton je bilo prometa z ZDA in Kanada (večji del ERP žito, premog itd'.); 247.000 ton na dežele mehiškega zaliva (sladkor s Kube, petrolej, z Venezuele in holandskih Antil); 50.000 ton ie bilo prometa z Južno Ameriko. Ta geografsko merceološka analiza pokazuje, da ima promet in trgovina z levantskimi deželam' ter Egiptom največjo vlogo, Slede po pomembnosti nekatere *e' vemoafriške dežele. Pray tako se precej jasno nakazuje važnost trgovanja z azijskimi deželami, vključno Kitajsko. Relativno skromni prometni tokovi tržaškega zaledja z Ameriko, preko Trsta, dokazujejo, da boj,, ki so jo pričela pristanišča Beneluksa in Zapadne Nemčije za promet iz dežel tržaškega zaledja, ni bil povsem brez uspeha. Upati je, da bo Trst v bodoče 8lede tega znal izravnati pozicije, N a splošno pokazuje razvoj tržaškega prometa po drugi svetovni vojni precej močen razvoj trgovine in tranzita. Presežena je bila bodisi celokupna tonaža iz 1038 bodisi ona iz 1013- PROMET TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA V TONAH A. pomorski 1949 1948 1938 1913 izkrcevanje 2,633.926 2,175.961 2,408.965 2,314.018 vkrcevanje 849.192 588.282 971.901 1,135-712 skupno 3,433.118 2,764.243 3,380.866 3,449.730 B. železniški 1,209-336 izvoz 1,788.851 1,523.726 1,133.028 uvoz 876.965 494.739 864.781 1,488.210 skupno 2,665.816 2,018.465 1,997.809 2,697.548 Vsakdo dobi približno dobro sliko 0 zmožnosti železniško pristaniških naprav ako si pogleda statistiko dnevnega na.iveč- jega in povprečnega železniškega prometa v naslednji razpre* delnica: 1949 1948 1938 1913 ton A. ,povprečni uvoz 2930 1650 2880 4960 največji 4480 3930 3930 6520 (345 vag.) (302 vag.) (501 vag-) B. povprečni izvoz 5970 5090 3770 4040 največji 10:200 9100 6700 5500 (783 vag.), (700 vag) (515 vag.), (425 vag-i ST- 10 — Ul Železniška oprema Trsta zaenkrat zaitetuj« prometnim po- Vendar so v načrtu mnoge izboljšave in povečanja (dvojna povezava med obema prostima lukama skozi predor pod testom, povečanje ranžirne postaje pri Sv. Andreju itd.), ki ®lo*)e na eventualnem bodočem razvoju prometa v novi prosti . '5i. ki je v zadnjih dveh letih dala dve tretjini vsega železni-s*ega prometa. Maksimalno zmogljivost nove proste luke raču-najo na 3,4 milijone ton letno. Promet industrij' računajo sle-®*4e: 1,25 milijonov ton adpad^ na čtflilnice, 500.000 ton na dru-°e industrije (plavži itd) ter 800.000 ton na promet bodoče in-4t|strijske cone v Zavijali. Celokupni železniški izvoz iz nove froste luke, ako ga računamo na osnovi teh števil, potem ko Sr|io odšteli lokalno potrošnjo, promet tovornih avtomobilov in ?ri'mermi odstotek za izvoz po morju itd., bi znašal nad 3 mil'*' J°t*e ton. Največjo zmogljivost postaje pri Sv. Andreju, ki služi °t ranžirna postaja za novo prosto luko računajo danes na ^>'<20 1000 vagonov dnevno. Največje konice bodočega prometa, •Vtkor sino ga majo preje omenili, računajo na 1400 do 1500 Vi>gonov dnevno in na tem računu slone tudi računi za po-več»nje. Povojni promet seveda kvalitativno ni enak predvojnemu, če-*^di izvoz srednjeevropskih držav preko Trst v lanskem letu ni ‘1 več mnogo oddaljen od razvoja v 1938. Mednarodna trgovina v tržaškem območju je komaj zadnji dve leti hitreje napredo-J*l», ko so evropske industrije pokazale precejšen napredek. Pati je pač na uspeh avstrijske, češkoslovaške in madžarske 2unanje trgovine s čezmorskimi deželami v katerih so te države tazvile živahno propagando za blago svojih izvoznih tvrdk. V tem primeru bi niogej tržaški emporij, do neke mere do-®ili protiutež prometu ERP in podobnega blaga, ki ga bo leta l95?, konec. In sicer ako že ne po tonaži pa morda po vrednosti ^'aga, kar bi bilo še važnejše. Doslej je namreč promet gro-Plarinega blaga znatno narastel, kakor vidimo iz naslednjih pomikov, Ilci izražajo odstotek udeležbe tega blaga v železniškem Prometu: 1949 1948 1938 1913 Uvoz 88,5 55,4 37,2 36,1 izvoz 71,8 68,8 59,3 30,7 * •* * Vprašati se moramo še kako sodeluje na tržaškem prometu zaledje naše luke. Predno podamo o tepi številčne podatke treba havesti nekaj pripomb, ki bodo te podatke pravilno osvetile: 1-) Pri prometu z Avstrijo je treba upoštevati, da odpade, pala-u‘co prevožene tonaže na netrgovske transporte ERP, USFA in IRo blaga; 2.) Češkoslovaški, pa tudi madžarski promet v tranzitu sta vsled pomanjkanja primernih dogovorov o plačevanju Pristaniških uslug in ladijskih brodnin v Trstu zaradi tukajšnjih težav našla tudi druga pota za pomorski izvoz (pristanišča Be-t'elux, Hamburg), kjer dovoljujejo večje olajšave. 3.) Tranzitni Promet italijanske republike pa je že v 1948 bil prav takšen kakor v avstrijski dobi (1912 — 94.000 ton), lani pa celo za tretjino nižji, kar pomeni, da je treba pripisati velik del tako ILVA, LIVARNA IN ŽELEZARNA V SKEDNJU imenovanega idtalijanskega tranzita» preko tržaške luke iz leta 1938 na račun predelov bivše Julijske krajine, ki so pripadli Jugoslaviji. TRANZITNI ŽELEZNIŠKI PROMET PREKO TRŽAŠKIH PROSTIH CON Avstrija CSR Madžarska FLRJ Italija 1,719.916 212.361 66.561 79.340 60.100 1949 1,201.021 183.958 14.524 73.555 98.788 1948 532.010 374.406 134.837 81.272 492.578 1938 Značilnosti tržaškega trga Trst velja že od nekdaj kot tržišče za kavo, peper, kakao, sladkor, droži, agrume, lavantinsko blago na sploh, Za olja, žito, povrtnino, čebulo, bombaž, volno in juto, za sadje, oljna semena, tobak, špirit, vina, živino, les, papir in lepenko celulozo, premog in nekovinske rudnine. Posebej je treba omeniti prometovanje: s kavo, ki jo tu sortirajo, izpirajo itd.; s koloniainimi drožmi in dišavami, ki se jih tudi izbira, čisti in melje; s tobakom, za kar so na razpolago posebne naprave za izbiranje, sortiranje in manipulacijo (v stari prosti luki, kjer so že od nekdaj imeli predelovalnice tobaka, bosta italijanski monopol in avstrijska «Tabak-Regie v kratkem uredila svoji predelovalnic- tobaka); z bombažem, volno in juto: tranzit bombaža preko Trsta je zlasti za levantsko blago kra.tek, z njim se zalagajo Avstrija, CSR, Madžarska, FLRJ ir. Južna Nemčija. Bombaž je občutljivo blago in naprave, ki jih ima v ta namen tržaška luka so vzorne. Razne tržaške tvrdke že desetletja klasificirajo to blago, delaj« vzorce itd ter imajo številne laboratorije za preizkušanje in nadzorstvo izkrcanega blaga na podlagi vzorcev. Promet z juto, ki se dovaža izključno iz Indije, je bil po sedanji vojni še šibek. Od 1948 naprej pa se počasi izboljšuje. Isto velja za promet z volno, ki je trpel deloma zaradi počasne obnove dobrih plovnih zvez; promet z lesom takoj po vojni zavzel najvažnejšo vlogo pri izvozu in sicer zlasti proti Levantu. Leta 1938 je dosegel celokupni promet lesa tržaške luke 134.000 ton, samo v prvi polovici 1949 pa že 267.000 ton in v prvih šestih mesecih letošnjega leta celo 404.000 ton. Velik dovoz lesa iz Avstrije, CSR in FLRJ ter naraščanje zalog na tukajšnjem trgu sta zahtevala ustvaritev novih skladišč in sicer lesne proste cone pri Proseku, ker skladišče za les pri Skednju ni več zadoščalo in niti ne ostali prostor ob pristanišču, ki je bil pogosto prenapolnjen z vsako-vrstnmi pošiljkami lesa. Nadaljujejo pa s povečavanjem skladišča v Skednju in v ta namen zasipavajo morje. Promet s Papirjem, lepenko in celulozo vzdržujeta avstrijska in češkoslovaška industrija. Blago se odpremi ja proti Levantu, Indiji in Ameriki. Ta promet je postal tako živahen, da pričakujejo celo večjo tonažo kakor pred vojno; vina, bodisi za krajevno trgovanje bodisi za reeksport predelanih vin so nadaljnja značilna postavka tržaškega prometa. Za krajevno potrošnjo razpolaga carinsko pristanišče s posebnim skladiščem za vino, za ostalo pa imajo v stari prosti luki številne cisterne. Zadnje čas« so zabeleželi med drugim tudi reeksport jugoslovanskih vin ter vin jugoslovanskega področja STO proti severozapadni Evropi; promet zmrznjenega mesa: po vojni sicer ni pomemben, vendar pa ima možnosti uporabiti Trst zaradi primernih hladilniških naprav in skladišč ob pomolu Lantema; mineralna olja dajejo nedvomno največji dobiček v trgovanju in tranzitnem prometu, ki ga opravljata predvsem čistilnica «Aquila» in «Standard-SlAP». Ta promet se je dodobra ustalil in bo še narastel. Številne cistemske ladje dovažajo surovi petrolej iz arabskih dežel in Perzijskega zaliva za «Aquilo»; ((Standard* pa se zalaga predvsem s surovino iz Venezuele. Očiščene petrolejske izdelke izvažajo razen po morju v pristanišča gornjega Jadrana na italijanski strani zlasti s Avstrijo, Južno Nep> čdjo, Švico in tudi y CSR in FLRJ« ERP, industrijska luka v Žavljah in drugi načrti Kakor znano, je užival po vojni, skupno z ostalo Evropo, tudi Trst pomoč mednarodne organizacije UNRRA. Ta pomoč je prenehala 1. julija 1U47, vendar je dotlej bodisi zagotovila prehrano prebivalstva bocj;sj dalu na razpolago industriji važne su, rovine. Nato je Trstu deloma pomagala do konca junija 1M8 nekakšna naslednica UNRRE - AUSA. Medtem pa so že pripravljali vključU^v anplremoriSkeft-a področja v sklop tako imenovane Zapadne Evrope in sicer na podlagi samovoljne in enostranske odločitve krajevnih oblasti, ki so sklenile 15. oktobra 1948 tudi formalno pogodbo med tem področjem in ZDA, na podlagi katere se smatra angioameriško področje za posebno Skupino med državami članicami ERP in OECE. To pogodbo z vlado ZDA je podpisal za Trst poveljnik področja. Na podlagi tega a« je 1. novembra 1948 naselila v Trstu posebna misija Uprave za gospodarsko sodelovanje iz Washingtona, let je še vedno tukaj. Sestavljajo jo načelnik Robert E. Oallmvag, (pred-sedmik Galloway Coal Copipany iz Memphis v ZDA) njegov namestnik Hal T. Shenfild, uradnik-vva&hingtor-skeg-a zunanjega ministrstva, ter industrijski svetovalec Ste?hen B. Marbet (podpredsednik družbe Thomas Edison Ltd. iz New Yorka). V Trst »o začeli dovažati predvsem vsakovrstna živila (o-grornne zaloge v ZDA naravnost silijo v ta izvoz), za katere so v prvem letu torej do 30.0,1949 potrosili 11,8 milijonov dolarjev, medtem ko «o izdali za uvoz industrijskih surovin le 6,5 milijonov dolarjev. Vštet je povsod tudi krožek prevozov iz ZDA, ki so jiih v nasprotju z določili same ECA opravile v celoti ameriške ladje in s tem zavrle možnosti razvoja tržaške tovorne plovbe. Od surovin pa so zopet uvozili v glavnem petrolej (3,5 milijonov dolarjev) in premog (1,18 milijonov dolarjev). Z veliko zamudo so prihajale maščobe za industrijo mila (nad1 tem se pritožujejo poročila zbornice TIP), ki so jih končno nakupili v tej dob| za 073.800 dolarjev. Uvožena so bila dalje raznovrstna zdravila za 17f.400 dolarjev, specialni les za 128.000 dolarjev ln nadalje razna jekla, baker, bron, rudnine itd. za 681.500 dolarjev. Za drugo leto, ki se je končalo 30, junija 1950 je bil napoveden že manjši kredit v višini 13,4 milijonov dolarjev, ki so ga nameravali potrošiti podobno kakor v prvem letu. O tem pa še ni na razpolago podrobnih podatkov. Na splošno ie treba reči, kakor smo bili omenili že na začetku razliko v mnenjih strokovnjakov ZVU in drugih, da bi bilo mogoč« veliko naštetih dolarjev koristneje ln smotrneje uporabiti. Predvsem bi bili lahko Uvažali živila, zlasti žito, moko in podobno z vzhodnoevropskih držav v zameno za izdelke tržaške industrije. Po drugi strani bi bilo pravilno uvažat! petrolejske surovine s področja funt« šterlinga ln obračunavati uvoz v funtih namesto v dolarjih. Premog- Pa bi bili moralj že tedaj uvažati bodisi iz zapadne Nemčije bodisi zlasti iz Poljske, ki Je bila pred vojno velik naročnik tržaških ladjedelnic ln je po vojni oddala svoja naročila spretnejšim in pametnejšim industrijskim krogom V Genovi. Ako nadalje pomislimo na ugovore o visokih proizvodnih stro-Sklh tržaške industrije ter na znatno razsajanje brezposelnosti pri nas, Je treba še zapisati, da je šel ERP prvi dve leti kratko-ma4o mimo tržaške industrije Z izjemo petrolejskih čistilnic so namreč povsod drugod modemizneljska, razlirjevalna in druga dela pričeli šele zadnje čase, pač tudi zaradi odmevov Javnega mnenja. Skedenjski plavži delajo danes s 50% zmogljivosti in Ja vprašanje kdaj bodo dokončana modemizneljska dela in kdaj bodo prižgali dve preostali visoki peči. Prav tako treba podčrtati razdelitev finansiranja gradnje novih velikih ladij v tržaških ladjedelnicah. Na splošno se govori, da gre to li ERP sredstev, v resnici pa daje ta fond le 40 odst. Celih 33,3 odst. sredstev daje namreč državna blagajna področja (torej davkoplačevalci) In 26,6 odst. prispevajo brodarjl-lastnikl ladij. Na takšni podlagi grade torej 25 tisoč tonsko potniško ladjo za genovsko družbo «Italia», tri mešane ladje po 13 tisoč ton za Tržaški Lloyd ter dve tovorni ladji za družbo «Genep*soa» iz Livorna po 1500 ton. Na isti način bo finansirana gradnja na- daljnjih dveh 13 tisoč tonskih motornih ladij za tržaški Llo7^ in še dve 11.400 tonskih ladij za isto družbo. Zgradili so nadolj* iz fondov ERP. 12 ribolovnih ladij za oceanski lov po 60 do 1° ton, s hladilniki in radijskimi postajami v zvezi Trstom. Toda konzorcij, odnosno zadruga, ki je postala njih lastnik je zadrug8 kapitalističnega tipa in združuje majhno število ribičev v Pr*' meri z nad 3000 osebami, ki se bavijo na našem področju * ribištvom. Razna posojila so bila podeljena industrijam, vendar ZdrUŽ®' ntm Jadranskim ladjedelnicam doslej v razmeroma manjši meri. Velike stroške obnove je zahtevala rafinerija «Gaslini», ki Pa danes ne najde kupcev za svoje blago. Povsem ločena stvar je 4,5 milijonski dolarski kredit petrolejski čistilnici «Aqulla», kt ga je podelila neposredno upratfa ECA, v okviru ERP za Italijo in v smislu splošnih načrta*1 njenega petrolejskega odbora, ki zaradi osvajanja evropskeV* trga neprestano gradi in povečuje petrolejske čistilnice in P°' dobne naprave po Evropi. Načrt za novo Industrijsko področje in luko v Zavijali, ki je zadnji dve leti neprestano predmet uradnih pozornosti, J* zaenkrat obsega) melioracijska dela, finansirana izključno proračunskih sredstev področja; ERP zaenkrat finančno ni sodeloval. Načrt je dolgoročna zadeva. Prostor naj bj imel, ko bo dokončno urejen, površino okrog milijon kv. m, tako da bi bilo mogoče tam postaviti osem do deset velikih industrij in številne manjše. Za dela v sedanjem obsegu potrosijo vsako leto prlbli*' no dve milijardi lir. Računajo, da bodo zgradili tam tvornico cementa, manjšo tvornico vžigalic, čevljev, tobaka ln žarnic. Tudi mlečno centralo za potrebe mesta nameravajo postaviti na tem prostoru, čeprav j« precej oddaljen. Ni znano ali je kaj upanja na uspeh glede postavitve obirata za montaža avtomobilov «Studebaker». Na vsak način se oblasti precej trU' dijo s tem načrtom in so tudi z ukazom ZVU ustvarili velik* olajšave za razvoj industrije v tej coni, zlasti še z izjavo, da bodo podelili do 60odstotna posojila novim industrijam, ki bl sp naselile v žaveljski coni, pod pogojem, da uvozijo svojo id' dusi-rijsko opremo v glavnem iz ZDA. Zadnje čase pa se zdi, d« je oblast svoje prizadevanje nekoliko popravila, ker Je ukaz ZVU iz Julija t. 1. raztegnil številne carinske davčne in podobne olajšave na vse področje a"' gloameriške cone, približno v tej-le obliki: a) oprosti tev car in in pristojbin uvoznih dovoljenj za uvoz gradbenega materiala> strojev in\na splošno vsega kar se rabi pri gradnji novih industrijskih naprav ali pri povečanju in spremembah starih pbf°' tov; b) oprostitev plačevanja dohodnina (RM) na industrijtke donose, ki jih dajejo nove ali povečane tvornice, za dobo deset let; c) oprostitev plačevanja zgradarine -in zemljarine za dobe deset let; č) oprostitev Rlačeuanja, splošnega prometnega davke (IGE) na material in stroje, ki so potrebni za gradnjo ali ~a širjenje industrijskih podjetij; d) zgolj simbolično plačevanje registrske takse in takse na zemljiškoknjižne prenose zemlji* kupljenih za potrebe omenjenih industrij. Kljub vsemu temu pa seveda ostanejo osnova in jedro tu-ka)šnjega gospodarstva ladjedelnice', plavži, pristanišče, plovne družbe, Glede vsega tega pe treba opraviti še mnogo dela, *la,t> povečati trgovinsko mornarico, da se celotni gospodarski potencial tržaškega emporija pokaže v pravi moči ln da da dela mnogim, ki eo ga te Imeli ali pa so se na novo tiurstili mod delovne, množice. Ce bodo vsemu temu pridružile tudi nove ciatlve, zlasti tudi t* inozemstva, gk0 zaledne države pri tein ne bodo naletele na zapreke, Jo upati, da b0 neizprosna logik8 gospodarskih potreb in življenja znova vrnila Trstu pomen *•<' večjih središč Sredozemlja, Podobno Je prišlo tudi do sedam® velesejmske ustanove in prireditve v Trstu, id jo je nekaj i* premetavalo »em in tja, končno pa je vendarle zaplula v P*1' stan, kjer so Jo *a enkrat sicer zelo skromno uredili. Ker P8 je vsem na očeh je verjetno, da se bo polagoma le razbohotil8 in zadovoljila pričakovanja domačinov in inozemcev, ki bi pr* radi nemoteno trgovali a Trstom ln preko Trata s čezmorje«1. TRŽAŠKI ARZENAL Carinska ureditev in Ugotovili smo že, da obstaja na podlagi pogodib z dne 9. Y*rca 1948 gospodarska valutna in carinska unij® z Italijo, led tega velja tudi na angloameriSkam področju STO ca-n*ka tarifa. Trenutno je v veljavi od dne 15. julija t. 1. porovi-' Učna tarifa za dobo do 15. junija 1951, ko bo verjetno »topila .Veljavo dokončna carinska tarifa, izdelana na podlagi carinsko 1« dogovorov mednarodne konferenc« y Anncy iz lanskega In dogovorov, ki jih bodo še sklenili na podobnem zase-®hju leto* pozimi v Torquay-u. Provizorična carinska ureditev pozna žtiri vrste blaga: 1. »Manj vainon tarifno blago, Za katero i9* trgovinskimi dogovori različne narave. V sled tega so uvoz-Hu^noeno izvozna dovoljenja, ki jih formalno izdaja trgovin-H. °d misija pri trgovinski zbornici, ki dostavlja svoje predloge trgovinskemu oddelku ZVU. Drugače je z blagom, ki ni vključena v nikakšnih seznamih ali sporazumih, pa tudi ni «prosto* v srni. slu OECE dogovorov. Za to blago sc dobi uvozno odnosno izvoz-no dovoljenje preko trgovinskega oddelka ZVU, pri ministrstvu za zunanjo trgovino v Rimu. Omenili bomo še glavne poteze ureditve trgovanj« odnosno plačevanja pristaniških uslug in ladijskih brodnin — kar j« v Trstu izredno važno vprašanje — kakor veljajo za promet 1 najvažnejšimi zalednimi državami. V odnosih 7. Jugoslavijo imamo tri možnosti: 1. uvoz odnosno izvoz na osnovi petletne, pogodbe o gospodarskem sodelovanju iz novembra 1947 in poznejšega dodatnega sporazuma z dne 4. avgusta 1949, ki *« poravnava s plačevanjem v kliringu. 2. Uvoz in izvoz 'na osnovi do-. govora iz leta 1.948, »modus vivendi» imenovanega, ki velja za mali obmejni promet s plačili v kliringu preko krajevne po-družnice Banca dTtalia (kjer vodijo posebno knjigovodstvo o tem) m »Banke za izvoz in uvoz» iz Beograda, ki ima svoja podružnico v Trstu (Ul. Cicerone 8). 3. Plačevanje pristanišč* uslug in pomorskih brodnin za tranzitne pošiljke iz ali pro.i Jugoslaviji preko tržaške luke se poravnava v dolarjih, ker t) ta namen ne obstaja nikak poseben dogovor. Za Avstrijo jn njen tranzitni promet velja italijansko-avstrijski dogovor iz junija letošnjega leta in sicer na osnovi klirinpa s tremi kategorijami A, B, C in s stalnim tečajem, ki je določen na 43,44 lir za en šiling z« katsgsr.jo .1 (neobhodno potrebno blago) In na 29,47 lir za en fling za kategorijo B (na osnovi tečaja lira, dolar, šiling). Za turistični promet, bzodni-ne, pristaniške usluge itd., pa velja tečaj kategorije. C in sicer 24 lir za en šiling (na osnovi tečaja 630 Ur za en dolar). Stro. ški avstrijskega tranzitnega prometa preko Trsta se torej porav-nuvajo po omenjenem kliringu. Izmenjave in plačevanja s Češkoslovaško slone še vedno na italijansko-čelkoslovaškem doaovoiu iz julija 1947, ki pozna zunanje trgovinsko ureditev na podlagi priv.atnih kompenzacij. Istega leta so poskusili s posebnim začasnim dogovorom, sklenjenim v Trstu med predstavnikom CSR in ZVU, urediti plače-' vatije pristaniških stroškov in brodnin z izvozom češkoslovaškega blaga na angloamerlško področje v vrednosti 200 milijonov lir. To je bil postopek, ki bi lahko mnogo koristil in se v bodoče še bolj razvil, vendar pa tukajšnji krogi niso poskrbeli za to, da se izvrši uvoz češkoslovaškega blaga »carine prosto», ker bi samo v tem primeru moglo imeti enake cene na debelo kakor blago, ki se proizvaja na območju lire. Zaradi te neod-puetljlive pomanjkljivosti bo nastale težav« pri krajevni trgo-vini. JZ Prage so ponovno izrazili željo, da bi dosegli nekak; »modus vivendis za uredite« češkoslovaškega tranzitnega prometa preko naše luke in ča* bi bil, da bi v tržaških krogih tem željam ustregli še bolj, kakor so jim že ustregli v Rotterdamu, Hamburgu in drugje. Medtem se seveda poravnavajo pristani- siNAaNd rasaojttiaa Ski stroški in brodnine za češkoslovaški tranzit iz valutnih računov tržaških špediterjev, ki dobivajo poravnanje v dolarjih ali podobni valuti. Glede Madžarske in njenega tranzite, velja y glavnem isto kar smo zapisali za CSR. Ni nobenega dogovora, glede plačevanja pristaniških stroškov in brodnin in zato treba tudi ta tranzit poravnavati v dolarjih ali drugih valutah, ki jih zaledje nima na pretek. Švicarski tranzit se nasprotno odvija na podlagi slačil v kliringu ustvarjenem z italijansko-švicarskim sporazumom iz novembra 147. Podobna ureditev je bila letos dosežena tudi za tranzitni promet Zapadne Nemčije in sicer na podlagi italijan-sko-nemške trgovinske pogodbe z dne 12.6.1950. Kakor vidimo torej, bi bilo treba opraviti na področju ca- rin, zunanie trgovine in sporazumov za plačevanje pristani^ stroškov ter brodnin za prevoze na italijanskih in tržaških la jah, še mnogo, mnogo dela. Dejstvo je sicer, da so Trstu \ vključen jem v področje držav Marshallovega plana v dobrtr‘l meri zvezali roke. Vendarle pa. je razvoj, gospodarskega živi/’ n ja sam prisilil mnoge uradne in druge (i nitelje, da so p rizrid' ob priliki velesejma, da obstaja osnovna vloga tržaškega e^_ porija vendarle v posredovanju trgovine med Vzhodom in ^ padom. Ne delamo si iluzij, mogoče pa je, da bo vsakodnevr" praktični razvoj sam morda le ustvaril podlago Za kako ure'"1' tev državnega vprašanja mednarodnih plačil in izmenjav, Pa Po starem geslu «aurea mediocrltasa, mimo katerega ne 20° kdor hoče posredovati trgovanje med dvema popolnoma raZ’ vitima gospodarskima sistemoma. Gospodarske organizacije in ustanove Nedvomno je središče vsega gospodarsko-trgovinskega delo. Vanja in združevanja stara, že v 17. stoletju ustanovljena trgovinska zvezna zbornica, ki se danes uradno imenuje Zbornica za trgovino, industrijo in poljedelstva v Trstu (Ul. Della Borsa 2). Ta ustanova ima, razen svojih upravnih in drugih organov, ki se bavijo z vprašanji gospodarske politike, mnoge urade, ki služijo domačemu in tujemu poslovnemu življenju. Najvažnejši so: Urad zg, potrdila (Uti. certificati), Informacijski ur—« i.; urad za izvozna izpričevala. Pridružena jim je služba reg.stra tvrdk in družb, ki jo stalno izpopolnjujejo in statističnega urada. Nadalje ima Zbornica poseben oddelek s kemično blagovnim laboratorijem. Razen tega vrči Zbornica nadzorstvo nad ehorzo za vrednote v Trstu«. Inozemski interesenti in trgovci lahko dobe pri Zbornici bodisi osebno bodisi pismeno vsakršne informacije, ki lih potrebujejo. Zbornični informacijski urad nudi v pogled najraznovrst-nejše publikacije, sezname, vestnike itd. različnih trgovinskih zbornic po Italiji in drugod po svetu. Tam se dobe tudi seznami blaga, ki jih ponujajo ali kupujejo na različnih kompenzacijskih borzah v Italiji, kakor tudi seznami ponudb in povpraševanji o blagu iz mozemstva. Urad izdaja potrdila o cenah, potrjuje račune, overovlja podpilse na raznih dokumentih, ki služijo mednarodnemu prometu. Zbornica nadalje posreduje v trgovinskih sporih za dosego tako imenovane sporazumne poravnave ali da pripravi bodisi tukajšnje bodisi inozemske tvrdke do tega, da izpolnjujejo svoje obveznosti. Pri Zbornici obstaja nadalje «arbitrarno sodišče», ki pdsluje že blizu sto let in tvori nekakšno obliko trgovinskega sodstva, čeprav ne gre za sodišče, inarveč za razsodišče. Notranja organizacija Zbornice sloni na statutu iz. 1930 in Ima več odsekov po glavnih gospodarskih panogah. Zborničnemu odboru ki ga sestavlja pet članov načeluje predsednik, sedaj kap. Anton Cosulich, ki je imenovan od ZVU. Člane odbora pa imenuje conski predsednik. Tržaškj trgovci so na splošno organizirani v ((Združenju trgovcev» (A::sociazione dei eommercianti, Ul. San Nieclo 7); ki se deli v dva odseka a) trgovcev na drobno in b) trgovcev na debelo. Poslednji odsek se nadalje deli na razne pododseke, ki se na zunaj nazivajo »združenja« (associazioni). Med njimi so najvažnejša: 1. Združenje špediterjev, 2. Združenje veletrgovcev in predelovalcev kive (Ul. Cassa di Risparmio 1), 3. Združenje veletrgovcev z lesom, 4. Združenje uvoznikov trdi'” g~xh (Trg Tommaseo 4). Dobršen del trgovcev in obrtnikov slovenske narodnosti je nadalje združen v ((Slovenskem gospodarskem združenju» (Ul. Fabio Filzi 10) in njegovih raznih odsekih. industrija je organizirana v «Združenju industrialcev» (As, sooiazione deg’li industriali, Ul. Dante 1) z lastnimi uradi in glasilom. Plovba, t. j. brodarji, k; imajo v Trstu še poseben pomen so združeni v Združenju brodarjev, linijske plovbe (Asso-ciozione armatori giulianj navi dg carico). Mali brodarji so ai ustanovili aZdruženje brodarjev proste plovbe» (Associazione armatori liberi). Del srednje in male industrije jie nadalje P0-vezan v posebnem združenju, ki je nastalo lani in se naziv* «Združenje srednje in male industrije» (Associazione medte piccola industria). Tržaški obrtniki imajo svojo organizacijo v aZdrvlehl obrtnikov Trsta» (Asociazione degli artigiani di Trieste, ' Udine I), ki ima obsežne urade in nudi svojim članom ra®1-usluge , Poljedelci tukajšnjega področja, večji del slovenske naI?,| nesti, so združeni v dveh organizacijah: y nKbečki zvezi« Fabio Filzi 10) in v «Zvezi malih posestnikov» (Ul. Monfort 3 Razen tega obstaja še nekakšno «Združenje julijskih polfede^ cev» (Ul. Roma 20), ki pa šteje samo nekaj tako imenovan1 posrednih poljedelcev ali veleposestnikov. Turistično organizacijo področja vodi in usmerja «U:tan ’ va za turizem» (Ente per il turismo, Ul. Cassa di Risparmio ki se bavi z razvojem turistično kopaliških manifestacij v stu, deloma v sodelovanju z občinami tega področja, športm*1^ društvi, umltnostnimi združenji itd. Prireditev eTržaško P letje» (Estate triestina) si bo počasi pridobila tradicijo. V času nudi Trst tujemu obiskovalcu različne kulturne priredi** (gledališke predstave na prostem, koncerti, razstave, nateča) kakor tudi športne manifestacije (plavalne, avtomobilske, 111 tocikllstične tekme, jahalni in dirkaški sestanki, jadralne P1'1 ditve itd.), mnogokrat z mednarodno udeležbo. Inozemska zastopstva Za Trst je izredno važno vprašanje organizacije in za mednarodno gospodarsko sodelovanje. Tu je treba v r vrsti omeniti ((Zbornico za pospeševanje prometa med Avtlr,!p in Trstom», ki se je ustanovila v 1848 z udeležbo tržaškil' ( avstrijskih gospodarskih krogov. Za Avstrijo, ki nikjer ne 1,1 -na morje, je bil Trst vedno zelo važna luka. Tudi danes, F drugi svetovni vojni, gre preko Trsta 75 do 60% avstrij* pomorskega uvoza in izvoza. Znano je, da se udeležuje Avsb ^ tržaškega velesejma 1950 v uradni obliki in večjem obsegu P na podlagi prizadevanj te zbornice kakor tudi trgovinske zb ,, nice za Štajersko. Zvezo z Avstrijo in njenim gospodarstv posreduje nadalje v uiadni obliki «Avstrijska trgovinska % legacija v Trstu« pod vodstvom a. Wilhama Pacea. Od drdt inozemskih odnosno mešanih zbornic imamo zaenkrat le cionalno staro »Grško trgovinsko zbornico» (Ul. Ariosto 3), 1 se združujejo lokalni poslovni ljudje grškega porekla. -alle Pted vojno so imeli v Trstu še nekatere druge 1Iiesbjie zbornice, n. pr. italijansko-češkoslovaško. danes pa še niS0, ge obnovljene odnosno na novo ustanovljene, čeprav poskuša)®, več let s tem. Dokajšnja ovira za to pomeni pomanjkanje P „ vih in ' resničnih politično-gospodarsko-konzularnih zastoP5^, tujih držav. Med nekakimi provizoričnimi zastopstvi imamo ^ zen že omenjenih ameriške in angleške misije in francosko -sijo s trgovinskim svetnikom g . P. Regazzljem (Ul. Belpogg'® Gospodarska delegacija Jugoslavije ima razen fiolitiinoM” — 14 _ 066T E4quj3td3s -g ternega. sedeža (Trg. Venezia) obsežen trgovinski oddelek (Ul. Cicerorae 8 in 6) pod vodstvom g. N. Agiča in posebnimi delega ti za plovbo, za lesno trgovino, za troovtno z vinom itd., Nje-bb obširnejše poslovanje je bilo zlasti potrebno zaradi znatne udeležbe jugoslovanske plovbe pri pomorskih zvezah Trsta in zaradi dokajšnje izmenjave blaga med angloameriškim področjem in FLRJ ter tudi jugoslovanskim področjem STO, čeprav je glede tega izmenjava urejena na osnovi razgovorov med °bema vojaškima upravama, jugoslovanske in angloameriške. Pri trgovinskem oddelku jugoslovanske delegacije posluje tudi podružnica «Banke za izvoz in uvoz» iz Beograda preko katere se poravnavajo izplačevanja «malega kliringa* za tako imenovani obmejni promet med angloameriškim področjem STO ter bližnjimi predeli FLRJ (ta pi-omet je dosegel v 1949 vrednost nad eno milijardo lir). Precejšnjo važnost ima seveda tudi tukajšnja italijanska misija (U). Genova 9), kil predstavlja v Trstu ministrstvo zunanjih zadev italijanske republike in zlasti republiška gospodarska ministrstva. V mestu posluje nadalje reden konzulat republike Švice, ki nadaljuje svoje uradovanje še iz predvojne dobe (Ul. StU-panich 19). Češkoslovaško zastopa v Trstu delegat praškega ministrstva za zunanjo trgovino g. B■ Bartoš (Ul. Valdirivo 21), ki skrbi tudi za splošne interese CSR in njenih tukaj stalno prebivajočih državljanov, ker'pač ni pravega političnega predstavništva. Končno je treba navesti še že imenovano misijo uprav* ECA iz Washingtona v g. Gallotoayem na čelu. (Corso Cavour). Druge dižave nimajo v‘Trstu nikakšnega zastopstva, pretežno vsled stališča ZVU po katerem ni mogoče deiovanje pravih in rednih diplomatsko-konzularnih predstavništev dokler ni imenovan guverner za ves STO. Seveda bi bilo v sedanjih okol-nostih, ki se utegnejo zavleči še mnoga leta, nujno potrebno čim prej izpremenili takšno stališče. Trst je namreč važno središče mednarodnega trgovanja in ako hoče v tem pogledu napredovati mora pač nuditi inozemstvu kar največje ugodnosti v vsakršnem pogledu in zlasti še u pogledu mednarodnih trgovinskih zastopstev. Dokumentacija in statistika Najprej navedemo gospodarski tisk, ki izhaja na področju in s katerega je mogoče črpati vsakovrstne teoretične in praktične informacije. V Trstu izhajajo: ali Trafjico», mesečnik za študij in pospeševanje prometa hied Trstom in srednjeevropskimi državami, ki vsebuje uradni vestnik trgovinske zbornice in vestnik Splošnih skladišč. Nadalje obsega sledeče rubrike, ki zadevajo izmenjavo in trgovanje: a) vestnik o zunanje-trgovinskih izmenjavah, b) carinsko železniško in pomorsko rubriko, c.) carinski, davčni in trgovinski svetovalec, č.) seznam uvoznih in izvoznih dovoljenj ter dovoljenj za privatno kompenzacijo, izdanih od ZVU, d.) pregled sprememb v registru tvrdk, e.) periodični trgovinski vodič; aTurismo«, mesečnik, ki ga izdaja »Ustanova za turizem*; «11 Mare«, tednik za gospodarsko finančne informacije, . glasilo »Združenja trgovcev na drobno* in ((Združenja tržaških obrtnikov*; »Gospodarstvo«, štirinajstdnevnik za trgovino, finance, industrijo, obrt in poljedelstvo; Glasilo aKmečke zvezen in «Slovenskega gospodarskega Združenja»; ali Cooperatoren — «Zadrugar«, glasilo Delavskih zadrug, ki imajo v mestu, na jugoslovanskem področju STO in po Furlaniji, v Italiji, široko trgovinsko mrežo; list izhaja občasno •n se tiska posebej v italijanščini in slovenščini; aNotiziario degli industrialin, tednik, glasilo ((Združenja industrialcev*; aTecnica italianan, dvomesečna revija, ki obravnava krajev-ha, italijanska in mednarodna vprašanja v tehnično znanstveni °bliki; aBollettino delVAssociazione degli spedizionerin, tednik, ki ga izdajajo tržaški špediterji v svojem združenju, zgolj za notranjo uporabo članov, in ki ima pogosto zelo zanimive tehnične ali praktične članke, poročila in navodila; aBollettino ECA«, skoraj dnevno izhajajoči vestnik tukajšnje misije ECA; aBollettino economico ATI«, ki izhaja za potrebe tiska dnevno, in tedenski pregled iste agencije pod naslovom aUeco-homia e. jinanza di T.rieste«; aBollettino economico e finanziario», ki izhaja trikrat te-dčnsko in ga izdaja časnikarska agencija «Astra». Nadalje je treba navesti, da vsebujejo vsi trije glavni tržaški dnevniki namreč aCorriere di Trieste«, aGiornale di Trie-stes in aPrimorskj dnevnik* skoraj vsak dan članke, preglede, poročila, statistike itd., ki zadevajo raznovrstno gospodarsko problematiko in praktično poslovanje. Trgovinske uzance Trenutno veljajo za tržaško tržišče še vedno trgovinske In poljedelske uzance in običaji, kakor so bili objavljeni za pokrajino Trst leta 1935, Tedanja objava jih deli sledeče: 1. Splošne uzance, 2. posebne uzance (agrumi, pivo, kava, koks, Črni premog, žito ,moka, mlečni izdelki, suho sočivje, bombaž, kolonialne droži ter tehnične in medicinalne, suho sadje, volna, maščobe, les, drva, razstlinska jedilna olja, rastlinska tehnična olja in maščobe, kože, usnje, ribe, mila, oljna semena, špirit, ta-ninski ekstrakti, vino, žveplo, sladkor, jugoslovanske, avstrijske, madžarske in češkoslovaške izdelave), 3.pomorske uzance, 4, preizkušanja in trgovinske analize, 5. najemne pogodbe za tukajšnje nepremičnine, 6 poljedelske uzance in običaji. 7. Uzance tržaške borze za vrednote. Ze na podlagi veljavnega zakona v trgovinskih zbornicah bi morali te uzance pregledati in dopolniti vsakih pet let. Vendar pa jih leta 1939 zaradi vojnih dogodkov niso in tako je trgovinska zbornica v precejšnji zamudi, ki jo popravlja zadnje leto s pregledovanjem in dopolnjevanjem. Ker je minilo medtem že petnajst let, vcjna itd., so izpremembe v trgovanju bodisi z zaledjem bodisi s čezmorjem znatne in je delo zamudno, tako da bo končano sredi 1951. Treba je namreč v mnogih primerih opraviti skoraj 'vse na novo. Doslej so v glavnem dokončali novi osnutek uzanc za trgovanje s kavo, sladkorjem in lesom. Ta osnutek pa je le začasen in nima veljave ter bo objavljen šele potem, ko bodo izvršili pregled splošnih uzanc in ko bo vse to sprejeto na sejah zborničnih organov. Pač pa je mogoče bodisi stare, še veljavne uzance pogledati pri trgovinski zbornici in se hkrati tudi poučiti o novih. — 15 — ninarnh rasaonnri VELESEJMSKA PRIREDITEV 1950 V TRSTU II, TRŽAŠKI MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM KAKOR SE NAM PREDSTAVLJA LETOS — 16 * Novejši Trat, t. j. od prve svetovne vojne dalje nima kdove kakšnih tradicij v prirejanju mednarodnih manifestacij, kakršni so vzorčni velesejmi .Toda mnoga bolje je bilo glede tega v poprejšnji dobi. Tako so priredili leta 1882 veliko poljedelsko-industrijsko razstavo na prostoru pri Sv. Andreju, kjer so v ta namen celo zasuli nekuj morja. Dela za gradnjo paviljonov itd. so trajala celih šett mesecev. Trst je bil v tisti dobi, po vojnih letih 1870, ko si je gospodarstvo že dodobra opomoglo, eno naj-večjih evropskih pristanišč. ■ Tudi poznejše iniciative so zanimive; tržaški trgovinski muzej je te leta 1900 organiziral prehodne razstave, najprej v Trstu in nato v Argi»Uini, Mehiki, Kanadi, Holandski Indiji, Braziliji in celo v Novi Zelandiji, Tudi ideja »plavajočih velesejmov», ki je zlasti popularna po tej vojni, kaže da je stara in tudi glede tega ima Trst pionirsko tradicijo. Leta 1907 so namreč uredili na krovu parnika «Argentina» last brodarja Cosullcha prvo tako piana joče razstavo, na kateri je sodelovalo 110 raz-stavljalcev, od tega 34 tržaških tvrdk. Ta razstava je obiskala gldVna pristanišča Južne Amerike. V. povečani obliki so jo poriv-vili-po prvi svetovni vojni. . Prvi mednarodni velesejem v Trstu so priredili 1, 1930, zopet pri Sv. Andreju, na površini 30000 kv. metrov, od tega 143)00 kv. metrov na pokritem prostoru v 12 paviljonih in stotinah manjših kioskih. Sodelovalo je 878 razsitavljalctv, od tega 241 avstrijskih, 223 italijanskih, 144 tržaških, 103 madžarskih, 73,češkoslovaških in 62 nemških. Tudi razvoj kupčij je bil tedaj živahen. Žnova so priredili velesejem nato 1922, vendar z mnogo manjšim uspehom. Fašistična doba je nato takšne mednarodne prireditve v Trstu zatrla. po drugi vojni so priredili jeseni 1947 prvo razstavo v Pomorski postaji, s prostorom 4000 kv. metrov, naslednje leto pa v nekaj-večji Obliki prav tam in na gradu Sv, Justa■ Sodelovalo je skupno 240 raastavljolcev v 266 oddelkih, V»eleibg po kioskih je bila sledeča: italijanski rgzstdvljalci 137, avstrijski 2, češkoslovaški 2, jugoslovanski 26, madžarski 1, Švicarski I, sever-nerumeriški 2, ostali pa so bili tržaški. Letošnja prireditev na novejn prostoru ob. Ul, Rossettl, s 7800 kv. metrov pokritega prostora je primernejša In nakazuje na trajni značaj prireditve, Sodeluje nad 1000 razstavljalcev Izmed 12 držav, toda le Avstrija in Jugoslavija sodelujeta zaenkrat uradrvo s skupno razstavo. Znatna je že udeležba italijanskih tvrdk, ln seveda tržaških. Vendar ja sedanji prostor, bo- disi odprti bodial pokriti, premajhem, d» hi bil nudil primerno streho vsem prosilcem in tako je bilo nad 300 prošenj odbitih. Tako je bil velesejem odprt v še skromni obliki in je upati, da bodo načrtovane stavbe t.S. «palača narodov» ob VI. Hossetti, večnadstropna, vhodno dvonadstropno razstavno-zabavno poslopje in še nekateri dodatki pozidani in pripravljeni za prireditev v prihodnjem letu. Ze letos pa se je pričelo poslovanje »dvorane za kupčije» v poslopju velesejmske uprave, ki naj bi se v bodoče razvilo v «mednarodno središče za izmenjave*. Tako si bo manifestacija, ako bo na zdravih gospodarskih osnovah, sama P°" laporna utrla pot k razvoju, čeprav ji ob rojstvu niso preobilno pomagali. »Zdrave gospodarske osnove* pomenijo predvsem tu* di zares mednarodni značaj prireditve, nepristransko upoštevanje truda In prispevka vseh, ne glede na narodnost ln državo. Zdrave osnove pomenijo odkrito priznanje vloge tržaškega emporija kot' posrednika med zaledjem, kjer živi 100-milijonski blok prebivalstva, katerega ozemlja teže na Trst kot izhod n« morje In med čezmorskimi deželami, v prvi vrsti sredozemskimi. Končno pomenijo »zdrave osnove* tudi realistično upoštevanje obstoječih gospodarskih sistemov in še bolj realistično voljo, priti pri vsem tem do nekakšnega skupnega imenovalca, do razumnega kompromisa, ki more edini dati nov razmah tržaškemu gospodarstvu, prometu in plovbi v korist domačinov in zaledja, kakor v korist trgovine in prometa čezmorskih dežel. Bari imenujejo po tej vojni vLevantski velesejem», Trst p« bi moral postati mnogo več, namreč »Srednje-evropsko.sredozemskl velesejem*. Trsti ki imajo danes njegovo upravo v tvojih rokah so odgovorni ali in kdaj bo do tega zares prišlo. Prav le-tt morajo v bodoče tudi poskrbeti, da bo na velesejmu tržaška industrijska in druga delavnost pravilno in primerno zastopana, da bo Trst sam tudi »uradno* udeležen na razstavi, da sl bo lahko vsak inoaemski obiskovalec ustvaril pravilno sliko o proizvodnji in zmogljivosti našega emporija in da se bodo ob takšnem sistematičnem pregledu gospodarske dejavnosti vzgajale tudi domače mlade generacije. Drugače pa mora prireditev predvsem po poti specializacija, tako blagovne kakor geografske: največ prostora naj dobi tisto blago in tiste države, ki so najbolj udelež*" ne pri pomorskih zvezah in prometu Trsta odn. njegovi trgovini in tranzitu. Po te) poti in s primerno elastičnostjo v zvezi * izpremembami mednarodnih trgov in prometnih tokov, bo ta mednarodna gospodarska manifestacija Trsta nedvomno uspela v najkrajši dobi. OSGI »zcuustdo* *g