f ^r^s s < FUBLIgmSD AKP MgTRTBUTgD UNDER PERMIT (Ho. 586) AUTHO^Trrn BY THE ACT OF Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja sa celo leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto____$7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 TELEFON: 2876 COBTLANDT. NO. 133 — STEV 133. »BER 6, 1917. Olt FTT « at THE P08T OFFICE OF NEW YORK, W. Y. By Order of ttt Prw't, A. B. Burleson, P. M. On. GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. ■ —————------ -—-- Entered as Second Class Blatter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nndsr the Act of Congress of March 3, 1879. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays, sr* 75,000 Readers. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 8, 1921. — SREDA, 8. JUNIJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. ORGANIZIRANJE POMOŽNEGA DELA V PUEBLI KDEČI KRIŽ JE ORGANIZIRAL POMOŽNO DELO V PUEBLI. NA TISO0E JIH JE V STISKI. — BEGUNCI BODO ŽIVELI V ŠOTORIH — STOPETDESET DRUŽIN ZAJETIH. Pncblo, C<>lo.t 7. junija. — Danes jc prijelo na sistematičen iičii*in izvajati pomo/io delo v tem okraju in sicer z načrti, katere m je uveljavilo za natančen popis vseh družin, ki so prišle v stiske \ preplavljenem ozemlju, z načrti za vstanovitev begunskega taborišča ter za v»tanovljenje popolne bolnice, za katero bo dospel potrebni materija! v najkrajšem času. Ti različni načrti so bili definitivno določen: na reorganizacij-s'vcm mstanku Rdečega križa, ki se je vršil tekom pretekle noči in katerega so se vdeležili načelniki različnih departuicntov ter drugili članov Rdečega križa od zunaj. Soglasno z dr. Pierce-om, krajevnim zdravniškim ravnateljem kdečega križa. bo vojaška bolnica v stanu sprejeti 'Jf>0 bolnikov. Nanes zjutraj .se j? sestavilo seznam znanih mrtvih. Ta seznam je obsegal dva in petdeset imen. Seznam se bo mogoče v kratkem še o veča I v spričo natančnih preiskav, ki se vrše sedaj. Sto in petdeset družin je zajetih na dveh gričih, par blokov se viroiztočno od Arkansas reke. soglasno z ugotovil oni Miss Law re Taylor. - Ti ljudje, ki -.e povečini Italjani, so zbe/ali v gričevje, ki so videli, da so njih hiše ogrožene od vodovja, — > rekla Miss Taylor. Sedaj so njih domov« op us t osen i ter ne vedo. kam bi šli. Najmanj deset hiš je, v kojih vsaki živi po petnajst družin ali nekako Štirideset ljudi. Največji problem pri teh ljudeh jo kako preprečiti izbruh bolezni, ne pa Kako jih zakladati z živili. Robert (Jast. načelnik občinskega pomožnega komiteja, je podal naslednjo izjavo jrletle sedanjega položaja v Puebli. — Plinarna je |>opolnoma iz reda ter ne more obratovati. — Nikjer v mestu se ne izdeluje ledu. - Oba vodovodna sistema poslujeta le deloma. Razsvetljave ni nobene, z izjemo par luči na cestah. — Prerezan nasip spušča v mesto vodo, kadarkoli reka nekoliko naraste. Mr. tiast je rekel nadalje, da znaša škoda povzročena v mestu, pajiuauj petnajst niiljouov dolarjev in da ni pretirano reči. da je i/giibilo v preplavljenem okraju najmanj T>00 !.iudi življenje. Pueblo, Colo.. 7. junija. — Doslej so izledili petinšestdeset tru-pel. Pokopati jih s«* ni mogoče, ker so vsa pota na pokopališča zaprta. Odbor strokovnjakov jc precenil da znaša povzročena škoda tlvajnet iniljonov dolarjev. SMRT ANGLEŠKEGA DELAVSKEGA VODITELJA. London, Anglija. 6. junija. — Danes jc um ti tukaj Rijrht Hon. William ("rooks, ki je bil skozi več kot dvajset k t član parlamenta kot delavski >xstopnik. William Crooks s*' je rodil leta 1852 v najbolj siromašnem delti Londona. Njegov oče je bil poškodovan, ko je bil on stat *e!e par let in celn družina je bila vsled tega prisiljena preseliti se v revno hišo. V starosti devetih let ps je pričel deček delati ter podpirati svojo mater. I-eta lotiti postal vajenec ne-ke«ra sodarja. se izučil v tej stroki ter dobil prvo unijsko karto. Tekom stavke pristaniških dela v-jecv leta 1889 je pokazal velike organizacijske /možnosti ter postal ,*«ta 1903 član parlamenta. V zadnjih letih je pričel pešati, posebno od takrat naprej, ko j bilo izročeno Sum-Cas je za dogovorjeno akcijo, če' merlinu s hočejo kemične industrije dežele ter zdravniški stan rešiti same sporočilo z naročilom naj «ra pošlje v Washington. Dostavil r .... , , je, da so poslanice med Washing- sebe uničenja iz rok samovoljnih t) čl a- :la- ali fanatičnih birokratov ali nov A nt salonske lige. V ugotovilu dr. Teeple-a se si med drugim: — Nova VoLsteadova predloga, ki »e nahaja sedaj pred kongresom, pomeuja - ogroženja industrij in trgovine Združenih držav. Zakaj naj bi se predlogo, ki naj bi preprečila uporabo piva kot zdravila porab'lo. da se udari po temeljih kemičnih industrijah? Če je cilj Artisalonske lige ta. da se napravi prohibieijo uspešno, brez ozira na to. kaj M to stalo industrije, znanost in zdravilstvo, potem bi morala izpremeniti svoje ime ter se imenovati Antiin-dustrijska liga. — Celo obstoječa narodna pro-hibicijska postava priznava raz- •nom m tem motom predstavljale "le izmenjavo idej glede mednarodnih vprašanj". Predsednik pa ni hotel objaviti besedila odgovora Mehike in tudi Summerlin ri hotel ničesri reči glede ugotovila predsednica. SESES1KSSISESSS25SBKS5 Potni listi. Po najnovejši fKlredbi l»elgraj-sk«* vla'le dob" .Jugoslovani p<»tne liste samo tedaj, ako nrinesejo s seboj kako lUtino iz starega kraja. da je razvidno, od kod je do- ma. Tak«' listine so: Stari potni liko med žganjem in alkoholom. I^st? delavska ali vojaška knjižica, Nova Volsteadova predloga pa namerava napraviti konec temu primernemu razlikovanju. PR0TI-80VJETNE ČETE ZAVZELE OBISK. SO Tokio, Japonsko, 5. junija. — Protiboljševiške čete so zavzele Omsk in boljševiki se nahajajo proti Tobolsk u. Tako se neko poluradno poročilo iz Sibirije. krstni list in domovnica. Navadno pismo ne zadostuje več sa in častniki so preiskali poročila, da so tračnice nadalje naprej podminirane To poročilo se je izkazalo kot napačno in vlak ni zadel na nobeno oviro od tam naprej. Med tem izo so se nahajale te čete na poti proti glavnemu središču nemirov v Gornji Sleziji. je general von Hoefer, poveljnik nemških obrambnih organizacij, odklonil francoski ultimatum, da umakne svoje sile s fronte med Kapic in Kosci, kjer so bili Poljaki pognani nazaj za več milj. Obljubil pa j*-, da bo preprečil 11 ^ daljno napredoA-anje Nemcev, razven če bi jih Poljaki provoci-rali. Zavezniški uradniki tukaj so izvedeli. da se ie tri do štiri tisoč Nemcev, ki s » bili oproščeni v ozemlju, katero so prevzele nemške obrambne organizacije, ponudilo za prostovoljno službo in da je vsak poka;:«! tudi orožje, s katerim je pripravljen boriti se proti Poljakom. Iz angleških virov se je izvede-lc, da bo obstajal načrt za pomirjen je Gornje Slezije najbrž v tem, da se bo dalo posadke v vse več- Rim, Italija. 7. junija. — Kadar razpravljajo Italijani sami med seboj o problemih dežole, »o mnenja v glavnem razdeljena v dva tabora. V prvem taboru se nahajajo oni, ki so mnenja, da je bodočnost dežele odvisna od industrije, dočim so v drugem taboru oni. ki so mnenja, da more le zemlja napraviti narod bogat in srečen. Zagovorniki industrijalnega razvoja kažejo na bogate industri-jalne okraje na severu dežele, kjer so središča industrije Milan, Turin in Genova ter na o*>al od Sp ezije do Genove ter primerjajo razmere v tem delu deZele z ju gom. Priznavajo, da potrebuje dežela importiranih surovin, posebno premoga. Dostavljajo pa. da je dežela tako bogata na vodnih silah, da bo Italija lahko pogrešala premog, čim bo vodna sila "osedlana'* tr stavljena v službo industrij te r transportnih sredstev. Kakorhit-ro bo prenehala potreba importiranja premoga za visoke cene, bo zmaga izvojevana. — Problem bodočnosti Italije je precej enostaven, če se razttm-no ozirate nanj. — je rekel pred par dnevi profesor Labriola. delavski minister. — Italijani ne morejo proizvesti dosti živil, da bi sami prehranili deželo. Vsled tega moramo prilagoditi njen proračun s tem, da importiramo surovine ter napol izdelane predmete ter eks-portiramo del njih kot izgotovljeno blago, da plačrmo importe ter drage splošne stroške. Oni, ki se ozirajo na zemljo kot vir vse prosperitete, pa kriče proti temu "umetnemu razvoju*' industrije. Oni trdijo, da ni narava l.ikdar mislila napraviti iz Italije industrijalno deželo, ker ji ni dala niti premoga, niti železa in tudi ne srebra ali zlata. Oni se zavzemajo za parceliranje veleposestev ter razdelitev slednjih med kmete. — Oni vidijo nadalje prr.;periteto v eksportiranju živil mesto v impor-tiranju žita in surovin za oderuške cene. Tem ljudem se zdi agrarsko vprašanje prav tako lahko kot sc zdi industrijalno vprašanje profesorju Labrioli. A to agrarsko vprašanje pa je bilo nerešen problem v Italiji v zadnjih tisoč letih, kajti spojeno je z obstojem velikih, napol obdelanih posestev, kot so obstojala že v času. ko so rimski cesarji vladali vsemu tedaj znanemu svetu. C'e čit.ite. kaj pravijo stari rimski pisatelji glede teh posestev, se vam zdi. kot da ste se zmotili ter vzeli v roko modernega ekonoma tnko slične so pritožbe, katerim se je dalo takrui izraza, pritožbam modernega časa. Nobenega dvoma nc more biti, da bi Italija lahko proizvajala več živil, če bi bila vsa zemlja obdelana in če bi kmetje vodeli. kako na temeljit način izkoristiti zemljo. Lahko se tudi reče dosti o številnih okrajih, kjer je kmečki posestnik kralj. V liombardiji so ti kraji kot obširen vrt. rodovitni, lepo obdelani ter rokah treznih, pridnih in umnih kmetov. V južni Italiji, kjer je največ takih veleposestev, pa je kmet nc le ubog, temveč tudi zelo neveden, ki ne zna pravilno obdelovati zein lje na svoj lastni račun, in ki se hoče vsled tega izseliti v Ameriko, v "deželo upanja**. Ta južni del. ki je poln skal in vulkanskih formacij. je še vedno nerodovitna, nehvaležna dežela, ki ni sposobna — skoro za nobeno stvar. Ena stran tega kompliciranega vprašanja je, da ni bilo še nobene italijau. vlade, ki bi prišla na dan s programom, tikajočim se tega vprašanja. Kotroliranje tvornic, če uveljavljeno, bo ponion-jalo najbolj revoducijonami korak, kar jih je v radnjih sto letih storila kaka vlada, a nobee besede ni čuti o agrarnih reformah, ki so prav tako važne kot industrijalne. Morda je glas zgodovine, ki zadržuje roke italijanskih ministrov V preteklosti se je izjalovil vsak poskus vlade, da razbije velcpo-sestva ter da da zemljo kmetom. Zadnji poskus je bil vprizorjen v sredini devetnajstega stoletja in sicer v južni Italiji, kjer se je kmetom vedno najslabše godilo. Vršilo se je veliko parceliranje posestev aristokratov. cerkve in občin. Kaj se je zgodilo.' Kmetje, ki niso znali obdelovati zemlje, so bili izgubljeni, kakorhitro so izginili nadzorniki, ki so jih prej vodili. Izrabljali so zemljo, dokler je hotela kaj roiti, sekali drevje ter prodajali les in kmalu izpremenili posestva v skalnate puščave, ki niso ničesar več nosile. Vsled tega so prodajali svoja posestva bogatejšim sosedom in na ta način so se vrnila zopet, veleposestva. Sedaj pa je prišlo agrarno vprašanje zopet na površje in sicer c'eloma radi zadnjih volitev, in deloma raditega, ker so fašisti slove-»sno prisegli, da bodo pripomogli kmetom zopet do zemlje. Bila je dobra poteza fašistov, ko so se napravili popularnim pri kmetih, ki predstavljajo pretežno večino prebivalstva te dežele. —• Italijanski kmet pa ima navado, da zapusti stranko, ki daje obljobe ter nato ne drži svoje besede. To nedržanje besede je dovedlo do poraza socijalistov v poljedelskih okrajih in tudi do velike zmešnjave v katoliški ali takozvani klerikalni stranki. Razočarani kmetje so volili za fašiste. Fašisti so bili seveda nekoliko bolj previdni kot pa njihovi nasprotniki, kajti izjavili so, da je treba kmete najprej izobraziti v ekonomskem in tehničnem oziru, predno se jim da zemljo. To je zelo važna rezervacija, ki pa predstavlja tudi »slabo si ran te stranke. — 1'ašisti govore b "zavojevanju" zemlje in to diši po boljševikih, ki niso sedaj posebno priljubljeni v Italiji. Nobeno veliko gibanje v Italiji ne more uspeti brez pomoči kmetov in kmetje so si enkrat za vselej vtepli v glavo, da morajo dobiti zemljo. Prebivalci Romagne so rešili agrarni problem na lastni način, a razmere kot jih je opaziti v tem okraju, niso razmere, kot so v drugih delili dežele in vzgleda Romagne se ne more vporabiti drugod in posebno ne v močvirnatih pokrajinah, kjer se prideluje riž. Kdor tedaj nima nobene take jc industrijalne kraje v plebiscit-listine, pa želi potovati v starij„em ozemlju. Te posadke bodo kraj. naj piše županstvu one ob- obstajale iz angleških čet. Glasi se Čine. v katero je pristojen, po do- da so zadostne sile na razpolago inoynieo, potem bo šele mogel do-'za to shlibo in da ^ bo razvente. bit. jugWovan.k, potni lis* j„a stvorilo krajevne polieije iz Nikdo uaj tedaj ne iprrde v v. , , L » . * v . , . . * Comacinov doorega značaja. An- l ork v namenu, da bi potoval v , « , , , stari kraj. ako nima kake gori ^ Wo Prepu^ Frank Sakser State Bank, ltem or-anizac-am PollclJsko silo. S2 Cortlandt St., New York, N. Y.L Angleške čete bodo najbrž raz- (Advertisement) širile svojo avtoriteto v severno BAVARCI SE HOČEJO RAZOROŽITI. Monakovo, Bavarska. 7. junija. Bavarska civilna straža ali Ein-wohenwehr je sklenila prostovoljno razorožiti se do 30. junija, so glasno s pogoji zavezniškega ultimata. Pariz, Francija. 7. junija. — Svet poslanikov je poslal nemškemu poslaniku pismo, podpisano od Brianda, v katerem se priznava dobro voljo nemške vlade v njenih naporih, da zadosti določbam mirovne pogodbe. smer ter razoreževale Poljake, ko bodo prodirale naprej. Svet je dal Nemčiji odlog do 30. septembra, da izpremeni ter prilagodi Diesel motorje civilnim industrijam. MANJ DENARJA V PROMETU. Washington, D. C., 7. junija. Tekom preteklega leta se je žepni denar vsakega človeka v deželi skrčil za $1.99. soglasno z mesečnim poročilo zakladniškega de-partmenta glede cirkulacije ali kroženja denarja. 1. junija preteklega leta je znašala cirkulacija $56.42 na osebo v primeri s $55.43 dne 1. junija tekočega leta. Padla je tudi skupna svota denarja, ki je v cirkulaciji. GLAS NARODA" LOUIS MNKDIK. Ti ■f Manhattan. mi Akov* OWIulww N«w York City. N. V. ••4a IJ In praznikov. Il «rj«» Kt.M _ m b* prlofečojejo. D*o*r ami mm blaamrell Pri ■prcmMibt kraja n«nSntkor tfwlui» da mm- i 4» hltnla najdwmn naaionxQca. ■ NARODA of MeahattaK. ii CortJaadt «7f NOW York. M. V. Priznanje Nemčije. Tokom obravnave v Berlinu proti mlademu Armencu, ki je u-sirelil Talaat pašo. sr jt tokom pričevanja maršala Liman von Sanders«, ki je poveljeval nemškim četam v Turčiji, spravilo na dan. da niso bila poročila, ki >o navdala z grozo ves svet, nikakor pretirana. Skupno število neoborozenih Armencev, katere se je poklalo na temelju oficijelnih povelj, je presedalo en milijon. Nadalje se je tekom pričevanja profesorja 1/epsiusa. ki je bil zastopnik Nemčije na Armenskem v onem časti, izvedelo, da se je gla-s Ig povelje Talaata, naj se umori vsakega, celo otroke v sirotišnicah. Talaat je bil tako željan dobiti strašna poročila da se ga je ubogalo, da je brzojavil: — Brzojavite mi, koliko jih je mrtvili, in koliko še živili. — Tir-mi.lan ni bil niti izdaleka tak strašen mesar in krvnik kot je bil ta družabnik in agent ofteijelne Nemčije. Kaj pa naj se zgodi z Liman von .Sanderson; in onimi v Berlinu, ki so mu dali tozadevna povelja * Vedel je in oni so vedeli, kaj je bilo storjeno in kdo je to storil. Nemški general pa je še vedno svoboden kot je bil prej. I'ri obravnavi je skušal opravičiti masakre in postopalo se je ž njim z velikim rešpektom. Ne zadostuje, da se osvobodi fanta, ki je ubil Talaata. Na najbolj ja»en način, potom postopanja v njih lastnih sodiščih, so sedaj Nemci v polni meri informirani. Ce bodo še nadalje častili kriminal-ea, k<>t je maršal von Sanders, priznavajo s tem, da so najhujše ob-1a»,zbe, dvigujene proti nemškemu narodu, resnične. Cena antracita Antracit ni baroni v Penn»y Ivani ji najdejo vedno pretvezo, da dvijmejo cene premoga. Novo priliko so našli setiaj v novem obda-čenjti, katero je drža\na zakonodaja v Peatujlvasi^ naložila premolar skim kom p« ni jam v državi. To novo obdačenje ne bo pomen-jalo /.a premogurske barone uikakili stroškov, temveč le povečane — dobitke. Davek bo določilo sojrlasno z vrednostjo nakopanega premoga. Ker hočejo Uolektirati davek že vnaprej t tem. da bodo po» v i šali cene svojege premoga, se najbrž ne bo zgodilo, da bi napravili 11, saroe velikodušnosti kako napak** ki bi prišla koiiMimentom v — prid. Ko .se jih je pozv&io, naj zvišajo plače svojih delavcev, so se znali vedno odškmiovnti več kol primerno, če so morali vresnici zvišati place svojih ljudi. (.'ene mehkega prenoga so padle skoro na stališče, kot so bile v ii^ih pred vojno. a *•» ne aiitracitnega premoga kažejo le majhne iz-premembe. l-*roiz\a j«l<-i mehkega prer^of« so likvidirali, ali iz last-nejra na*rnenja ali pa i/, potrebe. Sprejeli so dejstva trga ter stavlja- j . odjemalcem precej primerne pogoje. Proizvajalci rntracitnega pre inoga p« ie vedno vztrajajo pri s\ojih visokih cenah ter žive očivid-1H* v mnenju, da se mora občinstvo prilagoditi njih zahtevam. Če delajo antraeitni rovi v PljllKjillfMlji, v katerih se v nor-rmlnih tuših proizvede približno določeno množino premoga, le s polovičnim časom ter stojt pred zelo skrčenim povpraševanjem v tem letnem času, bi prav lahko skrčil i cene do primerne nižine ter videli nato, kako se bo občinstvo odzvalo temu. Tako dolgo so živeli v preprie Ulju, da imajo monopol na vrste kuriva, katere prodajajo, tla matrajo sami sebe absolutnim mojstrom kare te ga koli položaja, ki bi se pojavil. pu pomanjkanju^katero je bito opaziti tekom pretekle zime, he mogoče tolhžijo L m islijo, da bodo lahko v naslednji zimi zahtevali teke cene, kot jih bodo določili. >!ed tem časom pa je bojkot konsmnentov logična posledica njih sedanje politike, da se drže višjih ©eu kot so obstojale tekom vojne. so izginili. Dva avtomobila fašistov, ki sta šla iz Goriee na *4delo" na deželo, se nista vrnila. Nihče ne ve, kam sta izginila, dejstvo je, de. nočejo vrnti, in vse izprašuje po njih, že celo oblast se je začela za to zanimati. Ostrašilo jih je dejstvo, ki se je zgodilo v Tolminu. Naši avtomobili, ki so krožili po deželi, .so bili napadeni od bomb in revolverjev. V Marezigah pri Kopru so fašisti na dan volitev vrgli pred cerkev bombo in nato začeli na naše volilce streljati. Naši so se branili s kamenjem, rezultat: štiri fašisti mrtvi. Nato so fašisti poklicali pomoč iz Kopra, pridrveli zopet z avtomobilom in enega našiuea ubili na cesti. Naši so se zopet postavili v bran. nakar je vojaštvo posredovalo. fašiste pregnalo in vas sploh zaprlo. Kako so se vršile volitve, si moremo misliti. V Oprtlju v komisiji ni bilo našega komisarja, ker je moral noč prej pred fašisti zbežati. V Barbani je komandant posadke vse naše glasovnice ljudem trgal iz rok in položil v kuverte italjanske. t V mestu Paziu so fašisti naše volilce enostavno napadli z bombami in samokresti in jih razgnali tako da je moglo oddati svoj glas samo 20 naših ljudi. V Lindaru se je zgodilo točno isto. V Poreču so fašisti naše obkolili in jim odvzemali slovanske glasovnice. Predsdenik komisije je nato vsakega volilea primoral. da gla s v. je z italjansko glasovnico. Kdor je v kabini, kamor je hodil predsednik za vsakim volileem, kljub temu vložil v kuverto našo glasovnico, so ga potem na ulici pretepli. V Medulinu so vsi naši volilci morali glasovati javno, v kar jih je prisilil komandant orožnikov. Iatotako v Pomerju. V Mačkovljah so fašisti zažgali štiri hiše. Žagali so seli Vršar in Taljane na Porešcini V tržaški okolici so se najhujše reči zgodile pri Sv. Križu. Fašisti so tu najprej naše ljudi z revolverji preguali, nato volilni lokal zasedli iu tam prisilili tistih par mož, ki so še prišli volit, da so v kuverto vtaknili laško glasovnico — slovensko so iim bili že preje šiloma vzeli. Po večini so po celi Istri naši volilci, ki so že zgodaj zjutraj v elikem številu na volišče prišli, volišče po takih nasiljih v znak protesta zapustili. Na naravnost maecliiavelistično rafiniran način so Italjani oropali 297 naših zavednih volileev volilne pravice. Na vsakem našem volilen se je čitala odločnost vztrajati do zadnjega na volišču, to so Italjani dobro znali, zato so segli po metodi, ki i o jo slično izvajali za časa koroškega plebiscita. To se je agodilo v Postojni. Po italjanskem volilnem zakonu ima pravico občina imenovati v volilno komisijo tri člane. Za volilnega komisarja je bil od deželnega sodišča imenovan gotovo po intencijali dr. Cavallija znani re-negat, nekdanji nemškutar, prosluli jam«?ki tajnik Perko. Ta je pozval, ne oziraje se na večino ljudstva, v komisijo tri Italjaue in sicer nekega carinskega poročnika s Studenega, nekega privandrane-jja peka Driolija in nekega vojaškega zdravnika. Po zakonu imajo ti člani pravico voliti sedmega člana. Ker je bilo enako število glasov. je volilni komisar Perko odločil v prid Itatjanom in imenoval inekega "kolonela" Landija. Ker so imeli Italjani na ta način večino so potem izvolili za predsednika tega "kolcnela"' in tudi podpredsednika. Kolonel je začel poslovanje komisije na zelo rafiniran jnačin. Volilne formalnosti je zavlačeval do pol 11. ure dopoldne. Ta-jkrat šele so zamogli prvo volilci stopiti na volišče. Pred meščansko ;šo!o se je zbralo velikansko število zavednih volileev. Mladi fantje, j izkušeni možje in sivolasi starci. Vsi so nestrpno čakali trenotka, jda zamorejo oddati svoj glas za našo — lipovo vejico. Bili so naravnost ganljivi prizori, kako so ti starčki, ki so dešli iz vseh uajodda-jljenejših vasi. mirno iu vztrajno čakali kljub silnemu popoldanskemu dežju. Odločeni so bili vztrajati tudi celo noe. Predsednik komisije Landi je vodil sistematično in dobro zasnovano pasivno resisteneo in delal povsod ovire našim volileem. Da-jlje so fašistovbki oficirji prihajali v volilni in zahtevali volilno .pravico, na kar so se morali sestavljati dolgotrajni protokoli, s tem |je bil vzet dragocen čas. Ko se je bližala zaključna peta ura. je bila !pred lokalom še velikanska množiea naših volileev. Vsled tejra se je ! morula volitev po zakonu podaljšati do 10. ponoči.*Možje in starčki jeo vztrajali do te ure. da bi mogli priti do svoje pravice. Čim je oel-b'la 10. ura. je predsednik zaključil volilni akt in na ta način so Italjani preprečili 297 našim volileem oddati glas za našega kandidata. Umevno, da so vsi ti na volišču ostali volilci cdločno protestirali .proti zlorabi oblasti in zahtevali nadaljevanje volitev, a predsednik jih je dal razgnati po ka rabin jerih. Po volilnem boju na Primorskem. SLOVENCI V GOBICI NAJMOČNEJŠA STRANKA. — FAŠISTI V TOLMINU. — DVA AVTOMOBILA FAŠISTOV IZGINILA. — IZGINIL JE TUDI DKKAN REJEC! — FAŠISTI DOBILI PO&TE NE BATINE. — STRAŠNA NASILJA V ISTRI. — ITALJANSEJ TEROR V POSTOJNI. V Gorici so dobili Jugoslovani 674 glasov, komunisti 640 glasov, socijalisti 116 glasov, republikanci 574 glasov, popolari 238 glasov. blok 1376 glasov. Po teh številkah smo Slovenci na drugem mestu, in če pomislimo, da obstoji blok iz štirih strank, smo najmočnejša stranka v mestu. Ni čuda, da se fašisti. katerih itak njihov poraz pri volitvah v teli Italiji zelo boli. tentfboij ogorčeni. Zraven še pride, da na celem Goriškem Italjani sploh niti enega mandata nfco dobili, d asi je Fut-lanov vendar nekaj. Vzrok je ta. da so Slovenci šli kompaktno vsi volit, od Lahov pa je veliko doma ostalo, ker fašizma ne odobravajo, Zato bi nacionalisti volitve radi razveljavili, pa to je v Italiji precej težka in nevrjetna stvar. Prišlo je v Tolmin več fašistov, ki so branili našim volileem \stop na volišče. To je naše ljudstvo, ki je dolgo časa hladnokrvno prenaaalo najrazličnejša nasilja, vendarle tako hudo razjarilo, da so planili na fašiste in si napravili s silo pot na volišče. Poročila pravijo, da je osem fašistov Vežko ranjenih, dva izmed teh sta že umrla. Ra njeni h je tudi nekaj naših ljudi a le lahko. 16 fašistov je aretiranih, med Slovenci je osem aretirancev. izginil je tudi dekan Rejec, ne ve se kam. Tudi ne \edo. ali je bil sam ali so ga odpeljali fašisti. V Volfah so vrgli fašisti bombo na neko hišo. Več je lahko ranjenih. Med temi so tudi otroci. Vse je ogorčeno nad fašisti Tudi v Kanalu ni šlo vse gladko. Ponoči so streljali v Solkanu. Dejstvo, da so bili fašisti tepeni v Tolminu, je vplivalo na tukajšnje fašistovske kroge kot curek mnsle vode Zdaj bodo pač uvidel, da gre za res in da naše ljudstvo tndi pozna pregovor: Vsaka sila traja le en čas! Fašisti ________ :_.........__ Slovcnskd novice. Dne 30. maja sta bila poročena v slovenski eerkvi sv. Jožefa Anton Kočevar iz Marseille. 111., in Ursula Miiievc iz Rockdale. Bilo srečno' Nevarno je zbolela 851etna Katarina Nemanič, mati Antona Neman iča. 1015 Raynor Ave. Huda vročina minulih dni jo je spravila v postelj. Kljub visoki starusfti je Joliet, 111. [popolnega okrevanja in se vrne na svoj dom te dni. Rojaee 11. t'!:iea<;u. !>il je med vstfaaiovitelji otrok, se je 1. junija ustrelil v ho- slovenskih iu hrvatskih društev, telu poleir borznega poslu{>ja v Tudi ob svoji smrti je bil član dr. Chieagu. Njegova g< stilna se na- Vitezev sv. Florijana -št. 44 KSlv-I. haja žc dolgo lcr na :>."jUl K. 93. Istotako je bil elan odsjeka XHZ. St. v South Chieagu. Pravijo, da Pred več leti je bil tudi v glav-je zabredel v ogromne dolgove,'nem odboru ICSK-1. kot naa zdaj ni imel goletni si o vensko-lirvat.sk i župnik več liohenega. ker je vse šlo z ne- cerkve sv. -Jurija v Soutli ("hica-srečnimi špekulacijami. — tieo.V"- kateri j«- spadal tudi pt»k<»j-haicli je bil okoli 50 let star. Do- ni l.aieb. dokler ni«" Hrvatje p^-uia je bil iz Broda pri nietli-šJkcm stavili sami sv^»je cerkve, ga je Radoveden sem. koliko denarjajmostu na hrvatski strani Kolpe, imel jako v čislih Novica o nje- bi bilo v miljondolarskem skladu če bi prispevali vanj samo prista ši in naročnik tega lista. V Ameriko je prišel pred <>0. leti gpvi iii'.»,m"iii smrti je hudo zautb Chieagu, kjer jc ne- mogel kdaj misliti, da l>o Laieh koliko časa delal i ondotni jeklar- na^el tako žalosten konec! j . , . . , Voditelji sedemstotih organizi-jUl- Kasneje je poslal v staro do-1 ranih imajo na vesti težke zloČi-i hlovill° žeI1(» nx enega o- 0glesb7, 111. flroka du sta prišla k njemu. Pet Dne iT), maja se je ustrelil ob ."». "et je delal v jeklarni. nakar je uri popohinc rojak salunar Mike mi vsi oni Slovenci, ki ne hodijo1"dp" ^"^»f Vo-alu b,lzu >ro- Pre.jak. 1*1 j, „a mestu mrtev, k spovedi ter so člani kake neka-!qu".ls hva.,MC- kjr' * . * !\r/UlU Z"n,ia" toliške Jednote. |v"" T-^ "V^ D'>\~,m J"*°f» ^ m go let je Laich dobro obstojal.! * ;Prva leta je imel gostilno v stari' Tower, Minn. In zločin je bil tudi, ker so pod hiši a kasneje. ne. Poglavitni je ta, ker se postavljajo pred svetom, "da so žnji-| napačno pretvezo izmamili iz naroda šestdeset težkih tisočakov. Trobili so v svet. da gre za jti- a Kasneje, nekako pred lO.j j)n,. jimija zvečer je dobilo leti. si je postavil prav lepo imvn L>] ,„Vn«:ev tukajšnje Tower.Sou-koMlopje. Prodajal je tudi par— m- .... . ______.____. , . , -rebrni jubilej mašništva Rev. nosti je slovenski narod cikaško|ollclil denarju, ki >o mu ga dali -lI;l| prostitutko prokleto drago plačal v shranitev njegovi številni znan za par sladkih, hipnih iluzij. Glas Naroda bo pa skrbel, da i-i in prijatelji. Kupoval je delnice zlatih rudnikov od neznancev, kasneje s*- je promwio, da dotični . • + i . ^ a|rudn3ci Mploh ne obstajajo. I«nal kaitakiega.neibo ~ ^O' J> tudi na cikaš ki UurT Nazad- Glas Naroda jim bo gledal na Pr- nje je ^^ ste m pod prf?te, čez hrbet in v srce. In ko bo vne do pieiee jasno, bo slovenski narod v Ameriki s pošteno slovensko brco poplačal svoj zastareli račun. S a vs. dekan in župnik pri tukajšnji cerkvi sv. Marka, in šifer ob asistenci Rev. A. Ogulina in Rev. V. Božja iz Saint Paula. Slavnostni ;r«>vor je imel Rev. F. X. Bajee. Zvečer istega ko. Leta 1801. je dospel v Ameriko, kjer je ^mte-m »;i . f I - - t , Ao\ega leta dan 18!H> je pel nil stavo. Kupoval m špekulira ___■ i , ■ .j. . . 1 svojo novo maso v slovenski eer- je tudi z raznimi brezvrednimi delnicami oljnih družb, pa tudi lokaj je utri>el oibeutne izgube. Par dni 'pred samomorom je izplačal svojih zadnjih .^">000 onim prijateljem, ki so imeli pri njem nova družina bivala in kmotovala dolgo vrsto let. V staro domovino sta se »podala Jos. Bizjak v Svibno ob Radečah pri Zidanem mostu in Jos. Verta- čič v Gmanjeo j>ri Beli Cerkvi; j denar shranjen. Nato ->e .ie izgu med potjo sta se jima pridružila Alojzij Povile in Fr. Hudoklin iz Depue. HI., ki >«ta istotatko odpotovala v staro domovino istočasno ž njima. Rojak Martin Goršič, ijrroeerist pa 100^ N. Broadway, je kupil Sclyangovo poslopje na 11:54 N. Hickory St.. kjer je bil svojevas-no salun rojakov Fir, Pntrie in Težak. Cena se omenja $7000. Paul Gale, ki je najmlajši izmed onih sedmih mlečnozmbnih banditov. o katerih se je že svo-je-časno poročalo, je bil pred sodi- li vi sv. Jožefa v Jolietu. Kmalu nato je bil poklican na neko župnijo v Minnesoti. kjer je ostal. Cleveland, Ohio. Kot je že bilo poročano, jc iz- bil. Ko je ravno njegova žena pri- umil. in_ konstruiral znani rojak šla na policijo, da bi naznanila odsotnn*edo. Zjutraj iwtega dne. katerega je bila določila sodnija. da se razproda vse Karpelesovo imetje, našli so i*a na tleli *redi svoje spal- dovolj podpore, da tiho in skromno živim Ae onih par let, ki mi jih je dobrotni Bog še namenil; a usoda mojega Davida, ki je še napo! otrok, tlači mi kakor mora srce. Ruske ženske nosijo gosposke klobuke. PoročaWilUam 6. Shepherd. Berlin, Nemčija, maja meseca. 150.000 Rusov živi sedaj v Berli- .nu in vsak posamezni lahko pove "7«ni u™ di-^i • i vi fsv°jo lastno povest, kako je živel m" h™ ^ > jaZ- i^iP0*1 boljieviki in kako se mu je u bo mogoče; a d.jte m, vendar posr*ilo priti iz Rusije y ^ niee s pr^treljetio -lavo, v svoji "krat.l»«H»rje moje matere . pre- slučajev molče pobegli Rusi glede krvi ležečega V trenoCiui se je ta Arab<*la * "Otipljivostjo •ega > i..-.—u T ^ -Jbesedo. Vest »-azsinia po mestu : o nji se je I »tni konec njeiiejra moza. Iz- .. , _T . „. . , , . r ... .....• .i..... . _ k..'*1- * vojaški zav«Hl bi najrajši J-------».C« 1U liu^lll nadaljuje karpelesovka je prišlo na dan več zanimivih po-ivši ter se vede, kakor da vesti. žal govarjala se j<* žalovala po možu, M pu'»i i »-»i iuuuui« » ii«j «n. ji lim.| , . _ . , . , , . sebe prav ponižno prosila stano- K»r pa je /daj vsled Karpele-1 . • . . ... . 1 . . . vanja. v tej vili, ako mo«oee. ka-s<»v»i:a samomora vtiv-»i rodbino v največji sttfki.' . .. DMV TW>lll7Tln ItriiCllu L.-4 n>,n. \1 je /e imI nekdaj, zlasti pa i*o tua-terilii «i»rti.. čutila do K«.P|H»le. v>v»f rodbine. (>«ybito s« ji ji- smilila teta. Vedela je. da bo oilslej prisiljena živeti (»b miloščini. Kako pa bo trpel ponos te ohole gospe, mislila si je, ker Jk* morala ssrjo, katere pa ni Čutila v srcu. proti ne+>u. "Petindvajset goldinarjev na mesec hočem ledno plačevati za Davida, vam pa prepustim komfortno prirejeno sobo v tej vili za celo vaše življenje. — A za lioga. |ne mučite me dalje: dajti mi ven- zdelo se ji je. da jo jc nrelulra Bi Li i > • j - , , ,1 , dar enkrat spise, dajte mi zadnjo prehuda kazen zadela za to, kar, .. • , . . . , katero se imate od moje je storila nji in njeni materi. Prosila je potetu gusp**iko, naj bi sv nji prepustila stričev« vila in tudi nekaj pohršrtva. ona i>a ho^-e iz svojega premoženja i>o-plačati Karpelettove dolgove. Hotela je v vili svoji teti odmeriti sobo za celo njeno življenje, jh>-sloj»jc jia dati v najem. Kaj b«» »toriU san i a in kje živela odslej, tega še vedela ni. ali v vili ne uii-Mli nikakor ne prebivati. V njeno željo je go^n^ka pri- svet injo, matere!" prosi Arabela vsa razdražena in malo da ne z jokajo-čim gladom. Karpelesovka ničesar ne odgovori. temveč vzame patetično iz svoje listnice polo papirja, položi jo pred Ara belo in reče z mirnostjo, katero more le s trdnim prizadevanjem hliniti Itako vre v nji. čuteči važnost tej^a treiurtka Cajdze. stara osemnajst let, je se daj zaposlena v neki berlinski pro dajalui ter smeje pripoveduje, kako je ona v družbi neke prijateljice. starejše za dve leti, živela v Rusiji pod režimom boljševikov. Zaposlena sem bila v neki prodajalni v Petrogradii, kjer se je prodajalo eiektrične potrebščine, — je rekla Marija, — ob času ko so se boljševiki polastili vrhovne sile. Bila stm sama v Petrogra-du, a imela sem prihranjenega nekaj denarja. Nekega dne sem se sestala z neko žensko z dežele, o kateri sem vedela, da živi v nekem majhnem mestu. V svoje veiiko začudenje sem ^fdela, da nosi ta ženska klobuk, pravi klobuk. Rekla sem ji: — Kako krasen klobuk! Ali nosijo sedaj v vaši vasi vse ženske klobuke? — O. ne, — je odvrnila ponosno. — V vasi jih ne morejo kupiti. Priti morajo v Petrograd pou-je. — Tedaj pa mi je prišla prava misel, — je nadaljevala Marija. — Poznala sem neko modistko. ki je imela dosti klobukov, katerih n; m oprl a prodati, šla sem k njej ter ji rekla, da hočem ortuesrti par njenih klobukov v neko vas ter svobodno. To je bila nova ideja franc, revolucije, ki je rodila pojem moderne narodnosti. Samoodločba je postala geslo indivi-duom in celim narodom. In no-sitelj te nove mksli je postal Napoleon, predstavitelj mednarodnega latinstva. Italijan po "krvi jV postal prvi Francoz, dasi bi bil rajši postal Rus! Kakšne možnosti si lahko slika naša domišljija. ako si mislimo Napoleona kot nas je Jbsekal Clemenceau ruskega generalising, ki bi bil se vzlic I.I.. u-— i i- ... j m* u-oiimu m;riaiu. .-ui i t s, ic volil« Ko so full \ -i upniki po- . . . . - * . . ' 1 .. K i »d tvojega lxilnisa je fKislei o«l-piaeani. .^tala je Arabeli vi a. po-* . - , 1 - .. „ * , i-i . visen m'»j kredit m — Tu uinulk- M»tvo za eno sobo i ti atset Usuc i , , ... „ ii - . ... nc nenadoma, zmedena nekohko golti III ar jev gotwuie. Ali sto ti-'. . . , ,- , , . . , , .r»o s.trr>gem Ara bel iinaMfejiog ledu. so, je znašalo njeno nekdanje ^ jo j(i ^ j "Vi ne verjamete, ne zaupate ,. , . |V mojo besed««.*!" zakltče Arabela vo!jo tejra. Irraeunila je. kar ji je . . , ... „ . . . . t lil ii i};J"i»oko raz^aljiNia. Hot-e .->e nekaj ostalo e is tega. ter dohnila. da bo ... . . . . ■ i t • j i . • i pristaviti, a men pogled s«, vstavi /t\ela odslej od obresti m najem premoženje! T«*la Arabela ni iz iwjih ii * 11 čin- novolju« Itt^tlr ra- "l.odi tako prijazna, ljuba Ara- jih tam prodati. Dala mi jih je en bela. in ponovi št- pismeno, kar si ducat in odnrsla sem jih na dežele. Kmečke ženske so jih pričele kupovati. Zahtevala sem zanje belo moko. meso in jajca. DobtTa sem vse. kar sem zahtevala. — Ko sem čla drugi pot na deželo. sem vzela s seboj cele kovče-ge. polne klobukov. Šla sem v naj-j manj dvanajst vasi v okraju ter! prodala vse klobuke za ceno. katero sem zahtevala. Bila sem prva Francoska revolucija I. 1789 je začetek modernega nacionalizma. Vsak narod bodi avtonomen! Nobena tuja sila naj ne sužnji narodov, nega^ odločaj vsak o sebi kasneje Clemeneeau-u. Slovenci so bili po 41etni ilirski dobi glede Napoleona prav tako razočarani, kakor smo razočaran! tfanes glede Tardieuja in Clemenccau-a. No. danes smo razočarani Tem huje: Napoleon je uedinil vsaj vso Kranjsko, Koroško do Koenigs-stuhla, Goriško in Gradiško, Trst. Istro, ogrško Primorje z Reko. civilno in vojaško Hrvatsko. Istro. Dalmacijo in Dubrovnik a kako Zato vsemu spominjamo Napoleona s hvaležnostjo. In nikdar ne pozabimo, da nam je prinesel prvi svobodo in spoštovanje našega jezika, evropsko prosveto. napredek in red v vsakem oziru Velike slovenske nade so se sicer glede Napoleona izjalovile, ideala ju gosi oven skega ni razumel in ni •hotel uresničit, dasi so se mu Srbi ponujali., pa tudi po tem razočaranju je ostalo še mnogo lepc-ga> ki je osvojilo slovenska srca. Nihče nam ne vzame vere. da je živela v Napoleonu močna volja, biti dober in pravičen. Hote ali nehote je bil dober in pravičen tud nam. Tega pa ne moremo reči o Tardieujih. Olenienceauih in drugih današnjih Francozih, ki smo vanje zaupali kakor naivni otroci. V Napoleonovi dobi smo bili še nerazvit, kulturno nizko stoječ in narodno še nezaveden narod; Napoleon sam je imel smisla le za teritorije, ne. pa za narodnosti. Dandanes pa. ko smo kulturno in nacionalni krepko razviti, je napram nam pokazal čisto francoski Clemenceau man je pravičnega razumevanja kakor pred 112 leti pofran-•eoženi Italijan! Francija je tako že od Napoleona doslej naša — nesrečna ljubezen. Čas jc. da se nič več ne ponižujemo! »restl MI najem-r ^ ^^ kaf(~ niodistka, ki ie kdaj prišla v ta nine. Pn>našla i>« »e, -lesa pokopali. «^ta se sešli /.<»|>et Kamele- o\ ka in Arabela. tkupaj v eni kučiji 'ali od pogreba liki j*- Karjieleso vki iitrala ul<»{*o /aluj«« «* v Volili sta se ko s4U se vra-louui. Pri tej |»ri-t/vr4 n o o ve. da M si s leni [»ripravila pot do Ara-belinega ^rpa; Arabela [»a jc teto predobri poznala, da bi ne vedela, da je njeno tu go vanj*- po možu '»• hliinba. a vendar ji ui zamerila tega Da trpljenje blaži človeka, se je 1/raiiia Vrb~ istinila. Ona je pn-stala najhujše muke, borila s«* z nsjsilovitejšimi borbami, okusila bridkost miIz iu občirtek obt»f>a; a ne da bi ji bilo trpljenje olupilo čut za tuje nezgode. še gledati ni mogla tuje nesreče; čutila je tem bolj neskončno hrepenenje ivtešiti jo. Ko ji tedaj začne Karpelesovka z rezk i mi bojauii slikati življenje, katero jo čaka. '»beta hitro Arat»ela pomagati ji. Po tej obljubi se K«npele«tiv ka brž drugi dan prikaže pri Arabeli. držeč v roki zavitek onunenelih IM**°"dr/i, in beseda ji zastane na ust-]. ~ dek,ua- kiltero . lla kot t o vans i co. mi je pomagala. 'Nekega dne sva sklenili vzeti za 14 dni počitnice in nastanili sv a se "Dajte sem list!" reče zdaj po kratkem preudarku ter napiše s trepetajočo roko v naglici nekaj po njem. "Tako! Zdaj zameniva spise". pristavi z negotovim, a srditim (gladom ter vp»- pero s tako >silo od >ebe. *e kota po mizi in pade na tla. "Vi boste meni dali. kar ie itak že moje. in jaz sem vam v zameno napisala, kar ste zahtevali od mene", nadaljuje IArab*-la z hoh-st.no porogljiivo«t-jo ter drži kviSkti proti t»*ti razpeti list. da ga more ona preči-tati. Karpelesovki zablišee zinago-nosno oči, ko prebere, kar je Arabela napisala. Z eno roko seže potem po list, z drugo pa izroča deklici skrivnosti polni -zavitek. Arabela zgrabi z obema rokama hlastno po edinem imetju nesrečne svoje matere, ki je kdove koliko M počivalo na njenih prsih, ter zre ginjena vanj. Nato se obrne naglo proti teli in, zaipa-zivši njen radostni, a zvijačno odsevajoči obraz, de z iržaljenim, a vendar ponosnim glasom: "Dosegli rfe, kar »te želeli. Za- papirjev. \raliela je prvi treuo- pulite me zdaj! Ako pa mi ho-tek s{>o£uala, da s» to oni znaiii-čete /.»naprej le nekoliko {K>vr- niti. kar bom odslej storila za vas iu za Davida, potem mi ne pridite več pred oči! To je ise, česar pro- spi»l. **Aii, vendar mi hočete enkrat izročiti za lov an je po dragj rodit eljiei. "Ra- lesovka utegnila ae kaj ddgovo-da vam daui polovico svojega riti ji, je šla v bližnjo srlto in n« premoženja zanje." (zaklenila vaujo. "frroeam ti jih brez vse od-j Kaipele*ovk» pa spravi zadoi akodn ine, ljiitta nečakinja *, od«*voljni dragoceni list. v katerem vrne KarpeifMorka navidezno vsa se je Arabela zavezala skrbeti za-ginjena ; vendar pa ne izpuste pri njo in za njenega sina Deiida, in tem njeni prsti zavitka, po kate-ju*ta grdo nategnivši v posmeh rem je Arabela hlastno segla. — mrmra presrečna: "Gotovo ti jih dara, Arabela. a j "Kako neumna je ta deklina! počakaj eden t remote k, da tzre-Sh-pa ljubezen do matere, katere Čem, kar mi w*ee tefc . nadaljuj*- še pr*v poanala ui. zuiolila jo je on« in dela skuhan obraz. "Ti le popolnoma. Polovico svojega let-predubro poznaš. dra*«t nečaki-j nega dohodka mi je zapisala! Za uja, mojo nesrečo; ti veft, da mo- kaj? Za izjavo, katera ji bo sto- liloVini do- rila največjo sitnobo. pivgiavieo dobiti »in jezo, ki je še nikdar imela ni. Ako pa mene zavoljo tega pozove na odgovor, prisežem, da sem o vsem zapletku zvedela stoprav po smrti Arabeline matere, in sicer ravno iz teh spisov. Kdo je zdaj bolj pomilovanja vreden, jae ali ona?! Vendar ona, bogme, saj se bo meni odslej bolje godilo nego nji!" Ko zapusti Karpelesovka sobo, najde v veži Aralbelmo služkinjo, ki je čistila obleko svoje gospodarice. "Pusti to delo", ogovori jo; " idl rajši pogledat, kako se počuti kaj gospodična Arabela. Naj-brže leži kje v nezavesti. — sad najnovejše mehkocutnosti in od-*oje! Ha, ha, haV' (Daljo • prihodnjič). vodil vse slovanske sile proti zahodu ! Zato Napoleon ni bil mož, ki bi mogel razumeti svetost narodne zavesti in ki bi bil uresničil načelo samoodločbe. Renegat sam. ni mogel spoštovati narodnega prepričanja drugih. Tako je bil Napoleon zlasti za Slovane veliko razočaranje. Poljaki so mu bili le sredstvo proti Rusiji in drugim sovražnikom : strašno so se žrtovall Poljaki za Francijo, a želi niso zahvale. Rusi so bili Napoleonu barbari. ki jih je treba pregnati popolnoma iz Evrope v Azijo. Sovražil jih je, morda tudi iz užaljene samoljubnosti ali iz mržnjo proti absolutistnemu carizmu. Da bi bil slutil slovanske sile, ki se pripravljajo izbruhniti na dan, za to ui imel čuta. Srbi so bili edini južni narod, a katerimi se je vsaj navidez resno pogajal. Zanimali so ga kot narod, ki hoče svobode. Ko se je sklenil 1. 1809. šenbruski mir ter je nastala Ilirija, so se srbski bo-rilci vznemirili. Da. še.pred sklepom tega miru, so Srbi že poslali iz Beograda Napoleonu Izjavo. tla so pripravljeni izročiti Francozom vse svoje trdnjave. ako jim Napoleon pripomore, du Srbija doseže državno neodvisnost. Srbi se potem združijo z armado, ki ji poveljuje general Marmont v Dalmaciji. In francoska iu srbska armada nato na-padeta združeni Ogrsko iz Slavonije, Srema in Banata. Tega se Madžari že boje. saj živi med njimi nekaj milijonov nih Srbov. Vse te osv Italijani in reško vprašanje. "Tribuna" piše. da vidi italijansko nacijonalistično časopisje v Zatiellovi :'iaa Špela, pečanko jedla. feUlva. E4991) Spela In Micka iz Domžal ) Zaljubil ae j« vrabec. Šaljiva. E4992) Družinske sladkosti ▼ Clevelandu ) Od kod je Šoela doma. Šaljiva. Nemika ve laika aedba. E14S1) Rosesrsrer marl vojaška. ) Aus dem Hochseblre, valcer E4232) Drummers parade mar*. )Mlller daughter of tn© forest. E4998) Kadeckl mart TOjafika. ) Oeaterrelch mllltaer marl. E7P0«) 9t Regiment, marl ) Grenadier marS. vojaSka. Ell 65 A > 11 olzhsckerbaum marft. ) Hoch vom DachFteln mari. E2117> iSt-ieri;«der marg, vojaSka. ) Hop, hop. 9chnelpoIka E4096) Beautiful Girl. i»olka. ) Sky Rocket Galloa 22184) Auf der Aim. valcer ) Poeti!Ion mart vojaBka. B21«) Na zdravi pohod. mart. ) Jeste se povldam. marS. Po dolgem Času saio dobili prave nemške plo?««e. rojaška gotlha prve verste. krasni vojaški marš! In ralcwjl. DoblU smo jih i»ar tlso^. Prn\1 glasni Columbia gramofoni od $30.00 do $S7u.OO. Cenik v vseh jexikib Vam pošljemo brezplačno. Ko naroČite blago, nam dajte točni expressni naslov, da blago prej dobite. Naročbo in denar Cmrtiey order) pošljite na • IVAN RAJK, coiunt^ ^ofoo 24 Main St, Conemaugh, Pa. in vseh njenih podružnic. - — obe dobre službe tukaj v Berlinu. —Ah, kako grdo sem lagala glede onih klobukov! Xikdar nisem nobenega prodala, ne da bi rekla: — Ta klobuk vara krasno prisoja! Lepa izgledate v njem! Marija je končno izjavila, da je imel vsak kmei, s katerim se je sestala, zakopan srebra denar v zemlji. K^^PAIN-EXPELLER stara kmečka ženska mi je rekla:* —. Dobro jet d« srebro ne- skali kot seme. Kakšna čudna stvar bi se vsako spomlad prikazala is zemlje I Za bolezni fn bolečine T vera tika znamka rac- v pat. ar. Zdt. dr. & Prijatelj v Potrebi Frank Sakser State Badk \ 82 Cortlandt Street, New York 5 (GENERALNO ZASTOPSTVO p Jadranske Banke J ' /i f rr Jugoslavija: Beograd, Celje, Dubrovnik, Ko tor, Kranj; Ljubljana; Maribor, Metkovič, Sarajavo, Split; Šibenik; Zagreb. Italija: frtt, Opatija, Zadar. t. IfenaSka ATstrija: Dunaj. F Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila ▼ Ju-slaviji, Italiji in Nemški Avstriji. Izdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. / Prodaja parobrodne in železniške vožne listke na vse kraje in m vse črte. Btttavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatn pri Jadranski banki in njenih podružmeah a pridržkom, da se izplačajo v napele onih ali angleških sterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno naprošeni, da opozorijo na ta nas oglas svoje znanca ia Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške in Črnogore. 71 — FRANK SAKSEB STATE BANK ^ - F&AKK SAKSER, predsednik. ^ XAHODA, s. -Try. 1921 SKRIVNOST ORGVALA. DETEKTIVSKI SOMAN. / I Francoski spisal Emile Gaberian. — Za G. N. priredil G. P. 6 ( Nadaljvaiije. J — Ali delite mnenje gospoda župana glede Tremolovili? — je vprašal. Plauta je skomignil z rameni. — Jaz nimam nobenepa mnenja, — je odvruii. — Jaz živim sam zase, ne vidim nikogar ter ne brigam za nobeno stvar. Vendar pa .,. — Zdi se mi. — je rekel župan, — da ne pozna nikdo boljše ljudi. ki so bili moji prijatelji kot jaz sam. — Potem pa nerjdno pripovedujete povest. — ie rekel Plauta suhoparno. Preiskovalni sodnik pa je vsled tega pozval, naj on pove in to je Planta tudi storil, v veliko nezadovoljstvo župana, ki je bil s tem potisnjen v ozadje. — Grofiea de Tremorel. rojena Berta Les* I i, je bila hčerka ubogega vašega učitelja. Ko je bila stara osemnajst let, je bila njena lepota znana na tri milje naokrog, a edina dota, katero je imela, je obstajala iz njenih velikih modrih oči ter zlatir kodrov in vsled tega se je oglasil** le malo resnih snubačev. Na nasvet svoje družine se je Berta že udala v to, tla prevzame službo goveir.ante, — kar je zelo žalostna služba za tako lepo deklico. — ko jo je slučajno videl e poročila opoldne, v \eliko ogorčenje sosednje aristokracije, ki je govorila: — Kakšna bedastoča! Kaj pomenja biti bo-j^at, če človek zie podvoji svojega premoženja z dobro ženitvijo. — Približno en me^cc pred poroko je najel Sovresi delavce in v kratkem času je izdal za poprave v gradu ter pohištvu malenkostno svoto skoro tridesetih tisoč kron. Novoporočen; par si je izbral ta krasni prostor, da preživi v njem svoje medene tedne. Vsi so bili zadovoljni da sta se :-t;:lno nastanila v Valfeji. — Berta je bila ena onih žensk, ki so očiviono rojene za to. da se poroče z milijonarji. Brez vsake zadrege ali okornosti je prišla iz skromne šolske sobe kjer je pomagala svojemu očetu, v elegantni salon na gradu. Ko je sprejemala iioste. obstoječe iz cele sosednje aristokracije, je izgledalo kot da ni nikdar v svtjem življenju vršila kaj drugega. Vedela je. kako ostati pripfrosta, uljudna in ponižna, čeprav se je navzela lnaiiir najvišje družbe. Vsled tega so jo vsi ljubili. — Ziii «.«' mi. — j«- pričel župan. — da sem povedal isto stvar i tla v resnici 11» vrtnino . . . Kretnja gospoda Domini je zaprla njegova usta in Planta je nadaljeval: — Tudi Sovresi je bil priljubljen, kajti bil je ena onih zlatih duš, ki ne vedo. kako bi slutile kaj slabega B;l je eden onih mož močne vere, trdovratnih iluzij, katerih nikdar ue vznemirjajo dvomi. Bil je eden onih. ki popolnoma zaupajo v odrikt«»srčnost svojih pri-j;it«-lj«-v in v ljubezen svojih žena. Ta novi zakon je moral biti srečen t»*r je I»i I tudi tak. Berta je oboževala svoje?« moža, — tejra odkritihsrčnepra človeka, ki ji je ponudil svojo roko predno je izgovo-lil kako besedico o ljubezni. Sovresi pa je kazal do svoje žene oboževanje. ki se je mnogim zdelo smešno Živela sta zelo razkošno na VaUfeji ter vedno sprejemala goste. Ko je prišla jesen, so bile vse številne prazne sobe napolnjene. — Sovresi je bil poročen že dve leti ko je nekega večera prive-del s seboj iz Pariza enega svojih starih in intimnih prijateljev, sošolca. o katerem je pojrosto govoril, grofa Hektorja de Tremorel. Grof je nameraval ostati v Valfeji le malo časa. Potekli pa so tedni in na i o meseci in on je še vedno ostal. To ni bilo prav nič presenetljivo. llektor jo imel za s<*boj zelo burno mladost, polno izgredov, klubov, igrauja ter ljubezni. Razmetal je na vse štiri vetrove svoje veliko premoženje in sf razmerno mirno življenje v Valfeji je predstavljalo zanj počitek. Izprva so mu rekli ljudje: — Vi se boste kmalu naveličali dežele. — a on se je smejaL ter ni ničesar rekel. Nato pa se je mislilo, in po pravici, da noče kazati sedaj, ko je postal reven. svojega ubo«tva ljudem, ki so ga preje poznali v vsej slavi. Le redkokedaj ts bila skoro vedno ob njegovi postelji, podnevi in ponoči. Imel je ure trpljenja, a nikdar sekunde mučen ost i. To je ponovil vsem, ki eo ga prišli obiskat. Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908 INKORPORIRANA 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver« Colorado. QLATNI ODBOBl JOHN FUEBGL 4450 Wash. St, taw, Oris, Podpredsednik: JOHN FAJDIGA, Box 83, Lsadvll* Goto. Glavni tajnik: FRANK SKRABEC. 4822 Wash. St., Denver, Colo. Zapianlkar: ROBERT ROBLECK, Sta. K. Pueblo. Oola Slavni blagajnik: JOSIP YIDETlC, 4485, Logan St, Denver, CM*. Zaupnik: mm Zim, 514 W. Oestnut St, LaadvUa. Got*. BOLGARSKI KRVNI ČAJ. da moč in zdravje bolnemu. Pomaga zaprtju, slabemu želodcu, ledicam ter pomaga izčbtiti kri. Vprašajte Se danes svojega lekarnarja ali po pošti za-"J varovano, en velik družinski zavoj £1.25 ali 3 zavoji za $3.15 ali 6 zavojev za $5.25. Naslov H. H. vou JSchlick. Marvel Products t\>ui[>any, 9 Marvel Building, Pittsburgh, Pa. f KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLUJEJO JZ NSW YOREA. Predsednik: JOHN GERM, 817 East C. St. MIHAEL KAPSCH, 808 N. Spruce SL, Goto. eSORGN PAYULKOYICH, 4717 Grant St* Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 12S6 Berwtafl At*, Poeblo, Goto. JOHN KOCMAN. 1203 Malum Ave, Pueblo, Colo. FRANK CAN JAB, B00-501 — 48 Ave, Denver, Cole. BfSDtBTALNI O D BOB: Predsednik: FRANE ROTIT* RS. 2, Bok 132, Pneblow Cols. FRANK MARTTNJAK, Bok 200, Bj, Mhw PETER G RS HELL, 448« WaSft. St, Denver, Oola. _ FBHOVNISDBATMH: Dr. K. S. BURKNTT, 4487 Washington St, Denver, Oris •LAS NARODA, 82 Cortlandt Street, New lock. U. T. ▼as denane nakaanlee In vee axedne etverft ee pottjajo na gL letnika, prltofttM na predsednika gL Rekel je samemu sebi: — Če bi ne zbolel, bi nikdar ne vedel, kako zelo me ljubijo. — Isto je povedal tudi meni, — ga je prekinil župan, — in sicer več kot stokrat. To je rekel tudi madami Curtoa, moji ženi ter Lavrenciji, moji najstarejši hčerki ... — Seveda, — je nadaljeval Planta, — a temperament Sovresija >e bila ona stvar, proti kateri sta se znanost- najbolj izkušenih zdravnikov ter najboljša postrežba zaman borila. (Dalje prihodnjič.) V staro domovino S posredovanjem tvrdke Frank Sakser so odpotovali v staro domovino sledeči rojaki: S pamikom President Wilson diic 2S. maja: 1-Jos. Liberšar iz liraddoek, Pa v Ljubljano. j Frank Virant iz Cleveland. O., v G losov o. J os. Bobnar iz Cleveland, O., v Mirno peč. Anton Lovec iz Cleveland, O. v Vevče. Janez Drentk z družino iz Llov-I deli, Pa. v Cerknico. |Paf; J L' Anton Pevc iz Cleveland, U., v| ,zUlor r«rošime. M. v Polju. j**-- Kloke. Jmiez lloštaii iz Cleveland, O..! Anton Strajnar iz Cleveland, v Litijo. i O., v IW-jo vas. Janez C rum iz Cleveland. O., v H rušico. Matija Zakra j-iek iz Cleveland. < >.. v Gor. Kalis**e. Tomaž Arko iz Cleveland. O., v Podklanec. Frank Jenko iz Cleveland. O., v Medvode. Janez Pet k o všek iz Cleveland, O.. na Vrhniko. -los. Stničid 7. družino iz CleVe-land. O., v Dob repo!.ic. I Anton Boltezar \x Cleveland. jO., v Grosuplje. j Alojzij Koddric iz Cleveland, lOhio. v Vrtovrn. Alojzij Zore iz Cleveland, O., v Zagorieo. Frank Bradač iz Cleveland. O.. v Žužemberk. Jakob Pečjak iz Cleveland. O.. v Krko. Jos. Šepet a vc z družino iz Cleveland, O., v Bizeljsko. Jos. Bedeue iz Cleveland. O., v Veliko Loko- Ignacij Orel iz Cleveland, O., v Žužemberk. Jakob Zadnik iz Cleveland, O.. v Pregarje. Jos. Kralie iz Cleveland, Ohio v Za gradeč. Janez Valentine tč iz Joliet, 111. v Grosuplje. Mihael Blatnik z družino iz Cleveland. O." v Skocjan. Janez Slogar iz Cleveland, O.,1 v Žužemberk. 1 Anton Trraovsek iz Cleveland, O., v Zatično. Anton K oče v ar iz Cleveland. O., v Velike Lašče. Anton Švigelj z ženo iz Cleveland. O., a* Škocjan. Mihael Kinderski z družino v Popovačo, Hrvatska. Karol &tern iz Northon, W. Va. v Slov. Bistrico. Luka Rožanc iz Northon, W. Va.. Postojno. Frank Fine z ženo iz Cleveland O., v Litijo. Janez Mariučič iz Cleveland. O., v Horjul. Anton I.pavec /. družino iz Cleveland. O., v Ročuij. Ignacij Koncilja iz Cleveland, O., v Stražo. Alojzij KleiiLse z družino iz Cleveland, O., v Ajdovščino. Frank Dolinar iz Darlingtoii. ok*>. uiar iz Darlingto-n. Pa., v Škof jo 1-o-ko. Jakob Petavs z ženo iz Wauke-gan. 111., na Vrhniko. Ignac Mivšek iz Little Fals, N. V., v Rovte. Frank Furlau Iz Lattle Fidk X. Y.. na Verd. Jos. Janežič z ženo iz Sheboygan. AVis.. v Škocjan. Blaž Janes iz Kirbvville, Tex.. v Travo. Fran Knaus U Kirbvville. Tex., v Travo. LAPLAND ITALIA BELVEDERE AQUITANIA MAURETANIA CANOPIC KROONLAND LA SAVOIE KOCHAMBEAU america PARIS FINLAND OLYMPIC COLUMBIA BERENQARIA pocahontas LAFAYETTE zeeland AQUITANIA LA LORRAINE ADRIATIC 11 luni. — Cherbourg FRANCE 7 lull. — Havre 1* iunila — Trst PRE8. wilson 9 julija — Trat 16. lunlla — Trst FINLAND 9 lull. — Cherbourj 14 lun. — Cherboura CRETIC 12 lull. - Ger.ea 15 luni. — Cherboura SAXONIA 14 lull. — Cherbourg 17 Junlla — Genoa MAURETANIA 14 jul. — Cherbourg is luni. — Havre LA SAVOIE 14 lull. — Havre 18 luni. — Havre P. MATOIKA 14 lull. — Genoa 18 luni. — Havre LAPLAND 16 lull. — Cherbourg 22 tunl. — Cherbourg OLYMPIC 16 lull. — Cherbourg 25 Suni. — Havre ARGENTINA 21 Jul.ja - Trst ss luni. — Cherbourg AMERICA 23 lull. — Cnerbourg 25 luni. — Cherbourg KROONLAND 23 lull. — Cherbourg 28 lun. — Tret ROCHAMBEAU 23 lull. — Hi. vre 30 lun. — Cherbourg aquitan:a 26 lull. _ Cherbourg 30 luni. _ Genoa PARIS 27 lull. — Havm 2 iull. — Havre FINLAND 30 lull. — Cherbourg 2 lul. Cher-otira WASHINGTON 33 lull. — Cherboura 5 luf. — Cherbourg ADRIATIC lA avg. — Cherboura • lull. — Havre BELVEDERE aug. — Tret 6 lull. — Cherbourg MAURETANIA 11 axra. — Cherbourg Glede cen za vosne listke In vse dru^e pojasnila, obrnite se na tvrdko FRANK SAKSER STATE BANS 82 Cortlandt St, New York. ZASTAVE VKTOR NAVIHSEK, 331 (mit St. COIEMUKH, PI. CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St. PoBiM knjigi, Hitri računar ,65 Nemiki abcednik -85 Nemsko-angleški tolmač .60 Pravilo dostojnosti .80 Blovensko-sngleiki slovar, trdo t plstno tesan 1.60 Blovenfiko-nemŠki slovar (Janežič Bartol) 4.00 Slovensko-nemiki slo- vsrtek 1j90 Zabavna Iv rama druga knjiga. Amerika in Amerikan- ei 5.00 Knjiga za lahkomiselne ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Doli s oroijea .90 Zbrani q>isi Jakob Aleiovee Kako sem aa jas likal. Prvi del jjm Dragi dal 1.25 Tretji del 1.00 Ljubljanske slike. Ostati in peti dal New York Na v Ameriko, ti del MS OlndaHfke Igra, Revček Andrejček »pa Združenik držav Kranjske dežele Zemljevid Evrope Velika stenska Evrope Zemljevidi: New York, HI., Kana., Colo., Mont. Pa^ Minn., Wis., Wye* W. Vs., Alaska .15 JO 2.50 US.MAIL COMPANY, IS Direktna sluZba iz New Yorka In Bostona v Napoti in Genovo. Karte do PaJerma In Mesine. VELIK PARXIK NA DVA VIJAKA. POCAHONTAS" crlplaje 30. junija — 13. avgusta - 24. *ept. Cene za Napolj in Genovo: Kabine *150 naprej. 3 razred }S5 in $5 vuj. davka. IZBORXA SLUŽBA — KRASNE UDOBNOSTI. Oddelek za potnike: 45 BROADWAY. NEW YORK. Oddelek za prtljago: 120 BROADWAY. NEW YORK. NAREDBA GENERAL. JUGOSL. KONZULATA V«ak bo lahko dobil potni list, kdor ima dokaze, da je v resnici jugoslovanski podanik. Soglasno s radnjim odlokom ministrstva za zunanje zadeve bo konzulat izdajal potne liste vsem državljanom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo svojim prošnjam za potni list priložili tudi zadostno dokaze o jugoslovanskem državljanstvu. Ko se bo konziilat prepričal, da 10 predloženi dok'unenti pristni 11 zadostni, bo dobil prosilec potni !ist. V slučaju, da bi pa nastali kaki poia'sleki, bo izdan potni list sele z dovoljenjem ministrstva. Ker je šte\ilo prosilcev ogromno in z vsakin* dnem narašča, ni konzulatu m-goče takoj opraviti vsega dela, toda polagoma bodo prišli vsi na vrsto. Nihče naj ne kupi šifkarte prej, predno se osebno ne zglasi na konzulatu ter dobi potni list. V vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New Yorkn, ir- če ladja, za katero so vzeli R. M. S. P. udobna vožnja NEW YORK - HAMBURG ORDUNA 18. JUNIJA - 30. JULIJ A ORBITA - 2. JULIJA - 13. AVG. OROPESA 16. JULIJA - 27 AVG. rsborne udobnosti »a. paaallrje t razreda.. [THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 BROADWAY NEW YORK Rlaž H ado vii' iz Acosta. Pa.. V'kart0> odpluje brez njih. Karlova c. Frank Tomšič if- Canonsburg, Pa., v Kmitinice. -Jane-z Pire iz Wimisburg, Pa., v Borovnico. Frank Bele iz Greensburg. Pa., v Hrvatski brod. Frank Sterle iz Cleveland, O., v Koritnice. Rudolf Škrajnar iz Cleveland, O., v Kastav. NAZNANILO. Rojakom v državi Pennsylvanis naznanjamo, da jih bo obiskal nai rojak ANTON GLAŽAK, ki je bil 3 leta nepretrgano v svetovni vojni. On je pooblsscen pobirati naročnino za Glas Naroda in ga rojakom toplo priporočamo. Sedaj se nahaja v Pittsburgh in okolici. Upravništvs Glasa Naroda. MoKtvanfld. Rajski Glasovi, v platn ovezano v nanje vezano v koat vezano Sveta Ura, t platno vezano v nanje vesano v kost vezano .90 1.80 1.70 1.00 2.00 1.80 Naročilom jo prikitti ▼ gotovini, poftta J« Pri vrednost, boJW aH poitnih snam. Dr. Koler 638 Peas Ave. Pittsbvfk, Pa. a asj- --- „ kt m ■Wick. Črn imata v sHu. vrldtt* la tattitu N« SAaJtab ketftko- »O O- TN InSul — f JI Kakor hitro SS vam pruMtatia a«nvla, aa tekajte. tamvat pHSfta ta Jas vam sa bom iop Malo črno grSko grozdje, zelo ^ ^ ► sladko, boksa 50 funtov $7.— > -» PoSIJite $3. na račun vsake bokse T "" ki aaročlte In poslali bomo takoj. ^ :: BALKAN IMPORTING CO. + - ► 51-53 Cherry St.. New York. N. Y. iMMMMOIMMMMMM^ ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NAB OD A" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.