Mevilka 65. THS f, v četrtek 5. marca 1308 Tečaj XXXIII IZHAJA VSAKI DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične številke se prodajajo po 3 nvfi., (6 etotink) ▼ mnogih tobakarnah t Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, £t. Petru, Sežani, Nabrežini, 8t. Luciji, Tolminu, Ajdov&čini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. ( ENE OGLASOV se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 'J1/, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotlnk; ca osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-aaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 19 stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Hdinoati" — Plačuje s» izključno le upravi Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Jo moč I NAROČNINA ZNAŠA ta vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozirs. V&ročftiiu u iedeljsto izdanje .Edlaosti' stane: celoletno K 5 20, pol leta 2-60 Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopi«! se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Gior*io G.ilatti 18 (Narodni d>ro). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinostu. — Natisnila tiskarna konsorcija lista »Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Gala t ti št. 18. — Poštno-hranllničn! račun št. S41G">2. - ■ Telefon itov. 1157 s- ■ ■ - zborske volitve n Volitve za splošno kurijo. Konečni izid v slov. volilnem okrožju. GORICA 4. (K. B ) Pri predvčerajšnjih deželnozborekih voli tvah v splošnem volilnem razredu : pol. okrajev goriška okolica, Sežana in Tolmin je bilo oddanih 18.231 glasovnic. Dobili so kandidati koalicije narodno-napredne in agrarne stranke dr. Alojzij Franko odvetnik v Gorici 8830 Alojzij Štrekelj, državni poslanec, 8735 Anton Križnic, župan v Kanalu, 8699 Kai/didatje S. L. S. (klerikalne stranke) so dobili Josip Fon, državni poslanec, dr. Fran Pavletič, odvetnik v dr. Anton Brecelj, zdravnik v Socijalisti : Peter Bevk Gorici. Gorici, 8972 8850 8829 616 Peter L e b a n 624 Anton V e r č o n 660 Razpršenih glasov 255. Potemtakem (absolutua večina znaša 9166 glasov) je potrebna ožja volitev med kandidati koalicije narodno-napredne in agrarne stranke Franko, Štrekelj in Križnic z ene strani in kandidati S. L. S. B re celj, Fon in Pavletič z druge strani. Ožja volitev bG 9. marca. GORICA 4. (K. B.) Ožja volitev za goriški deželni zbor iz splošnega volilnega okrožja: pol. okraj Gorica (okolica), Sežana in Tolmin med kandidati S. L. S. : Breceli, Fon in Pavletič in onimi koalicije slovenske narodno-napredne in agrarne stranke : Frank<>, Štrekelj in Križnic je določena na ponedeljek dne 9 marca. Včerajšnje volitve v kmečki kuriji. Volilni okraj: goriška okolica. GORICA 4. (11 zv.) Dosedaj je znani izid v sledečih občinah: itfliianskpg->.. maja t. 1. Avstroogrska e&kadra na Malti. MALTA 4. Guverner in njegova soproga sta sinoči na čast avstroogrskim častn-kom priredila večerjo. 240 podčastnikov in mornarjev je bilo s prav takim številom Angležev pogoščeno v kantini. Načtlnik srednje-morske eskadreje pozdravil goste v nemškem jeziku ter izrazil svoje veselje nad tem, da jih vidi združene v svojimi angleškimi tovariši. Ta pozdrav je bil vsprejet z viharnimi hura-klici. Napilo se je tudi cesarju Franu Josipu in kralju Edvardu. Po večerji je bila gle-dališčna predstava. Sinoči je bil v klubu „Union" ples, na kateri je bilo povabljeLih nad tisoč gostov. f Bivši ogrski pravosodni minister. BUDIMPEŠTA 4. Umrl je dane3 zjutraj bivši pravosodni minister in tajni svetnik T\ til Fabiny. Italija in balkanske železnice. RIM 4. „ Agenzia Štefani" je priobčila nastopno noto: Minister za vnanje stvari Tittoni je odgovoril na okrožn co ruske vlade izjavivši, da je italijanska vlada popolnoma vsprejela ideje, ki jih ista razvija. Tittoni je brzojavil italijanskemu poslaniku v Carigrad, naj pri porti toplo podpira Srbijo, ki prosi za koncesije radi gradnje železnice Donava—Jadransko morje. Avstroogrski poslanik pri kvirinalu v Rimu je izjavil ministru za vnanje stvari Tittoni-ju, da nima avstro-ogrska vlada ničesar prigovarjati gradnji železnice od Donave do Jadranskega mor'a. Konferenca za železniški promet RIM 4. Danes predpoludne se je vršil pripravljajoči shod evropejskih konferenc za železniški promet z direktnimi vozovi. Konference so se udeležili tudi zastopniki železnic Avstrije in Ogrske. Rusija in Švica. BERN 4. Zvezni svet je sklenil z Rusijo pogodbo glede medsebojnega izročevanja oseb, ki zakrivijo zlorabo rezstreljivih snovi. Avstrijec napaden od Turkov. CARIGRAD 4. Učitelja na avstrijski šoli Botzla so včeraj po noči v Peri napadle neke osebe. Preteple so ga in oropale. Poslanik markiz Pallavicini je takoj storil svoje korake, da bodo krivci kaznovani. Avstro-ogrska eskadra v Barceloni. PARIZ 4. „Ag. Havas" javlja iz Madrida, da Bta obisk avstro ogrske eakadre in potovanje kralja v Barcelono vzbudili v časnikarstvu začudenje. Kralj je želel, da obiSče Špansko mornarice države, ki je v obiteljskih zvezah s Špansko. Obisk je povsem naravna stvar Stran II »EDINOST« §t. 65. V Trstu, dne 5. marca 190$ uljudnn*ti. Sedanji položaj v Barceloni da ne odgovarja mišljenju prebivalstva in da ni kraljev obisk neprera šlien. Ta obisk razprši marveč vso vznemirjajoče govorice. Mlin pogorel. 8ZIKSZO 4. (O-H*, hiro) Zgorel je mlin grofa A odrasla. Škodo cenijo ca 200.000 K Pogodba o Kon^u podpisana. BRUSELJ 4. „Etoile Belge" poroča, da je podpisana pogodba tičoča se spojenja Konga. ,Tntri. najpozneje v četrtek pride pogodba pred zbornico. Napoved atentatov. PARIZ 4. „Agence Hava*" poroča iz Barcelone : Tu so našli lepake, v katerih se napoveduje nov atentat. Stanje Campbell-Bannermana LONDON 4. Min:sterski predsednik C.imp beli Bannermm je včerajšnji dan prebil mirno, vendar jo vs!ed influence šo ve^no slaboten. Bolgarsko ministerstvo odstopi? SOFIJA 4. Bolgarski Li;ti poročajo, da namerava ministerstvo odstopiti, ker ni knez Ferdinand povabil svoje vlade na ženitbo s princezinio Eleonoro. Bombe med koncertom. TIFLIS 4. V koncertni dvorani tukajšnje gimnazije so dijaki priredili koncert. Med pe-vanjem narodne himno sta bili vrženi dve bombi, V dvorani je nastala zmešnjava, vsled česar sta bila dva otroka težko poškodovana. Nesreča na železnici. SUHEDINOV (ruska Poljska) 4. Na vislavski železnici je osebni vlak trčil skupaj z neko lokomotivo. Pet oseb je bilo usmrtenih. nekoliko vozo7 pa razbitih. Carica-vdova na potovanja. DOVER 4. Danes dospe semkaj carica vdova. Mudila se bo bržkone na Angleškem več tednov, potem pa odpotuje s kraljico Aleksandro na Sredozemsko morje, kjer se sestane s kraljem Ed7ardom. Za prihod carice so izd*me najstrožje odredbe. Že pred več dnevi je dospelo v Dover več tajnih policijskih agentov, ki nadzorujejo tujce, prihajajoče s kontinenta. Carica-vdova se poda v London. Iz Calaisa so danes poročali, da pride tudi car na Angleško. LONDON 4. Ruaka carica-vdova je opo-ludne dospela semkaj. Na kolodvoru so jo vsprejeli kralj, kraljica, princi in princesinja TaleSkp. Rusija. Unsko posojilo. PETROGRAD 4. Dovršena so pogajanja državnih pooblaščencev, s s'ndikatom ruskih bank v S7rho realiziran'a državnega dolga v »tanku 39 nvl. rubljev. Denar se nabavi v Parizu tekom dveh mesecev. Pisma 12 Štajerske. m. V židovsko „Tagespost" so bili poslali domači nasprotniki narodne stranke paintlet, v katerem bagateliziralo shode te stranke v popolnoma istem smUlu, kakor jih smeši in bagatelizira „Slov. Gospodar", vkljub temu, da so tudi d 1 e g o t i somišljeniki a a shodu v Šmarju sprejeli resolucije. Ne čudimo se ! Zadnja doba nam kaže vedno bolj, kuko se vodstvo naše klerikalne politike odtujuje našim narednim aspiracijam, kako malo mu je mari naših starodavnih zahtev na političnem in kulturnem polju! Vodstvo naše klerikalne politike je zagazilo v popolno vladno odvisnost in njeno službo. Zato bi bilo brezpomembno vsako ogorčenje : le kakor kronisti moramo zabeležiti to postopanje klerikalne 6tranke v tem za vse štajerske Slovence važnem trenutku. Na shodih so se vsprejele tudi resolucije, ki izrekajo v glavnem sledeče zahteve : dežela podpiraj v isti meri, kakor ua Sred njem in Gornjem Štajerskem, kmc'ijstvo tudi ▼ slov. delu dežele ! Ustanovi se naj deželni kulturni svet z nemško in slovensko sekcijo z jednakim delokrogom kakor na Češkem! Na deželnih kulturnih uradih se nastavijo tudi slovenski uradniki, posebej inženirji, in naj se regulacijam na Sp. Štajerskem posveča več pozornosti. Slov. kmetijska gola v St. Jurju ob j. žel. naj se takoj ustanovi in na mariborski vinogradski šoli naj se uvede slovenski kakor učni jezik. V šolskem oziru zahtevamo delitev deželnega šolskega sveta v nemško in slovensko sekcijo. S ovenski sekeji naj pripadajo tudi vse utrakvistične šole na Spod. štajerskem ! Razburjenje vsled zadnjih sodiiijskih imenovanj se šo ni poleglo — nasprotno, ljudstvo samo je dvigalo predzadnjo nedeljo naiostrejši protest proti nečuvenemu postopa nju pravosodnih oblasti nasproti Slovencem. Ne-lišanega ne bo mogla in smela pustiti vlada tega pntesta, ker gotovo je, da ljuJ atvo ne bo več mirno prenašalo niti najmanjšega podobnega slučaja. Vlada sama "si bo vlagala odgovornost, čo pride na Spodnjem Štajerskem do dogodkov, ki jej no bodo mogli biti Jjubi. S trdovratnostjo se zadnje dneve vzdržuje danes še skoro neverjetna vest, daje naša klerikalna s t r a n k a s o kri ▼ a na teh nečarenih imenovanjih, Znano bo marsikomu tudi izmed Vaših či*a'eljev, da je drž. pravdništvo lani začetkom septembra uvedlo kazensko preiskavo proti bivšemu klerikalnemu kandidatu dr. Povaleju, finančnemu komisarju v Mariboru, kpr je meseca avgusta na burnem shodu v Št. Jurju ob j. ž. žandarja sunil. Klerikalci so nap?Ii vse siie, da rešijo svojega ailjenca, — odtodi njihovo uprav lakajsko glasovanje za vlado ob vsaki priliki. In zgodilo se je, da je prišla ravno iste dni, ko smo zaznali za zadnja sodnij^ka imrnovania za Šoštanj in Kon'ice, tudi brzojavka, da je preiskava proti dr. Povaleju ustavljena! ! Obenem pa smo dobili iz visokih političnih krogov obvestilo, daje med tem 6istiranjem in med sodnijskimi imenovanji zveza; to se pravi : vlada je obljubila sistiraoje sodnega postopanja proti Povaleju, če kieri kalna stranka ne bo prigovarjala imeuovanju nemških sodnikov za S>štanj in Konjice. In pribijamo dejstvo, da klerikalna organa „Slovenec" in „Slov. Gospodar" še do danes — ko to pišem — nista prinest niti besedice o zadnjih sodnijskih imenovanjih na Štajerskem, ter zabeležujemo to dejstvo kakor kronisti v večen spomin potomstvu, kdaj se je slovenska stranka pokorila vladi tako daleč, da pripušča tako vladno krivico nad Slovenci ! To je drugi politični dogodek zadnjih dni, pod katerega utisom stoji dane3 naša javnost. Prezreti ne smem končno še enega dogodka : volitev v brežiški okrajni zastop. Sporočil sem Vam že, da so se te volitve vršile dne 17., 18. in 19. t. m. Vršile so se v znamenju boja združenih slovenskih strank nasproti Nemcem in so se v tem znamenju tudi častno izvršile. Kompromis je bil, kakor ste že poročali, v smislu dogovora obeh strank od dne 12. t. m. ta, da se voli v ve lepose^tvu 7 neklerikalnih in 1 klerikalni zastopnik, v kmečkih občinah 9 klerika nih in 1 neklerikalni zastopnik. Ako pomislimo, da imajo v velepose3tvu pristaši narodne stranke od 18 najmanje 15 glasov, ter da so imeli v kmečkih od 40 svojih 16 volilnih mož, si lahko vsakdo sam izračuna na prste, da je bila narodna stranka skromna v svojih zahtevah in da jej je šlo edino za to, da pride okr. zastop v slovenske roke. V veleposestvu so naši možje tudi držali kompromis kakor poštenjaki. Prišel je dan volitev v kmečkih občinah in pred volitvijo sta imeli obe stranki zopet skupno posvetovanje. Tu so pristaši narodne stranke izjavili, da bi jim z ozirom na število volilnih mož pač šlo več zastopnikov v kmečkih občinah, da se pa t smisla kompromisa zadovoljujejo z onim. A glejte čudo! Klerikalni volilni Uiu2>jc DV liaoukvui ijjanili, Ja »vlili same svoje može in so to res storili!! Z drugimi besedami povedano : gospodje so snedli svojo dano be se do. BeIež;mo tudi to kakor vestni kromsti brez vseh nadaljnih pripomb, ker dejstvo s.'.mo gorori dovolj jasno o politični poštenosti gotove gospode. To so v glavnih potezah dogodki zadnjih dn\ Pismo iz Belegagrada. Vsi tukajšnji važnejši dnevniki prinašajo dolga komentarje k zmagi hrvatsko-srbske koalicije na prošiih hborih v Hrvatski ter brez razlike strank dajajo v obiii meri duška neskaljeni radosti na tem z i vse Jugo3iovan-stvo velevažnem dogodku. To dokazuje, da ideja jugoslovanske vzajemnosti, ki je biia še v nedaljni minolosti v rca32h skoraj popolnoma nepoznana, dobiva vedno več terena, tako, da se nam ni bati, da bi bila usoda te idejo odvisna cd momentalnih dogodkov. Posebno karakteristično je dejstvo, da radosti Srbov na zmagi ni mogel pomoliti niti proglas koali-rane stranke prava, v katerem se povdarja med drugim tudi pravo Hrvat ike do Bosne in Hercegovine. Drugi istotako markanten slučaj je tndi srkska radost na porazu srbske radikalne stranke v Hrvatski, ki se je vendar izdajala za nositeljica čiste trbske ideje, kakor se Frankovci proglašajo za jedino pravo hrvatsko etranko. Važen je v tej stvari posebno uvodni članek „Politike", ki povdarja vspeh složnega delovanja Hrvatov in Srbov, katera dva naroda Jmaju zajedničke interese, i ako to uvitk ne uvidjaju". Dalje meni ta list, da je ta zmaga posebno važna radi sedanjega resnega občnega, posebno pa balkanskega političnega položaja. Kajti sedaj je že jasno, da se naglo približuje čas, ko se mnoge stvari, ki se ti-čejo nas in naše bodočnosti, definitivno rešijo" ter meni. da bo složno in odločno postopa-nje Srbov in Hrvatov mnogo uplivalo na tem reševanju. Nesložni in razdvojeni — meni „Politika" dalje — bi mi sami ojačali one sile katerih napredek odvisea je od naše propasti. Prodiranje Avstrije na Balkan more računati na uspeh samo tedaj, ako ima vsaj najmanjši [oslon med narodi, katerim ima vtadati. Svoj krasni članek završuje „Politika* s tezo, da „značaj zmage srbsko-hrvatska opozicije leži v tem hipu tudi iz*en mej Tro;ed-r.ice in Ogrske. Zmaga njihova je zma?a priu-c:pa, za kat? rega se bore Srbi v občo in zmaga njihova in zmaga vsega srbskega naroda". Ako dodam tem izvodom še konstatovanje dejstva, da se je v poslednje čase tudi med bolgarsko inteligetico začela rapidno širiti ju-gostovanska ideja, potem lahko završujem z nado, da se je vendar začel približavati čas, ko bodo imena Slovenec, Hrvat, Srb in Bolgar imela približno isti pomen, kakor ga imajo med Slovenci samimi imena Kranjc, Štajerc itd. To je: teritorijalno in politično ločeni narodno ena družina — v raznih krajih en in isti narod. Končno Vj-.m morem le čestitati k spn-razumljenju glede Istre, čeprav se tudi jaz še prištevam k — mlajšim. Verujem in uva-, žujem popolnoma, da se za sedaj ni moglo i več doseči, a za nadaljni razvoj našega naroda v Istri je vendar po dolgoletnih mučnih b^jih potrebno nekoliko oddihljaja, ki bo pa ob enem — ker odpre možnost za delo na gospodarskem in kultnrnem polju — odločilnega pomena za bodočnost Slovencev in Hrvatov v Istri. Ogrs ka. i Glasovi madjarskih časnikov o volitvah na Hrvatskem. Madjarsko ea&opisje se še vedno bavi z izidom saborskih volitev na Hrvatskem. Tako piše „Budape3ti Napla", da je madjarska vlada vedno tajila stanje v Hrvatski, a na zadnje se je pokazalo, da ves narod v Hrvatski stoji na strani resolucijonašev. — „A Nap" priporoča zopet madjarski vladi, da se prične takoj pogajati s Hrvati in izpolni hrvatske želje čim prej, kajti čim kasneje stori to, tem težji bodo pogoji. Povišanje častniških plač in Madjari. Iz Budimpešte javljajo : Členi ogrsko-hrvatske delegacije so imeli sejo, na kateri je predsednik Barabas priobčil, da je od avstrijske delegacije došel nuncij, ki se nanaša na znani predlog Latour-Schraffl, tičoč se povišanja častniških plač. Barabas je predlagal, da se o tem predlogu ne razpravlja, kajti dotična svota ne figurira v proračunu. Členi so predlog Barabasa vsprejeli. Volilna reforma na Ogrskem. V javnost so prodrle neke podrobnosti o volilni reformi, ki niso sicer uradno potrjene, vendar so iz zanesl ivega vira. Po načrtu ministra Andrassyja bo imel volilno pravico vsak ogrski državljan, ki zna v katerem koli deželnem jeziku čitati in pisati. Ako plačuje poleg tega še mali davek, bo imel dva glasa, ako ima višo izobrazbo 3 gla3e. Glasovanje bo javno. Idenditata med volilnem redom za municipije in zbornico se odpravi, ter ostane za municipije dosedanji volilni red v veliavi. Na tozadevno vprašanje, je minister Andrassj izjavil, da omenjene podrobnosti odgovarjajo jedru volilne reforme. Andrassy hoče torej uvesti na Ogrskem p 1 u r a 1 n i ,v o l i 1 n i z i-stem in javno glasovanje, ki da baje bolje odgovarja odnošanjem na Ogrskem. Vrhu tega Ko tuili oio-rilo poalar./* >r pnvpf«nn iri dobijo mesta več mandatov. To pa bo v resnici vse prej nego demokratiziranje volilne pravice. To bo volilen red — privilegijev. Siromak bo imel en glas, imovitnik pa — dva ali več! Ogrska vlada bi hotela združiti dva principa, ki eden druzega izključujeta. Splošna volilna pravica ira prinesti enako3t volilne pravice, pluralni zistem pa statuira različnost volilne pravice: enemu je daja več. drugim manje. To je z volilno reformo na Madjarskem tako kakor z madjarskim vitežtvom in liberalizmom pred vnanjim svetom bi hoteli paradirati s takimi čednostmi, mej tem pa niti ne mislijo na to, da bi jih doma tudi izvajali. Nove italijanske vojne ladije. Italijan, minister vojne mornarice, namerava kakor javljajo iz Rima. predložiti zbornici zakonski načrt, tičoč se gradnje štirih novih bojnih ladij s stolpi, vsaka po 20.000 tonelat, potem šti i brze križarje po 4000 tonelat in 10 tor-pedovk za visoko morje po 300 tonelat. Skupni siroški so proračunjeni na 265 mil. lir. Vsaka bojna ladija bo stala 50 milijonov lir. Ladije bi morale biti dogradjene do leta 1912. Teg* leta bo imela Italija bojno tloto, ki bo sesto-s toj al a iz 10 modernih ladij med 13.000 in 20.000 tonelat, dveh nekoliko starejih bojnih ladij po 9.806 ton., treh dobro oboroženih, toda slabih ladij 6 stolpi po 10.300 ton., deset m-.čnih križarjev od 7500 do 14.800 tonelat in štirih brzih križarjev. Torpedna tlotila bo štela 42 rušilcev, 17 torpedovk za visoko morje, 77 torpedovk in 11 podvodnih čolnov. Avstrijsko brodovie bo imelo tedaj 12 bojnih ladij, 3 srednje oklopne križarje, 1 bojni križar, 20 rušilcev, 30 torpedovk za visoko morje, 12 modernih in 24 starejih torpedovk in 6 podmorskih čolnov. Drobne politične vesti. Neredi v ameriški mornarici. Neka brzojavka iz Nevv Jorka poroča, da je preiskava odkrila velike nerednosti v ameriški mornarici in da so mnogi častniki izjavili, da je ostra kritika odnošajev v vojni mornarici opravičena. Oklopi na ladijah so napačno pritrjeni, smodnik je zelo pomešan s tujimi snovmi ki provzročajo eksplozije. Častniki so izjavili, da bi eksplozije, ki so se dogodile na bojnih ladijah „Georgija" in „Misouri", na bile možne v nobeni drugi mornarici. Vprašanje Konga. Iz Bruselia javljajo, da je belgijski minist.r za zunanje stvari Davignon izjavil tamošnjemu angleškemu poslaniku, da prevzame Belgija v svoje roke popolnoma vso upravo Konga. Kolonijalna uprava bo pod kontrolo parlamenta ter se bo strogo držala berolinske pogodbe tičoče se Konga. Boj z bolgarsko četo. Kakor po ročajo iz Carigrada, so turške čete pri Mes- nici. okraj O^manie naletele na bolgarsko bando. Ubitih je bilo dvanajst ustašev, eden je bil ujet. Na turški strani jo bilo 5 vojakov ranjenih. Sestanek angleškega in italijanskega krslja. Pariški „Messidor" trdi, da angleški kralj v kratkem obišče italijanskega kralja Viktorja Emanuela. Povod temu sestanku ho baje veuenje Angleške v makedonskem vprašanju. Delegacije bodo baje zopet sklicane koncem meseca maja. Dnevne vesti. ».Lavoratore" in sporazumljenje v Istri. Iz Pule. „Lavoratore" je bil prinesel te diji članek, ki se je bavil s sporazumlje-niem glede volilne reforme v Istri. In v t< m čiauku je hitel „Lavoratore" izvršiti pravo čarovnijo, doprinesti namreč dokaz, da je prav za mv zasluga socijalno demokracije, da je prišlo do sporazumljenja ! Na ta poskus v socijulističnem glasilu, da bi socijalno demokracijo odičil z zaslugami, ki jih absolutno nima, zaslugami za stvar, ki jo je socijalna demokracija z vsem svojim postopanjem le ovirala, reagira tukajšnji „Omnibus" kaj srečno. Omenja najprej, kako je ravno „Lavoratore" tisočkrat postavljal slovansko in italijansko narodno stranko glede njiju ciljev v eno in isto vrsto, ne da bi se niii resno spuščal v ineritorično razpravljanje stvari in uvaževal velikansko razliko med nameni in druge narodne s trake, ne da bi bil uvaževal, da gre na slovanski strani le za pravične in opravičene aspiracije, na italijanski strani pa za nadvladje, za hegemonijo, tiranijo, za tolovajske napade na neoporečno pravo večine prebivalstva v deželi. Absurdna in skrajno drzna jo torej trditev, da je socijalni demokraciji na tem, da sta se obe stranki jeli približevati ena drugi. Kajti resnica je le t3, d a so 1 o v s p o h i, ki jih jo hrvatsko-slovenska stranka dosegla v ljutem boju. začeli Italijane skrbeti in jih prisiliii v to. da so se odločili za spremembo taktike. Lo po vspehih naše stranke je začelo svitati v glavah Italijanov, da jo zanje same vendar bolje, da se kako pogovore, nego da nadaljujejo boj, ki bi jim bil končno v propast. Le neizprosnost Slovanov v bojuje d o -vedla do premirja Zasluga na doseženem kompromisu gre torej edino le toliko zasramovanim Slovanom, ne pa socijalni demokraciji, ki je se svojimi neprestanimi napadi na slovanski naredni stranki — pa naj je tudi včasih, tako zavoljo lepšega mahnila tudi po Italijanih — le podžigala megaloma-uijo lu bo]evitnost na italijanski strani. Interesantno in za socijalno demokracijo karakteristično ]o tudi, kiko „Lavoratore" se-d<šj dokazuje obema n a r o d n i m a s t r a u-kama, da se udajata iluzijam, ako misliti na raznarodenje druge narodnosti. To, kar sedaj v prozi modrijani in misleca pojasnuje „Lavoratore", je resnica, ali mi odklanjamo odločno ta pouk, v kolikor je adresiran na našo adreso. To pa iz razloga, ker to vemo že sami od nekdaj in amo se tudi vedno ravnali po tem. Povsem umestno poživlja „Omnibus" „Lavoratura". naj navede lo en slučaj, ko so Slovani hotoli raznaroditi kakega Italijana, ko so v kakem čisto italijanskem kraju ustanovili slovansk j šolo. Pač pa moremo navesti stotine slovanskih krajev, kjer so Italijani ustanovili italijanske šole, bodi deželnih, bodi zasebnih ! Teh Šol niso ustanovili za svoje italijanske otroke ampak z namenom, da bodo poitalijančevaii slovanske otroke. Nad vse zračilno pa je obrazloženjo v „Lavoratoru", zakaj da je misel na raznarodenje prazna iluzija. Člankar ne obsoja snovanja italijanskih šol v slovanskih krajih samo na sebi, ker jo to krivično samo na sebi, ker je to poskus tatvine na tuji duševni listnici, ampak zato, ker je uverjen. da to ne koristi Italijanom, češ : s tem se Slovani le okoriščajo na italijanskih šolah in se jim potem — izneverjajo. To so — pravi „Omnibus" — zaren dragocena priznanja Člankar v „Lavoratoru" torej ni principijelno nasproten slovanskim šolam na slove nskih tleh, torej ni nasproten raznarodovanju Slovanov, ali ker to v sedanjih časih ni možno, meni: čemu dajati Slovanom italijanskih šol. na katerih se le okoriščajo ! In da ne bo nobenega dvoma, želi člankar v „Lavoratore" „Legi Nazionalo" boljSih vspehov v bodočnosti. Kdaj bo ^L ivoratore" želel naši „Družbi" dobrih vspehov — na vzgoji slovenskih otrok V ! Madjari In Italijani. Iz Reke porečajo : V ponedeljek zvečer je neki italijanski delavec napadel in z ncžein trikrat zabol brivca Demetra Csismasa, ba;e radi tega, ker jo ta poslednji z nekim prijateljem govoril madjarski. Debela suknja brivčeva je preprečila, da ni bil takoj usmrten. Delavec je pobegnil. Med italijanskim prebivalstvom vlada veliko razburjenje. Je li tudi to mednarodno ? Prejeli smo : Dne 2. marca sem bil šel v skladišča južne železnice, da vsprejmem došel mi ea-bojček. Ker pa nisem vedel, v katerem skladišču se nahaja ta zabojček, sem povprašal pred skladiščem št. 2 nekega izročevalca (ausfolger). Vprašal sem po slovenski. A kaj se je zgodilo? Mož Be je z^krohotal zaničljivo in, — zbežal v skladišče. Pozneje je zopet prišel ven iz skladišča in mi izročil zabcgček V Trstu, 5. marca 1908 >EDINOSTc štev. 65 Stran III ali z žaljivimi opazkami, češ, da na list mora gospodar zapisati v laškem jeziku, kje »la sem v službi — in kako da si upam tu slovenski govoriti!! 1'ako me jo obdelal mož v italijanskem jeziku. Tako postopanje od strani organa, ki ^e dolžan biti uljuđen nasproti strankam in ,im iti na roke, je že samo na sebi vse grajo vredno. Ali kaj porečete vem, da je dotičnik — demokrat ? ! Kaže-li tako postopanje na resnično internacionalno mišljenje ? ! Posnemanja vredno. — Pišejo nam : Podamo to not co v izgled vsem, in sicer brez komentarja : golo, kakor smo jo izvedeli : — Neki preprosti redar, ki je stalen čitatelj .. Kdinosti ', ni imel dne 26. m. m. niti vinarja drobiža. Ker pa ni imel drobiža, je rtfje menjal 100 kronski bankovec, da je le kupil „Edinost", da-si bi si je bil lahko izposodil. Kakor že rečeno: brez komentarja. Predavanje. Znani pisatelj in učenjak gospf d prof. dr. Ilešič v Ljubljani, predsednik Slov. Matice, odzval se je prijazno vabilu naše N. D. O in bode predaval prihodnjo nedeljo ob 10 uri predp. v Narodnem Domu o predmetu: „V kake šole so U o d i 1 i naši p r a d e d j e". Štrajk na učiteljišču v Kopru. — Kakor da je neko prokletstvo nad tem zavodom. Vsaki hip se dogajajo nepriličnosti, ki motijo razmerja med dijaki in ravnateljstvom uh veliko škoda namenom, ki jih ima ta zavod. Ves ustroj tega učiteljišča je tako nesrečen, da je vir neprestanim nepriličnostim. Dne 'i. t, m. so hrvatski in slovenski učiteljiščniki stopili v štraik in stavljajo nastopne zahteve r pedagogika, geografija in :sodovina naj se poučujejo v materinem je- krasnimi sklaobami proizvedli tudi opero" „Oifut", ki je Bpopolnila zabavo v vsakem obziru. Ta večer ostane nam v sladkem spominu. Veterinarji bodo mogli od meseca oktobra naprf-j tudi dobivati naslov „doktor". Električni promet uvede južna železnica na večih svojih progah na Tirolskem še le, ko vam po- jn Štajerskem. Zasigurata si je v to svrho že slovenski socijalni vodno silo. Velika jsee vsakovrstnega pohištva Tržaška mala kronika. Po štirih tednih. Pred štirimi tedni, in sicer dne 8. m. m. je bil neki Attilio Rigamonti v kavarni Cesareo na trgu di Ca-vana, In tedaj je bilo Rigamontim primanj-kalo denarja, da ni mogel plačati računa kavnrearju. Px*edlagal je pa kavarnarju to le : „Mojo suknjo, ki je vredna 24 kron. in pa ta-le nož, ki je vreden 5 kron, puhtim enemu gostov kavarno v zastavo. Na to pojdem domov po denar, se vrnem takoj in vam pla- | čam račuc, na kar dobim naaaj suknjo in nož !" Ka^arnar je bil s tem predlogom za-dn oljen. Rigamonti je dal svojo mknio in nož 22-letnemu kurjaču Viktorju V., ki stanuje v ulici delle Beccherie, in šel zatem domov po denar. Iu res se je kmalu vrnil z denarjem v kavarno in plačal račun. A glej • vraga: ko je plačal račun, je zapazil, da je j bil mej tem Viktor V. odšel iz kavarne se suknjo in z nožem. Vsled tega je bil vložil i na policiji ovadbo proti Vikturju V. in to je bil predvčerajšnjim popoludne aretovan v ul. dei Rettori. Krvav pretep. Maščevanje zapostavljenega soproga ? Sinoči ob 10. uri in četrt je bil zdravnik se zdravniške postaje pozvan na pomoč v hišo št. 14 v ulici Ri gutti, češ da sta tam dva človeka težko ra ... ......, ...njena. In res je zdravnik našel tsm 32 letno *iku m ne v nemščini m naj se ph ne »h Josi ino stanfc. .tanniočo unsostvovati ob nedeljah pridigam v tujem ki • kr?aveIa iz treh ezifcu. 1 * navadne do nsjfineje vrs5e po najnižjih cenah. J era] TRST, ulica ¥incenza Beiiini šiv. 13 ter vogal ulice sv Katarina. Trst. ulica Poste Nuove 9 £epne ure najbolj Sili tovari. NaJnove*9e atenske ure. Izbor ur za birmo darila. Popravlja po zero nizkih cerah. UMETNI ZOBJE Plombiranje zoboy izdiranje zobov brez ~ vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Foulards, race, purani, štajerske ftf T form*]? ;„ R TllCffcftr 'kokoši. Račji maet. Slanine, maslo. • J« UMR »n |J, JUdUtCI | konzerve. Dnevni dohodi. Cene jako t 55 c T zmerne. — Postrežba na dom. ..... S rt O ■ _ , „ ^ ulica delia Caserma stev 13, II. nadst. Trst, ulica Campanile št. f5. mB,|HBBff|MH|ifTgmBirrM so tudi akcijo italijanski učite- za analogne za- K*kor čujemo Ijiščniki uprizorili Iteve. — Pouk na učiteljišču je torej zopet za-jstavlien. Centralni vladi ne moremo prihraniti očitanja, da jo le ona s svojim zavlače* . anjem rešen;a tega vprašanja kriva, da se .iogajajo take stvari na škodo zavoda in rednega pouka na učiieijišču. Vladino zavlačevanje jo tem manje odpustl.iivo, ker so se vsi p klicani f: mestitev slovenskih oddelkov iz Kopra centra'na vladi plaši le pred malore'snimi protesti fanatične laškoliberalne stranke v 9 ;>ric>. v pritličju iste l.i&e, ran, zadan-h ji z nožem. in 6:cer ena na hrbtu in dve na levi strani ,prsi. R .njen je bil pa tudi 31-letni Josip Žagar, ki živi ž njo v divjem zakonu. On je pa imel le malo rano na levi rami. Zdravnik je podelil obema najnujnejo pomoč in potem je dal Josipino Slanič prenesti v mestno bolnišnico. Glede načina in vzroka, kako, zakaj in kdo da ju je ranil, se pripoveduje, da je .To-sipina Sianič omožena, a ločena od svojega zakonskega moža, živi v divjem zakonu se TOVARNA POHIŠTVA Aleksaiitl. Levi Minzi Erst — uSica detla Sesa št. 46. Zaloge: Piazza h'osarlo štev. i. Ulica Lazzarotto vecchio k.©v. 36. Katalogi, Telefo i: Trajna zaloga pohištva: ulica della Sanita šte . i4. Pisarna: i, ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. proračuni na zahtevo. 6-70 ; 16-58. (Za informacije vprašati 6-70). načrti in akterji izrekli že zdavnaj za pre- ž je Siao5i' đa je J §e, k ima ovenskih oddelkov iz Kopra in se Iva* SIani^ josipiJn zakon,ki mož, in daje mej n imi navstal pretep, ki ie končal r tem, da je Ivan Slanič potegnil iz žepa bodalo ter z istim rauil s»vojo ženo in Rvojega tekmeca. Ni nam znano, če je bil Ivan Slanič aretovan. Radi motenja nočnega miru s petjem, kričanjem in razgrajanjem, jo bilo pred-1 sinočnjim aretovanih kakih 40 njih. Samomor. Trgovec Anton Colautti, star | 42 let, stanujoči v ulici Paduina št. II, se je včeraj predpoludce v svojem stanovan u, in sicer v tvoji spalnici vstrelil z revolverjem v srce. B;1 je takoj mrtev. Glede vzroka samomora, se govori o denarnih zadregah, v katere da je bil prišel. Izjavljen tatinski poskus. K dikokrat smo že pisali v tej rubriki o 2S letnem Ja-; ki ju duma iz Materije in To vara je pravi nepoboljšljiv tat. Ni še 14 dni, ko smo pisali o njem j a danes nam je zopet ped peresom. Predminolo noč mido pred 3. uro sta! d^a redurja, idoča po ulici di Riborgo videia dva človeku izstopati iz veže hiše šf. 35 vi isti ulici. Redariima se jo zdela stvar sum Ijiva in zato sta šla pogledat v vežo. Ta: o sta našla vrata delavnice mizarja Alojzija; „Konsumcega Romano cd^i-t?. Takoj bliiu vrat v delavnici' sta pa r.ašla naslonjenega na zid gori pohva | 1 enega Jakoba Maganja, ki se je delal, kakor' bi bil pijan. Tiščal so .je trdno k zida in se ni pustil cdmakniti. Ko sta ga pa redarja slednjič vendar odmaknila od zidu, sta videla, da je v zid napravljena (oziroma pričeta a ne dušična) precejšnja luknja. Redarjema je bilo takoj jasno : tatovi (Maganja in ona dva, ki sta bila odšla) so ]e; skušali prevrtati zid in skozi luknjo priti v I prodajalno manufakturnoga blaga tvrdke O tem štrajku smo dobili iz Kopi a daljfi dopi>. Ker pa mi že principijelno ne ob:avljamo nikoli anonimnih dopisov, •^m manj pa o tako kočljivem vprašanju, orosimo dotičnega pisca, naj se oglasi v na-atm uredništva. Samoumevno, da jamčimo za iliskretno-t. Seja odbora za Ciril Metodov ples. £er s j na dnevnem redu jako važne stvari, pesebno pa končni računi, pozivajo se s tem v« člani odbora, da ee nocojšnje seje jjotoio vdefeče. Seja bo danes zvečer ob 8. c pol uti v gornji dvorani kavarne lei' je to že tretji neuvspešen poziv, nadelo se, da se vsaj danes odzovete pozivu- J kobu Maganja, Odbcr. i izgnan iz Trsta. Pozor! Opozarjamo, da je še mnogo aobitkov srečelova minole nedelje neizrečenih. Radi tega naprošeni so vsi, ki niso še verifi .Irali svojih številk, da se potrudijo čim prej v pisarno N. D. O. Via Lavatoio 1., ker ^icer zap idejo dobitki oziroma se jedine p jk varijo. Matijev večer. Dne 25. lebruvorija t, slavili so v lepi dvorani •iittštva" v Rojanu god prediedaika tamoŠDie jril-Metodijeve podružnice g. Matije Lavren-'ii-a. 1 a *ečer le bd vreden, da se ga spominjamo tu vsaj v kratkih potezah. Ko smo so zbrali povabljenci domačini n melčini — bilo nas je nad 60 — pristojim je k hl a vijencu Gromova 5 -letna deklica tri je fitevljenca tako milo in nežno pozdra-rila, da so se zale..ketale solze v očeh g. ?!avljenca. — Tudi Reočelj eva deklica klamirala priliki primerno pečeni. OOOOOOOODO Ako hočete. da Vam .*. lasje zrastejo in postanejo lepi, J&ko hočete, da Vam ne bodo lasje izpadali, Ako hočete. odpraviti z glave luskin«, rabite edino le znamenito Chinina mmmmmczM Salus Na prodaj v parfimerij^h mirodil-nicah in brivnicah v buteljkah po K 120 in K 180. Paziti je na ponarejanja. Neštevilo spričeval dokazuje izbornost 3elez. kina-v i no OOOOO OOOOO Q/ermva//o Ka to je pozdravila slavljenca g. učite j Šlaico e Bornettini in tam pokrast'. Magan a ica Černigoi ter mu izročila krasno spomin- je bli takoj odveden na policijo, kjer so ga » sliko, za katero se je isti v poljudnih djaii pod ključ. Uro pozneje sta pa ista dva besedah prisrčno zahvalil. • redarja naletela v ulici di Riborgo na enega Za tem se jc razvila prijetna zabava,; onih dveh ptičkov, ki sta bila prej prišla iz med katero so se oglašali vedno novi govor- v»>že rečene hiše. Aretovala sta ga takoj in niki, ki so v svojih govorih pozdravljali ve- tudi njega odvedla na policijo. Bil je 25 letni ie;:aslužnegi predsednika ter ga vspodbujali t^žak Jakob Len&rdon. stanujoči v ulici k nadaijnemu narodnemu delu. — Razjasnilo Evangelista Torricelli. ki je tudi policiji že ie je, v kakem mrtvi u se je nahajala pred jiko dobro poznan. Kakor Maganja, je bil predsedovaniem g. s'-avJjenca „podružnica it. tudi on ves vmazan od peska in apna. Tudi Virila in Metodija" in kako se je prpolnoma njega so djali pod ključ. — Za tretjega se irerodila in razcvetela pod predsedovanjem pa še ni izvedelo, kdo da je bil. istega. — Polfg govornikov kratkočasili so Razgrajač. 25 letni rgljar Ivan P. je as tudi vrli „Zgrijafi", ki so med drugimi predvčeraišnjun popoludne ra^g/ajal v neki za bo'ehne otroke in rekonvalescente, mm Provzroča voljo do jedi utrjuje želo-dee in ojaeuje organizem. iSBUUVAUil Priporočeno od najslove&ih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. Izborni okus. J, SERRAVALLO - TRST SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI ariško prodajalitico obuvala O • 9 0 &B GO Erst uU §. ^nlonio št. 4 (hiša 7erni) (Calzoteria parlgina kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrate Sirau 1 *r »EDINOST« Štv. 65 V Trstu, dne 5. marca ! 90,> krčmi v ulici di Romagna. Krčmar je vgled toga pozval redarja, a redar je razgrajalo-čemu Ivanu P. velel, naj zapusti krčmo. Me>to da bi vbogal, se je pa Ivan zakadil v redarja, ga prejel za prsa in ga vrgel mej mize. Radarju je priskočil na pomoč eden gc stov krčme, na kar je redar proglasil Ivana aretovanim in ga odvedel iz krčme. Na trgu pred „Narodnim domom" je pa moral priti prvemu na pomoč še drugi redar, da sta aretovanega Ivana odvedla na policijo, kjer so ga obdržali v zapc-ru. Pretepi. V predminoii noči ie prišlo več njih na zdravniško postajo, ker so bili kai skupili v pretepu. Tako 42-letna Helena Bertolo, stanujoča v Skorklji, ki je imela ves obraz grozno razpraskan. 20 letni Fran Ze-glsr, stanujoči v ulici del Ponzianino, ki je v pretepu dobil rano — zadano mu z nožem — v prsi. — 42-letni Angel Verzegnasti. stanujoči v ulici Donadoni (bil je jako pijan) ki je imel — kakor prra — ves obraz raz-pra^kan. — 21-letnega Viktorja Mezeka so pa redarji nfcšli ležečega na cesti nekje blizu javnega vj;a „Muzio Tommasini". Bil je grozno pijan in pod brado jo imel večo, krvavečo rano. Prenesli so ga na redarstveno stmžn-co v uiici Luigi Ricci iu potem pozvali tja zdravnika so zdravniške po>taje, ki mu je podelil najnujnejo pomoč in ga dal potem prenesti v mestno bclnišnico. Radi pretepa. 20-letni kotlar Anton Gr. stanujoči v ulici Battaglia, je bil aretovan, ker ]e v neki krčmi v ulici del Arcata v pretepu r.inil z nožem 23-letnega dimnikarja (x\iiona Požarja, ki stanuje v ulici sv. Ma^-ricja. V nevarnosti, da se zaduši, je lil 16 lttrii mornar Ma&ko Lušić na nekem malem parniku parobrodne družbe „Tripkovič", ki je vsidran pri .Tosipovem pomolu. Neki finančni stiažbik je bil slučajno prišel ob 2. uri p: polnoči v prostor, kjer je spal Marko, in ,e nnšel dotični prostor poln dima. Marko je bii že brez zavesti. Pozvan je bil k njemu zdravnik se zdravniške postaje, ki ga je dal Plenesii v mestno bolnišnico. Nesrečen tat je 24-ittni Josip PoViuz/i, doma iz Bjlogne a stanujoči v ulici de Rena. Piedsinočnjim okolu 9. ure je hotel nekemu Gnerrino Cesenelli na Acquedottu strgati s telovnika zlato verižico, vredno 96 kron, a C- senčili je to zapazil in ga pokazal redarju. Redar je hitel za Polluzzijem in ga vjel v ulici dtl Toro ter ga potem odvedel n?. poli-c jo. kjer so ga djali pod ključ. Za 2 kg kave. 28-letni dninar Ratael B. je predvčerajšnjim pnpoludne v svobodni luki vkradel 2 kg kave. A ko je hotel z vkradeno kavo iz svobodne luke, so ga are-tovali. Koledar in vreme. Daues : Evsebij muc. — Jutri : Marijan škof. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 10° Cels. — Vreme včeraj : lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Ztrerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Vreme bolje, toda nestanovitno. sejo. v nedeljo 8. marca ob 3. uri popoludne v društvene prostore, v ulici Lavatoio J, I nadstropje. __ Na „ljudskem plesu- v torek, je izgubila neka gospodična zlato, dragoceno brofio. Pošten najditelj naj ie blagovoli prinesti v urad „N. D. O.", ulica Lavatoio 1, I. nadstr. Opozarjamo naše čhne in slov. javnost sploh, da nas počasti pr liodnjo nedeljo g. prof, dr. 11 e s i č iz Liubliane z zanimivim predavaitjem o početku slov. šolstva. Književnost in umetnost Ruski pevski zbor sestoječ iz 44 čle-' nov pod osebnim ravnateljstvom Dimitrija S'avjansktga priredi v Zagrebu dva koncerta dne 11. in 13. t. in. (Ta zbor priredi tudi v Trstu dva koncerta). I Sposobljena učiteljica Plačilo na obroke (teden«ke ali n , _ _ . . sečne) dežniki, na teden, mesečno 10 K Ponudbe p vi „Hvaležnost" proge. Mngo za ženske obleke, slike, ogle.lala n na Inseratni oddelek EJmosti". 327 dilj »ni. Ulica Madonnina triin>tiride-et I. naditrf NaroČhe tudi po po?ti. Sadite sadno drevje! Vinarsko in sadjarsko Vino rt tak°j ml?g° ^ CoP; P^lja tudi uzorce. ' Ijeuih jabolk, češenj in breskev po nizki ceni. _____ olje in lešnike prodaja Martin K r . car — Funtana (Vrsar) Istra. Na zah: bkhkbk? Sprejmem koflcipilenta MALI OGLASI. Pt*nf?51 CD rabljeno pohištvo za prodajalnico iS UUd ou jestvin v okolici po jako zmerni ceni. Pojasnila pri „Inseratnem odd. Edinosti". (330 I Prednost eni, letno prakso Dr. JOS. odvetnik, ki ima tri-§ 3! c. p VREČKO CELJE. r. □ Jadranska banka v Trstu. MRZMRHSLO. • v redni zbor đelmcarj JADRANSKE BANKE v TRSTU se v?ši v nedsljo 22. marca 1833 ob 18. uri predp. v prostorih banke v Trstu, Via S. Nicolo štev. 9, DNEVNI RED: 1.) Letno poročilo upravnega sveta in predloženje bilance za 1. 1907, 2.) Poročilo nadzornega sveta o računskem sklepu 1907 in tozadevni sklep. * 3.) Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička za-1. li»07. 4.) Sklep o popolnitvi upravnega sveta. 5.) Volitev 5 članov upravnega sveta za 1. 1908. 6.) Sprememba pravil. 7.) Razni predlogi. Gospodje delničarji, ki imajo glasocno pravico in se žele občnega zbora udeležiti, so naproseni deponirati sroje delnice s kuponi vred pri bančni blagajni najpozneje do vštetega 14. marca 1'JOS. TRST, dne 5. marca 1908. UPRAVNI SVET. Društvene vesti. Veselični odsek trgovsko-izobraže« valnega društva vabi cenjene plesalke in plesalce k nocojšnji plesni vaji, ki se vrši ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih ulica S. Frančisco št. 2, I nadstr. Tamburaški odsek „Kola" naznanja S vsem gg. tamburašem in tamburašicam, da ^ in ženske obleke in razns druge bo j u t ri v petek ob 8. uri zvečer navadaa »1 . v. tamburaška vaja. Sprejemajo se novi člani do ; pOTreDSCine 15. marča. Vaje se vrše redno vsaki torek in petek od 8. do 10. ure zvečer v pro-;gj— A« štorih „Trž. podp. in bralnega društva" ul. l" /A PfOt* Stadion št. 19. I! nadstr. » Izvleček iz pr&vil. S 15. Na občnem zboru tvori vsakih desot -U-laic po en rIos : nikdo pa. ec Fiuc oe v svojem t.e v tujem imenu imeti več nego SO glasov. DeluičarJ, lei se oselmo n«' udeležijo, morajo hiti zastopani po pooblaščenih, ki ne morejo biti delničarji. ■■HBBHBB k. — I no no Kjj Prodajalnica rokouic in kravat fi. §Cubniatsn Trst — CORSO št. 19 — Trst Ustanovljena 1865. Rokovice gla^e I. vrste, '_ gumba o l gM. I napr. Roicovice glftje visoke o i gld 'J nrtprej. Rekcvice Dante, ki se dajo prati, 3 gumbi, gl. Rokovice z imua-kcže, 3 in ve.' gumbo/. Rok"vJce gl» v * z vojnim >ivora /n dame in dr k Rokovioo claye z dvojnim ~ vom za gospode in d-Rokovice od volne na izbero Roko vice za kot ježe bolgar z dvojnim Sivom g!d. Velika izliera ferav t zadnje novosti. zdelovanje in popravljanja rokovic v 24. ura;-Prah za goa e tvrdke KIE1.HAUSER v Grade grifca Cipiija po 10 nvč. zavitek; milo C0C08. Vsem vinogradnikom .*. naznanjam, da imam še 20B000 oepljenm tri: W na prodaj ruznili finih vrst, belili in črnih, kakor loIja iu neprckoilji-va vrsta vseh giimijeTih ujgijcoifa ti nrciiinetov in ribjih uie! urjer — dveletna garascija — M. Gal — ćrsi, Corso 4. Poiiljatre {o glJ- *> ?' f Oelalniea pasov. kUalh nih rccovic, ob.ez. ravnodnajoi/, ber-gelj inbid3tlrita»orii od gl. t 201 naprej. Toplomeri za vročico !C 2. K ~ 50- Trgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZiN pok. Frana - Trst, Barriera vecchia št. II Veliki dohod zefirjo, perKalo, satena, batista In perila. MODER.CI, ČIPKE, RIGAM i in ĐBOBNABINE. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi izvcdonec TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11 Zastopnik tovarne teles is motakoles „Pncli' Napeljava iti zalega eltiktiiCuih ^Toni*ki>v, luči in j rodaja gi ' mofouov. zouofonov, in fonogra ot. Zalogi jr/irar toniti I.a