PRIMORSKI DNEVNIK $ Poštnina plačana v gotovLni Abb postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XXII. St. 75 (6362) TRST, sreda, 30. marca 1966 PRVI DAN ZASEDANJA 23. KONGRESA KP SOVJETSKE ZVEZE Brežnjev je ponovno predložil sestanek s KP Kitajske Obrazložil je pogoje za dosego miru v Vietnama Izrazil je pripravljenost za tretjo konferenco komunističnih strank, «ko bodo pogoji zanjo zreli» - Poudaril je, da bo SZ nadaljevala s politiko miroljubne koeksistence - Obširno je obravnaval sovjetska gospodarska vprašanja MOSKVA, 29. — V veliki dvorani kongresa v Kremlju se je zadel ob 10. uri 23. kongres KP Sovjetske zveze ob navzočnosti okrog 6000 delegatov in gostov. Po raznih formalnostih, med katerimi so počastili spomin Palmira Togliattija in Mau- rica Thoreza in indonezijskih---------------- komunistov, izvolili 75-član-sko predsedstvo in 25-člansiko tajništvo ter razne komisije, je pod predsedstvom Suslova prebral svoje poročilo prvi tajnik KP SZ Leonid Brežnjev. Njegovega govora televizija ni oddajala, temveč je skrčeno vsebino posredovala tiskovna agencija Tass. Ko je govoril o mednarodni politiki je Brežnjev dejal, da ZDA ne morejo več nadzorovati svojih zaveznikov, da ne obstaja več ((brezpogojna vera v nevarnost sovjetskega napada«, t. j. tista formula, katere so se ZDA posluževale, da bi držale svoj blok strnjen. Po drugi strani pa se je povečal ameriški napad: ZDA tekmujejo v oborožitvi, grozijo z razširitvijo spo-iada v Jugovzhodni Aziji, toda sle-emi korak v tem «escalaticmu» bo fi povzročil, da bodo Sovjetska zveza in druge socialistične države povečale pomoč Vietnamu. «Prav zaradi vietnamske krize so se naši odnosi z ZDA poslabšali«, je dejal Brežnjev in nadaljeval: ((Ponavljam svoje zaupanje v politiko miroljubne koeksistence, toda izvajanje te politike zahteva, da ZDA prenehajo s svojimi napadalnimi akcijami in da razumejo, da miroljubna koeksistenca ne pomeni sporazuma med velikimi silami na škodo majhnih držav « Brežnjev je nato govoril o Zahodni Nemčiji in opozoril na nevarnost «osi Bonn-Washington», ki bi povečala napetost v Evropi. Za Erhardov uradni govor v Bunde-stagu je dejal, da je dokaz, kako Zahodna Nemčija nadaljuje z revan-šistično politiko in zato Sovjetska zveza ne bo nikoli pristala, da bi bonska vlada dobila v roke jedrsko orožje. •lllllllUlIlUllllllllllllMllllllllllllllllllllinHIIIIIIIIIIIIIlIllllltnilltlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllU VČERAJŠNJI SESTANEK V SPLITU Jadransko sodelovanje Tanjug o noti bonske vlade Sodelovanje Jugoslavije z latinskoameriškimi državami (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — Gospodarstveniki obalnega področja Jadrana so na današnjem sestanku v Splitu pozdravili pobudo jugoslovansko-italijanske gospodarske zbornice, da se poiščejo nove možnosti za širše sodelovanje obalnih jadran- skih področij Jugoslavije in Italije. Na sestanku je ugotovljeno, da so nekatera podjetja in posamezni kraji tega področja že vzpostavili neposredno blagovno izmenjavo, zadnje čase pa tudi industrijsko kooperacijo. Da bi se pa to sodelovanje povečalo, je potrebno izvršiti neke spremembe v deviznem režimu in uskladiti predpise o ustanovitvi konsignacijskih skladišč. Posebno pozornost so na sestanku posvetili tudi napredku turizma. Izvolili so koordinacijski odbor z nalogo, da prouči vse možnosti gospodarskega sodelovanja obalnega področja Jugoslavije z obalnim Področjem južne in srednje Italije m uskladi pobude jugoslovanskih Podjetij. V zvezi z zunanjepolitično potezo bonske vlade, ki je nedavno poslala noto vladam o politiki miru, ' T7 : i _f DANES Italijansko politično življenje je V temačnem ozračju sodišč in črne kronike. Danes se prične proces Proti avtorjem študentovskega Usti. ča «La Zanzara«, objavljene so bile podrobnosti o zadnjih uspehih Policijske akcije proti mafiji, jav-bi tožilec je zahteval ostre kazni *a sindikaliste ter člane notranjega odbora mestnih stražnikov v Geno-vi, v Milanu pa je prišlo do pranega preplaha aaraaf telefonskih sporočil, da je pod sodno palačo Postavljena bomba in zaradi česar *o skoro nameravali preložiti proces, kjer je govora o protimilita-zističnih letakih. V ta okvir tudi bedvomno spada »odkritje« kasači-je, da so zloglasne preiskave dijakov liceja »Parini« ne samo povsem Zakonite, temveč tudi po zakonu Obvezne in zaradi česar, se lahko Skuša proces o »Zanzari« preložiti. JTajniki pokrajinskih federacij PSDI, ki so zainteresirane na biiž-Ojih upravnih volitvah, so v bistvu begativno odgovorili na predlog LK psi glede skupnega nastopa. Ib je prvi ostrejši spor med PSI ■n PSDI v procesu socialističnega Združevanja. Končno besedo pa •bia seveda CK PSDI, ki se bo se-•tal v kratkem, ki pa bo verjetno Osvojil stališče pokrajinskih tajnikov zainteresiranih federacij. Od mednarodnih dogodkov bo Pod povečevalnim steklom politlč-bih komentatorjev danes brez dvo-*ba predvsem dolgo poročilo Brež-Zijeva na 23. kongresu KP Sovjetske zveze. Vse kaže, da spada med bi,jvažnejše postavke poročila ob-bovitev sovjetskega predloga za se-•janek s KP Kitajske v Pekingu k|i Moskvi, v prepričanju, da bo [bogoče obnoviti enotnost komuni-•Učnega mednarodnega gibanja. Sl-n*r pa poročilo ni vsebovalo ne Jutranje ne zunanjepoUtlčnih po-fZavk, ki bi se v čemerkoli razli. kovale od politike, ki jo Sovjetska •Veza vodi po padcu Hruščova. Hkrati pa so bile oči mednarodnega javnega mnenja uprte v Pa-JJ*. kjer Je na sestanku itirinaj-Jf'h atlantskih zaveznikov amerl-'ki državni podtajnik govoril o pojdem konkretnih posledicah fran-foškega izstopa iz NATO. Med družbi so ugotovili, na pr. da bo sa-jbo premestitev atlantskih enot iz Jz»ncije ter njihova namestitev ,/Vgje, precej draga: stala bo več ,0 milijonov dolarjev. . lutri bo pozornost vsega sveta JsZedotočena na Anglijo, kjer bo-parlamentarne volitve, za katere je že sedaj gotovo, da bodo huigali laburisti. razorožitvi in evropski varnosti, diplomatski urednik Tanjuga ugotavlja, da je vlada Zahodne Nemčije napravila poskus, da se na svoj način vključi v nove tokove v zahodni Evropi, ki jih je izzvala politika Francije. Čeprav vsebina note v bistvu ne kaže, da je Bonn odstopil od svojih stališč, zapušča vendarle vtis konstruktivnosti in željo, da se zmanjšajo dvomi v politiko Bonna. Očitno pa je, ugotavlja Tanjug, da je Bonn z metanjem krivde na druge, posebno na Sovjetsko zvezo, za nerešena vprašanja v Evropi, izbral čudno metodo, da bi prepričal drugo stran v iskrenost svojih želja. Potem ko na kratko citira vsebino note, Tanjug ugotavlja, da je spodbudno da Bonn vendarle sodi, da se najtežja vprašanja med narodi lahko rešijo na miroljuben in miren način. Očitno pa je, zaključuje Tanjug, da Bonn ne more pričakovati, da bo s to pobudo zmanjšal dvome, ki jih je ustvaril s svojo dosedanjo politiko. Zato bo moč pravi pomen in smisel bonske pobude lahko oceniti samo na podlagi nadaljnjih akcij zahodnonem-ške vlade. Odbor za zunanje zadeve in mednarodne odnose zveznega sveta zvezne skupščine je na današnji seji razpravljal o vprašanjih in gibanjih v Južni Ameriki. Po uvodnih besedah jugoslovanskega veleposlanika v Braziliji Branka Zeca, ki je podal kratek pregled dogajanj v Latinski Ameriki, posebno v Braziliji, in med drugim poudaril, da obstajajo zelo široke možnosti za aktivno sodelovanje Jugoslavije z državami tega področja, posebno na gospodarskem in kulturnem področju, so udeleženci v razpravi (Veljko Vlahovič, Vladimir Popovič, Koča Popovič in drugi) poudarili, da se latinskoameriške države vedno bolj usmerjajo na politiko nepovezanosti in da je v zvezi s pripravami za svetovno gospodarsko konferenco potrebno vložiti napore za tesnejše dvostran-sko sodelovanje Jugoslavije z državami Latinske Amerike. Na koncu seje Je predsednik odbora Vladimir Popovič obvestil člane odbora, da Je predsedstvo zvezne skupščine sprejelo predlog odbora za zunanje zadeve glede sklicanja sestan. ka zastopnikov evropskih parlamentov. B. B. Vojna v Vietnamu SAJGON, 29. — V Danang Ed Hue je danes mir, čeprav Je ozračje po zadnjih študentskih nemirih še vedno napeto. Državn' uradniki so proglasili trodnevno stavko, da podpro zahteve študentov, da se ustanovi civilna vlada. V kino dvoranah v tej zvezi ne predvajajo vladnih propagandnih filmov. Prišlo je do težav s preskrbo, glede česar ugotavljajo študenti, da Je vlada preprečila pošiljke mesa in drugih potrebščin. V Srednjem Vietnamu je več bataljonov «marines» skušalo obkoliti vas Phuoc loč. Ameriške vojake je sprejel ogenj strojnic, ko so se skušali izkrcati iz helikopterjev. Po ameriških vesteh je bilo ubitih 43 pripadnikov osvobodilnega biganja in Je v bojih sodeloval sam bataljon Južno-vietnamske vojske. Zjutraj se je bitka končala, ko so vietnamski bojevniki izginili iz obroča. Belgijski kralj v Italiji RIM, 29. — Danes je predsednik republike Saragat svečano pozdravil belgijskega kralja Baldovlna in kraljico Fabiolo, ki sta prispela v Italijo na uradni obisk. Ob tej priložnosti sta se sestala belgijski zunanji minister Pierre Harmel z italijanskim zunanjim ministrom Fare fanijem ter sta proučila dvostranske odnose. izvodnja dvignila samo 17 odst. kar je oviralo splošno napredovanje. O-menil je tudi nekatere težave v industriji ter poudaril nujnost, da se odstrani razliko med proizvodnjo težke in lahke industrije. Posebej je omenil negativne posledice slabe žetve lani in leta 1963. Govoril je nato o neupravičenih po-skuših preobrazbe številnih »kolhozov« v «sovhoze» ter predlagal, naj bi se kongres izrazi) o volitvah vodstev kolhozov v pokrajinah, deželah, republikah in v centru Nato je navedel mnogo statističnih podatkov glede proizvodnje in zboljšanja življenjske ravni prebivalstva. Precejšnji del svojega govora je govornik posvetil petletnemu načrtu. Dejal je, da je poskus s petdnevnim delovnim tednom uspel. Zato se bo sedaj najprej prešlo na 41 urni petdnevni delovni teden, kar Nato je Brežnjev obsodil preganjanje in ubijanje komunistov v Indoneziji omenil pomoč, ki jo Sovjetska zveza daje državam v razvoju in ponovil pogoje za rešitev mednarodnih vprašanj. Ti pogoji so: prekinitev ameriškega napada na Vietnam; umik ameriških in o-stalih tujih čet iz Južnega Vietnama; vietnamsko ljudstvo mora samo odločati o svoji prihodnosti; skleniti se mora mednarodni sporazum o prepovedi širjenja jedrskega orožja; jedrsko orožje ne sme priti v roke Zahodni Nemčiji; ustanoviti se morajo brezatomske cone v raznih delih sveta; jedrske države ne smejo prve uporabiti atomskega orožja; skleniti se mora sporazum o napovedi tudi podzemeljskih jedrskih eksplozijah. Potem je Brežnjev govoril o odnosih Sovjetske zveze do posameznih držav, ter med drugim izjavil, da so se ti odnosi precej zboljšali s Francijo, kar bo okrepilo varnost Evrope. Na gospodarskem področju so se zboljšali odnosi tudi z Italijo in SZ je pripravljena nadalje razširiti svoje odnose z njo. Za Veliko Britanijo je Brežnjev dejal, da je v odnosih z njo trenutno nekak premor ter da se bo šele videlo, kakšni bodo v prihodnosti. Nekaj pozitivnega je tudi v odnosih z Japonsko, vendar te odnose ovira prisotnost ameriških oporišč. Zadovoljive so zveze z osvobodilnimi gibanji in z državami, ki so pred kratkim dobile neodvisnost, pri čemer je Brežnjev navedel ZAR, Alžirijo, Mali, Gvinejo, Brazzavilski Kongo in Burmo. Ko je zaključil poročilo o mednarodnem položaju, je poudaril zlasti nenehni razvoj sodelovanja med socialističnimi državami. Poseben del svojega govora je posvetil Brežnjev sporu s Kitajsko. Dejal je, da je znano, da je KP SZ predložila Kitajcem sestanek pri vrhu, ki naj bi bil v Moskvi ali Pekingu. «Naše vabilo še vedno velja«, je poudaril Brežnjev ter dodal, da je «enotnost vseh komunističnih sil nujna zlasti sedaj zaradi nesramnih napadov imperialistov na socialistične države.« «V vsakem trenutku smo pripravljeni ponovno proučiti s KP Kitajslse obstoječe razlike, da bi našli poti in sredstva za njihovo odstranitev na podlagi načel marksizma - leninizma, ker smo prepričani, da bosta naši partiji in naši narodi prebrodili končno vse težave in se vnovič združili v borbi za skupno stvar«, je dejal Brežnjev. Nato je izjavil, da stvarnost uči, da so desni in levi odkloni nevarni predvsem tedaj, ko so povezani s pojavi nacionalizma in šovinizma kakšne velike države ter s pojavom hegemonizma. ((Stališče KP SZ«, je rekel Brežnjev, «glede mednarodnega komunističnega gibanja je znano.« Pri tem je omenil mednarodne konference komunističnih strank iz leta 1957 in 1960 ter dodal, da je KP SZ za tretjo mednarodno konferenco, «ko bodo pogoji zreli«. Toda okrepitev enotnosti zahteva sledeče pogoje: nevmešavanje v notranje zadeve drugih strank, vzajemna podpora in mednarodna solidarnost. KP SZ nasprotuje ((sleherni obliki hegemonije in je za resnično internacionalistične in e-nakopravne odnose med vsemi strankami.« KP SZ zagovarja tudi dvostranske ((sestanke z bratskimi partijami in takih sestankov je bilo v zadnjem letu in pol več kot 250 s predstavniki 60 strank.« Velik del svojega govora je posvetil Brežnjev notranjim zadevam v ZSSR zlasti pa gospodarstvu. Za kmetijstvo je dejal, da se je pro- ......... Jutri volitve 0 v britanski parlament Napovedujejo odločno zmago laburistov stvo stranke. Predlagal je tudi, naj se ukine posebni urad za rusko republiko. Predložil je še nekatere spremembe statuta glede funkcij. Brežnjev je govoril tudi o vprašanjih kulture ter poudaril, da bo KP SZ še »nadalje usmerjala aktivnost umetniških organizacij in ustanov ter jim dajala največjo podporo«. Rekel je, da je «stranka nasprotna administrativnim intervencijam in samovoljnim ukrepom glede umetnosti.« Toda hkrati je poudaril ((leninski princip partitizma u-metnosti« in «razredno stališče pri presoji vsega, kar se dela na področju kulture.« Omenil je tudi Si-njavskega in Daniela ter dejal, da je z njim sovjetsko ljudstvo ravnalo tako, kot sta ta dva »renegata zaslužila.« Brežnjev je bral svoje poročilo do 16.40. Sledilo Je poročilo revizijske komisije. Kongres se bo nadaljeval jutri zjutraj. Iz Alžira poročajo, da je delegacija Nacionalne osvobodilne fronte Alžirije zapustila kongresno dvorano. V nekaterih alžirskih krogih tr-dijo, da je delegacija zapustila dvorano zaradi protesta proti navzočnosti nekaterih komunističnih delegatov, ker je delovanje KP Alžirije propagandno, a jo je Brežnjev kljub temu v pozdravnem govoru omenil. Danes se prične proces o študentovskem listu «La Zanzara» Vznemirljive telefonske vesti o bombi pod milansko sodno palačo «Juridični precedens kasacije - Nova odkritja o zločinih «malije» Proces proti stavkajočim občinskim stražnikom v Genovi Demonstracije v Milanu zaradi »Zanzare« V Milanu je prišlo na sodišču do paničnega ozračja, ko so najprej ob 12.55 in kasneje okrog 15. ure neznanci telefonirali, da je v palači postavljena bomba, ki bo kmalu eksplodirala. Izvedli so izredne varnostne ukrepe, poklicali so minerje, policisti pa so sodno poslopje strogo zastraždli. Vendar vse kaže, da je bil alarm nepotreben, ker niso našli niti sledu bombe in so predstavniki sodišča kasneje izjavili, da gre ali za psihično neuravnovešene osebe, ali pa za «neslane šale«. Vse je že kazalo. da bodo morali zaradi teh vesti prekiniti razpravo proti o-sebam, ki so obtožene, da so razširjale protimilitaristične izjave. BREŽNJEV pa bo treba storiti postopoma tako, da bodo imeli od tega korist delavci in država. Nato je povedal, da trosi država okrog 11 milijard rubljev za pokojnine in izjavil, da se bodo starostne pokojnine zvišale in da bodo kolhoznike upokojevali na podlagi istih pogojev, ki veljajo za delavce in uradnike. Dodal je, da se bo nadaljevalo tudi z znižanjem in odpravo davčnih bremen na plače. Rekel je, da petletni načrt predvideva nove ukrepe za zboljšanje življenjske ravni. Brežnjev je navedel tudi nekaj številnih podatkov o KP SZ, ki šteje sedaj 12 milijonov 471 tisoč članov in kandidatov, t. j. 2 milijona 755 tisoč več kot za časa 22. kongresa. Socialna sestava članstva je naslednja: delavcev je 37,8 odst., kmetov-kolhoznikov 18,2, uradnikov in drugih pa 44 odst. Več kot polovica članov nima še 40 let. Se prav posebno je Brežnjev poudaril spoštovanje partijske demokracije in potrditev kolektivnega vodstva. Predložil je, naj bi se prezidij vnovič imenoval ((politbiro« ali «politični urad«, ki je dejansko vrhovno vod- HAROLD VVILSON LONDON, 29. — Prihodnji četrtek bodo parlamentarne volitve v vsej Veliki Britaniji. V volilnih seznamih je vpisanih 35.968.385 volivcev in volivk. Toda volilna udeležba bo verjetno največ 80-odstotna (predlanskim 77,1 odst.) V volilnih seznamih so vpisani angleški državljani, ki so dopolnili 21 let starosti. Volilnih okrožij je 630, ki so porazdeljena na štiri dežele: Anglija, Škotsko, Galles in Severno Irsko. V vsakem okrožju bo izvoljen tisti kandidat, ki bo prejel navadno večino glasov. Vseh kandidatov je 1.707 za 630 poslanskih mest v poslanski zbornici. Konservativci kandidirajo po enega kandidata v vsa kem okrožju razen v enem, kjer bo kandidiral ponovno dr. Horace King, laburist in «speaker« poslanske zbornice. Laburisti kandidirajo v 621 okrožjih, liberalci v 311, komunisti pa v 57 okrožjih. Predlanskim so zmagali laburisti in so dosegli 317 sedežev, konservativci 303, liberalci pa 9. Napovedovalci tudi danes ponavljajo predvidevanja, da bodo laburisti odnesli veliko zmago, in sicer z večino 12 odst. Predsednik laburistične vlade Wilson je izjavil, da ga ta gotovost nekoliko skrbi, da kak laburist spričo te gotovosti ne bi Sel glasovat. Konservativni voditelj Heath pa je izrazil dvome v utemeljenost napovedovanja laburistične zmage. ......................... BALL NA SESTANKU ŠTIRINAJSTIH Premestitev enot NATO iz Fronti je bo stala vet sto milijonov dolarjev «Koledar» izvajanja izstopa iz NATO je de Murville sporočil Ballu, ki je včeraj naštel štiri važna atlantska vprašanja PARIZ, 29. — Danes dopoldne se je sestal pod predsedstvom generalnega tajnika Brosia najprej atlantski svet, kateremu je ameriški državni podtajnik George Bali poročal o položaju v Vietnamu in o nekaterih drugih vprašanjih NATO ter organov katere zadeva sklep pariške vlade. Popoldne pa so se sestali zunanji ministri in podtajniki štirinajstih atlantskih držav. Sestanek je trajal tri ure in pol in tudi tokrat je imel glavno besedo George Bali, ki je poročal o stališču vlade ZDA do razvoja v okviru sklepov pariške vlade. Bali je govoril predvsem o vojaških posledicah izstopa Francije - NATO, ki zadevajo ne samo pu iz NATO. O tem je pisal že včeraj dnevnik »France Soir», in sicer da bo Francija umaknila svoje častnike iz glavnega štaba NATO do konca julija letos. Včeraj sta poslali svoje odgovore Franciji na sporočilo o izstopu še vladi Zahodne Nemčije in Nizozemske. Sicer pa Jcomentator-ji trdijo, da je francoski »koledar« sporočil de Murville včeraj že podtajniku Ballu ter da je ta Tajniki federatij PSDI proti skupnim listam Poročilo Corone o turizmu in predstavah Zasedanje vsedržavnega sveta KD Danes dopoldne se je na sedežu Jutri popoldne se sestane vsedr-predsedstva vlade sestala pod pred- žavni svet KD, ki mora po statutu ((koledar« precej «elastičen». Obenem pa se trdi, da je pripravila francoska vlada nov dokument, ki ga je konec prejšnjega tedna odobril de Gaulle in ki vsebuje vse datume o izvajanju francoskih sklepov. Predsednik vlade Pompidou pa je včeraj po televiziji navedel že znane vzroke o izstopu Francije iz NATO, predvsem pa je poudaril, da se hoče Francija izogniti takemu spopadu, ki se nje ne tiče. Poleg tega pa integracija, iz katere je izključena atomska bomba, za Francijo nima nobenega iz NATU, ki zadevajo ne samo — «•-----------------------------•>...- --------- —- — «- — P°mena. zavezniške vojaške enote, temveč 1 lll■lllllllllllll■lllltlllllllll1lllllllll■■lllllll■llllvlan«««lll•lll■ltllllltn«lllll■l•lllllll■l■llttlf|■tl■||||■l||ll|||||||||||l| ves sistem letalske obrambe ter vprašanja, ki so povezana s »sistemom takojšnjega alarma v primeru napada«. Nato je govoril o francoskih vojaških enotah v Nemčiji in zavrnil francosko tezo, da je treba to vprašanje rešiti z dvostranskimi pogajanji. oca^naval je razna vprašanja v zvezi z atlantskimi oporišči in z oporišči ZDA v Franciji. Kot je znano, je francoska vlada zahteva'a, da bi morali postaviti ta oporišča pod francosko poveljstvo ali pa jih premestiti drugam, kar poraja nekatera zelo važna vprašanja, ki zadevajo predvsem novo namestitev teh oporišč ter v zvezi s tem vprašanje raznih naprav, predvsem pa vprašanje stroškov premestitve in ureditve novih oporišč. Glede ameriških in kanadskih oporišč v Franciji je Bali dejal, da so bila ustanovljena kot »podpora« NATO in se morajo zaradi tega zanje zanimati vsi zavezniki. Ameriški podtajnik je o-pozoril, da vsa ta vprašanja ne smejo odvrniti pozornosti zaveznikov z drugih številnih zelo važnih problemov, ki so: 1. Načrtovanje v okviru NATO glede razvoja atlantskih sil, ki se dela vsakih pet let ter da je NATO sedaj — na podlagi decembrskih sklepov — v prvem letu novega petletnega razdobja. 2. Napori, da se še bolj okrepijo premične atlantske sile v zvezi s sedanjimi vajami na Skandinavskem polotoku. 3. Delo posebnega odbora atlantskih obrambnih ministrov, ki sedaj proučujejo jedrsko vprašanje. 4 proučevanje uporabljanja nove tehnologije prometnih serdstev in letalske obrambe kot sestavnega dela naporov za modernizacijo obrambnega sistema NATO. Končno je Bali poudaril Johnsonove besede, da je »pot za reformo NATO v pogajanjih ne pa v izolaciji«. Vse, kar je Bali povedal, ni bilo uradno sporočeno, temveč se ie zvedelo iz »ameriških uradnih krogov«. Sicer pa vse kaže, da bo glavno vprašanje, ki ga bodo načeli s francosko vlado, vprašanje stroškov za premestitev atlantskih, a-meriških in kanadskih enot iz Francije. Ta premestitev bo verjetno stala več milijonov dolarjev in prispevati bo morala, vsaj delno, tudi Francija. Vsekakor se bodo današnji razgovori nadaljevali. Vendar pa datum prihodnjega sestanka še ni določen. Medtem pa je francoska vlada izročila danes Italijanskemu po- slaniku v Parizu Fornariju odgovor na italijansko noto od 26. tm. Podobne odgovore so prejeli tudi poslaniki ZDA, Anglije in Zahodne Nemčije Dobro obveščeni krogi pravijo, da vsebujejo ti odgovori »koledar«, ki se ga namerava francoska vlada držati pri izvajanju svojega sklepa o izsto- sedstvom ministra Piccionija komisija, ki je pričela s proučevan njem reforme bolnišnic. Prisotni so bili: notranji minister Taviani, minister za zdravstvo Mariotti, minister za sodstvo Reale, minister za javno vzgojo Gui, minister za proračun Pieraccini, minister za delo Bosco ter podtajniki za notranje zadeve, za javna dela in za zaklad. Danes so se sestali v Rimu pokrajinski tajniki PSDI, ki so zainteresirani pri bližnjih upravnih volitvah. Na sestanku je bilo prisot-nih 28 tajnikov federacij PSDI iz: Ascoli Pičeno, Avellino, Bari, Be-nevento, Cagliari, Caserta, Catania, Cosenza, Ferrara, Ftrenze, Foggia, Forll, Latina, Lecce, Mantova Mes-sina, Neapelj, Novara, Padova, Palermo, Potenza, Rovigo, Teramo, Trapani, Benetke, Rim, Genova in Piša Pokrajinski tajniki PSDI so spre-jeli stališče glede predstavitve kandidatnih list za junijske upravne volitve. Odločili so se za ločene liste med PSI in PSDI glede glavnih krajev pokrajin in dežel, da je treba obravnavati vsak primer posebej glede občin, kjer se voli po proporcionalnem sistemu in da naj se predstavijo skupne liste s PSI v občinah ,ki imajo manj kot 5.000 prebivalcev. Tajništvo PSDI je ob zaključku sestanka sporočilo, da bodo jutri poročali na seji izvršne, ga odbora, ki bo kasneje poročal centralnemu komiteju stranke in ki bo sprejel dokončne odločitve. Očitno gre za prvi resni spor med PSI in PSDI, saj sta obe stranki zavzeli diametralno nasprotni stališči glede bližnjih upravnih volitev. PSI namreč vidi v skupnih listah prvi korak in pričetek konkretne akcije za »socialistično združevanje«, PSDI pa izvaja strogo volilno aritmetiko, na osnovi katere predvideva, da bo na volitvah napredovala in bo tako imela močnejše adute v rokah v razpravi o združitvi. Danes so se prvikrat sestali na skupnem sestanku predstavniki šti. rih strank levega centra dežele Sardinije, ki so se naglo sporazumele, da predložijo za predsednika Paola Dettorija namesto dosedanjega predsednika Corriasa. Detto-ri je član KD. odobriti delovanje stranke v zvezi z vladno krizo. Istočasno mora vse. državni svet KD izvoliti novega predsednika, ker je senator Piccio-ni dal ostavko. Gre za izvedbo obveznosti, da bo KD na to mesto izvolila poslanca Scelbo. Istočasno se bo pričela tudi dokaj ostra razprava v zvezi z odnosi med strujami demokristjanske stranke in so v tej zvezi predstavniki levice že pred dobrim mesecem dni podali ostavko. Vsedržavni svet bo pričel zasedanje ob 16.30 s poročilom generalnega tajnika Rumorja. V poslanski zbornici je minister Corona med razpravo o proračunu govoril o okrepljeni turistični dejavnosti Minister je ugotovil, da Je italijanski film v preteklem letu presegel pričakovanja tako po obsegu kot po kvaliteti. Navedel je, da so lani v Italiji izdelali 180 filmov, medtem ko so jih v Veliki Britaniji 69, v Franciji 88, Španiji 97 in Za-padni Nemčiji 55. Indeks obiskovalcev je bil stabilen, čeprav je v preteklih letih zabeležil občutno /nižanje, inkaso filmov v Italiji pa je znašal 190 milijard lir in je bil najvišji v Evropi, pri čemer odpade 44 odstotkov na italijanske filme. Glede gledališč je minister Corona navedel razveseljive podatke o oživljeni dejavnosti dramskih kot opernih gledališč in koncertnega ustvarjanja. V dramskih gledališčih se je v zadnjih dveh letih zvišalo število gledalcev za 25 odstotkov in Je sedaj v Italiji devet uradno priznanih stalnih gledališč in 39 gledaliških skupin (med katerimi je u-radno vključeno tudi naše Slovensko gledališče), poleg tega pa še sedem univerzitetnih gledališč. V senatu Je imel predsednik Mer-zagora pomirjevalni govor v zvezi z incidenti, do katerih je prišlo med zasedanjem o škandalih INPS. Mer-zagora Je po dolgotrajni preiskavi namreč ugotovil, da levica ni kričala, da so demokristjani «sokrivci Aliote«, temveč samo da so »solidarni z Alioto«, kar naj bi predstavljajo bistveno razliko pri oceni. Senat je razpravljal o ustanovitvi tisoč mest dodeljenih profesorjev, ki jih bodo ustanovili v organikih univerz in ki bomo vmesni člen med asistenti in rednimi profesorji. , V isti sodna palači se bo jutri v veliki dvorani pričel proces proti trem študentom liceja Parini, proti ravnatelju in proti lastnici tiskarne, v kateri so tiskali sedaj že splošno znano številko študentovskega lista «La Zanzara« s člankom «Kaj menijo današnja dekleta«. Proces bi moral biti v dvorani prve sekcije kazenskega sodišča, toda ta dvorana je premajhna, da bi lahko sprejela pet obtožencev, številne odvetnike, še številnejše novinarje in množico radovednega občinstva. Zato so sklenili, da bodo, kot ob podobnih priložnostih, uporabili veliko dvorano, ki jo sedaj urejujejo. Sodišču bo predsedoval prvi predsednik kazenskega sodišča dr. Luigi Bianchi D’Espinosa, stranska sodnika bosta dr. Lodovica Landi in dr. Camillo Passerini. Javni tožilec bo dr, Oscar Lanzi, ki je že vodil sodno preiskavo in ki je tudi »slekel« oba mladoletna študenta. Na zatožni klopi bodo sedeli: Marco De Poli star 17 let, dijak drugega razreda klasičnega liceja, ki je prejel v vseh predmetih red 8 z izjemo italijanščine, kjer je prejel red 9 in ki je bivši ravnatelj inkriminiranega študentovskega lista; Marčo Sassano, star 17 let; Claudia Beltramo Ceppi stara 17 let; dijakinja drugega liceja; ravnatelj liceja Parini prof. Daniele Mattalia in lastnica tiskarne Aurelia Terzaghi. Obtožnica pravi, da sta prof. Mattalia in dijak De Poli obdolžena kršitve člena 16 in členov 1 in 5 tiskovnega zakona Obtožba namreč pravi, da je . ravnatelj gimnazije kršil dolžnosti javnega funkcionarja, ker ni nadzoroval »periodičnega lista«. Dijak De Poli pa je izdal list, ki ga ni registriral, kot to predvideva člen 5 zakona o tisku. Prof. Mattalia, dijaka Marco De Poli, Marco Sassano ter dijakinja Claudia Beltramo Ceppi so obloženi kršitve člena 14 zakona o tisku, ker je ravnatelj odobril članek »Kaj menijo današnja dekleta«, ki so ga objavili omenjeni mladoletniki in ki vsebuje besedilo, ki lahko »žali moralni čut otrok in mladoletnikov in predstavlja zanje povod za pohujšanje«. Obtožnica pravi da so av-torji v uvodu postavili vprašanja o položaju žene v naši družbi, o njenih težavah, o odnosu do vzgoje, kulture, morale, religije, zakona in dela, da pa končujejo »z orisom seksualnih odnosov vprašanih študentk, katerih odgovori so objavljeni v grobih izrazih, brez pomislekov ter tako, da lahko pohujšajo otroke in odraščajoče«. Glede dveh »zločinov« obtožujejo prof. Mattalio obtožilnih oko-liščin, ker je kršil svoje dolžnosti javnega uslužbenca, medtem ko obtožnica priznava dijakom o-lajševalno okoliščino mladoletno-sti. Lastnico tiskarne Aurelio Terzaghi končno obtožujejo kršitve členov 58 kazenskega zakonika m 14 zakona o tisku, »ker je tiskala periodično izdajo lista brez predvidene registracije in ni uvedla dolžnega nadzorstva nad inkriminiranim člankom«. Končno jo dol-že tudi kršitve predpisov, ker ni poslala štirih dolžnostnih izvodov preturi in dolžnostnega izvoda prokuri. Kasacijsko sodišče je tik pred pričetkom teea procesa »odkrilo« zanimiv »juridični ^recedens«, po katerem ie obvezno narediti »kartoteko mladoletnika« in zaradi česar se lahko celotna pravda o dijaškem listu »La Zanzara« odloži. Urednice lista 17-letne Claudie Beltramo Ceppi namreč niso pregledali, kar naj bi po teh pravnih določilih lahko predstavljalo izgovor za odložitev sodne obravnave. V zvezi z včerajšnjimi vestmi o preganjanju zločinov »mafije«, ki jih je v poslanski zbornici sni>. ročil minister za notranje zadeve Taviani, so bile danes objav!ie^e razne podrobnosti. Tako je bilo uradno sporočeno, da so v tej zadnji akciji izdali 42 zapornih no. veli, od katerih se 27 nanaša na osebe, ki so bile že zaprte. RIM, 29. — Danes je po vsej Ti liji stavkalo milijon dvesto tis gradbenih delavcev. Stavko so m glasile vse tri sindikalne organi: olje, ker ni prišlo do oogaianf obnovitev delovne pogodbe. V kri kem se bodo sestala tajništva gra benih delavcev, ki bodo preuči položaj in ki bodo razpravljala nadaljnjih akcijah. Vsedržavna tajništva sindikaln organizacij kovinarjev so proglasi 24-umo stavko zasebnih in državn siderurgičnih podjetij, ki bo 5. ap la v zvezi z obnovitvijo delovne p godbe. . Precej let je že minilo, kar je Goriško gledališče, ki ima svoj sedež v Novi Gorici, gostovalo tudi v Gorici. Končno bodo člani tega umetniškega ansambla zopet med nami v nedeljo 3. aprila, ko bodo ob 4. uri popoldne gostovali v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu št. 13. Na sporedu imajo kar dve komediji in sicer Goričanom že znano Linhartovo «županovo Micko« ter Garrick-Smoletovo «Varh». Obe komediji je zrežiral Hinko Košak, med igralci pa je več imen prvovrstnih igralcev, ki jamčijo, da bo predstava res lepo uspela. Zato vabimo vse ljubitelje gledališča, ki si želijo nekaj ur prijetne zabave, naj ne zamudijo te priložnosti. Vstopnina: sedeži I. vrste po 400 lir; II. vrste po 300; stojišča za odrasle po 200 in za dijake po 100 lir. Predprodaja vstopnic na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici, Ul. Ascoli 1/1 - tel. 24-95, ter eno uro pred predstavo pri blagajni pred dvorano. Interpelacija v parlamentu o položaju učiteljev Skupina komunističnih svetovalcev, med njimi tudi Raffaele Franco, so predložili ministru za šolstvo interpelacijo glede položaja učiteljev, ki so se udeležili strokovnega natečaja leta 1942, pa niso uspeli napraviti izpitov. Obenem predlagajo, naj bi bili taki učitelji deležni istih ugodnosti kot drugi, ki so opravili izpite v smislu zakona 165 od 13. marca 1958. Vladni prispevek šoli za bolničarke Tiskovni urad pokrajinske federacije PSI sporoča, da je minister za zdravstvo Mariotti sporočil pokrajinskemu tajniku PSI, da je poskrbel za .zplačilo prispevka 4,5 milijona lir za šolo in zavod za bolničarke pri civilni bolnišnici v Gorici. Cepljenje v Sovodnjab in na Vrhu £ Jutri ob 9. uri bo občinski njah 43 otrok proti kozam in daviti; ob 10.30 pa bo na Vrhu cepil 9 otrok. Zaprta cesta pri Krminu Zaradi gradnje naftovoda ki bo speljan tudi preko ceste Krmin -Angoris bo na osnovi odloka predsednika cestne uprave cesta Krmin. Angoris zaprta za promet od 30. marca do vključno 1. aprila. Promet bodo v tem času usmerili po občinski cesti, ki gre malo severno od zaprte ceste. Nova prometna znamenja za stranske dohode Občinska uprava je pojasnila številne dvome, ki so jih imeli vozniki, o stranskih dohodih k hišam. Ker so doslej zasebniki namestili na vrata garaž in dohodih najraz-ličnejke napise, znamenja in opozorila, je poveljstvo mestnih stražnikov sklenilo prodajati posebna znamenja, ki jih je odobrilo tudi ministrstvo za javna dela. Ta znamenja, ki stanejo 2.500 lir, se namestijo na stranske dohode ter jih bo moral vsakdo spoštovati. Prodajajo jih na poveljstvu mestnih stražnikov, znesek pa kupec plača pri blagajni občinskega eko-nomata. Asfaltirajo cesto med Štandrežem in Sovodnjami Podjetje Postir je pričelo v ponedeljek asfaltirati del pokrajinske ceste od štandreža proti Sovod-njam. V soboto so s strojem zrahljali ter povaljali zgornjo makadamsko plast, da je postala ravna, v ponedeljek pa so nanjo začeli polagati obrambno asfaltno plast, debelo kakšnih 7 cm. Na takšen način bodo prevlekli ves del pokrajinske ceste od železniške čuvajnice pri Standrežu do ovinka, kjer se priključi krajšnjica iz Standre-ža. Delo bodo po vsej verjetnosti opravili še v tem tednu, vendar bo, kakor se nam vse vidi, ostal še vedno v makadamskem stanju rav- zdravnik Dainese cepil v Sovod-! ni del ceste od ovinka do «kamna«. SLOVENCI RAZSTAVLJAJO V ČEDADU V kavami San Marco v Čedadu razstavlja 14 slikarjev amaterjev z Jesenic 35 olj. Za razstavo vlada med čedadskimi kulturnimi krogi dokajšnje zanimanje. Na sliki je slikar Luigi Bront iz Čedada, pobudnik kulturnih izmenjav ter vnet zagovornik sodelovanja ter medsebojnega spoznavanja med Italijani in Slovenci NAMIZNI TENIS Tudi naj mlajši ob zeleni mizi Prejšnji teden je bil v Dijaškem domu notranji namiznoteniški turnir za naraščajnike. Udeležilo se ga je kar zadovoljivo število igralcev, med katerimi je tudi nekaj takih, ki imajo za to športno panogo pravi talent. Zmagal je povsem zasluženo komaj 13-letni Igor Grilanc. Fant ni izgubil niti seta, čeprav je imel nekaj res močnih nasprotnikov. Zlasti se je izkazal v napadu, kjer je nizal najlepše točke prav s tolčenimi žogami. Pri mlademu zmagovalcu kot pri ostalih pa se je pokazala še v večjem delu nepopolna in neizbrušena igra. Vidi se, da jim manjka pravega treninga in vsled tega tudi taktika, ki jo je treba uporabljati na vsaki tekmi. Poleg zmagovalca so pokazali precejšnjo nadarjenost na namizni tenis še Ljubič Roman, Semolič Danilo in Sirca Egon. Prav te- mlade in dobro obetajoče sile bi potreboval Bor. S terni bi lahko slovensko združenje nadoknadilo trenutno pomanjkanje naraščajnikov in mladincev. Lestvica 1. Igor Grilanc 2. Roman Ljubič 3. Boris Sancin 4. Danilo Semolič VSEH JUGOSLOVANSKIH REPREZENTANC Obširen koledar mednarodnih tekem V dogovoru dvoboj drugoligaških moštev Italije in Jugoslavije BEOGRAD, 29. — S prijateljsko tekmo s Sovjetsko zvezo, ki bo 31. t. m. v Sarajevu, bo jugoslovanska nogometna reprezentanca prvič nastopila v letošnjem letu. Sploh je vodstvo jugoslovanske no-gometne zveze sestavilo zelo obši-ren koledar mednarodnih tekem za vrste reprezentanc, ki je na- T—ar vse slednji: A reprezentanca 4. maja v Londonu z Anglijo 8. maja v Beogradu z Madžarsko 1. junija v Beogradu ali Zagrebu z Bolgarijo 23. Junija v Hannover ju z Zahodno Nemčijo 27 junija v Stockholmu s Švedsko 18. septembra s Sovjetsko zvezo 5. oktobra s CSSR 6. novembra v Sofiji z Bolgarijo B reprezentanca 7. maja v Budimpešti z Madžarsko 6 novembra z Bolgarijo Mladinska reprezentanca 7. maja v Budimpešti z Madžarsko junija s Francijo 18 septembra s SZ KOŠARKA MOŠKA A LIGA Vareški Ignis prebolel krizo Presenetljiv poraz beneškega Reyerja Z jasno, povsem zasluženo zmago na nevarnem pesarskem igrišču je Ignis dal razumeti, da je prebolel krizo in da bo zdaj mirno čakal na ponoven direkten spopad z milanskim Simmenthalom v odločujoči borbi za prvo mesto in za državni naslov. Cescutti in tovariši so kaj kmalu razbili obrambo Virtusa in Pesara in ravno tako hitro so onemogočili napade tamkajšnje peterke, ki zdaj razpolaga še z dvema južnoameriškima igralcema. Ta dva pa sta bila prepozno vključena v moštvo in še nista povsem uskladila svoje igre z obstoječo shemo ekipe To je prišlo še posebno do izraza v tem dvoboju m Ignisovi igralci poznajo prav dobro vse košarkarske trike in so stoodstotno izkoristili vsako negotovost domačinov ter tako izvojevali visokodo-nečo zmago. Simmenthal je po svoji strani ravno tako zlahka odpravil rimsko Stello Azzurro. Ta peterka, ki je doslej vedno častno nastopala v prvi ligi in se stalno uvrščala na mesta sredi lestvice, je letos močno razočarala in večkrat klonila tudi nasprotnikom, s katerimi je imela veliko upanje do uspeha. Padovski Petrarca je prvič v letošnji sezoni dosegel trištevilčni rezultat. Žrtev tega podviga je bolonjska Alcisa, ki je v preteklih kolih našla v sebi dovolj moči, da si je nabrala nekaj točk In napravila precejšen korak naprej na poti do rešitve pred izpadom. Morda je ravno zaradi tega v tem dvoboju pazila bolj na igro kot na re- *<■- - p— P- r ' vpnstvfl cn nac Hi no tam v-.** njo razliko premagala Biello. Kljub zmagi pa ne moremo trditi, da je jugoslovanski trener Stankovič odpravil hibe in šibke točke te peterke, ki nikakor ne zmore igre, ki bi kvalitetno odgovarjala nivoju njenih posameznih igralcev. Lahko trdimo, da prav sedaj ko ekipa skuša uprizoriti v večjem številu skupne akcije, pride še bolj do izraza globoka razlika o košarkarski koncepciji posameznikov, kar bo zahtevalo od novega trenerja veliko požrtvovalnosti in truda ter ogromno časa, preden bodo vsi atleti zmožni enega in istega jezika. Nalašč smo pustili za zaključek komentar dvoboja med neapeljsko Partenope in beneškim Reyerjem. Res, da se moštva, ki imajo že vodo do grla, znajo boriti tako trdovratno, da spreobrnejo še tako nenaklonjena predvidevanja. Vseeno pa si ns moremo raztolmačiti kako je mogoče, da je morala Dju-ričeva peterka iz neapeljskih tal brez točke. Meje domačinov so nam znane Ce so uspeli pomeni, da je Reyer, ki nas je v uvodnem delu tega prvenstva razveselil z vrsto uspehov ter se predstavil kot nova košarkarska velesila italijanskega prvenstva, padel zelo globo- razom. Bolj uspešno je bilo drugo bolonjsko moštvo Candy. Lombardi-jevi igralci so nastopili proti milanski peterki AlTOnestk in so takoj v uvodnem delu tekme jasno pokazali, da po izgubi tretjega me-sta nočejo več tvegati. V prvem polčasu so povsem pregazili goste, ki so se zbrali šele v drugem delu tekme, ko so zaigrali bolj izenačeno in na višini svojega navadnega standarda. Oransoda iz Cantuja je s precejš- j venstva so nas tu pa tam res ne- gativno presenetili, vendar kljub vsemu nismo verjeli, da bo morala peterka iz Lagune klecniti tudi pred znatno šibkejšo Partenope. Neapeljska ekipa Je tako osvojila dve važni točki, ki bosta lahko imeli veliko vrednost v zaključnih zavrtljajih tega prvenstva ter ji bosta lahko omogočili obstanek v ligi. Zdaj Je dohitela Pesaro In če bo znala obdržati korak, bo postal boj za obstanek poglavje zase v tem letošnjem prvenstvu L PATRIZIO od 23. julija do 4. avgusta udeležba na mednarodnem turnirju v Španiji Juniorska reprezentanca 8. maja v Beogradu z Madžarsko od 20. do 30. maja turnir UEFA od 1. do 5. septembra za balkanski pokal v Sofiji 5. oktobra v Beogradu z Vzhodno Nemčijo V dogovoru je še tekma z Zahodno Nemčijo. Amaterska reprezentanca 26. junija s Turčijo 2. oktobra z Vzh. Nemčijo Verjetni nastop na sredozemskih igrah (v Tuniziji 1967. leta). Jugoslovanska zveza je v stiku * italijansko za tekmo med drugo-ligaško reprezentanco Jugoslavija in italijansko reprezentanco B lige-Za sestavo A reprezentance P* je selekcijska komisija izbrala naslednje igralce: vratarja — Pantelič in Skorič branilci — Cuzzi, Fazlagič, Vujovič, Jeftič krilci — Rasovič, Ramljak, Va-sovič, Zemko, Sliskovič, Bečejac, Gugleta napadalci — Bajič, Hasanagič, Zambata, Melič, Skoblar, Djajič, Nadoveza, Mojsov. NOGOMET RIO DE JANEIRO, 29. — Brazilska nogometna zveza je objavila seznam 45 igralcev, od katerih bodo izbrali 22, ki bodo prišli v poštev za nastop na svetovnem pr-venstu. Seznam igralcev je naslednji: vratarja — Managa, Gilmar, F* bio, Valdir, Ubirajara branilci — Carlos Alberto, Djal-ma Santos, Fidelis, Murilo, Bynikh-dias, Ditao, Brito, Dias, Orlando, Leonidas, Altair, Rildo, Fontona, Paulo Henrique krilci — Gerson, Žito, Lima, Fe-feu, Dino, Edson, Dudu, Alcino, Ol-dair, Denilson napadaic: — Garrincha, Jairinho, Nado, Paulo Borges, Flavio, To stao, Parada, Celio, Pelč, Servilio, Silva, Parana, Rinaldo, Edu, Ivair. LONDON, 29. — Angleška enajsterica Chelsea se je z današnjp zmago 1:0 (0:0) nad Muenchenom uvrstila v polfinale turnirja za pokal sejemskih mest. Prva tekma se je končala neodločeno 2:2. NA NASLOV EVROPSKEGA KOŠARKARSKEGA PRVAKA DANES Slavija-AEK (Atene) JUTRI Simmenthal - Rd. armada MILAN, 29. — štiri peterke se bodo od Jutri do sobote spoprijele v borbi za osvojitev naslova košarkarskega prvaka Evrope. Te so Simmenthal (Milan), AEK (Atene), Slavija (Praga) in Rdeča Armada (Moskva) Jutri zvečer bo v Milanu dvoboj Slavija - AEK, v četrtek pa bo Simmenthal igral v Bologni proti sovjetskim prvakom. Po dosedanjih rezultatih sodeč se bo Slavija prav gotovo uvrstila v finale. Vprašanje pa je, kdo bo drugi finalist. Italijani so se sicer dobro pripravili za tekmo s sovjetskimi košarkarji, vendar predvidevajo, da bodo slednji vendarle spravili na kolena milanske tekmece. jj CECILIJ ZGODBA ~ I MBA* O VIKU f £v«»0000000< 56. Za mizo so sedli takoj, brž ko so prišleci slekli plašče in stisnili vsem prisotnim roke. Drugih gostov ni bilo: ta večer je sleherna družina preživljala doma, posamezniki pa so odšli k sorodnikom. Družina zakupnika je bila zelo številna: razen njegovega očeta in matere so bili navzoči vsi poročeni sinovi, živeči z očetom, njihove žene in otroci, hčere, ki še niso bile omožene, omožene so pričakovale Novo leto v družinah svojih mož in samski sinovi, ki so bili prišli iz mesta. Ko so vsi posedli, je za dolgo mizo postalo tesno. Jed za jedjo — makaroni in meso vseh vrst, kokoši in zelenjave najrazličnejših oblik, so podajali v tolikšnih količinah, da nista bila samo mladeniča, temveč tudi odvetnik, prisiljena prositi, naj jima prizanesejo. Samo ona signora, ki se je čutila gospodarico v hiši svojega najemnika, je neusmiljeno požirala vse, kar ji je spoštljivo podajala zdaj zakupnikova žena, zdaj njena najstarejša snaha. Mlajša je prav tako vneto krmila svoje otroke; mlajši, poldrugo leto star otrok, Je sesal materine prsi potem pa vlekel vino iz njenega kozarca in na njenih temnopoltih prsih so se sledovi mleka in vina spletali v prečudovite vzorce. «Popijte še tega,« je milo prosil odvetnika starejši zakupnikov sin, ves rdeč od jedače in pijače. «Nimam kam spraviti, prepoln sem vsega,* je ta razprl roke. «Kako, nikamor? Kadar je posoda polna, Jo odlijejo, potem pa jo znova napolnijo: saj so vrata vendar odprta!« se ,je šalil med splošnim krohotom veseli Toskanec. «Pijte, gospodje!« je milo prosil tudi zakupnik, «takšnega chiantija nima niti sam kralj in tudi prepričan nisem, če bi pri papežu našli kaj podobnega.« «To je naše vino, našega ljudstva vino, naj nas bog blagoslovi s pridelkom in vsakovrstnim obiljem v prihodnjem letu!« je svečano spregovoril stari oče. In ker je Novo leto že nastopilo, so sinovi vzeli puške, stopili ven in ga pozdravili s tremi salvami. Viko je sedel, gledal in poslušal... Spomnil se je daljnega predprazničnega večera na gorati Srpenici pri stricu. Miza je bila manjša, toda prav tako obložena z najraznovrstnejšimi in okusnimi jedmi, veselo je plapolal ogenj na ognjišču, prababica in njen goreč odgovor malovernemu stricu iz Gorice: »Nikakor narod ne bo propadel. Moj pravnuk bo doživel novega Gubca!« In ko so po salvah dvignili kozarce za «srečno novo leto»: je Viko sam pri sebi dodal: «Za novega Gubca!« Prihodnja Ob nedeljah je bilo pri «Rdečih suknjičih« skoraj prazno. Po že zdavnaj vkoreninjeni navadi tega dne florentinski ljudje kosijo doma v družinskem krogu; in vsi trije natakarji — Cesare, Antonio in Ottavio (lastnik kavarne je, ne glede na revolucionarni izvesek svoje kavarne, zahteval, naj bi uslužbenci nosili imena rimskih imperatorjev) so stali poleg odpr- tih vrat, gledali na trg v pričakovanju gostov, ki bi morali zdaj zdaj priti. Majhen kvadratast trg, oblit od močnih sončnih žarkov, se je postopno polnil z ljudmi. Mimo so šli v hitri, semeniški hoji florentinski gizdalini v ozkih hlačah, tenkih, barvastih srajcah z visokimi ovratniki in širokimi, trdimi manšetami in pobliskavali z velikimi kamni na rokavnih gumbih. Spoštovani debeli meščani so se sprehajali s svojimi odcvetelimi in pi sanimi kot jesenske astre ženami, s celo čredo otrok, od katerih je bil drug manjši od drugega. Vsi so bili v belih oblek-cah, barvastih, kratkih nogavičkah in lakastih čeveljoih, go spe pa spredaj z razpuščenimi kodri. Skupine zijal, v glavnem mladeničev brez določnega poklica, so stale na vogalih uilic, poleg restavracij in kavam ter kdaj pa kdaj pogledale skozi odprta vrata in izmenjavale poklone in dovtipe z obiskovalci Skozi stranska vrata kavarne je šinil mršav fantek z dve ma košarama; v eni so bili izbrani polži za rižoto, specialiteta kavarne, v drugi pa poceni vrsta majhnih ostrig. Polže je dal kuharju, od katerega je prejel srebrn kovanec, košček vče rajšnje paštete in prijateljsko klofuto. Potem je odšel na drugo stran ulice h glavnim steklenim vratom modne kavarne in pohitel med mizicami ter vpil na ves glas: «Sveže ostrige! Izbra-aaane o-o-ostrige!« Končal je z visoko noto, naglo spustil register ter takoj začel izvajati novo frazo. Viko se je prebil do mizice po svojem okusu, v bližini velike, okrogle mize, kjer so bili običajno razloženi časniki, toda z ogorčenjem je opazil, da je bila miza že zasedena. Dve mladi ženski, prva je bila blondinka, druga pa brinetka, sta se sklanjali nad časniki. Parinijeva mizica Je bila še prazna. Viko Je zasedel mesto nedaleč od nje, pristopil k veliki mizi s časniki in bil znova ogorčen: ruskih časnikov ni bilo več tam. «Cesare,» je poklical, «zakaj danes ni ruskih časnikov, niso mar prišli?« ((Nemogoče, sam sem jih položil semkaj,« potem se je ozrl in potiho dodal: «Tistile dve dami sta jih vzeli.« Zares, v rokah blondinke je Viko opazil «BirževiJe vedomo-sti«, brunetka pa je brala «Novoje vremja« ((Rusinji sta,« je pomislil Viko, naročil Cesaru obrok hrenovk in kavo ter vzel najnovejšo številko «Avantija». že na prvi strani mu Je padlo v oči z velikimi črkami natisnjeno sporočilo o podpisu mirovne pogodbe s Turčijo. Druga balkanska vojna je bila končana. Viko se je globoko zamislil: Balkan, «sod smodnika vzhodne Evrope«, kjer neskončno dolgo potekajo boji med Slovani in Turki, pa tudi med seboj... Kadar se bojujejo s Turki, je razumljivo: osvobodilna vojna. Toda med seboj, saj se Je bila pravkar končala vojna med Srbi in Bolgari? Kaj vsega niso počeli? Prav ima verjetno Avantl, ki meni, da je vzrok neprestanega streljanja na Balkanu ščuvanje velikih držav: divide et, impera! Tudi Rusija je vmes... Rusija? Kaj pa lahko da Slovanom? Zdaj bi seveda Viko ne zavpil, kot nekoč v tržaški gimnaziji «Evviva car!« Toda ali bi zavpil «2ivio Rusija«? ((Pozdravljeni, tovariš!« ga je nekdo nagovoril v ruščini. Ko je Viko dvignil glavo, Je zagledal visokega Rusa, ki se Je zaustavil poleg mizice. ((Pozdravljeni, tovariš Dimitrij,# je radostno odvrnil, se dvignil In spoštljivo stisnil ponujeno mu ozko dlan z dolgimi suhimi prsti. «Nad čem pa ste se tako zamislili?« Je vprašal Rus, ki s« Ja kratkovidno sklonil nad časnik. «A, mir na Balkanu... Končno! Samo, če za dolgo?... To ni daleč od vas, ne? Res, to n® zadeva Slovencev, mar ni tako?« Potem je snel ščipalnik ln z nasmehom pogledal Vika. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 6,11., TELEFON 93-808 ln 94-H38 - Postni predal 559 - PODKU2NIC.A: GORICA: Ulica Silvio Pelllco i II., Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV FRANČIŠKA It. 20 — Telefon 87438, 93-823 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur — Vnaprej-četrtletna 2250 lir polletna 4 400 tir. celoletna 7 700 .ir - SFRJ posamezna ctevilka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Z* SFRJ ADI! D2S Ljubljana Stari trg i I, telefon 22 207, tekoči račun pri Narodni Danki v LjuDiiam - 503 3 86 - OGLASI (.ena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 230, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške * goriške pokrajine se naročajo pri upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš Pubblicitš Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo trtaškega tiska. Trst.