501ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Marija Pevec
Slovensko {olstvo na Kozjanskem med 2. svetovno vojno
Kratek oris slovenskega – partizanskega {olstva med 2. svetovno vojno
Tujci, ki so zasedli slovensko ozemlje leta 1941, so imeli isti namen, to je potuj~iti slo-
venski narod in ga uni~iti. Pomemben element v tem procesu je bilo njihovo {olstvo. Deli
slovenskega ozemlja, ki so ga zasedli Nemci in Mad‘ari, so ~ez no~ morali sprejeti tuje
{olstvo. Slovenske u~itelje so odpustili, izgnali ali zaprli. Na{e otroke so za~eli pou~evati tuji
vzgojitelji v tujem jeziku in duhu. Italijani so uporabili druga~ne metode za iste cilje. Sicer
so pustili slovensko {olstvo v Ljubljanski pokrajini in obljubljali spo{tovanje slovenskega
jezika. Prve resne odpore pa so do‘iveli, ko so hoteli v ~imve~ slovenskih {olah uvesti pouk
italijanskega jezika. Svojo posebno negativno izku{njo s fa{izmom pa so imeli primorski
Slovenci.
Slovenski u~itelji so bili narodno zavedni. Malo je bilo takih, ki so sodelovali z okupa-
torjem. Za sodelovanje so se odlo~ili tisti, ki so bili nem{kega rodu, ki so bili predvojni ~lani
Kulturbunda ali tisti, ki so jih prepri~ali okupatorjevi sodelavci.
Novo obdobje za slovenske {ole pomeni nastanek osvobojenega ozemlja v Ljubljanski
pokrajini leta 1942. Izdan je bil odlok o poslovanju slovenskega {olstva, ki ga je objavil
Slovenski poro~evalec. Tako so bile dane temeljne usmeritve za delovanje slovenskega {olstva
na vseh kasnej{ih osvobojenih ozemljih po Sloveniji. V njem so bili poudarjeni vsebina dela,
narodna zavest, domoljubje, manj pa organizacijski ukrepi. Ti so bili prepu{~eni pobudi
okro‘nih in okrajnih odborov OF, ter celo posameznim krajem in u~iteljem.
Po prvem zasedanju SNOS-a, februarja 1944, je bil osnovan odsek za prosveto, ki je vodil
vso prosvetno politiko, vse do osvoboditve. V okro‘jih so bili organizirani odseki za prosveto
in imenovani {olski nadzorniki. Predpisan je bil tudi za~asni u~ni na~rt za ni‘je in vi{je
razrede osnovne {ole. Za u~itelje so bili organizirani pedago{ki te~aji.
Razmere na Kozjanskem
Slovensko {olstvo se je na Kozjanskem, ki je del Spodnje [tajerske, razvijalo v veliko
te‘jih razmerah, kakor v drugih predelih okupirane Slovenije. Na tem podro~ju so bili Slo-
venci izpostavljeni mo~nemu terorju ponem~evanja. Eno najmo~nej{ih sredstev za
ponem~evanje na{ih ljudi je bila nem{ka {ola in nem{ki jezikovni te~aji. Po vdoru in voja{ki
zasedbi Kozjanskega /11.4.1941/, so Nemci odpustili iz slu‘b slovenske u~itelje in veliko so
jih aretirali. Izselili so jih v Srbijo in na Hrva{ko. Namestili so svoj u~iteljski kader; veliko od
njih ni imelo primerne izobrazbe. V mnogih primerih jim je bila glavna naloga , da so znosili
slovenske knjige in {olske arhive pred {olo in jih za‘gali.1
1 Stane Ter~ak: Partizansko {olstvo na okupiranem spodnjem [tajerskem. Letopis Muzeja narodne osvoboditve
1958, (dalje Ter~ak), str. 203–212.
502 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
V {olah po Kozjanskem so uvedli nem{ki pouk. Na O[ Jurklo{ter so nem{ki u~itelji
stanovali v stanovanjskih prostorih {ole. U~itelji niso imeli pedago{ke izobrazbe.V O[ Ka-
lobje so odstranili vse slovenske napise in jih nadomestili z nem{kimi. Sredi maja 1941 sta
pri{la iz [entjurja pri Celju nacisti~na u~itelja. » Popisala« sta otroke od desetega do {tirinaj-
stega leta starosti. Pou~evala sta enkrat tedensko, najve~ petje. Obisk pouka je bil zelo slab.
Ljudje so sovra‘ili nem{ko {olo, slovenske pa ni bilo.2
Prve neorganizirane oblike slovenskega pouka so se na Kozjanskem za~ele ‘e leta 1942.
Janko Regvat, ki je bil imenovan za prvega {olskega nadzornika, je zapisal: »Pojavljajo se
majhne ilegalne grupe otrok, ki jih pou~ujejo zavedne slovenske ‘ene. U~ili so se pisanja in
~itanja, o Osvobodilni fronti…« Na »glavo« Janka Regvata so razpisali na gestapovski ko-
mandi deset tiso~ nem{kih mark, se spominja Kristina Vah.
Osvobojeno ozemlje in organiziranost slovenskih {ol
Kozjanski odred je v sodelovanju z Bra~i~evo brigado izvedel {tevilne akcije, s katerimi
je prisilil Nemce, da so se umaknili iz Kozjanskega. Poleti 1944, ko je bilo Kozjansko osvo-
bojeno, so na tem podro~ju za~eli organizirati tudi {olstvo.3
Pokrajinski odbor OF za [tajersko je izdal, avgusta 1944, poziv u~iteljem na [tajerskem:
»…Mladina in star{i v teh podro~jih kli~ejo strokovno u~iteljstvo, da prevzame po treh letih
zasu‘njevanja, vzgojo in pouk na{e mladine v svoje roke. Pozivamo vas kot strokovne tovari{e,
da se odzovete klicu svojega naroda…Kli~e vas vojska, kli~e vas na{a mladina...« U~iteljica
v O[ v [t. Vid pri Planini je izjavila, da so ljudje z velikim zanosom sodelovali pri odpiranju
{ole, saj so s cvetjem okrasili poslopje in razvili transparent: »Pozdravljeni slovenski vzgoji-
telji! Ljubim te {ola, ker me slovenski u~i{».4
Odlok o organizaciji {olstva na osvobojenem ozemlju iz maja 1942 je poudaril vsebino
dela, narodnoosvobodilno zavest, domoljubje. Podana je bila temeljna usmeritev, kaj u~iti in
kako vzgajati. Organizacija pa je bila prepu{~ena samim {olam.
Dopis iz Kozjanskega, septembra 1944 nam pri~a, s kak{nim zanimanjem so se lotili
organizacije {olstva. »…S posebnim zadovoljstvom sprejema ljudstvo organizacijo sloven-
skih {ol, ki so ustanovljene po predhodnih sestankih z roditelji. Osvobojeni teritorij nam nudi
priliko, da ustanovimo {e ve~ {ol, kakor hitro bomo imeli u~iteljstvo. Dobro bi bilo, ~e bi
nam Odsek za {olstvo poslal okvirne u~ne na~rte. Okro‘ni odbor bo v najkraj{em ~asu pred-
lagal {olskega referenta…« V okro‘jih so organizirali odseke za prosveto. Imenovani so bili
{olski nadzorniki in prosvetni referenti. Priprava in za~etek pouka je bila v tem ~asu njihova
prva skrb. Redno so obiskovali {ole in pomagali u~iteljem pri njihovem delu. Na skupnih
sestankih so obravnavali {olsko delo, analizirali u~ni na~rt. U~itelj je svoje delo povezal z
delovanjem v kraju, kjer je bila {ola. To je bilo kulturno in propagandno udejstvovanje.5
Kadar govorimo o slovenski {oli med vojno, imamo pred o~mi posebne razmere, v kate-
rih so {ole delovale. Pouk se je prilagodil temu, da je delo zmotila nem{ka hajka ali ofenziva.
Ni bilo nekega ustaljenega reda in ‘ivljenja. [ola je delovala v tesni povezanosti z odporni{kim
gibanjem in dogodki, ki so se odvijali v okoli{u.6
2 Muzej novej{e zgodovine v Celju, (dalje MNZC), fasc.56A. Na{i kraji med vojno in okupacijo.
3 Tone Ferenc: Narodnoosvobodilni boj na obmo~ju sedanje ob~ine Kr{ko. Kr{ko skozi ~as. Kr{ko 1977, str.
465–503.
4 Ter~ak, 203–212
5 Kolar Vilko: Slu‘ba [olskega nadzornika za ~asa narodnoosvobodilne borbe. Sodobna pedagogika 1951, str. 178.
6 Slavica Pavli~, Viktor Smodej: Partizansko {olstvo na Slovenskem. Partizanske osnovne {ole. Ljubljana 1981,
31–32.
503ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Vloga in delo u~itelja
Prvo poro~ilo o delovanju slovenskih {ol na Kozjanskem je iz srede julija 1944. Poro~ilo
je napisala Fani Ko{ir – Meta. Prva {ola, ki je za~ela delovati je bila O[ Henina. Pouk se je
pri~el 1. julija 1944. Do srede oktobra je delovalo enajst {ol, po poro~ilih okro‘nega odbora
OF Kozje je bilo novembra delujo~ih trinajst {ol.7 Okro‘je je organiziralo akcijo, da bi pritegnili
u~itelje k ustanavljanju {ol. Namenili so jo vsem, ki bi bili kakorkoli pripravljeni in sposobni
dati mladini vsaj osnovno znanje. Da bi bil u~ni kader usposobljen za pou~evanje na ustanov-
ljenih {olah, so bili organizirani pedago{ki te~aji. U~itelji so se javljali od povsod, najve~ iz
obrobja Kozjanskega.8
U~itelj iz O[ Prevorje poro~a o znanju otrok naslednje: »Znanje otrok, zlasti kar se ti~e
slovenskega jezika, je obupno. U~enci nimajo nobenega besednega zaklada, ne razumejo
najpreprostej{e Gregor~i~eve pesmi, ne znajo pisati po nareku in celo prepisovanje iz table
jim dela te‘ave. Peti razred ~ita tako kot sicer drugi razred na za~etku leta.«9 U~itelji so bili
zelo aktivni. Ustanavljali so pevske zbore, pomagali pri organiziranju partizanskih mitingov
in organizirali amaterske igralske skupine. Na Planini so ustanovili »Dom ljudske prosvete«.
V posebnem prostoru so imeli ~italnico in knji‘nico.10 Obisk pouka je bil po {olah razli~en.
O[ Henina je obiskovalo povpre~no 113 otrok, razdeljenih v {tiri oddelke. Vse otroke sta
pou~evali dve u~iteljici. Iljica Trampu‘ v svojih spominih pripoveduje, kako radostno in
veselo so star{i in otroci pri~akali pouk. »Od ust do ust se je {iril glas: [ola bo!«.11 Ves
inventar in knjige v {olski knji‘nici so ob za~etku vojne uni~ili Nemci. ^lani okro‘ja v Kozju
in njihovi kurirji so priskrbeli nekaj slovenskih knjig, kredo, zvezke in nekaj barvnikov.12
U~iteljici sta pou~evali brez vsakega u~nega na~rta. Kot u~no gradivo je slu‘ila »biv{a ~itanka«,
pesmarice, ki so jih poslali iz okro‘ja v Kozjem, mladinski list »Novi rod«, list za u~itelje
»Prosveta«. Kurirji postaje TV 25, so priskrbeli razne igrice, ki so jih igrali na proslavah. Za
branje so uporabljali tudi Poro~evalca.13 Iljica Trampu‘ poro~a o znanju otrok takole : »Znanje
slovenskega jezika je obupno. Otroci niso znali ne brati, ne pisati…« Kdor je {el mimo heninske
{ole, je videl pred {olo stati pionirje z » lesenimi pu{kami«. To je bila ti.« pionirska stra‘a«,
ki je opozarjala pred morebitnim prihodom nem{kih vojakov. Ob u~itelji~ini mizi je vedno
stal nahrbtnik. Vanj so pospravili knjige, ~e so dobili novico, da so v bli‘ini nem{ki vojaki.14
Pouk je bil ve~krat prekinjen. V avgustu je {la preko Henine prva ve~ja hajka. [olski razred
je bil nabito poln, ko so dobili obvestilo, da prihajajo nem{ki vojaki. Pouk je bil za nekaj dni
prekinjen. Nemci so iskali »banditsko u~iteljico«, kot so imenovali Iljico Trampu‘.15 U~iteljici
za svoje delo nista prejemali denarne podpore. Zaradi nevarnosti prihoda Nemcev sta veliko-
krat preno~evali na prostem.
O[ Jurklo{ter je bila odprta sredi julija 1944 . U~enci so bili razdeljeni v tri oddelke.
Oddelek s starej{o skupino je vodil Viljem @ener. Predmetnik je bil sestavljen iz: ra~unstva,
slovenskega jezika, prirodoznanstva, zemljepisa, telovadbe in petja. U~itelj @ener pravi v
svojem {olskem poro~ilu: »Pou~ujem najve~ brez urnika in najve~ snov iz NOB…. Cilj je
7 Ter~ak, str 12.
8 Stra{ek Milenko: U~ili so se ABC v vojni. Novi tednik 1974, {t. 35.
9 In{titut za novej{o zgodovino v Ljubljani, (dalje INZ), fasc. 657.
10 Ter~ak, str 217.
11 MNZC, fasc. 32, Poro~ilo Iljce Trampu‘, 23. 10. 1950.
12 Stane Mervi~: Partizansko {olstvo. Med Bo~em in Bohorjem. [marje pri Jel{ah – [entjur pri Celju, str. 326–330.
13 Ustna izjava u~iteljice Anice Vutkov~.
14 MNZC, fasc. 32, Spomini Iljice Trampu‘.
15 INZ, fasc. 657.
504 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
obvladati osnovne pojme, katere naj bi u~enci v tej starostni dobi posedovali, a jih je nem{ka
{ola izbrisala.«16 V O[ na Planini, so se ob vdoru Nemcev (aprila 1941), u~itelji odlo~ili za
prekinitev pouka, u~encem pa so naro~ili, naj skrijejo slovenske knjige. Kmalu zatem so
Nemci organizirali svojo {olo.17
Sredi avgusta 1944 je Vlado Majhen – Rafael sklical sestanek u~iteljev, ki so se takrat
nahajali na Kozjanskem. Dogovorili so se katere {ole bodo za~ele delovati in kdo jih bo
pou~eval. Po 20. avgustu so za~eli u~ence vpisovati v {olo. Rautar Janez je bil dolo~en za
ravnatelja, hkrati pa je bil imenovan za prosvetnega referenta za okraj Planina- Sevnica.
^itanke, zvezke in svin~nike so si u~enci priskrbeli sami. [olsko kredo so u~itelji dobili od
svojih zaupnikov in sodelavcev. Obisk pouka je bil zelo dober, saj so otroci radi hodili v {olo.
Organizirani so bili trije oddelki po okoli dvajset otrok. Vsako u~no uro je spremljala pesem.
Zelo priljubljena je bila pesem »Le naprej odred kozjanski«. Izhodi{~e u~nih ur je bil osvo-
bodilni boj v Jugoslaviji, Sloveniji in na Kozjanskem.18
U~iteljica iz O[ [t.Vid pri Planini pripoveduje, da je bilo v ~asu vojne najte‘je dobiti
papir. Pisali so kar na »{krniclje« od sladkorja. Zelo rada pove o odnosu u~encev do pouka:
»[ola je mladim v tistem ~asu mnogo pomenila. Pri pouku je vladala tista prava disciplina.
Otroci so hoteli ~imve~ znati.«19
[olsko knji‘nico so uredili tako, da so pripeljali knjige iz Rude. »Zbirali« so jih tudi po
okoli{kih vaseh. Knji‘nico je vodil u~itelj Viljem @ener. Padel je v nem{ki ofenzivi decembra
1944.20
Oktobra 1944 so pripravili proslavo v spomin obletnice rojstva Simona Gregor~i~a. Za~ela
se je s slavnostnim govorom prosvetnega referenta, nadaljevala z deklamacijami u~encev,
{olskim pevskim zborom, mladinskim pevskim zborom. Proslava je imela velik odmev med
ljudmi in veliko udele‘bo.21
Osnovne {ole so ustanovile podmladek Rde~ega kri‘a Slovenije. U~itelji so u~encem
razlo‘ili pomen ustanovitve. Priredili so proslavo. U~ilnice so okrasili s cvetjem in zelenjem.
Stene pa z zastavami RK. Na tabli je bil napis »Vse za na{e ranjence«. Zbirale so sanitetni
material, prostovoljne prispevke, sadje, zdravilne rastline, moko, jajca, volno za nogavice,
med, slanino… Imeli so {e posebne nabiralne akcije, za vojsko in za ranjence. V O[ Henina
je pri akcijah sodelovalo 63 u~encev. Vse prostovoljne prispevke in ~lanarino so izro~ili RK
v Jurklo{tru. Prispevki so bili zelo skromni. Imajo pa veliko te‘o, zaradi razmer v katerih so
bili zbrani. Otroci in njihovi star{i so pokazali veliko solidarnosti.22
[ole so ustanovile svoje roditeljske svete, v skladu z odlokom iz februarskega zasedanja
SNOS 1944 v ^rnomlju. Na svojih sejah so obravnavali najbolj aktualne probleme: vzpod-
bujanje star{ev, da so po{iljali svoje otroke redno k pouku, preskrba obleke u~encem, sodelo-
vanje pri organiziranju kulturnih prireditev. Svet je priskrbel poleg tega tudi kurjavo – drva za
ogrevanje u~ilnic. Delo roditeljskega sveta je pripomoglo k ve~jemu obisku pouka.
U~itelji so z u~enci organizirali proslave, ob stoti obletnici rojstva Simona Gregor~i~a, ob
obletnici oktobrske revolucije in proslavo v ~ast prihoda Rde~e armade na jugoslovanska tla.
16 INZ, fasc. 101/II, 101/III.
17 MNZC, fasc. 32.
18 Ustna izjava u~itelja Janeza Rauterja.
19 Ustna izjava u~iteljice Darje Rautar.
20 Ustna izjava u~iteljice Slavice Jazbin{ek.
21 INZ, fasc. 657.
22 Prav tam.
505ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 3–4 (130)
Program je bil sestavljen iz govora u~itelja ali prosvetnega referenta, deklamacij, petja parti-
zanskih pesmi. Proslav so se udele‘ili tudi star{i. Posebna oblika prireditve je bilo »mik-
lav‘evanje«. Pripravili so ga ~lani roditeljskega sveta in u~enke vi{jih razredov. [olske otro-
ke so obdarovali z zvezki, s svin~niki, s suhim sadjem, peresniki. Na prireditvi so peli pesmi,
igrali na harmoniko in deklamirali…23
Decembra 1944 so Nemci v svoji ofenzivi ponovno zasedli Kozjansko. Pouk je bil
prekinjen.V ve~ini {ol so uni~ili inventar, pisni material. [olsko poslopje na Planini so nem{ki
vojaki izropali in za‘gali. V Kalobju so se v {oli nastanili nem{ki vojaki.24
23 Prav tam.
24 MNZC, fasc. 32.