St. 32. V Gorici, dne 6. avgusta \f897. Te&g XXVII. „Soča" izhaja vsak petek o poldne in velja vred po pošti prejemnici ali v ( pol leta . četrt ieta prilogo ..GtSfriarskl List' >rici na dom poJiijana: , gld. 4-10, , , 2-20, . , 110. Za tuje davr/.em. Da živi v Italiji do 40.001) Slovencev, to je ne-utajljivo dejstvo, katero pripoznavajo sami. Ali če se pokaže le najmanjšo znamenje, da ti Slovenci hočejo ostati to, kar .so, — pa kriči' ti liberalni Lahi, da jo - llanibul ante portas v podobi strahovitega pr.nslavizma. Človek vos ne bi mogel presoditi, ali jo tako kričanje teh avitakultnro-noseov- (-- nov izraz! -¦-) bo. j bedasto ali bolj lopovsko! Eno teh dveh pa je gotovo, ivij si torej izbirajo sami! Na čast jim ne morebiti ne pivo no drugo! Kar '.ta govorila imenovana moža o naši slavni družbi sv. Mohorja, to mora z eno strani napolniti vsakega Slovenca s krohotajočim smehom, z druge pa z ogorčeno nejevoljo in gnje-vom, da je mogoče tako — nesra m no lagati v jednom evropskih parlamentov. Od naše strani in za slovenski narod je nepotreben vsak zagovor družbo sv. Mohorja, kajti vsak Slovenec jo ponosen na njo in ve natančno, kaj je njena naloga in kako i/.horno jo izvršuje. Skoro pa da jo bilo potrebno, odkriti resnico italijanskemu čitajočomu Podlistek. Šiirnajst dnij na Balkanu. (Potopisno črtice.) I. I/ (ii«rito na Cotinje. .Dalje. Zo doma som namenil, da so moram v kotom osebno seznaniti s slovečim srbskim pesnikom in pisateljem, bivšim (s'M,aj častnim) tajnikom Xj. Visočan-stva kneza Nikolaja I., protojerejem Jo-vanoin Sundečic cm, ki živi tu že veliko let v pokoju. Meni se jo bil nenavadno prikupil ta pesnik posebno iz dveh razlogov. On, srbski pesnik in pravoslavni pop, jo znan velik; štovatelj največjega še živečega Jugoslovana vladike Josipa Juraja S t i- o s s m a y e r-ja; pri vseli možnih prilikah pa jo oznanjal slogo in bratsko ijubav mod Srbi in Hrvati. On, vseskozi pravoslavni Srb, jo tiskal svoje pesmi tudi v hrvaških listih, zlasti v «Vicncu», in več svojih knjig v — latinici; skušal jo na sploh o vsaki priliki, zgraditi zlati most do slogo mod Hrvati in Srbi, med sinovi i s toga naroda, a dveh veroizpovedanj. — Dasi vladajo tudi v Kotoru procej napeti občinstvu in lopnili zida Morpurga po zobeh, da-hi čutil—Tj« jo storii ugledni veliki katoliki list 'l/O sser v a ture Cattolieo , ki izhaja vsak dan v Milanu in je našim čiiateljem že dobro znan list. Našim slovenskim čitateljom bo zadoščalo, ako rečemo, da imenovani list je govoril čisto resnico o tej naši sloveči družbi; povedal jo vse, kar treba, da vsak pošten Italijan klobuk snamo prod tako iizorin, organizacijo. Zatoga-dol se nam m. zdi pol robno, da bi prevedli članek mi slovenski jezik. V „Primorcu" smo kratko posneli smisel tega članka. Naš list čita pa ludr, prav mnogo Italijanov. Iti njim ponatisnemo ta članek v izvirniku. (!orriero> in • rient iuella, sta objavila dolgo poročilo o tisti znameniti razpravi v italijanskem parlamentu ; naj laška gospoda čita še odgovor v 'O. C. in potem naj malce premišljuje, kdo ima prav, ali ugledni katoliški list ali pa Žid Mor-purgo in zu njim cela vrsta irredoutov-skih listov. Oil vseh stranij so zagotavlja Slovencem, da Lahi želo mirit. Prav, tudi mi boja iu potrebujemo; ali najprej naj Lahi dokažejo z dejanji, da z vso odloi nosijo obsojajo tako izbruhu slepe strasti in sovraštva do Slovanov, kakoršni so kažejo v govoru zida Morpurga in v pisarjonjn irrodentovskih listov. članek, kateri naj čilajo naši Lahi sine ira et studio , so glasi doslovno: l'i! o nore vol o itnlhuio a la societa sloventi „S. Krmacora". No« gioriii passali uno dejdi ono revni i de! parlamentu it.iliano irovu di clie dire ^iitbt societa slovcua di »S. LVniacora1*. K' nioito fjcile ii*-i|ui=»t.ir.si della gloria spez-zanilo ima lancia centru lo slavisiiio mva-dente iu iiioineuli bon culcolati cd m am-hiunti sapiciileme ule scelti; an/.i C" tiinto facilc, ciie i dilcltcvoli. Essa non č societu di propaganda di idoo e di ideali po-litici, ma di biimio lelturo a base prcllaiiienli! callolica; č la societa, civdiumu, nuy\\n or-[laiiizvtata e rolalivaiiienlc la piii dilTusa di ipiaiile ne chihlaifuili ijiicslu {,'ciu'l'e. Non c'e 1'aiiliiiTio di paesi ^luvcui oo?i uuscnslo, ovo ¦..'ssa nun al)l;ia il mu« as^jcciato, liasti dire clie su circa mi luilionc c trccenlo mila Slo-vein, ossa vanla siollaiitiii'iiiqiu; mila diieconlo e venlisette associab, compresi (i:{^> deli' Anio-ricii c circa i200 ncll' AlVica; qua3i (iunquc il (i "o di tntta la na/ioiie. Una socicla simile iliiVnsa iu propoiv.iono, avrchhe in Ilalia la bellezza di un niilioii*' od oltoccnlninila as-suciali circa. I silikon soci pii^mo un iiiescliino Ho-rino aH'aiiu<>, o ricevono iu iMiuhio t iiupio lilni od un calendiino, il ipr.tlc da šolo var-lehbo il prezzi) shorsalo. La societa ha uua splotulida časa e ti-poKialia jiropria a KlaKcjilurl, cilfa IoiIckco-libcrali! della C.iriuzia, i-eulro opportimissiiiio davvero per pnipapuido
  • 0. julija 1S97. su so zbrali v Ljubljani na poziv po^l. dr. Šuslersiča kakor slovenskega načelnika ,Sluvansko kr-*(aiisko-iiaroduo zveze' nastopni slovenski in hrvatski državni poslanci: Vilcz Perks, jrrof C uro ni u i, kan. E in spi ele r, dr. KerjauCič, dr. Gregorec, dr. Krek, Po smrti Nevenkini ni več časa opeval ne nagnjenja do kako krepostno žene ne ženske lepoto, bodisi dušno ali lelosne. Zadnji čas pa zopet poje njegova lira; zopet mu jo prešinil dušo in telo idojal krepostno žene, odušev-ljeno Slovenko in rodoljubko — pesniški idojal v osebi s 1 o v o n s k o ž one... In brat, Srbin ¦ - častiti 73-lelni starina Sundečic poj o sestri Slovenki» tiho otožno, včasih odušoljono narodno pesmi, pošilja jej vsako sproti in je zadovoljen, da jiii ta dična Slovenka tudi umije taki'«, kakor so se porodile v njemu, v plemeniti duši. Tega moža torej — slovečega že po prejšnji diplomatski službi — sem hotel osebno spoznati in stisniti mu častitljivo desnico. V petek 18. junija popoldne sem sedel v ljudskem vrtu pred mestno kavarno v Kotoru in Čakal, da pride Sundečic na svoj običajni sprehod ob morskem obrežju. Ni sicer posebno «fin» tak način seznanovanja, ali zdelo se mi je, da bom tako najmanje motil častitljivega starčka v njegovih vsakdanjih opravilih in navadah. V istem času jo prihajal Sundečic v družbi nekoga Slovenca proti ljudskemu vrtu. Sundečic je dejal svojemu spremljevalcu: »Danes sem dobil pismo KuSar, Pfeifcr, Pogačnik, Povše, I Itobie, Spinčio. Sukije, dr. Sustortic, ' vitez Vu ko viti, 2 i c kar iu dr. Žitnik, ter j kakor zastopnik trža&kih Slovencev gosp. ' Ivan vilcz Nahorgoj. Poslanec dr. Lagi-n j a je opravičil svojo odsotnost. Na lom seslaiiku so jo soglasno pri-poznala nujna potreba, da se ncrašeim ohrani sedanja parlamentarna večina. Zbrani poslanci hočejo zvesto vslrajnti v tej večini, dokler ostane zvesta načelom adrc&ncga načrta, ki ga je sprejel zadevni odsek poslanske zbornice. Zajeihio nnjoslrcje obsojajo parlamentarno obslrukcijo, ki je zaprečila ljudstvu toliko potrebne socijalno reformo, ter odločno odklanjajo vsako vladno premem bo, ki bi v škodo slovanskih narodov po-inonjala prijenjanjo neopravičenim zahtevam v ohstriikc ij i z d r ti ž o n i h h I. r a n k. 1'oseboj so na sestanku zbrani poslanci spoznali za neobhodno potrebno, da izrekajo naslednje aktuoliio zahtev.; slovenskega lit hrvatskega ljudstva: tloljsko vprašanje se mora čim mijpivje dollniliviio urotliti v smislu opravičenih zahlov in kulturnih potreb štajerskih Slovencev. Sedanji vinilni zlitem na Primorskem no mora i o/Jrom na iicziioniio razmero (doviiii^kopi prebivalstvu v najkrajšem časa spremeniti, tem bolj, ker so ko te razmere Izza iiiIiioIcka zaseda* iija poslanske zbornico v mkeiu oziru M) poostrile. Ob proinembi v deželnem predsedstvu na Koroškem se mora vpošlevati opravičena zahteva koroških Slovencev, naj so deželnim predsednikom imenuje mož. ki bo pravičen obema v deželi bivajočima narodi-istima. Vlade, k! bi ne zadostile vsem tukaj izraženim zahtevam, bi zbrani poslanci ne mogli podpirati. Kouečno je poslanski shod sklenil sklicati v Ljubljano vseslovenski in istersko-hrvatski shod. Da se to izvrši, se je takoj izvolil stalni odsek, katerega členi so vsi v Ljubljani bivajoči državni poslanci. Vrhu lega se je sl.ieiiilo povabili v ta odsek tudi kranjskega doz. glavarja in ljublj. mestnega župana. Vsi sklopi poslanskega sestanku storili so so soglasno".. Skrb za male obrti. (Konce.) Tečaji za ro kod elske mojstre na Dunaju so ustanovljeni načeloma samo za take rokodelce, kateri že sami opravljajo svojo obrt, torej za mojstre in v drugi vrsti za pomočnike. Najprej so sprejemajo taki, ki so v svoji stroki trdni ter bi se morda sami izobrazili v strokovne učitelje. Do zdaj od.....da pride v ponedeljek v Kotor gospod.... AH ga poznate?« — Slovenec pritrdi, da mo pozna. V istem tronotju sem stal pred njima------Slovenec jo vskliknil: «Kvo ga, tu jo žo!» Pozdravili smo se prav srčno kot stari dobri znanci. Ves večer sem preživel v družbi častitljivega starčka, povsem svežega na duhu in dovolj krepkega na telesu. Poznanje s tem možem mi je dragocen spomin na potovanjo po slovanskem jugu. Kdor jo poznal rajnega dekana Andreja viteza J ek še ta v Kobaridu, moro si predočiti nekoliko tega odličnega srbskega pesnika: starček vedrega lica, poln zdravega humorja, vnetega srca za blaginjo svojega naroda, prijetnega občevanja — globokega uma. Težko sem so ločil zvečer od njega. Izročil mi je še priporočilno pismo za — Cetinje. Drugo jutro ob 5. uri sem že sedel v črnogorski «diligenzi»; bili smo štirje potniki. Vprožoni so bili trije konji, k! so vozili prav naglo navzgor po neskončnih serpentinah, katerih ni hotelo biti nikdar konce. Polog mene jo sedel kapetan M-vič, ki jo došel uprav iz Becir, kjer jo bil prvikrat v svojem življenju; meni nasproti je sedel njegov spremljevalec, ki je imel umetno so na lolmologičiiem muzeju na Dunaju uzornc delavnice in poučni tečaji še lo za, dvoje obrti: ?..\ čevljarje in stavbeno miznrjo. Minislerslvo pa namerava še v tekočem letu 1897., ko se priskrbi} potrebni prostori, ustanovili tečaje zu stavbeno ključarje in možko krojače in ku!:or hilro bo možno, v prihodnjih letih prirediti podobna učilisča za drugo obrto. Čevljarski t o č a j i, po Sest tednov vsnki se prirejajo štirikrat v lotu, trikrat z nemškim in enkrat z čeSkim učnim jezikom. Ob delavnikih trnja pouk od 8, do 18. prcil-poludne in od 2, do 6, popohidno; prvo štiri dni v tednu so od 0. do 8, uro zvečer j ob ncdoljnli In praznikih pa od 8, uro stjulroj do polndno. Poučuje so sistemalično v nnslodnjih predmetih: a) moro jemati, strokovno rigati, krojiti, ročno dolo; h) izdelovanja obuvala r, niijvaftnifiinii stroji; c) strokovno knjigovodstvo in računstvo, Sprejemajo so čevljarski mojstri In pomočniki, a priporočili jih mora ohcinn, zadruga ali kako strokovno društvo, Prednost imajo prosilci, ki dokazujejo žo nekako spretnost v svoji stroki, potem mojstri prod pomočniki hi med zudnjimi zopet Usti, ki nameravajo v kratkem sami opravljati obrt, ali laki, ki so ali postanejo v kratkem udje katere produktivne zadrugo ali kakega enakega društva, Slednjič so sprejemajo samo I ac napolnijo, že ravno dobljeno „Werlheimereo* da ne razpade v prah. Naše pevsko društvo ima sedaj počitnice, kar je edino primerno v očigled tolikemu delu, ki ga ima naš ubogi oratar. Želeti bi pa bilo, da se ob pričetku zopetnih vaj s pravo resnostjo istih poprimejo, če hočemo tudi mi pokazati sielu, da nekaj veljamo. Zbog dolgo trajajoče vročine nimamo upati ravno dobre vinske letine glede množine, a če tako daije pojde, nadejamo se vsekakor izvrstne vinske kapljice. — Dal Bog našemu Kraševcu, saj si je zasluži. Žito je obrodilo, kakor sploh povsod, le slabo, a sena ima naš kmet letos toliko, da stari ljudje ne pamtijo take letine, kar je pri nas nekaj izvanrednega. Za danes dovolj — prihodnjič morda kaj bolj zanimivega. Skalarjev. Iz Kobarida, 2. avgusta. — (Kmetijski pouk). — V soboto večer je došel v Kobarid odposlanec c. kr. kmetijske družbe g. Ernest Klavžar, da bi tu govoril ljudstvu o sadjarstvu in živinoreji. Naše .Sadjarsko društvo" je povabilo po občinskem ob-hodniku pred cerkvijo, naj pridejo po blagoslovu na Žganovo dvorišče vsi oni, ki žele takega pouka. In res, došlo je okoli 150 mož, ki so se posedli v senci košatih dreves na rečenem dvorišču. Predsednik ^Sadjarskega društva" gosp. Ivan Krajnik, je pozdravil došle može in dal besedo g. Klavžar ju. 1 Gospod K. je govoril skoro poldrugo i uro z njemu lastno lahkoto in umljivostjo. I Poslušalci so zvesto sledili njegovim besedam. — Najprej je govoril o sadjarstvu. Pri- i poročal je, naj bi sadili in cepili vsi prebi- ' valci te doline le dvoje ali troje priznanih ; vrst jabolk in hrušk. Tako bi dobili naj- | bojšega sadja v velikih množinah, i kajti dandanes se izvaža in dobro prodaja I sadje le na vagone. — Poučeval je dalje, kako treba skrbeti za drevo,, čistiti ga mahu, lišajev, bršljana, mrčesov in sploh vsake ne-' snage, posebno v novejšem času krvne uši, katero je opazil tudi na Kobariškem. Ako kmetovalci ne bodo skrbno preganjali te uši, pokonča v malo letih vse sadno drevje. — Pripovedoval je, kako imajo urejeno umno sadjarstvo na Štajerskem, na Tirolskem in v drugih naprednih deželah, kjer je prav vsled tega napredka zavladalo blagostanje; I vspodbujal je poslušalce, naj bi posnemali j take zglede, saj pri nas so dani vsi pogoji l za najlepše sadjarstvo. Ako dobivajo drugod I za svoje sadje velike dohodke, zakaj naj bi j pri nas ne bilo takd? — Pripovedoval je z J zgled/, kakd drago prodajajo sadje n. pr. na j Tirolskem. VMeranu je velikanska irgovska j tvrdka, ki prodaja po vsej Evropi le eno vrsto I jabolk; 60 kg. prve vrste jabolk stane tam 80 gld.!! In prav enaka jabolka iz- j borno uspevajo tudi pri nas! — Kmetijska družba preskrbi brezplačno cepičev, kolikor bodo sadjarji hoteli; kobariško .Sadjarsko društvo* pa bo posredovalo med c. kr. kmetijsko družbo in kmetovalci. Prežel je na ži vinorejo. Tudi ta se mora povzdigniti l Na Tolminskem je obilo mlekarnic, ki bodo imele še lepo prihodnost, ko bodo prav urejene. Do tega pa pride " Ali da bodo mogle vršiti mlckaroice svojo nalogo, moramo skrbeti najprej za (zboljšanje ] travnikov in živinoreje. — Kar se tiče izboljšanja travnikov, pride na Tolminsko drng gospod, ki bo-poučeval -v-tero -oziru^ Naši travniki se morajo temeljito zboljšati, zato priporoča, naj bodo zvesto poslušali gospoda, ki bo v ta namen poslan na Tolminsko. Živinoreja na Tolminskem se je sieer že precej izboljšala, zlasti v onih krajih, kjer so prejemali bike, katere je dajala e. kr. kmetijska družba. Zanaprej pa kupi družba tudi junice istega plemepa in ustanovi spočetka štiri plemenske postaje, da se uvede čisto pleme. Poslušalci so bili govorniku prav hvaležni za izborni pouk. Na povabilo g. predsednika Krajnika so mu izrekli poslušalci srčno zahvalo. Še dolgo potem so se poslušalci razgovarjali o tem, kar so slišali — in se potem zadovoljno razšli. Naj bi prejete nauke tudi skrbno ohranili in se po njih ravnali. — G —k. Iz Boka, 3. avgusti. — (Nase ceste. — Nove trdnjave). — V Soški dolini smo zadnja leta zares jako napredovali v popravljanju cest. Popravila in preložila se je pruv korenito cesta med S rpeni c o in Žago, a tudi na Predelu se je mnogo zboljšalo; pod Logom pa zdaj dokončujejo preloženo cesto na onem mestu, kjer je Koritnica ob vsaki povodnji cesto poplavljala. — Pri Boki delajo na novo oni dolgi leseni most, kateri je odnesla voda lam spomladi. — Upanje je, da pričn6 kmalu popravljali tudi kobariške in trnovsko klance, kar je zares neobhodno potreba. Kar se tiče cest, moram pohvalno omeniti neke naprave inženirja Mahni tseha. Najprej naj omenim, da je postavil povsod, kjer treba, mejnike med erar-skini in zasebnim svetom, kar je prav. Kjer je poleg ceste svet navkreber, lam je dal povsod nasejati travo, deteljo lucerno ali pa borovce, kakor je bol,e kazalo; tam pa, kjer je zdaj še trava in iucerna, pridejo po- 1 zneje — ko se svet malce utrdi — borovci. Marsikje se kaže, da bo poleg ceste in nad njo prijeten gozdiček, kar bo v vsakem ožim le prijetno in zelo koristno. Kjer je pa svet preveč peščen, da bi se valilo kamenje na cesto alt bi se zemlja udirala, še predoo bi 1 se mogla utrditi, lam je del vse preplesti s koli in vejevjem, hi v sredo kvadratov so posejani borovci. — Na tak način je utrjen ves svet, da ne bo nikdar več onih nielin nad cestami, ki delajo toliko škode erarju in zasebnikom, katerim se svet udira na cesto. Omenim naj še, da med Kobaridom in Volčami je isti inženir odstranil topole in nasadil sadno drevje. Le škoda, da ni imel lepih drevesc na razpolago. Ob cestah morajo biti visoko-debelnata drevesa in ne pritlikovci. Vsekakor: čast komur časi! Avstrijska vojna uprava hoče bolje zavarovati državno mejo, kar ne pomenja ravno najboljših odnošajev z Italijo. Nad trdnjavo v Klužah sezidajo novo, še večjo trdnjavo, ki bo stala baje okoli 2 milijona gld. Zdaj delajo cesto do vrha, kjer bo stala trdnjava; sekajo jo v živo skalo in napraviti morajo tudi nad lOu m. dolg predor skozi rob. Letos narede morda edino le cesto do vrha. Pri delu rabijo le domače ljudi, Lahov nočejo v delo! Da bi le povsod tako delali! Tudi pri Robiču pod Mijo zgrade veliko trdnjavo, in sicer na mestu, kjer stoji zdaj še mala cerkvica sv. Jeierja. Vojni erar odkupi cerkvico, katero sezidajo obči-narji kje drugod. Tudi ta trdnjava bo stala baje okoli 2 milijona. — Cuje se tudi, da više gori v Kobariškem Kotu bodo zidali še jedno trdnjavo. — Tu v naših Klužah pa spravijo tudi na hrib nad sedanjo trdnjavo 4 tope, da bo nemogoč prehod sovražniku po Bolškem. —k. Iz Tolmina je priobčila »Edinost* dopis iz peresa g. dr. Karola Tri I le rja, kise bavi z neko čudno propovedjo, katere ne moremo lahko umeti. Dopis pripoveduje našim čitateijem. znane reči, kako delaven je g, Andrej Vrtovec, učitelj v Tolminu, tudi zunaj šole in posebno za povzdigo našega kmetijstva in zlasti mlekarstva. Ali na-krat se je g. Vrtovctt prepovedalo, da se ne sme baviti z nobenim drugim poslom zunaj šole. Evo, kaj pravi g. dr. K. T. v tem dopisu: Gosp. Vrtovec je kakor izvoljeni zastopnik svojih stanovskih tovarišev tudi člen okrajnega šolskega sveta in kakor tak pri-; zadeval si je po svojih močeh da brani opravičene želje učilrijstva, cigar gmotni položaj je tu na Goriškem uprav — škandalozen. O leh razmerah čivkajo vsled nebrojnih ! javnih pritožb že vrabci na strehah in le j tisti poklicani faktorji, ki bi jedini lahko od-pomogli tem nevrednim odnošajem, tišče I glave v pesek liki ptič noj. Tudi v našem I okrajnem šolskem svetu mora sedeti nekaj mož, ki ne kažejo v tej stvari potrebne, recimo energije, in tako je prišlo, da je g. V. mesece in mesece zaman urgiral imenovanje definitivnimi tistih učiteljev in učiteljic, ki so 2e pred tremi, oz, štirimi leti (!) položili izpit učiteljske usposobljenosti ter imajo vsled tega zakonito pravico do definitivnega imenovanja, od katerega jim naprej potem pristojajo pet-I letnSne, Z zavlačenjorn teb imenovanj priltedi si torej okrajni Šolski zalog za prihodnja leta I par' forintov na škodo ubogih učiteljev in v očigled takemu nevrednemu postopanju naj ne vzkipi kri zastopniku svojih, na ta način — recimo oškodovanih tovarišev! In vzkipela je lu kri g. V. tako, da je v jedni zadnjih sej v ojslnh in ogorčenih besedah ožigosal to nevredno »varčnost*. To je jedina pregreha, kalere si je svest g. V. in Se na to je — ponosen. Kako se je poročalo o dotični seji tačas odsotnemu g. predsedniku okrajnega šolskega sveta, to nam sicer ni znano, pač pa ne moremo dvomili več, da je zadnji g, A. V. prepovedal vsako nadaljno delovanje' na kmetijskem polju pod kaznijo premeščenja oz. celo izgube služb*-. Jaz ne poznam razlogovgr predsednika za to propoved,- ali jaz J — obsojam iste! Kavzalne vezi med označenim postopanjem g. V,—a in njegovim požrtvovalnim kmelijsluii delovanjem iščem zastonj, a tega tudi -.c morem misliti, da bi bil hotel gosp. predsednik okrajnega šolskega sveta udarili stvar, ko je zadel človeka, j Ako je učitelj V. sicer kaj zagrešil, naj se ga spravi v zakonito preiskavo, katere se pa on menda ne boji, ker je sam prosil Za isto! Zategadelj dvomim po pravici, da-li iiiia slavni c. kr. okrajni šolski svet v tej zadevi tuko či4» vest, kakor jo ima preganjani učitelj. Vsekako je absolutno neopravičena in krivično označena prepoved, naravnost perfidno pa je postopala ona dosih-dob še neznana oseba, ki je g. V. napram odposlancema kmetijskega ministerslva, ho-teča očividno podkopati mu pridobljeno zaupanje višjih krogov, obrekovala, da se želi usiliti za župana tolminskega itd. Kdor pozna uzoruo privatno in rodbinsko življenje g. V.—3, temu se mora studiti tako perfidno obrekovanje in po moji nemerodajni sodbi, bil ni poklican v prvi vrsti baš okrajni šolski svet, da v tem pogledu obrekovanega učitelja kar najkrepkeje brani navzgor ter mu pribori primerno zadoščenje. S takim orožjem se ne bore poštenjaki. Nadejamo se trdno, da uvidi zlasti l udi v prvi vrsti poklicani branitelj učiteljske časti, gosp. prvoniestnik okrajnega šolskega sveta, in da razveljavi neutemeljeno, žaljivo in kvarno prepoved, ki se je zamogla roditi sploh le pod hipnim utisom slabe informacije. Vsako kaznovanje navedenega gospoda zaradi njegovega, v predstoječem popisanega postopanja moralo bi napravili, ne glede na opravičeno ogorčenje učiteljslva, v ljudstvu najslabši, vzdrževanje označene prepovedi in sploh oviranje njegovega kmetijskega delovanja pa celo ulis, da gospoda v okrajnem šolskem svetu najmileje povedano — kar nič ne razumevajo pravih potreb našega ljudstva in svoje lastne naloge, da nadvladu-jeti marveč tudi nad stvarnimi uvaževanji — osebnost in strast. Iz vsega srca želimo že v interesu miru in sloge, da se nam prihrani la žalostna perspektiva. Dr. K. T. Gospod Vrtovec je na Goriškem dobro znana oseba, kukoršnih naj bi Je mnogo irnelL Ako je g. V. učitelj, kaj za to, saj ga p I u č a m o m i s a m i i n n e država! Zutegade! se moramo upreti z vso silo, da bi se vladni možje preveč uti-kali v šolske razmere. — Vemo sicer, da visokor. g. okrajni glavar je svoječasno jako Čislal Vrtovca radi napredka na kmetijskem polju, zalegadel ne moremo umeti, kakošui | uplivi so ga zdaj prisilili do takega ukaza. Mi sicer jako čislamo g. glavarja, ali tak I ukaz moramo odločno grajati! Z Kneze na Tolminskem, 27. julija. — Na nečuven način je napadel v 30 številki cenjene »Soče" dopisnik z Grahovega krčmarje in trgovce na Knezi. Ne bilo bi prav, če bi molčali k temu dopisu, kajti z molčanjem bi potrdili, da ima dopisnik z Grahovega prav, kar pa ni res. Gospod dopisnik bi se moral prej dobro poučiti o tukajšnih razmerah in pozvedeti, kdo kupuje pri Lahu. Tega on ni storil, ampak zastavil je pero in šibal tiekrive. Naslednje vrstice naj dokažejo resnico naše trditve! »Na prvem pragu hiše na desnem, ko prideš na Knez o, žagi e d a š š i r o k o p l e č e g a m o ž a k / č-m a r j a, ki kupuje vino' pri Slovencih, kar lahko dokažemo z računi; kdor ne verjame, lahko praša tudi. čast. gospoda ] j kaplana iz Rihetnberga in gosp. Gaberščeka \ j v Tolminu, kje je krčmar kupil vino. Gosp. i dopisnik je omenil, da ima možak devet de-Čakov; na to imamo pripomnili, da je ta krčmar prav dober oče, ki svojih devet sinov — v resnici jih je le Sest — prav lepo i vzgaja. Gospod dopisnik, ko pojdete prihod- I njič mimo, preštejte dečake še enkrat; po I pravici vam povemo, da so se vsi oni, ki poznajo vaš stan, čudili, da niti šteti ne znate! Ko srečno pridrčile po tistem »lepem klancu", zagledate na levi strani klanca čedno hišo. še precej inteligentni kučegazda Vas pozdravi z običajnim »zdravi". Mimogrede naj omenimo, da kupuje ta trgovec v prvi vrstr vse (aha, samo v prvi vrsti? Ured.) blago pri Slovencih, v dokaz tega so j račune vedno na razpolago od Kavčiča, Res-berga, Moseta in Korena. Onkraj mosta na desni strani stoji visoka in lepa hiša, ne pa nizko, kakor pravi dopisnik z Grahovega. Čudno, da ste vendar še tako kratkovidni, da imenujete najvišjo hišo na Knezi nizko. Gospodar naročuje vozniku Peršu iz Ročinja, naj kupuje blago (vedno ? Ured.) pri Slovencih. Na izvoljo računi od Kavčiča, Resberga in Pipana v Trstu. Gospod dopisnik z Grahovega, ko pojdete skozi Knežo, obrnite se pri podpisanih I in prepričajte se, kako krivico ste jim storili J sč svojim dopisom! (Tukaj Je bilo zaplenjenih 19 vrstic). I Med domačimi trgovci g. dopisnik ne razširja svoje zavednosti, najprej se boji trdih pesti prvega; da pusti druzega pri miru, mu ne zamerimo! j Kar se tiče »Zavednosti" v Podmelcu, vam naznanjamo, da Vam bodo skušali pri- dobiti diplomo častnega člana, da dospe z vašo pomočjo društvo do popolnosti. Da vidite, da se ne plašimo, kedar gre za resnico, priobčimo svoja imena, vi se pa svojega niste upali postaviti pod ono natolcevanje. 1. Kenda, J. Močnik, Jak, Lapanja. Domače in razne novice. Osebne vesti. — Dr. Andrej Lisjak je včeraj odpotoval na Štajersko v kopališče Rogatec-SIatina. V Gorico se vrne zopet dne 1. septembra t. 1. — Srbski pesnik Jovan S u n d e č i č je bival nekaj dni v Trstu in v Ljubljani, pAiTurcJ TasleV veleposestnik v Ken-čah, je umrl nagle sairti dne 4. t. ni. v 08. letu svoje dobe. Pogreb je bil danes pred-potdne. Pokojnik je bil vedno zvest narodnjak in kot take je odgojil tudi svoje sinove. V. I. n. m. s.! Izlet v Celje. — »Goriški Sokol" se udeleži celjske slavnosli po depulaciji 4 ali 5 članov. Brat starosta se izleta ne more udeležiti radi bolezni svoje soproge. Iz Gorice odpotuje več rodoljubov v civilu in upamo, da bo pri slavnosli častno zastopana tudi Goriška. — Slo venski abi turijenti, kateri so nameravali v Prago, se snidejo tudi v Celju. Njih zbirališče je 7. in 8. t. ni. v »Čitalniški dvorani" ,N»r. doma". — Celjske slavnosli se udeležijo tudi Cehi in Hrvatje, — »Ljubljanski Sokol" odrine v Celje v nedeljo zjutraj ob G. uri. Posebnega vlaku ni dobil, ker Nemci, ki imajo železnico v rokah, ga niso dovolili! — Rodoljubi z Goriškega ! kdor more, naj so udeleži slav-nosti! — Opozarjamo slovenska društva po vsem Goriškem, da se spomnijo te slavnosli vsaj v duhu — z brzojavko, da tudi lako dokažemo našo narodno zavednost! Društvo »Šolski dom* je potrjeno na podlagi pravil, ki so bila objavljena v »Primorcu" z dne 3. t. m. Ko se oglasi primerno število drušlvcnikov glusovakev, se sklice osnovalni občni zbor, ki izvoli odbor v smislu društvenih pravil. Na to začne društvo svoje redno delovanje. Rodoljubi se uljudno vabijo, da bi pristopili v obilnem štovilu k novemu društvu, ki bo za kulturni razvoj goriških Slovencev velikega pomena. Oglase sprejema načelnik osnovaluega odbora dr. A. Gregorčič v Gorici. Altroceho LeiiassH - V nedeljo 1. avgusta smo videli zopet lep prizor, ki nas spominja na zmago Lcuassijcvo 18 marca t. I. Tega dne je namreč nastopil svojo službo novi organist v cerkvi na Plaeuti, ker so je tej službi prostovoljno odpovedal g. B a j t. Nov organist je Seghizzi, in on se je do-peljal — menda po naročilu — v dvoopre-žoiii kočiji, katero so ustavili pri mos'u nedaleč od cerkve, razprcgti konje in «cvet» iuteligencije na Placuli se je sam upregcl ter ga dopeljal pred cerkev, da ga slavnostno umesti na ono mesto, kjer je poprej sedel jeden »sclaf". Veselje v Izraelu je bilo seve največ zaradi tega, ker so se rešili Slovenca, kateri ni hotul plesati, kakor so hoteli oni gosti, ampak nasprotno, morali so oni plesati po njegovi godbi. Pri tej priliki si je bojda g. Skrt — kateri itn Jdjemnike tudi v slov. krogih — stekei tako izredne zasluge, da ga moramo javno pohvaliti. Mi siromašni Slovenci smo pač daleč, daleč zaostali za »Lahi d i puro sangue", ki se tako sijajno odlikujejo po svoji omiki od nevednih Slovencev. Jeden v imenu slov. župljanov. Nova zaušnica slovenskemu jeziku. — O pogrebu nepozabnega rajnega knezo-nadškofa je bil mrtvaški govor v stolni cerkvi le v laškem jeziku. Slovenskega smo zastonj pričakovali. S tem je bilo naše narodno čustvo hudo užaljeno. Sklenili smo, da to novo razžalitev molče pogoltnemo, da se nam zopet ne poreče, da hujskamo, Doilo nam je pa v tej zadevi od našega občinstva premnogo pritožb ustnih in pisnih, da bi mogli vtakniti to zaušnico v žep, kakor smo sklenili. Zatorej se usojamo resno svariti pristojno cerkveno oblast, da mora tudi ona uvaževati v najnovejšem času nastalo veliko narodno probujenost našega ljudstva ter tankovestno paziti, da se bode zvrsevala natančna ravnopravnost obeh deželnih jezikov tudi v malenkostih. Slovesno izjavljamo kot javno glasilo slovenskega naroda v goriški nadškofi,!*, d a ne priznavamo laškemu jeziku nobene, prav nobenepred-n o s t i pred slovenskim. Nevarno bi bilo, prezirati te več kot opravičene zahteve. Mi hočemo originalov, za prevode lepa hvala. Hoj „Piccolo% »Corriere* »Senti-nella* c compagnla uella! kje ste? — Vaši bratci, delavci iz beraške Italije, so dobili zopet po hlačah. Takrat so jin« zravnali hrbte ter jih zapodili v beg Nemci v K a r-1 o v i h v a r i h. Zgodilo se je nekaj jedna-kega, kakor pred kratkim v Skednju v trž. okolici — z razliko, da so se hoteli onkrat Slovenci otresli teh laških sitnih beračev, zato so pa gorenji časniki strašansko divjali in kričali o ^barbarstvu" slovenskem, v mestnem zboru tržaškem so mestni očetje kar tulili .razljučeni" tolikega »zločina", kličoč na maščevanje redarstvo, orožništvo, vojaštvo, celo vlado itd. Ako bi bili vse Ske-denjce poobesili, njih vas zažgali, bi še ne bili zadostili strašanski »razžalitvi" »avite eolture*. — In takrat? O, zdaj nimajo ti laški časniki zoper Nemce v Karlovih varih niti besedice najrahlejše graje; molče, kot bi nič ne vedeli. »Avita collura* ni bila takrat j v nevarnosti. Treba da to molčanje trdno pribijemo za slučaje, ko prileze laška bera-eija zopet trgat kruh od ust našim pridnim delavcem. Kazenska obravnav«. — V sredo, 4. t. m. bila je pred okrožnim sodiščem kazenska obravnava proti Jakobu Komelu iz Solkana. Obtožba se je glasila na hudodelstvo izsilo-vanja, učinjenega s tem, da je Komel dne 126. aprila t. 1. izsilil od nekega izvoščeka Leščaka vsklik »živio". Komel je bil, to se razume, obsojen radi hudodelstva izsilovanja na dva meseca v težko ječo. Zagovornik g. dr. Franko se je zaman trudil jnristično dokazati, da obtoženčevo dejanje ne vstanavlja hudodelstva izsilovanja. Pri tej obravnavi cittdi se- se nekateri zapisniki in prepričali smo se, da se s slovenskimi strankami še vedno zapisujejo laški zapisniki. Kdaj bode pač justicna uprava odpravila to kričeče preziranje slovenskega naroda na Goriškem? Sodne oblasti goriške imajo opraviti, kakor vse druge oblasti v deželi, največ s slovenskimi strankami, kar je naravno, ko je Slovencev v deželi dve tretjini. Ali če bi mislil, da uvažuje justicna uprava to okolnost, bi se zelo molil. Vsa pečutila (stampilje) za mesto dologovanega okrajnega in okrožnega so izključno luška, ko da bi živeli v blaženem kraljestvu in ko da bi polnili juslično vrečo s kolekovinaini, vknjižuiuumi in drugimi pristojbinami samo Lihi. Če pozna jtialičtia uprava nas> dolžnosti, naj bi vendar enkr.tt spoznala tudi našo pravice. To je menda p.ič dovolj skromno, če zahlovanio, da nas po uradih ne smatrajo za ,sčnve", ampak za narod, ki nima uiti za las matiju pravic v deželi, nego jih imajo Lahi. Slovenščina p» liiseiici. - Lahi ne optisle. nobeno priliko, da no bi zabavljali vsoiiiu, kar j<' slovi' iskega. Zl.--.sli s,- /udirajo kaj radi v lepi «a% jozik, ki pa je njim »lingua barbara*. O našem pismem-m joziku trdr, da ni jezi!: ljudstva, ampak neka zmes, katere Mik t ne ra?i me. To je sove, hudobno ali neumno blebet; nje, ker lm ni -.uiroda, čegar pismeni je/ik bi bil "Vnilj po-lu-l po ljudski govoriti, kot je slovenski. L.hi imajo najmaiije vzroka predh.n-ivali slovonr-la-niu jeziku nera/.iiuiljivii-t. PMečoui >ne-ee vrnila se je pred uiiLiusk mi porotnik: velikanska kazenska pravda pruli n.'khn s!opnr>kim baronom iz .Sicilije. K ieateh je bilo na obravnavo nad 1SU prič, večinoma Sicihjaiieev. Li.-ti so v« činoma znali samo sicili.unsko naroej-, ne pa pismenega jezika italijanskega, v katerem se ravilno slovenščino razume tudi najtiši sluvi-n-ki kmet v Istri, (ioii^k, Kranjski', Koroški, Štajerski, na (»gorskem in v Italiji. -- I »a -e L.dii nieJM-bojno jnpoltiiimii ne r.r/.iuuojo, potrjuje tudi dopis iz Runa v časopisu „Lt Sera* z dne \. t. ii. |>,i >o nam ne poreče, da zavijamo ali sla! o prevaiamo, punalit-ku-jemo deloma dopis v lamini, ki slove: „Un pietiiontese, un lombardo, uu ve-tieto sono talilo loulalii, por lipo lisico e caratteri etnici da un losoarm o da uu n.-i-poletaiui, ipiauto e pili di un boemo da un unghcrese. i Si ilieo, e vero, «he gli ilatiaui sono fra loio collegali dal comuue liun.lo delia lingua, m.'t anehe ques!.t e una iillermazioiie teoriea oho non ttova riscotilro nell.i pratica. La lingua it.diana. cceozione fatta della Toseana, non e lin-iia viva o parlala, noti o il lingtiaggio del popolo. II legame delia lingua e uu legame pnrameute lelterario, il popolo, la maggioraiiza cioi degli itaiiani, parla in dialetli. Ora anehe parita tVa le forme dialetUdi di alilatio, Vene/Ja e Torino, con »pičile di Dolog-j, Ravcnza e Fcrli; di Genova e Sa-~ vona con Firenze e Roma; di Fetrara e PLicenza con Napnli e Ib^gio Cakibrla, sono altrottitnto mareate di 5. pr. m. je biLi otvoneuu nova knjižnica goriške .Sucsula tipogndica" v ulici ,Za mesnicami* (Moreli) 5U..-. v,)., kjer ima društvo svoj dom. — Radovedni smo zelo, tih se bo tudi s to knjižnico uganjala strankarska politika v zmislu ,Corriera" in »Sen-tineie* ali pa bo osnovana na Jnternacijo-nalnem stališču po potrebah, ki se kažejo v stanu črkostavcev in tipogrufov sploh, iu v Gorici je več tipogratov Slovencev; naravno torej, da bi moralo tiskarsko društvo skrbeti za nje enako kakor /a Italijane, tpnli je, Ua v len. pogledu ne bo pritožb! ltmtoilnrnl doneski. - Za .Slogiue •¦¦n.oae-. V-narodnu žveplt-nke 40 kr — Pri g»U„3oriu Morn v Kokainu „a.,ili Milj" Fwnc " hv«H i ^tok Al,l0»' C<,iič UoUe lotnaz iz /dravšoinc 2loži]i , ,, _ fcld. J J7. - Jostpina Zucchiali iz Medane 60 kr. — Izidor Perin iz Medane 60 kr. — j Medanski »triumvirat* gld. 1*50. — Katarina Leban iz Kanala 50 kr. — Društveni denarnica r gosp. Kancler je sprejel: prof. Šantel Anton 1 gld., neki prijatelj šole 5 gld., Koren Anton 1 gld., Rosanc Simon 1 gld.; v pušicipri Šusteršiču 70 kr., pri ilozetu 30 i kr., pri Fonu na Solkanski cesti 1 gld. 32 kr. Itomanje t Barbauo. — Kakor vsako leto, bode tudi letos romanje v Barbino. J Kdor se hoče udeležiti svete poti, mora priti v petek 13. t. m. v Nabrezino, kajti iz L5ro-jence bodo vozili ljudstvo brodarji ladje ,Sv. Peter". — Vipavci, Krasevci in drugi Slo- ' venci, naj se torej oglasijo v Nabrežini, oziroma \ Brojenci. Brodarji so Slovenci. PrcskuMija gojencev lukajsnega deželnega zavoda gluhonemov "node dne It. avgusta od 'J do li! ure predpolduo. .Vipavska žcleznlcii*. — .C," zahteva da pri vipavski železnici naj ima vlada gjavuc besedo iu ne konsorcij, češ. saj zasebni udeležniki so plačali le "011.000 gld". - - ,C." bi seveda r.ul videl, da bi imela tržaška vlada vso besedo tudi pri tem podjetju, ker v tem slučaju bi bilo enako, kakor da ukazuje — ,(Iorrierovo" uredništvo! Za uMIfJJi* risuiijn (oziroma arhitekte, inženirje ali drugo si rokov lijake.) Na strokovni obrtiio-nadaljcvalni žojj.jf.a klosarje (kamnoseke) v N a h r o ž i ti i razpisano je učiteljsko iin.--.lv> za geometrijo, geometrično iu prostoročno risanje, nauk o projekciji h 6 urnim podukom na teden. Vso ure so v jednem dnevu. Dokiiinonlov.iiie prošnje posiali je šoUkomu odboru v Nabr<-žiui do 15. I. m. - Opomue se. da se učna nagrada iu potnimi dobro plačujeta. Pon;iti se nam, da je slavni pri.^tojl) nitiski urad v Tr.-du jel pozivali z ne luškim i pl ičiliiimi n-iogi, v kar jo dosedaj rabil sloveiiske iiskovino! Torej ludi Iu »napredek« ! Movonci zahtevajte vedno izključno le slovenske pozive! ¦ Aaro monfalcdiiese«. Zdi so, da conle T u I I i o je zmagal — iu lepo Slevilo kousorti>-lov I.ihko izslopi. S tem bi konsorcij razpadel Ivisd lisli že upijejo, naj vlada sama doloži vso potrebno svolo za to podjetje — peščico špekulantov. Zu poiieMveriiouM iloliivcu Hlažu Škriiijin-Jii smo dobili: Matija Koldl M) kr. - 1'njalclji zbrali gld. 1 !:». iVipnročamo ga nadalje liubrosrčr.osli naših rilaleljev, kajti mož jo res nesrečen iu Sušltii ptulnižiilcii .Slov. pliitiliiK|(. ilriišl." • V. u. člani podružnice vabijo so s tem k izidu na Krn dne S. iu <). t. m. Odhod iz Tolmina v nedeljo S. t. m. ob 3. uri popoldne če/ vas Krn na „Ku-hiiij-ko planino". '.). t. m. na „Kni" iu čez ,S!emr>* v Tolmin. S Koharidčani so združimo Jidiki) na planini. Gosi j,. ,\,>Uv» do.šli! Vdeležilev naj se, fe mogočo, nazu.iui protl-bedniku.V slučaji >labega vremena izl. l±l.\. m. I/ Pnačlii' nam poročajo, da lamošnji Sokol priredi izlet v Urjo pri ltihomhergn k veselici taiuošiijega ,Bralnega in pevskega društva«. Odhod ob 3. uri popoluliio. V Lepi pod Piedclom bodo imeli v nedeljo lepo slavnojt — jiinvičeiija dveh novih oltarjev v lamošnji cerkvi. Ondi imajo novo šolsko posiopje — ki je naravnost monslriim v vsakem pogledu. Kdor je najiravil ta načrt, zasluži palice, ne plačila. Naravnost nenmevno jo, kako so mogle potrdili oblastni je lak načrt. Poslopje je veliko, a posiora notri je malo; hodniki in poslranske sobice — oddeljcne »al stanovanja in šolske poln: - poln-ro toliko prostora, da jo vse drugo proti temu nieevo. In še to: takoj pri vrat; h imajo stranišča. Kdo jo Kje kaj takega videli-! Kdor hoče videti, kako se da zapraviti v velikem poslopju mno/o prontor.!, naj si gre ogledali šolsko poslopje v Logu. Iu lake reči se počenjajo za drage novce itak preobloženih davkoplačevalcev ! Bralno) in pevsko društvo v llrjnh pri iiiheutbergu priredi v nedeljo dne 8. avgu-da t. !. ob o. pop. v zaprtih prostorih go>pe Vmcence Terpin (pri znanem mlinu v Kasovljah) veselico s nasledil jem vsporo-dom: 1. »Naprej*, gmlba prvaška : i.'. »I'o-zdravni nagovor*; 3. .Pogovor z domom*, iio-šan zbor; 1. »Islorija v miru* (dekla-ruaeija}: ». »Nazaj v planinski raj!*, mešan zbor: 0. ,Licpa naša domovina", godba; V. Igra .Berite Novice*; 8. ,Naša p.-.si-si*, mešan zbor; *>. .slovanski podporni", godba; 10. Ij,ra .Pravo junaštvo*: 11. „I.jiibav", pesem, i i. Prosta zabava in ples. Vstopnina navadna. Gostje dobrodo došli! Iz Oseka se mm piše: V zadnjem .Primorskem listu* je bila popisana slovesnost, ki to je vršila v tnkajšiii občini o priliki nove maše p-vč. g. Antona Gleščič-a. Resnično se mora priznati, da sla občina in cetkev vse svoje sile napela, da bi se la slovesnost, ki je bila v našoj občini edina v tem stoletji, na dostojen način sponesla. Vse to je dopisnik v .Pr. L." popisal; ali svoje želo jo hotel vsaditi v domače pevce. Gotovo, da mori izobraženost pevcev po sebi, drugače bi ne mogel tako ojstro jih obsodili. Treba je pomislili, da pevci so kmetje, delavci brez vsake izobrazbo in priznati se jim mora, da so v družbi z organistom, ki je buli kmet, po svojih močeh dovolj, da, veliko slorili. — Vse drugnčc se mora sodili tehnično izobražene pevce kol navadne krnele, j ki ceii leden delajo in se le ob nedeljah ! vadijo nekoliko v petji. Toliko v odgovor dopisniku v „Pr. L." V Velikih Zabijali na "oriškem se je ustanovilo „Braluo društvo". V odbor so bili voljeni gg.: Andrej Paljk, predsednikom ; Anica Merkelj, podpredsednikom; Franc Vilhi-r, bijiiikmn; Josip Vertovec.. blagajnikom ; Filip Merkelj in Andrej Samec odbornikoma. Novo ustanovljenemu društvu kličemo: Slava! Iz Kobarida nam poročajo:— „Tukaj so je žo dobro prejelo geslo .Svoji k svojim*. Le trije trgovci se še nekam Čudno obnašajo, b-.lii treba jih bo izmodriti, — saj sredstvo za to je v rokah narodnih kupovalcev. — Čudili smo se novici, (fe*v Bolcu niti nimajo vžigalic družbe sv;-G.-, in M.! O, to smo pri nas drugi tiči! V ftijif« sikaki Stacuni niti drugih ne prodajajo kakor. edino našo vžigalice. In to je prav! Kupo-valci, zahtevajte le te vžigalice! Udje naše »Narodne Čitalnice'' so zadnji čas z nejevoljo gledali v svoji sredi človeka, ki ni vreden, da je član n a r o d n e g a društva slovenskega. Ta je Julij S c h 1 u ti d e r, odpravljeni učitelj v Tržaški okolici -- in sin znanega trgovca, kateremu je bila sreča tako mila, da je zelo obogatel in se povzdignil od revnega rokodelca v bogatega posestnika in trgovca. Dolgo ča?a smo imeli ž njim potrpljenje, ali naposled je bila torba vendarle polna in — občni zbor Čitalnice gaje v soboto sočasno iz društva izključit. Zaplemba. —- Izdaja za Gorico nam je bila zaplenjena radi dopisa „f z K n e ž e", in sicer VI!., VIII. iu IX. odslavek od besede ,.N:'Si trgovci ... do... Orzana vmes" ter domače vosi i „L i n g u a g g i o b a r b a r o". — Živela tiskovna svoboda! Dopisnikom: „S Krasa", ,0 d Nekod*, »Iz Ur d*, ,1« Rihemberga-: prihodnjič ! — Dopisniku „1 z p o d C a v n a: Vaš dopis ne moremo priobčiti, ker to, kar želite Vi, pove tudi dopis iz Oseka. Razgled po svetu. SI. gliuniuljii v Celju. - „SI. Narod" od 3. t. in„ ima sledeč brzojav: „N. Fr. 1'ivsso" iu „N. Wr, Tagblatt"' sta prijavila nadrobno porinilo o konferenci slovenske depiilacije z grofom Badonijem in baronom (iautschim, katera je bila i. t. ni, — Ker so se vsi Slovenci .Hrogo držali obljub i j e u e d i s I; r o c i j e, n i n o b e u e g u d v o m a , daj e o belo d a u j e u o p oni-čilo v e I eo f i e i j u z u o i n n a m e u o m a a p roti r a n o z a u e m S k e o b s t r u k c i • j o ni s le. Po toni ofa-jo.aiom poročilu jo Ua-deni rekel depulat-iji, da jo bila vlada po sklopu drž. zbora dolžna razpustiti celjsko slov. gimnazijo, ker ni kazalo s posredovanjem gnspodsko zbornice poskusili remeduro, a v proračunu dotičue postavke ni bilo možno postaviti, ker vlada parlauieiilovili želj ne more prezreti. Vlada bi morala šolo koj odpravili, u da bi učencev no pahnila ua ulico, odpravila jo šolo šolo kotieo šolskega lela. Gaiit-a-h jo rekel: da jo po parlaniciitovein sklopu bila možna le taka uredba celjsko gimnazijo, kakoršua je v Tiidenlu. Dofini-livuo uredbo more skleniti samo p a r 1 a m e u t. M o g o č a b o šel e, k a d a t s e p r e m e n e d e s o 1 a t n e I o k a 1 n e r a /,• more. Glede ravnatelja velike gimnazijo, katerega bi Slovenci radi odpravili, ni depulacija dosegla nobene koncesijo. Daljo pravi ofici-jo/.no poročilo: Minislerski prodsodnik jo Slovencem rahlo očital, da so zoper vladno odredbo uprizorili močno gibanje odgovorilo se mu je, da je lo provzročila nejasnost vladnega komunikeju; vlada ni hulclu.-.nsnu govoriti. Tudi zahteva, *i;ij si? doseže sporazumljenje z Nemci, se zdi Slovencem neopravičena. On smatrajo vprašanje o celjski slovenski gimnaziji za zgolj slovensko zadevo. Da je Celje, k j e r s e n a h a j a si o venski z a v o d, nemško mesto, to ignorirajo. Slej ko prej upajo, da se kopira Maribor, k j e r s o s 1 o v e n s k i p a r a I e 1 n i r a z r e di s k o r •) s a m o stal u i. Uredbo po tri-deiit.-:kcii. vzgiedit smatrajo samo za provi-zoriji. Slovenci so odšli z zagotovilom, tla jim je vlada naklonjena. Zadovoljni niso, ali pomirjeni, iu ne bodo delali vladi siluo-slij. - V.iled tega vladnega, skrajno nelojalnega postopanja, so člani slo- ouske doputacije odvezani vseh obljub, katere so dali pri rečeni konferenci, zlasti pa so o d v e z u n i o b I j u b e, d a b o d o v a -r o v a I i d i s k r e c i j o, iu primoraiti, dati vladi p r i m e r e n o d g o v o r. .Narodni Li»ly* prijemajo vlado kar najostreje zaradi komunikeja, kateri je obelodanila o avdijenciji slovenske doputacije v zadevi celjsKO gimnazije v dunajskih glasilih obsruki.ijskih strank ter naglašajo, da posledice lega no izostanejo! Ta štev. „Nar. L." je bila zaplenjena! Politični drobiž. Položaj v Avstriji, je Se vedno nejasen. Nesrečna po-vodenj na Češkem, Nižcavslrijskem itd. je le začasno potolažila razburjene nemško duhove. Poročajo sicer, da se suide državni zbor že koncem septembra, da odobri nekatere cesarske naiedbe na podlagi člen., 11. ustave ter da dovoli provizorij pogodbe z Ogersko. Ako bi opozicija nadaljevala obsltukcijo, se baje zopet zaključi, oziroma razpusti državni zbor in vlada bo ventila državno posle v smislu *1. 11. u.-lave. — Hrvatski sabor je bil otv-orjeti s!'.), pr. m. Že pri drugi seji je bilo burnih prizorov. Vladna večina na-moruje uničili izvolitev sedmih opozicijo-nalcev, in .sicer: dr. Derenrina, ih\ Ružiča, dr. Vrbaiiiča, dr. BrličJ, urednika Pasariča, pl. Bcdekoviča in župnika Rancingera; da svojo namero izvrši, o tem ni dvoma. Na ta način se najlože reši mož, katerih se največ boji. Predsednikom sabora je izvoljen upokojeni podban Sta v. kovic. - Pri XII. zdravniškem kongresu v Moskvi bo>1o zastopani Hrvatje po 17 odposlancih. Mej njimi je tudi Slovenec dr. Kosirnik, kateri bo speejet pri splošni avdijenciji pri parju v iim-iui vseh ostalih. — Hrvatski gimnazij v Zadrti se olvori s prihodnjim šolskim U-tnm. Kdaj se olvori slovenski za primorske- Slovane? — V Srbiji so začeli trezneje mislili in gledali, tla uredijo svoje finance, oziroma se opomorejo na gospodarskem polju. —- V Sofiji so obsodili v ječo Boičeva in sodruge radi umora ogerske pevkinje jSimon. — V Rusiji so začelo priprave v« ogromno delo, za spojitev severnega z črnim morjem namreč: kanal bi bil širok 05 in globok '.) m., dolg pa bi bil 1600 km,; delo bi se moralo končali 1002. leta; trošek je proračunjen na 400 milijonov rubljov. — Pogodba miru mej G r š k o in T u r č i j o še vedno ni sklenjena in se sploh ne ve, ako do tega pride. Nemčija je stopila za hrbet Turčiji, in ji diktuje zahteve, katerim so nasprotne ostale velevlasti. Turčija zahteva ogromno denarno odškodnino, katere pa ne more sprejeti finančna že itak propadla Grška. Nemčija bi hotela zavarovati glavnice, katere dolžujojo Grki nemškim denarnim zavodom in vslcd tega podpira Turčijo v zahtevi, naj ji Grška da v zastavo Tesalijo. Iz vsega se vidi, da velevlasti nimajo resne volje, da bi se mir vendar enkrat sklenil. Štrojk t Trst«. — Pekovski pomočniki v Trstu so začeli štrajkova«i v ponedeljek. Zahtevajo, da se sprnicni delavni urnik in povikšat.je plače. Ukrenilo se je potrebno, da kruha iti zmanjkalo. Prvega dne so ga prodajali po 21 kr. kgr.. no vslcd obilice kruha zopet znižali na 10. kr. K-tko konča pekovski štrajk, se še ne vi. — Istega dne so štrajkovali tudi delavci iz prvih tovarn tržaških in sicer oni iz llovdovoga arsonala, potem iz enega v Miljah, kakor tudi iz .Slabiliniento tecnico* in mestne plinarno. Slrajkovalo je okoli 3000 oseb le radi log«, ker je redarstvo zaprlo socijalista Gambera, branitolj: v kazenskeh slvarih pri deželnem sodišču v Trstu. Slrnj-kttrjiso demonslralinio povsod zahtevali, noj se ga izpusti, ker je bil zaprl radi šlrajka delavcev pri lesu. Sove, proti množici so nastopili redarji iu vojaki ler so jo lako razgrnili. Celo ženske delavke v novem pristanišču so so udeležile fttrajka iz istega vzroku. Ker se je delavcem obljubilo, da se pospeši preiskava proti Canmoni, so so vrnili k dolu druzega dno. Splošno se pričakuje, da bodo šlrajki na dnevnem redu, t Napovedan kritičen dnu — velika povotlenj. Znani vremenski prerok Falb je zopet enkrat približno uganil, i'), dan juliji je označil kritičnim, in res so imeli v Godovičn nad Idrijo minoli teden 3 sekunde trajajoč potres s podzemskim bobnenjem; 3, t. m, pa zopet v Staienitigu pii Ložu. - Na Dunaji pa je povodenj te dni provzročila silovito nezgodo, Ta strašim kalaslnda je povsem neiia.ljeiio zalotila tudi druge severne pokiajine naše države: feško, obe Avstriji, Solnograško in Koroško. Uničeno je mnogo imetja, vsa letina in zgubljeno je tudi mnogo -— človeških življenj, —-V Trittiiovu na Češkem so se potopile kar cele rodbine. Po ulicah tega mesta je bilo videti mnogo uprav groznih prizorov. Ljudje so videli, kako se nesrečniki hote •/, vodenim elementom, a niso mogli pomagati. Komaj so n. pr. rešili zibel, ki je plavala po votli iu v njej — dete. ™ Naravnost ncveijetiiili činov človeške srčnosti je dovt.sil sodni adjunkt dr, Mally, ki je ivegaje svoje lastno življenje, itnII lii osclmili življenje. Druzega za družim, in gaze po vodi do vratu, je odnesel te siromake iz neke Itiše, katera se je — ko je odnesel zadnjega — tudi res porušila. — Od Toplic do Kiehvvalda (Češko), kjer je velika Terezijna kopel, je voda porušila 34 novih hiš. — V selu HistticaAVeis-kiniitz je porušila veliko tovarno železa. Ltba je preplavila vse polje. Ljudje beže na višine. Mnogo mrtvih. Kruha ni, ker so vse pekarne pod vodo. — Blizu St. Poltmi je voda prodtla progo in osebni vlak je padel v vodo, strojevodja se je ubil, kurjač iu več ljudij je pa bilo ranjenih. — Pa tudi z Nemškega prihajajo poročila o velikih poplavah. Tudi ondi je utonilo mnogo ljudij, zlasti otrok iu reševalci pri človekoljubnem delu, pa delavcev in delavk, ki so šli v tvoitiice. — Tudi v Rusiji traje povotlenj še naprej. Poročajo, da je velik del pokrajine ob teki Kerč pod vodo. Ponesrečilo je že okoli 150 oseb. Našli so še le 16 trupel, ostale je najbrže odnesla voda v morje. — V Aiaršavu na Češkem je voda odnesla polovico sodnega poslopja in blagajno s sirotiuskim denarjem. — V Išlu ne morejo ljudje nikamor. Cesar, ki je bival tam v svoji vili na letovišči, ni mogel na Dunaj. Več hiš se je ondu že podrlo, tako tudi v Trut-novi iu v Ausse. Cesar je ukazal pripeljati s čolni živeža v letovišče, kjer vlada iiečuveiia draginja; cesarica pa nabita osebno milodare za nesrečne kraje. — Dunaj sam je občutil skoro najhuje in škoda je neprecenljiva iu tte-povračljiva. Alesto je proti strani Donave v ve liki nevarnosti. Donava (reka) je narasla že 5 30 metrov nad normalom, a še vedno narašča. Že v Pratru — v Benetkah — je voda. Pri Tul-ncileldu je pridria Donava v daljavi 100 metrov nasip, in voda je udrla z grozno silo preko Tulaske doline, pokrivajoč polje in travnike visoko s kalnimi valovi. Ljudstvo beži iz hiš, katere stoje že globoko v vodi. S čolni se rešujejo ljudje na vse strani. Fran Josipova železnica je ustavila promet. Praga in Budjcvice sta poplavljena. Cesar je podaril za žrtve povodnji na Češkem 30.000 gld. Išlu je podaril I00U gld. Za Nižjavstrijsko 20.000 gld. Zadnje vesli javljajo, da povsod voda pada. — V Kremenčuku v Galiciji se je kopalo štiristo žensk. Voda je odnesla kopališče, več ko dvesto žensk jo utonilo. Foulurd - Scitle «0 Kr. Lis ll.a" 35 p. M.jaiianosit-rlie, cliincsische ctc. in deti ncu-cslc-n liehsins umi Karlion, sovvic sc-livvarzc, vvcisse und fiirlji(cc Hennebarg-Seide ion »5 kr. »»is ti. 14-05 iier Mutcr — »lati, geslrutft, karriert, Rcmustcrt, I>a-maste clc. (ca. 240 verscli. Qual. und 2000 vcrscli. Failien, Dej-si«!*-clc.) TorU>-und slcucrfici insHaus. — Muslcr uii.hc1.ciu1. Dopp.iltcs Bricfporlo nach der julija proti našim občinskim zastopnikom. — Kako pa zamore dopisnik ,Pft' 'Lista" nasprotno v svojem dopisu kot resnico trditi ? Veselica telovadnega društva se je imela vršiti že prvo nedeljo meseca maja in — zbog nekaterih nedostatnoslij, odložena na nedoločen čas. Ko smo ponovno določili dan veselice, se nam ni niti sanjalo c kne-zonadškofovi smrti. Kakd bi se bili torei že naprej smrti veselili? Gosp. dopisnik ima logiko v petah in ne v čelu — kaj pa v vegetovanju naravinega toka? Čudno, res čudno je, da dopisnik bruha ves svoj gnev in srd jedino na rojstno vas pokojnikovo med tem, ko se je na slov. Goriškem še na dveh dtugih krajih istega dne plesalo in med tem, ko se jo moralo drugod občinstvo raz lec krotiti in miriti kar tukaj ni vsega tega trebnlo — ker, knr se je tukaj govorilo, se je izvedelo iz bližnjih in daljnih občin — osobito pa iz knezonadško-fijske residencije, knkor tudi od nekaterih gostov, shnjujočih se ob nedeljah popoldne pri kozarcu vinn v krčmi na Volftjidrngi, *Rco del popolo" pa naj pomete smeli najprvo pred svojim prngor.i, kor tako gnzi po njih do kolona — povabi noj Ho-raklojn, da mu navala reko v Argljov hlev, dn posfnnc čist; zujedno nnj skrbi rta vui-čnnjo vedno se roječih bacilov, prouzroču-jočih hudo, neozdravljivo furlmisko bolest — pelagro, in — in hvuležni mu bodo vsi krvni brnijo to in onstran mejo blaženega kraljestva. R o s j c t u d I, da po Sil stani) vsi PrvnCnnJo nn dim pogreba skazuli poslednjo čast svojemo umrlemu ožjemu sorojnku, spremljani po županu in občinskimi zastopniki, ki pn niso misli milosti v očeh gospodo, dn bi so udeležili pogrebnega sprevoda, niti da bi mu podarili dragocen venec s b!o-venskim znamkam. Kratko rečeno j V zadnjom Irontilkii so jo hotelo svelu pokazali, da pokojnik nI bil sin slovenskogn orutnrju, pafi pa »iu žlahtnega rodu P. ,, Slednjič, se par besed gosp, dopUniku; Moisotltf, Anton Zoni, t. i\ HlnniHln t. č. Iitjnllc, lijava. Iznenadljivo presenetil in užnlll jo nnso žensko podružnico dopis v zadnjem »P. L," pod naslovom: „lz Goriško okolice". Zato je sklenil odbor doposluti sledečo izjavo: 1. llcs je, da smo oplemcnile društvo z, duhovnimi znaki, v lo svrho vsprejele smo laskavo priznanje od osrednjega dtuslva iz Ljubljane. si. Ni pa res, da bi se bile me drust-venice pohioštevihto vdeležile sokolsko telovadne veselice z plesom. 3. Res je, da so se nekatere vdeležile veselice kot gledalke ali cel6 kot plesalke, pa le kot zasebnice In ne kot drustvenice v spremstvu in nadzorstvu slarišev.Toje lahko umevno, ker tukaj je vse vpisano mlado in staro. 1. Res je, da jo bilo naših golobic le malo primeroma z ogromnim številom okolica tiskih krasotic iz Bilj, Mirna, Vogerskega, Renč, Bukovce, Šempetra, Verlcjbe, Dom-berga, Gradišča itd., ki so morda ce!6 vpisane v kake bratovščine. Clcmu se ni potrudil gosp. dopisnik na križpolje na Volčjo-drago vstavljati dohajajoče? Gosp. dopisnik, ali smo sumi proslavljali, če že tako smatrale? Sploh pa vidite v Prvačini vse slabo in črno, dobrega nič! --blatile vso in napravile koj iz muhe velicega konja, Svet se tudi, kako znmore »Fr, L." v tem kritičnem času vsprejeti lak lenden-cijozcn dopis!!! Rodoljubkiuje, ne plašimo se psovk, vslrajajmo, podpinijmo lugujočo ob gomili na braniku milega nam raroda. V Prvačini, dne 2. avgusta 1807. , Odbor ženske podr. Sv. Cirila in Metoda Poslana.*) Na zadnji dopis \ »P i i m o r s k c m Listu* štev. 82. odgovarjamo naslednje: Res je, eia je bila tukaj v osmimi pokojnega nadvladike društvena veselica s plesom. Ni pa r e s, da je bila ista kot demonstracija zbog samega veselja, da jo nas višji pastir umrl. Radi žr. završenc veselice se jt osve-dočil veleč. gosp. kupilularnt vihir osebno pri si. c. ki. okrajnem glavarstvu v Gortci, tako se je sam izjavil pri avdijenciji dne 21. julija proti podpisanemu starosti h dne 20. *)~Za sestavk* pod tem naslovom jt uredniMvo odgovorno Is toliko, kolikor nalaga tiskovni zakon —"Op. ur. MATTONI-jev 6IESSHUBLER jo najčistejši alkalični KISLI VRELEC. Okrajna bolniška blagajni* t AJdOTSMnl. Vabilo k Vili. rednemu glavnemu zboru okrajno bolniške blagajne v Ajdovščini, kateri bode dne 15. avgusta 1807. ob 3. uri popoldne v občinski pisarnici v Ajdovščini. 7.a slučaj, da ue pride zadostno število vdeležencev, skliče se drugo zborovanje na isti dan ob 4. uri popoldne. Poslovni red: 1. Sklepanje, o letnem poročilu načclslva; 2. Volitev načelstva; 3. Volitev nadziralnega odbora; 4. Volitev udov razsodišča; 5. Morebitni predlogi. Ajdovščina, dne 1. avgusla 1897. Načelnik: C&fjagrando 1. r. Slo«, pirajte le sie trgovce, oMe, zflraiile, rtioki 1, drle se strop psla »Svoji l svojim"! Št. 29. Kazglas. Se naznanja, da dne 17. t. m. se bo vršila v farovžu v Ligu od 9.-11. ure predpoldnem dražba popravljanja kuratne hiše v Lip (Marija Cel j). Klicna cena je 162 J gl. 33 kr. Družbeni pogoji so nahajajo v načelnikovi hiši št. 40 v Kostanjevici do 8. avgusta 1897. na ogled onemu, kdor si jih Želi ogledati. NaCelniitvo frank, odbora cerkvene ubCine m Marijinem Cilji dne 2. avgusta 1897. 2I4 Načelnik: And. Blažit. Veliki prazni sodovi iz Srbije, iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 20-70 hektov, 6-7 cm. debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj. Natančneje poizvedbe, pri upravništvu, aH v hiši na Franc Jožefovi cesti št. 9. Razglasilo. Podpisano mestno županstvo naznanja, da se bodo vršili od sedaj naprej T Ndtcitt mestu (Rudolfo v cm) na Dolenjskem cb Tankem sojinn «» govejo živino tudi konjski sejmi in sicer: 1. vsak prvi pondeljek vsakega meseca (ako pade na tak ponedeljek praznik, vrši se sejm prihodnji ponedeljek), toraj 12 sejmov; nadalje ob vsakem letnem sejmu, kakor: 2. januarja v torek po sv. Antonu; 3. aprila v torek pred sv. Jurjem; 4. avgusta v torek po sv. Jerneji; 5. oktobra v torek po sv. Lukeži; 6. decembra prvi torek v adventu; Prvi kmjsU sejm fcsie tirej ki 2. avgusta 1897. kot prvi ponedeljek meseca avgusta. Prirejeno je za te sejme vsestransko pripravno in prostorno novo sejmišče lik državne ceste za novomeškim pokopališčem s posebnim dohodom in posebnim odhodom, kakor tudi poskuševališčein za konje na sejmišča samem. Mostno županstvo v Novem mestu, dne 10. julija 1897. Župan: 205, 3-2 J>r. Senegnl«. Seznam blaga tvrdke G. Ferd. Resberg v Gorica- Glavna zaloga: (stara cukrarna). Podružnica: na Kornu št. I ______________(AUemsoya.paIača)r_ ____________ Doslej ima v zalogi to-le blago: Sladkor - kavo - rii — mast poper — svečo — olje — ifcrob — ječmen kavino primeša — moko — gris — drobne in debele otrobe - iuršico - zob — sol — moko za pitanje — kis — žveplo - cement — bakreni vitrijol Itd. t69—l V podružnici na Komu prodaja tudi moko, otrobe, ovs, turiico Itd. m »Vinarske i« sadjarsko društvo , J za Brda » P2 j s sedežem * Girici, ulica JSarzellini št.20. priporofa eni slavnemu obči vina: rebulo, mo&vo || :5j vadna etna vina, ntv |>jS IJazjioSIlja na vse letajo oG lilrov naprej. w>^ Uzorcc vin poSilja na zahtevo. r^ Svo|i k svojim! ~*Mi Ambrož Furlan trgovec lil z jedilnim blagom na tržaški cesti 4 v Gorici priporoča kavo, riž> sladkor, moko, žito, otrobe, vse poljske in domače pridelke. SW— PostroJe vestno in po zmerni cfiiii. ""%fl| f rgovBG z vinom na veliko Anion Pečenko Vrtna ulica 8 - 12 a. GORICA - Via priporoča dalmatinsko vino iz Jelše in Šibenika, potem furlanskih, briških in isterskih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro -ogerske monarhije v sodih od 56 Jtrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoree. Can« zmerne. Postrežba poštena. krojni aparati. M.POVERAJ InJtfU wj«l« h trimo » Efffci n TnnUii v I. nadstropja in v hodniku v h. št. 22. Priporoča svojim rojakom na deželi in v mestu vsakovrstno rnanifaturno blago, gotovo perilo, dežnike, ovratnike, zavratnice itd. — Gotove niožke obleke za vsaki stan po najnovejši pariški modi. Blago prodaja tudi na meter tako po ceni, da lahko poshiži vsakterega in sicer za možke obleke od 80 kr. naprej, za celo obleko (320 m) od gld. 250 naprej. Sprejema naročila tudi za izdelovanje raznih oblek; odjemalcem blaga je prosto, dati si izgotoviti obleko tudi drugod. "' "~ švan trgovec % ie&\tn\m %ta^om v Korminu m glavnem sadnem trgi (bivša hiša Fallava) priporoča svojim rojakom sladkor, kavo, rii, olje, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski In domače žganje. Dalje prodaja vitrijol (modro galico) In pravo roman« ako trtno žveplo, narodne iveplenke. Tso prodaj« po tako zmerni ceni, da so ne ftejl tekinonajs (konkurence). 143 Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr, drž. svetjnjo Na lvovski razstavi s prvo r**» - srebrno svetinjo Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. VINDTŠ-A, v Pragi na Smihovu (Fraha-Sinichov) Vroohratlskii ulice čtslo 816. se priporoča k popolnemu uzornema prirejevanju sokolskili in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpotoču-of-ih »pričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. JVavadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. 80, 52 21 Poprave izvršuje po najnižji,, cenah. Fran Vanek priporoča svojo M8 (Cl.) goriško pivovarno na Goriščeku - I — Piazza Caltcrini Pivovarna je zdatno razširjena ler urejena po najnovejši zahtevi. Kuha pivo po Češki, dunajski in bavarski navadi in uporablja le Češki hmelj in nioravski slad. Priporoča se p. n. gostilničarjem in zasebnikom v Gorici, v Brdih in na Tolminskem. Zalogo za Brda Ima gosp. Peter Russian v Korminu in gosp. GoUfricd De-genhart v Campofongo za Furlanski del dežele. sladna kava iz odlikovane tovarne S. Eiglfer 107—r> v Gradcu. Dobi se isto v raznovrstnih zavojih in škatlah no nizkih cenah. Naročila sprejema zastopnik Avgust Benigar il. Bisfrua (Kra;i>k<> Teodor Slaliaiija srebrni' v Gorici, ulica Morelli št. 17. Pr.poro.-a se pre'a-1'ili d:i-liovsrini za iztrolovljenj«! crkvi-nih por-nil in om.Jij po najiim '<> zj-orej onicnjeni s trni, da jim jt; pri-prutljt-n pnšiijali l>'.;ij.'o, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obinke si |>a ii.iročevaler haut lahko določi. Strelovode iz bakra r ognju pozlačene najboljše iznajdbe, kakor tudi vsakovrstno enako popravo In poglačenjo priporoča tudi po najnižjih cennh. PoSilJa vsako blago dobro »pravljmio tu poštnino fruuko! Hi (Ct. Gabrijel Piccoli lekarnar pri angelu v Ljubljani, I>un»j*ka cesla Knj.išji! pniznanje na II. mejnarodni farm. razstavi v Pragi I8!lli. London. - Pariz Že- never 18U-2-18!«. Železnefo vino preizkušene;;«, za ti eslj i- ___ voga učinka, ima v sebi Irliko prrbavljiV Meznal preparat, kateri učinkuje pri slalmluili, nn poiiiiinjkacju krvi in lin živcih trpečiu osebah, priporočljiv posebno tudi m slabotne, blede otroke. 18 10 II Deset gramov tega preparata ittin V srbi 25 miligrainov železnatega kislika in K) miligramov izlečka iz skorje h'qcoli kineSkega drevesa. LJubljani jamči za označem aj jednako sestavo, pulrjen po kemit.t« inzkrojbi dr. H. Ifagerja v Frankolu na Odri in prof. llnlt. Knapltvclia, zapriseženega sodnijskega kemika v Ljubljani. Steklen'ca irnajoča pol litra velja 1 gld., t pollitcr.ske steklenice 3 gld. 60 kr., franko s požtnino vred \, gld, naročila iivrsaje letarnlčar Piccoli % LJubljani prati povzetju zneska. Odlikovanja: 4 zlate in 18 srebrnih kolajn, 30 častnih (n pohvalnih diplom. restitucijski fluid c. in kr. priv. voda za umiviinju konj. I.V-iia steklenici 1 gld. 10 kr. hlevih, islotako v večjih hlevih vojust vn in civilnih posestnikov z l:.jbolj?im uspiliom zaokrepčuiijcpriti in po tolikih uiipoiilt konja, pri izvinenju otrplosti kit redne uspehe konja na dirkališča. Pristen se dobiva le s predslnječo varstveno .•'.nar.iko v vseh lekar- rodilnicali Avstr )-0;;ciske. (iliivno zalogo !ina K) (l) Franc Ivan Kvvizda c. in kr. avsli-.-n^crski in kralj, rummiski dvorni zal.ijjalelj, okrožni lekar, Kornneubiuv pri Dunaju. Hiša 1 lepim s pod Birsi pri Rtkeiubergu se od&a v tia^em na vec Xz\, (V hiši je priprava za prodajalntco z jestvi- naini). Oglasiti se je pri Andreju Colja, lastniku — Birsoh pri Rihembergu. bo vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih d.-ž.pa-pirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. ~ 1'onudbe pod Ludvvig Ostcr-reicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. V vsakem postno oddajnem okrrvji, v vsakej fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot zaupni mož in posredovalec z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od ue-kepi, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene ponudbe pod ,V. u. G." (iradec, poste restante. 183 Jakob Bratuž pekovski mojster v Šolski ulici 6, se toplo priporoča svojim rojakom za raznovrstno pecivo. VSe Stroje za pOljedelStVO. Vnovič znižane cene! Trijeri (čL-tilui slroji z\ žilr.) v nalas^ii izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti percnosporl, poboljšani sestav Vernorelov. Mllalilniea, mliri za žito, stiskalnica (i:i -^~ '''¦ (pteWt za vino in sadje različnih scitvi lir. Jfclli r na Dunaju Il/i Praterstrasse 49. ^m^^mmm.wmmm^^^^Mmmm^m^^^^ iS mm 1 1 i Največjo zalogo irsakoOTstiiejfa papirja ima ANTON JBRETIČ V GORICI Semeniška ulica 3. — Za veliko vojašnico 15. Prvi zavod za črtanje paptrja, izdelovanje šolskih zvezkov, (pisank, risank itd.), trgovinskih knjig* in kartonaž. Prva in največja knjigoveznica na Primorskem, zaloga vseh v to stroko spadajočih tvarin, kakor: lepenka, raznovrstno usnje, platno, papir, zlato, zapirala za ntolitvenike, I i m, klej i. t. d. po najnižjih, cenah. Za poletni Čas: Svetilke h papirja (lampijone) v narodnih in drugih barvali. Edina zaloga, za vsakega prepotrebne knjižice 115 i2-a »HITRI RAČUN AR". Prodajalniea tiskovin iz „Goriške tiskarne" A. Gabršček. -^(B m t