LETO LJUBLJANA, 4. OKTOBRA 1924. STEVa 48. 'N4^@€NI^^-5:A-|¥C.O$LA- •VBIO-ČETmETNO-DlN-15- ČELOL6TN©*DžN-6©/ZA-iNO^gHSTVO-p-PODAfl SojfNlNO/OGLAJI-Pb CENlKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA-PO- DIH • l'§0. POŠT. ČEK. RM. S3.I88 Baaatg^ttaass^tasaBiBBaEaBai^iiEaBaagBBBigrggatfg-iiBaa DR. J. STEFANČIČ: ■« # Sl VREDNliTVO-lN-VPRAVA' V-VČITELlSKhTlSKARNt/ POKOPIH-$E-Ne • VRA-vC4lO/ANONlMNl-DO-'Pi$l-$E*NE'PKžiO0ČV- 1eio/po|tniha-pla- VCANA-V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Dva ustavna faktorja. Borba za vlado in proti vladi je postala za naše parlamentarne skupine že druga narava in profesija, ki včasih presega vse meje človeške razumnosti. In kadar so izrabile v svojo obrambo že vse parlamentarne argumente, takrat naše stranke na vladi ali pa v opoziciji kaj rade upirajo oči na drugega ustavnega faktorja, v nadi, da bi tudi s te strani mogle izkoristiti položaj v svoj prid. O prerogativih drugega ustavnega faktorja se radi tega mnogo razpravlja tudi na političnih zborovanjih in v dnevnem političnem časopisju. Kakor pač že enim ali drugim konveni-ra tako tudi povdarjajo odločilno vlogo kralja pri reševanju stalnih vladnih kriz ali pa jo odbijajo iz razloga čistega parlamentarizma. Ker iz teh strankarsko pobarvanih javnih razprav ne dobimo jasne slike o pomenu in značaju enega kakor drugega ustavnega faktorja, je potrebno, da njih prerogative razberemo iz najvažnejših tozadevnih določb Vidovdanske ustave. Objektivna slika je v tem oziru potrebna vsem nacionalističnim, izvenstrankarskim organizacijam, da uravnajo svoje stališče na-Pram ustavi, narodni skupščini in kralju in da temu primerno usmerijo svoje akcije. V smislu čl. 1. Vidovdanske ustave od 1.1921. je naša država ustavno parlamentarna in ustavna monarhija. Kaj se le neki to pravi? Branitelji čistega parlamentarizma — in to so vedno one stranke, ki so si v parlamentu scementirale slučajno večino — zaključujejo iz te ustavne določbe, da se mora in more v kraljevini SHS vladati le parlamentarno, t. j. da je kralj pri izberi ministrov in visokih političnih uradnikov izključno navezan na tozadevne predloge vsakokratne parlamentarne večine. Pri tem se sklicujejo kaj radi na angleški parlamentarizem kot najstarejši v Evropi ter ga vlačijo na megdan pri reševanju naših parlamentarnih .in vladnih kriz. Ohranitev starih parlamentarnih običajev tudi pri nas, vse to je v redu in lepo zlasti še, ako se pomisli, da je naš parlamentarizem itak le kopija ako že ne čistega angleškega pa vsaj zapadnega parlamentarnega sistema. Toda ti argumenti se morejo vporabljati le do gotove meje, v kolikor se to tiče poslovanja samega parlamenta in njegovega poslovnika. Nikakor pa se ne morejo prenašati angleški parlamentarni principi na naša tla, v kolikor se to tiče reševanja vladnih kriz in upravljanja države. In zakaj ne. Zato ne, ker je naša država tudi ustavna in predvsem ustavna monarhija z uzakonjeno pisano ustavo, ne pa kakor je to na Angleškem, kjer se je skozi sto in sto let razvila tradicionalna nepisana ustava, ki je privedla končno do zmage strogi parlamentarni sistem, po katerem je kralj le upravljač vsakokratne parlamentarne večine. Med angleškim sistemom in našim je torej osnovna razlika. Pri nas se mora upravljati predvsem ustavno ne pa' po samovolji trenutne labilne parlamentarne večine. Ustavne dolžnosti in pravice kralja kakor narodne skupščine so točno pa še kako točno fiksirane in ločene. Določeno je, da vrši zakonodajno oblast kralj skupno z narodno skupščino na ta način, da kralj potrjuje in proglašuje zakone, ki jih sklepa narodna skupščina na predlog tudi samo enega izmed poslancev ali pa na predlog ministrskega sveta, ki ga v to pooblasti kralj. Mi smo imeli še zelo malo slučajev ali pa sploh nobe* nega, da bi se namreč poslanci posluževali te njihove inicijativne le-gislativne pravice temveč večjim de-^ lom le mutasto gledajo in čakajo, kdaj jim vlada prezentira kak zakon-, ski predlog, ki bi ga mogli nft dema-goški način izkoristiti v borbi proti vladi. Določeno je nadalje, da vrši upravno oblast kralj preko svojih ministrov, ki jih on svobodno imenuje, ki stojijo neposredno pod njim, so za svoje delo v službi odgovorni njemu in narodni skupščini, nosijo pa tudi odgovornost za politične postopke kralja. Ta odgovornost je zlasti izražena v tem, da moreta kralj in narodna skupščina ministre tudi obtožiti pred posebnim izvenparlamentar-nim državnim sodiščem zaradi službene kršitve ustave in zakonov. Nikjer ni v ustavi niti z besedico omenjeno, da mora kralj ministre izbirati iz parlamenta in njegove slučajne večine. Tudi se nikjer ne spominja, da morajo ministri uživati zaupanje baš narodne skupščine. Delo skupščine, ki občuje neposredno samo z ministri, je zakonodajno in ločeno od funkcij vlade, ki izvršuje zakone in po njih upravlja. Narodna skupščina pa izvršuje tudi budžetno pravo s tem, da odobrava državni proračun in da kontrolira vse državne račune za preteklo leto t. j. da vrši kontrolo nad celokupnim državnim gospodarstvom. Vendar pa je narodna skupščina v nekem oziru celo omejena v svoji avtonomiji. Kralj je namreč tisti, ki sklicuje narodno skupščino na redno zasedanje in jo more celo iz državne potrebe vsak čas sklicati na izredno zasedanje v slučaju, ako je narodna skupščina — torej ona sama — svoje zasedanje odgodila. Kralj pa ima tudi pravico do razpusta narodne skupščine seveda v mejah, da razpiše nove volitve ter novo skupščino skliče na redno zasedanje v teku 4 mesecev od dneva razpusta stare skupščine. V slučaju pa, da se narodna skupščina razpusti, predno je rešila budžet, izvršuje kralj celo neke vrste budžetno pravo s tem, da z ukazom podaljša budžet preteklega računskega leta najdalje za 4 mesece. Vse navedene ustavne pravice in dolžnosti izvršuje kralj po svobodni svoji inicijativi in uvidevnosti in ni v svojih odločitvah vezan ni na vlado ni na narodno skupščino. Tako je določeno v Vidovdanski ustavi, ki nosi vse atribute in esencijalije ustavne monarhije in na to ustavo je prisegel tudi kralj. To je treba podčrtati zlasti pri današnjem našem notranjem položaju, ko se dnevno ponavljajo pritožbe proti nedelavnosti narodne skupščine in proti nesposobnosti vseli dosedanjih parlam. vlad, da ¥w w m ase oci so vredne, da vidijo prekrasni film „G O S T A B E R L I N G" ki ga za svojo otvoritev predvaja „ELITNI KINO MATICA" v LJUBLJANI. izvedejo državo iz permanentne krize. Važno je za reševanje tudi pred-stoječe vladne krize, da se ugotovi, da kralj pri imenovanju vlade ni vezan na parlament in njegovega predsednika temveč da bi se moral ozirati posebno danes tudi na želje izven parlamentarnih nacionalističnih, stanovskih, strokovnih in gospodarskih organizacij, ki se zlagajo v zahtevi po nevtralni nacionalno - strokovni vladi. Naša akcija mora torej iti za tem, da dobimo tako vlado, ne pa vlado federalistov, separatistov, republikancev in seljačkih diktatur itd. itd. Končno naj bodi ponovno pojasnjeno, zakaj baš mi nacionalisti branimo Vidovdansko ustavo in se borimo proti njeni reviziji, čeravno se z nekaterimi ustavnimi odločbami morebiti tudi ne strinjamo in zakaj baš mi tako brezkompromisno zagovarjamo današnjo monarhijo. Ustavo branimo ne zaradi pisanega papirja in ne zaradi tega, da bi bili programatični konstitucionahsti nego iz razloga, ker je v .vidovdan- ski ustavi ožitvovrjena ideja narodnega in državnega edinstva in smo danes proti njeni reviziji tudi radi tega, ker sedanja ustava hudi obširno polje za vsestransko socialno gospodarsko in kulturno zakonodajstvo in za široko ljudsko samoupravo. Mi zagovarjamo današnjo monarhijo ne zaradi tega, da bi bili principijelni in prepričani monarhisti, kakor so to nekatere naše politične stranke, ki smatrajo da so izvršile neko zgodovinsko narodno misijo, ako so avstrijsko krono prenesle z ene na drugo kraljevo glavo. Mi smo za današnjo monarhijo radi tega, ker jo predstavlja član iz rodbine Kara-djordjevičev, ker je ta rodbina tesno združena z našim osvobojenjem in ker smatramo, da je njen današnji član, kralj Aleksander ne samo simbol ujedinjenega naroda nego uprav nosilec velike revolucionarne ideje narodnega ujedinjenja. In ideja ujedinjenja ima globokejše človečanske korenine kot ideja komunistične revolucije. In za to idejo gremo v boj naprej do končne zmage. Konkretni nacionalizem. Danes se nahajamo sredi najlepšega razvoja jugoslovenske misli in njene poslanke Orjune. Odmevi našega pokreta segajo sedaj celo preko meja in Oceanov, kjer se snuje baš ta čas Oblastni odbor Orjune za Chile. Zato se zamore-mo sedaj upravičeno ozreti v preteklost in s skrbnim očesom še enkrat premeriti trnjevo pot. ki jo je dosedaj prehodil, jugoslovenski nacionalizem med Jugosloveni. Dolga in s krvjo je blagoslovljena pot jugoslovenske misli, odkar se je prerojena v Orjuni porajala ob obalah modrega Jadrana in se podala na svoj pohod. Prva doba našega pokreta je bila krik ranjene nacionalne duše, ki je gledala in trpela trpljenje sto-tisočev zasužnjenih bratov; pri tem pa tudi opazovala z bolestjo in tegobo zločinstva, ki so jih delali svobodni nad svojo svobodo. Kma>-lu pa se je pretvoril ta obupni krik v moški veto. ki je pričel zastavljati pot razdiralnemu početju nekaterih, ki so hoteli uničiti v par tednih vse to. kar je bilo zgrajeno z nadčloveškimi napori in žrtvami tekom stoletij. Prišlo je do akcij v Zagrebu, Novem Sadu. Celju, Mariboru, Ptuju, Slovenski Bistrici in pokret jugoslovenskega nacionalizma je pričel1 presegati meje, ki so mu jih spočetka zamislili njegovi, ustanovitelji. Ko je dosegla Orjuna tako ogromen in nepričakovan razmah, je bilo videti celo za hip, da je že dosegla svoj višek in da je na potu k padcu. Toda to je bila le trenutna fikcija in le hipno kolebanje v dneh, ko so hoteli nad potekom in nadalj-nim razvojem našega' pokreta. odločevati različni nepovabljeni čini-telji. Orjuna pa je bila zdrava in naglo se je otresla teh otroških bolezni ter stopila v svojo mladeniško dobo s kongresom v Splitu. Sele danes se porajajo prvi obrisi ogromne važnosti tega kongresa, ki je dal Orjuni pravico do obstoja in pa možnost njenega na-daljnega razvoja. Kajti z nastopom novega predsednika Direktorija. br. dr. Ljubo Leontiča, je stopila Orjuna res celotna, vsa od Vardarja do Triglava, v eno skupno fronto in se pričela boriti resnično samostojno in brez najmanjšega vpliva in nadzorstva od katerekoli strani, proti vsem, ki so sejali zločesto seme separatizma, defetizma, komunizma in ekskllizivizma v tej zemlji. Ni še preteklo leto, ko je nara-stel pokret idealnih predvojnih ju-gostovenskih nacionalistov v tako silo in moč. da se danes nanjo s skrbjo in previdnostjo ozira vsaka stranka in vsaka vlada! Še več! Zavzel je danes že tak obseg in tako moč, da se je pričel že prctvar-. jati naravnost v koncentriranje edinstvene jugoslovenske fronte, ki je niso bile zmožne ustvariti niti za hip vse naše »nacionalne in državotvorne stranke«, razpolagajoče s staro tradicijo in neizčrpnimi finančnimi sredstvi. Jugoslovenski nacionalisti pa tudi prvi prehajajo od nepotrebnega in uničujočega teoriziranja, s katerim ubijajo državo in razdvajajo ljudstvo že prav od prvih početkov države, poklicni politiki, li konkretnemu delu in resničnemu udejstvovanju. S to prevažno pozicijo, ki jo je pričel zavzemati zadnje čase pokret jugoslovenskega nacionalizma, pa prihaja tudi zanj nova doba. ki bo zahtevala od njega, da bo resnično zmožen rešiti vprašanja in naloge, katere mu že stavlja sedanjost in ki jih bo polna bodočnost. Zato bo potreba poleg vseh dosedanjih dobrih in velikih lastnosti našega pokreta, kot so, mladostni ogenj in polet, pripravljenost na velike žrtve, neomajna vera v končno zmago in sihia energija naše volje; preiti tudi v sam študij naših nacionalnih problemov in k najkon« kretnejšemu delu v fizičnem in intelektualnem smislu na nacionalnem polju. Zategadelj mi tudi ne potrebujemo samo besedičenja in praznih fraz bogatih agitatorjev, nego resničnih delavcev, ki bodo s svojini delom živ dokaz upravičenosti svojih naukov. Radi tega pa mora dobiti naš nacionalizem poleg dosedanjega manifestacijskega in revolucionarnega značaja tudi praktičnosti in koristnosti. Osnovne ideje in cilji jugoslo-venskega nacionalizma leže globoko v duši našega naroda in slone na stoletnem duševnem razvoju naše Nacije. Zato pa tudi ni današnji pokret jugoslovenskega nacionalizma nikak nov pojav, kaj šele kake vrste plaigijat italijanskega fašizma, ker je v bistvu samo obnova in prerod prejšnjih stosiucrnih, a drugo-imeuskih pokretov. ki so nas pripeljali v nepretrgani verigi od Kosovega preko Albanije do ujedinjenja in svobode. Ravno to pa zahteva od Jugo-slovenskih nacionalistov, da se lotijo globokega študija naše preteklosti in da posvete vso svojo pozornost naši nacionalni epiki, osobito pa srbski, ki je najvidnejši dokaiz razvoja in zveze naše misli. Za razvoj našega pokreta bo silne važnosti. če narodu z njegovo lastno zgodovino dokažemo, da mi nismo nikak otrok kaosa sedanjih prilik, nego da smo nujna posledica razvoja in tradicije njegove lastne preteklosti. Jugoslovenski nacionalizem mora kot renesančni pokret naravnost ubogati naš duh in na- pačno je mnenje nekaterih, ki mislijo, da bomo z njim započeli čisto novo dobo, v kateri se bodo pričele razvijati ideje šele iznova. Študij prejšnjih pojavov nacionalizma bo rodil nam vsem bogato izkustvo in nas obenem dovedel na pota študija vseh splošnih in specialnih nacionalističnih problemov. Iz tega pa se bodo tudi porajale urejene forme konkretnega nacionalizma. ki jih danes nosimo še v srcu in duši, kar tako bode na pisane programe navajene kritike. Isto velja tudi za vprašanje praktičnega dela. Tudi v tem oziru nam ni potreba iskati kakih novih in posebnih form, ki naj bi dvignile naš narod iz sedanjega slabega socialnega in ekonomskega stanja na višji nivo. Treba bo samo pronicati sedanje brezciljno in megleno udejstvovanje živih narodnih sil z duhom jugoslovenskega nacionalizma, ki ima namen izkoristiti skupno delo vseh v enem samem pravcu, k! je čimvečji socialni in ekonomski podvig hi učvrstitev slovenskega naroda. Ravno prej navedeno najlepše potrjuje našo že opetovano izrečeno trditev, da je pokret jugoslovenskega nacionalizma silno pozitivna in organizatorična ideja, ki ima namen ustvarjati v smeri pozitivnega dela, ne pa razbijati pozitivnega državnega udejstvovanja, kot bi tako radi vcepili narodu sovražniki Orjune. Logična posledica tega pa je, da bo jugoslovenski nacionalizem kos in vešč svoji nalogi le te-i daj, če bo razpolagal z resničnimi Jugosloveni. nacionalisti, ki bodo duševno in socialno disciplinirani! Tvoriti bodo morali vsak zase produktivno in pozitivno edinlco. ki bo resnično kos svojim nalogam in bo: tvorila novo vrednost v narodni celini. Nacionalistična ideja je sintetična ideja, ki ima moč in silo v zbiranju energije naroda. Zategadelj je popolnoma pogrešno naziranje nekaterih! ki vidijo v vsem našem delu neko anarhistično udejstvovanje proti obstoječim pravnim normam in družabnemu redu. Resnično pa je, da je naš pokret v najvišji meri pokret za socializacijo posameznih stanov in za čim večjim združenjem posameznih tendenc v korist skupnosti. Nacionalizem ne sme ostati samo hipno razpoloženje duha naroda, ker mora doseči pravo in svobodo za nacionalno skupino, iz koje se j« porodil. Da pa ne bo ostal jugoslovenski nacionalizem samo odsev nezadovoljnega razpoloženja vseh prevaranih in ponižanih, ki so trpeli za to državo, mora izpremeniti jugoslovenski nacionalizem sedanje ideološko že dovršeno udejstvovanje v praktični konkretni nacionalizem, ki mu je bil podan temelj v velepomembni Novosadski resoluciji in njeni zahtevi po ustanovitvi enotne Orjunaško jugoslovenske fronte z največjim akcijskim krogom. Trboveljski LIbojsUl Ormoški in vScokekaloriftftE Trobncciolski (spec. za centralno kurjavo) dobavlja po najnižjih cenah DOM. ČEBIN trgovec s premogom Ljubljana, V/olfova ulica 1/11. Mod. 12. bvezslišni pisalni stroj. Fiant Bar. [aBliarievn Btilf. 5. Ttl. 407 Stran 2. »O R J U N A« Stev. 4S. Gaženfe društvene svobode. Eno najostrejših in najbolj uspešnih sredstev, s kojimi je podrl opo-zicionalni bllolc prejšnji P. P. režim, je bilo neprestano povdarjanje nezakonitosti postopanja vlade nacionalnega bloka. Tako. da sta podrla prejšnjo vlado korupcija in nezakonitost, ki smo jo Orjunaši posebno občutili v Vojvodini in Srbiji, kjer je bil Orjunaš brezpravna zver, Jri tem ukrepu so bile tudi še Savinjske Orjune pravočasno obveščene. Dočim pa tega komanda Ljubljanskega bataljona ni izvedela, vsled česar je tudi navzlic odpovedi sestanka poslala četo uniformirancev v Celje. V Celju pa je bil g. dr. Ogrizek očividno mnenja, da Orjuna nima prav nič bolj koristnega dela, kot jo je smel vsakdo nekaznovano s odstranjevati janičarje in izmečke ubiti! j naroda iz ljudstva ter se je zatega- Prišlo je do izpremembe režima cie!j obrnil naravnost na Velikega in po prorokovanju nove vlade reda, j župana, da bi očuval take elemen-zakona in pravice bi moralo priti i te v Celju pred morebitnim orjuna-do naravnost važnih razmer v po- i škim plačilom. Veliki župan je bil gledu zakonitosti, ko je prevzel menda tudi enakega mnenja ter je pravico v roke krvnik stotin srb- izdal radi tega ukaz. da se mora skih sirot. vsaka večja grupa, ki pride v Ce- Ker smo poznaš! pravicoljubnost ije, zadržati in ob prvi priiiki poiti moralo teh novih vladodržcev, slati tja od koder je prišla, smo sprejeli vso to naravnost bar- j j^a podlagi tega salomonskega nurnsko reklamo za novo ero reda, ukaza je res ustavila tudi slavna zakona in pravice, s primerno re~ celjska policija našo uniformirano zervo in hladnokrvnim pričakova- na kolodvoru v Celju in ji za- njem. Zle slutnje, ki so nas navdale branila pohod v mesto, pa najsi že že po prvem javnem nastopu te v cei0^j a]j posameznim članom. To nove. vlade, nas niso varale. Kajti nasilje je zadelo na najostrejše proza hrbtom in brez vednosti cika teste od naše strani, ker je gazilo Ljuba so se pričele vršiti v Slove- tiajprimitivnejše državljanske prani ji stvari, ki govore, da smo po- vjce jn svobodo gibanja posamezni-stali danes država v državi. | kov. V podkrepilo temu ogorčenju Pod patronanco in vrhovno di- J pa jc bilo še obnašanje nekaterih rektivo g- ministra za prosveto dr. uradnih organov, ki menda mislijo, Korošca se je pričela z novo vlado o i - junagem je naletelo v Celju na naj- predovala m si pridobivala na ugle- , osrorčeme in čil"" sn se nai- du in moči. V svojem besnem sov- nujse ogorčenje m ciu. so se naj raštvu so skovali najogabnejšo de- | ostr«še+ fazke IZ +vrst. občinstva nuncijacijo proti bra:tu predsedniku i protl„ ta cmu Postopanju. Iemu ing. Marku Kranjcu in dosegli, da ^orcenju je dalo občinstvo pose- jc bil aretira,, ter vrta,. v ceUs«e zapore. Vse to pa v ven, da bo z , b , burnQ wdrav. aretacijo br. ms. Kramca ko or- 0l!iiaiaWc Orim.ašc. nekaterem zatona .a P.on.na Orarae v pa Briznanie smrten^udarec * V urejalo in doseg« so. da so pričeli smrten uuaie . manifestante razganjati orožniki z imeliS'navzl,“ temu. da ima, Oriona «<>”?“ in red™ 2 remi.icvimi pa- kot državno pripoznana organiza- a"H; . , .. cija • pravo zahtevati od države je bilo čuti celo iz vrst kle- varstva in zaščite, vsaj trohico rikalcev, da je vse nastopanje proti pravne podlage, ker so sloneli na Orjuni. ki si je pridobila ravno pri »uradnem strahu«« pred motenjem volitvah v Mariboru velike zasluge, javnega miru in reda, Zadnji nastop neumestno, posebno pa se zatega- vlade in oblasti proti Orjunašem v del], ker je prišla v Celje itak po- nedeljo v Celju, pa je bil napalmoma polnoma brez ozira na občinske nezakonit in je postavil Orjuno in volitve.^ Orjunaše v brezpravno stanje. Oduševljenje za Orjuno pa je Za nedeljo 28. septembra je bil i bilo tudi izraženo v manifestacijah namreč sklican ustanovni sestanek po izidu v ovit c v. ko je bilo čuti vz-Zveze Savinjskih Or jun, katerega klikanje Jugoslaviji, kralju, jugos o-bi se udeležili vsi člani Savinjskih venskemu Celjem pa Orjuni. Velike ideje imajo vedno velik vpliv na javno, v prvi vrsti seveda na politično življenje. Ko se ideja pojavi, ali pa vsaj dozori tako daleč, da je javno življenje ne more več ignorirati, zavzame napram njej svoje principijelno in taktično stališče. Ker pa javno življenje ni homogeno, ampak heterogeno, zavzamejo poedine skupine heterogene sestave napram njej različna sta-Mšča. Med take velike ideje spada tudi »dela jugeslovenskega nacijo-nalizma in naravno je, da so tudi skupine našega javnega političnega življenja, naše stranke, zavzele napram njej svoje stališče. Nekatere so jo principijelno odklonile, toda ne, ker morda ni poštena in zdrava, ampak zato, ker jim ni šla v strankarski račun. Druge so zavzele napram njej stališče dobrohotne ali nedobrohotne nevtralitete. tretje pa so si jo prisvojile, ker so videle v njej nov element agitacije, ki jim med ljudstvom lahko še prinese koristi. Razne stranke so često neiskreno postopale in tudi še vedno postopajo napram naši veliki, največji ideji naše zgodovine. In bas to je značilno za današnjo politično-strankarsko dobo. v kateri živimo. Ideja naše bodočnosti je v tej mo-ralno-labilni dobi postala dekla par-tizansko-osebnih instinktov in interesov. zato ie popolnoma naravno in docela razumljivo, da jo .le to stanje moralo kompromitirati pred nedozorelimi in nezavednimi masami naroda. Za Orjuno, ki je. iz te ideje izrastla in ki ji je jugoslovensko edinstvo začetek in konec ter njena pravica do obstoja je pač važno vprašanje, katere naših političnih sknpin so ji največ škodovale, katere so največ dopomogle do njene kom-promitacije. One skupine, ki so jo že Oljim in pa četa ljubljanskega bata' S tem završujemo popis golih Ijona. ki naj bi s svojim nastopom faktov in si pridržimo še komentar, in izletom v Zel e c dvignila ves značaj proslave. Vsled volitev v celjski občinski svet pa je bil ustanovni sestanek Zveze Savinjskih Orjun zadnji trenotek, v soboto ob 6. uri zvečer, preklican in to največ radi tega, da bi sc morebiti Narodnemu bloku ne očitalo, da je s terorjem dosegel zmago nad združenimi nemčurji in delom klerikalcev. O Naše stališče napram nezakonitemu postopanju oblasti proti naši organizaciji smo podali že v posebni izdaji po prepovedi razvitja prapora v Zagorju, posebno Pa še v članku »Zagorje«. Pri tem stališču vztrajamo tudi danes. Ker pa se nas interpelira od vseh strani, čemu nismo na tako očitno protizakonito ravnanje odgo- s početka odklonile, ji s tem seveda niso koristile, ali tudi škodovale ji niso veliko, ker je kompromitirati niso mogle. One. ki so ostale napram njej nevtralne, ji niso uiti koristile niti škodovale, ker je niso niti propagirale niti zavirale in tako nam v tej presoji ostanejo samo še tiste, ki so se je polastile ter jo sprejele v svoj program zapisano ali nezapisano. One edine so torej odgovorne za njeno današnje stanje, za vse njene uspehe in ric-tispehe. Ne bili bi objektivni in iskreni, če ne bi priznali brezpogojno, da so te skupine vsaj deloma in čeprav iz manj iskrenih namenov, koristile jugoslovenski nacijonalni ideji, brez vsakega dvoma pa je ravno tako, da so ji še mnogo, mnogo več škodovale! Če kaka ideja ne more prenesti kompromisov, potem je to gotovo ideja jugoslovenskega narodnega edinstva. Ali se da izvesti popolnoma, ali pa se sploh ne da izvesti. Ravno tega se pa te skupine niso zavedale in tako smo doživeli pravo »vpreganje pegaza v galejo«, omadeževanje čiste jugosiovenske nacijonalne ideje s strankarskim oportunizmom, z okostenelim centralizmom in celo z elementarno nasprotnim velikosrbstvom, da ne omenimo še sto in sto drugih madežev, ki jih je prizadelo slepo strankarstvo. Če so jo potem široke rnase v tej potvorbi odklonile, ni prav nič čudnega. Na tak način se lahko kompromitira tudi najčistejša in najsvetejša stvar. Tako se je zgodilo. da so idejo naše bodočnosti pred sedanjostjo kompromitirali in omadeževali tisti, ki so na vsa usta kričali, da so njeni branilci in po-borniki. Kakor se prei ali slej maščuje vsaka zloraba, tako se je maščevala tudi ta, da so tisti, ki so idejo jugoslovenskega nacionaliz- ma zlorabili v strankarske svrhe, škodovali sami sebi. Edino naša organizacija, edino Orjuna, je kljub malim mladostnim napakam, ki pa so danes že vse popravljene, ohranila čisto našo veliko idejo, edino ona jo Je doumela in se postavila iskreno in nesebično v njeno visoko službo, zato pa je tudi samo ona danes njena čista predstavnica. Toda težko je delo tam, kjer so drugi teren pokvarili, stokrat težje nego tam, kjer je treba komaj orati ledino. Mi se tega dobro zavedamo, pa vendar ne omagujemo. ker vemo, da je ideja ki ji služimo, edina stvariteljica naše velike narodne bodočnosti in edina, ki je trajno ne more potlačiti nihče, še manj seveda zatreti. Naša mlada energija je dovolj velika, da lahko iztrebi napake drugih in postavi svetlo idejo jugoslovenskega naci-jonalizma zopet na tisto vzvišeno mesto, ki ji pripada in ji prej ali slej mora pripasti. Predpogoj pri tem pa je. da enkrat za vselej zakličemo vsem strankam: »Roke proč od jugosiovenske nacionalne ideje! Ne skrunite in ne zlorabljajte je še dalje!« Ko bomo storili to in ko bomo stopili vsi kakor en mož med široke plasti našega naroda, da mu brez hinavščine in egostičnih interesov pogledamo v oči in odstranimo kopreno laži, ki so mu jo obesili strankarski demagogi in ljudski izkoriščevalci. potem ne bo več daleč dan, ko bo zavihrala trobojnica čiste jugosiovenske nacionalne ideje nad celo našo državo in ko bodo iu-goslovenski nacionalisti prevzeli v svoje roke krmilo njene usode, da Jo povedejo do zore velikega novega dne srečnejše in veličastcejše bodočnosti. V ta dan verujemo z neomajno vero mladih, ki se ne strašijo nobenih naporov. Le oni, ki redno oglašuje, ta sigurno napreduje! Kdor pa noče inserirati, ta ne more konkurirati! Kupuj pri temu, ki inserira, da konkurenco se podpirat I .p £ ss dobi VESELJE IN ZADOVOLJSTVO sije 7, obraza vsake gospodinje, ko vidi snežno-beio perilo. Z lahkoto in malo denarja doseže tc, ako kupuje vedno le milo GAZELA katerega, se dobi v vsaki trgovini | iober S¥©t sliši vsakdo rad. Najboljši nasvet je, ako ae Vara svetuje, da si nabavite je-seusko obleko, porraniU iu ra glan ter kalco drugo oblačilo pri Drago Schvvab, Ljubljana. Kupujmo in podpirajmo izvrstno g Kolinsko cikorijo S domači izdelek. \ ,ITO fig zobna pasta je mo gg S B w derno in najboljše sredstvo za čiščenje zob. v vseh špecerijskih prodajalnah nnaaEaaaannKcaBaaanenslEOsesn D □ a a s a a C! □ u a t3 0 a n a u Ci u a a 13 a a a a n ES O a a a a a a n RAZ E M ŽABJAK, 3 Primorska kuhinja! Prvovrstna vina! Morske ribe! ZMERNE CENE! o ra H C! E3 n a n n El fa n fvl fj n o tu ta n a n u ca a ra rt a a «i n ■a u sa ra ta TRGOVSKA BANKA D, D □ PODRUŽNICE: I |F1 Maribor - Kamnik j |t Konjice - Novo mesto a SB&aw9 □ Ptuj - Rakek S Slovenjgradec j Slovenska Bistrica LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA STElf« 4 mr V LASTNI STAVBI Tele!oni:139 O TRGOVSKA Ižapžtal in rezerve Pžft 19,000.0SQ8-» i«, Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneie. O vmm O Logatec Prevalje O □ mmm Stev. 43. »O R J U N A« Stran 3. Mm nokrdft- Izredni občni zbor Mestne Or-, iune Škofja Loka, se vrši v petek dne 3. oktobra ob pol 9. uri zvečer v društvenem lokalu. Zbirka. Brat blagajnik Mariborskega O. O. Zdravko Deleja je za M. O. O. nabral v nedeljo 28. septembra zvečer v veseli družbi v Grajski kleti 300 Din. Srčna hvala! Mestna Osjima Št. Jakob-Krako-vo-Trnovo priredi v soboto dne 11. °kt. 1.1. vinsko trgatev v gostilni pri Mraku, Rimska c. štev. 6, z veleza-nimivim sporedom, nakar opozarjamo vse bratske organizacije in nam naklonjeno občinstvo. Vstopnina Din Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo fanfare, se preplačila hvaležno sprejemajo. — Odbor. Objava. Vsied splošne potrebe in zaradi pomanjkanja enotnega besedita orjunaške koračnice je mestna Or-inna Št. Jakob-Krakovo-Trnovo v Ljubljani založila v lični obliki besedilo koračnice. Posamezni komadi se dobe pri imenovani mestni Orjuni po ceni Din 2; organizacije pa jih dobe, ako naročijo večje število po Din 1 za komad. Naročila je poslati mestni Orjuni št. Jakob-Krakovo-Trnovo v Ljubljani. , Inšpekcija oblastnega Čolnika na Štajerskem. V petek. 21. septembra ic obiskal mariborski oblastni čel-Mk brat dr. Irgolič z mariborskim bataljonskim komandirjem bratom Kejo četo M. O. Pragersko. Pragersko se ugodno razvija in ima tamkajšnja krajevna organizacija sama eno kompletno četo. V kratkem priredi M. O. javno zabavo. , tej priliki opozarjamo, da bo 0rat oblastni četnik v kratkem in-spiciral tudi akcijone drugih organi- zacij v Mariborski oblasti in naj se radi tega pripravijo na to s pokre-pitvijo dela in propagand^. Namen inšpekcij je osnovanje bataljonov in njihovih okrožij. Orjuna BitoJj. Te dni je bila ustanovljena po prizadevanju našega vrlega borca, brata Reljiča, ravnatelja Narodne banke v Bitclju, Mestna Orjuna Bitolj. Pozdravljamo novo postojanko naše ideje iz koje se bodo rekrutirali borci, ki bodo zanesli Veliki naš evangelij tudi po nam tako dragi Južni Srbiji. Mestna Orjuna Ljubljana priredi v nedeljo, 12. oktobra ob 20. uri zvečer čajanko v areni »Narodnega doma«. Poživlja svoje članstvo in članstvo sosednjih organizacij na polnoštevilno udeležbo. —- .Vstop prost. Mestna Orjuna Ljubljana vabi svoje člane in članice, da se priglasijo za plesno šolo pri tajništvu mestnega odbora med uradnimi urami od pol 19. do pol 20. ure. K tem so vabljeni tudi člani in članice sosednih organizacij. Priglase se sprejema samo do 10. t. m. Š!ajpaIiov fond. Za Šlajpafcov fond so nabrali: Sestra L. Franketova na nabiralni poli št. 157 Din 150. Darovali so Amal. Bonač Din 100, Oblak Din 50. Orjuna Moste Din 250. Ing. Leo Končnik Din 50. Zdravko Tič Din 50. Dimitrije Miljenič Din 50. Venče Din 50. Nabiralna pola Medica št. 149. Din 20. Nabiralna pola Stari trg 480. Orjuna Pančevo Din 500. Hvala Din 10. Neimenovani Din 50. Skupaj 1660, preje nabranih Din 79583.12, torej skupaj Din 81.243.12. OPOZORILO. Ponovno opozarjamo vse crga>-nizacije na že razglašena »Pravila o nošnji kroja, ki pa jih nekatere mestne organizacije menda še vedno ne poznajo. Nošnja kroja ob katerikoli priliki mora biti vedno odobrena od Oblastnega odbora. Le v .izjemnih prilikah sme predsednik Ua lastno odgovornost dovoliti nastop v kroju, kar pa mora tudi nemudoma javiti Oblastnemu odboru. Proti vsem organizacijam, ki bi tega ne upoštevale, se bo nastopih) strogo po statutu. Oblastni odbor. Mestna Orjuna v Šiški izključuje začasno iz organizacije brata Ivana Drakslerja radi kršenja discipline in to od 1. oktobra do 30. novembra t. 1. Pri ponovnem prestopku se ga izključi definitivno. Mestni odbor Orjuna Šiška. Izključitev. Član Mestne organizacije Vič-Olince Ivan Hrovat je izključen iz Orjunc, ker s svojim delovanjem škoduje ugledu organizacije. Oblastni odbor v Ljubljani je razpustil Mestni Odbor Orjunc v Starem Trgu zaradi pomanjkljive agilnosti in slabega delovanja in vspo-stavil komesarijat. Komesarjem je imenovan brat Karol Benčina, vele-Posetnik in trgovec v Starem Trgu. Skupščina Oblastnega Odbora Ljubljana. Zaradi tehničnih ovir je Oblastni izvršni odbor Orjune v Ljubljani sklenil preložiti izredno skupščino, ki bi se imela vršiti dne 5. t. m. na nedoločen čas. Skupščina se pa bo na vsak način vršila tekom meseca oktobra t. 1. o čem bodo organizacije še pravočasno obveščene. OBJAVE MARIBORSKEGA O. O. Vsem M. O. v Mariborski oblasti! Vslod drugih okrožnic se je dostavitev evidenčnih pol Mestnim odborom zavlekla in so bile odposlane komaj prošli teden, tako da ne velja kot zadnji datum za izpolnitev in vrnitev L oktober, kakor smo svoječasno javili na tem mestu, ampak 15. oktober. Pozivamo radi tega še enkrat vse M. O. in Poverjeništva v oblasti, da se točno drže tega roka in da točno izvršujejo tudi vsa druga naročila O. O. Proti M. O., ki naročil ne bodo izvrševali točno, bomo postopali brez priza-našanja. — Oblastni odbor Maribor. Poverjeništva v Mariborski oblasti, ki imajo pravila že odobrena, pozivamo, da določijo takoj ustanovne občne zbore in nas obveste o datumu, kraju in uri, da pošljemo svoje delegate. — Oblastni odbor Maribor. Nacionalnim krogom v Ljutomeru! Želeti bi bilo, da bi gori imenovani krogi posvečali več pažnje švabčarenju, ki se sliši po gostilnah, trgovinah in drugod, kar človeku tujcu draži živec ter konečno kvari ugled Vašemu lepemu narod-nozavednemu »Lotmerki«. Zlasti se priporoča gostilna nasproti lekarne, kjer sc na Zahtevo — juho z mesom, natakarica pač »nobel« izrazi »ein Suppenfleisch« zadoni skozi okence v kuhinjo, sicer pa naj ji bo to zadnji opomin, ker bi se ji drugič lahko pri priči spremenil »Suppenfleisch« v juho z mesom. Kavarni Šterman se pa priporoča, da si poleg petero časopisov, ki ima naročene, nabavi tudi »Or-juno«! Obletnica. Madžarsko - švabski ali kakor se g. Oskar v. Schweik-hardt, graščak v Vinarjih pri Konjicah sam imenuje: »Ungarischcr Sclnvab« praznuje v tem mescu obletnico nasilstva nad svojim bivšim slovenskim nameščencem. — Orjuna je svoječasno poročala, kako ljubi ta gospod K. u. k. Schv/ab naše jugoslovanske državljane, s tem. da nasilno zatira slovanski živelj. V Preteklem letu so se na Vinarjih odigrali celo trije takšni tragični siučaji in niti eden do danes še ni poravnan. Kakor se čuje, je eden teh zločinov po dolgem letu končno priromal pred okrožno sodišče v Celju vkljub temu. da se je okrajno sodišče v Konjicah svoječasno odreklo sodbi ter pustilo tožečo stranko na cedilu. Ker je v interesu naših državljanov in smo odločno zato, da jih država ščiti pred nasilji inozemskih privandrancev, kakor to predvideva zakon, bomo, ako se že ta zadeva ne razčisti, sami obširno razkrinkali Vinarsko švabsko zavetišče. naj izve široka javnost, kaj se vse lahko dogaja v federalistični državi SHS. Litija. Brat urednik! Po daljšem molku se oglasimo tudi mi ekrat k besedi, živimo pač v kraju, kjer smo izpostavljeni najhujši separatistični gonji, a kljub temu ne klonimo svojih glav pred nikomur! — Vstrajamo in vzdržimo našo organizacijo, ki znači nepremagljivo trdnjavo jugoslovenske nacionalne misli v našem kraju. Psovali so nas, in blatili v časopisju, a mi jim nismo dosti odgovarjali. Mnogi od onih, ki so nas iz-početka mrzili in prezirali, so spregledali in dobili o nas drugo mnenje. Le tu pa tam skušajo bivši predstavniki nemštva uganjati svojo »hochštaplersko politiko« na račun ljudske nerazsodnosti, a kijub temu prehaja naša misel med plasti še nepoučenega naroda, čeprav litijski župan na vseh koncih in krajih načelu je takozvani »Orjun-ski gonji«, — se naša organizacija krepko razvija. Bratje in sestre! Doba daljših večerov se nam zopet približuje. Žrtvujmo jih svoji organizaciji. Poživimo delo. vztrajajmo — do končne zmage. Pridobivajmo si novih članov in članic, razložimo na svojih sestankih naš program tudi onim, ki ga še danes ne razumejo in ne poznajo. Naše akcijske čete naj se pomnože! Pojdimo na delo mi vsi, ki smo poklicani, da izorje-mo med narodom duh mračnjaštva in ga dvignemo k solncu. delajmo vsi, in sove bodo izginile med narodom, pokret naše misli pa dobil s tem svoje najboljše zadoščenje! Torej še enkrat na delo bratje in sestre! Prekmurje. Na nedeljo 14. t. m. pozno v noč se je čulo na cesti od Radencev proti Tišini posurovelo vpitje dvojice pijancev s klici: »Fej Orjuna!« in nekakim strašenjem teh na mestu. Ker smo zvedeli za oba ponočnjaka, ki jesta naš državni kruh, ju opozarjamo, da prenehata z neprestanim izzivanjem, sicer bomo odgovorili tako, da bo pošteno bolela glava! Zagorje cb Savi. Pri nas v Zagorju imamo, kakor že veste precej prijateljev našega pokreta. Ako napravimo sprehod po tej krasni dolini, slišimo nehote toliko in toliko besedičenja o teh groznih Orjuna-ših, ki so hoteli razviti svoj prapor preteklo nedeljo. To je bil triumf, ker niso smeli Orjunaši v »Sovjetsko republiko« različnih P.a.č.ev. in njihovih prijateljev iz Trbovelj in Zaloške ceste, ki zatajujejo javno svoje člane. Težek kamen se je odvalil od src tem človekoljubom ko so zvedeli, da ne smejo Orjunaši v Zagorje, da bi požgali celo dolino. (Ljudstvo jim itak ni,verjelo). Na vse mogoče in nemogoče načine si prizadevajo različni gospodje, ki so skovali iz delavskih žuljev konsu- ! me, da nahujskajo nevedno ljudstvo proti Orjuni in njihovim voditeljem, ki kljub suspenziji ne odidejo iz kraja ampak delajo naprej za nacionalno idejo. Bodite prepričani vi največji sovražniki in izkoriščevalci naših delavskih žuljev, da pride plačilo slej ko prej. Zavedajte se da ne bo ostal niti eden napad na nas nekaznovan. Kakor nam posojujete tako vam bomo vračali. Vse do gotove mere. Kljub dejanskim napadom na naše člane ne bomo popustili naše nacionalne ideje. Tudi napad na brata Škrlovnika ni padel na kamenita tla. Vedite roparski napadalci, da bo vse to drago plačano. Sicer pa bomo v tem slučaju nastopili itak sodnijskim potom. Ravno ta slučaj nam kaže žalostno dejstvo, kam vodijo različni hujskači, da roparsko napade godec godca. Ravno ona rudniška godba, ki bi morala služiti vsem brez razlike strank se postavlja na politično polje! Žalostno je dejstvo, da morajo radi življenske varnosti opuščati naši člani, ki so dobri godci to mešanico klero-komunističnih »Toten trobentarjev«. Na vsaki prireditvi klerikalcev ali kogarsibodi so igrali vsi, ne da bi se le eden zoperstavljal — a Orjunaški prireditvi, so sodelovanje odpovedali. Zato poživljamo vse naše organizacije, kakor tudi vsa napredna kulturna društva, da napovedo tem »plozačem« splošen' bojkot. Niti vinarja naj ne zaslužijo od nas ti dejanski napadalci. Škrlovnikovi zadevi pa si bomo itak še pobližje ogledali. Dejanski napadalci se še danes krečejo svobodno čeravno so izvršili težko telesno poškodbo. Ko bi storil naš član kaj takega, bi se že zdavnaj pokoril v blaženih Litijskih zaporih. Oblast kje si! Vlada zakona, kako izpolnjuješ svoj program? Za te ni niti enega orožnika — za nas je alarmiranih takoj sto. Odločno zahtevamo, da se orožništvo resno pobriga za ta slučaj. Nadaljevanja pa še slede! Šmartno pri Litiji. P0 šestih letih našega osvobojenja, nas je zopet obiskala bivša Habsburg-patriot Windischgratz družba, katere so se gotovi naši klerikalci nad vse razveselili, in ji hiteli s svojimi vdanimi pokloni nasproti ter pokazali s tem, da še niso pretrgali zvez z nemškimi »Mihelni« in črno-žolto gospodo. Po dolgem času so se vendar znašli bratci med seboj in si stisnili roke, točeči krokodilske solze, po pri naših klerikalcih nik- dar pozabljeni poginuli Avstriji. — Kakor čujemo visoki nemški gospodi naš jugoslovenski zrak ugaja, in da bi.s pomočjo avtonomistične gospode zopet radi upeljali svoje stare metode. Računajoči na protek-cije s strani nove vlade, so postali že zelo drzni in ošabni. Zahtevajo celo od svojih najemnikov, da se jim vrne zemlja, ki jo niso nikdar obdelavah in bi morala biti po vseh božjih in posvetnih postavah edino-le last onih, ki jo obdelujejo, če bi upoštevali izrek Krista: »Bogu, kar je božjega — kralju in delavcu, kar je njegovega,« ki ga tako rad ponavlja naš slavni poslanec Kremžar. To posebno ko čuti potrebo po volilnih krogljicah. Boriti se zna s svojim dolgim jezikom le zoper »Orjuno«. nikdar pa ne v korist ljudstva, čeprav vpije po shodih, da bo edinole SLS pravično rešila agrarno vprašanje. V času, ko nas hoče ugonobiti nemška gospoda, nas Kremžarjeva ljubezen do delovnega ljudstva ne pozna, tudi ne v boju zoper one, kateri nosijo na vesti šmartinske zvonove in druga nasilja nad našim ljudstvom. Žalostna jim majka!. Posebno onim, ki pošiljajo na gotova povelja svojo deco nemškim princem s cvetjem v roki in pozdravnim govorom nasproti. Resnica je, da ste se znašli zopet bratci med seboj! Vedite pa, da se bližajo dnevi vašega veselja svojemu koncu! Nismo zastonj tvegali življenja na frontah, dobili smo osvobojeiije izpod nemškega jarma, zato nemških gadov in škorpijonov med nami ne bomo trpeli! Novomcsto. Tukajšni »orjunski proces« nikakor ne da miru novomeški klerikalni kliki ter hčerki fa-šistici vrlega pristaša SLS. fin. nadkomisarja v pokoju, sedanjega ravnatelja Ljudske posojilnice v Novemmestu gosp. Turšiča. Zdi se, da je SLS. varstvena znamka za vse škofove maziljence, zločince in tako tudi za one podle slovenske narodne izdajice, ki se prodajajo fašizmu. Brezdomovinka, brezznačajuica, ki ni vredna, da jo nosi svet, hoče uveljavljati svoje pravo celo tam kjer ga ni. Dasiravno se je »incident« obravnaval sodno celo v prizivni razpravi pod patronanco tukajšnega klerikalnega odvetnika dr. Česnika in so vse tudi nepristranske priče izrekle odločno, da incidenta ni bilo, kakor je tudi sodni dvor razsodil, namigniva »Slovenec« na pristranost sodnikov. Sodi pač po sebi. Značilna je tudi izjava tukajšnega klerikalnega pristaša g. B. ml., ki ima toliko poštenosti v sebi, da se je izrazil da ne privošči brezdo-movinki druzega kakor batine. Vse pošteno javno mnenje obsoja drzen nastop slovenske faši-stovke. Le dični »Laživenec« kot branitelj vsega nepoštenega jo brani. Bodi zaenkrat dovolj, če pa želite, imamo kup točnih informacij o značaju Vaše »varovanke«. Poznamo Vaše namene ter si jih bilje-žimo. Gosp. Maleseku, ki je kot pošten, in vesten strokovnjak preganjan, dobil zadoščenje kličemo: »Le pogumno naprej! Kajti vse klerikalne persekucije ne bodo imele uspeha kjer iščemo mi naše pravo, ga gotovo najdemo. »Slavni« fašistici pa povemo na uho, da se že zbirajo temni oblaki okoli njene »slave«. Pristopajte k „ Šentjakobskemu pevskemu zboru" I Hranite. KARO-Cevll! SC©r©šk® 1$. Agenti provokatorji hočejo na vsak način izzvati kak incident in dovesti naše člane do nepremišljenih nastopov. Vedno pogosteje prihajajo pritožbe našega članstva, ki je že ogorčeno in ki si zna končno tudi samo pomagati napram izziva-čem. Posebno karakterističen pa je bil nek tovrstni slučaj, ki se je odigral 23. septembra na vrhniškem kolodvoru. Tu je namreč gospod k o m e s a r M a 1 a s e k nastopal tako izzivalno in ponižujoče za Orjuno. da je moral skupiti svoje plačilo. Blatil je namreč našo organizacijo, zasmehljivo je skušal peti himno »Lepo našo domovino«, dalje je psoval Primorce, vpil. da Jugo-sloveni ne znajo in ne morejo znati slovenski. V bratski slogi mu je se-kundiral neki komunist, ki je tudi hotel za vsako ceno izzvati incident. To psovanje in izzivanje je trajalo vso vožnjo od Vrhnike pa do Ljubljane. Publika se je seveda zadržala popolnoma hladno, izvzem-ši neke dame. ki je protestirala proti takemu izzivanju. Oseba tega famoznega komesa-ra Malaseka nam je poznana in ga zato odločno pozivamo, da sc sam oglasi in opraviči svoje izzivalno ravnanje in ves svoj kulturnega človeka nedostojen nastop. Drugače bomo primorani nastopiti mi proti njemu z drugimi sredstvi, ki mu bodo za dolgo pregnala veselje ob-regati se ob nas. Maribor. Plebiscitni boj v našem mestu je končan. Ni pa še plačana vojna odškodnina. Mi smo šli v volilno borbo z geslom: »Svoji k svojim« in ga po bitki nameravamo tudi v vsej vestnosti izvajati. Nemci in nemškutarji bi radi uničili nas, bomo pa raje mi njim pokazali, kaj je organizacija. Prvi Nemec, ki g;j priporočamo je Einheimisch mariborski človek Ludvik Franz & Sobne v Mariboru. Pred nami leži reklamni listek s sledečo vsebino: »Styria Dampf - Teig\varenfabrik Ludvig Franz & Soline Marburg a/D., Steiermark, gegriindet 1897. Spezialitetcn: Fbusmaeher Eiernu-dchi, Eicr - Hartgries - Maccaroni, Eier-Reibgerstl, Eier - Suppcneinla- gen. KoiSkor nam je znano, se vse to dobi tudi pri naši domači tvrdki »Pekatete«. tako, da se lahko daleč izognemo Franzovi »Sfyriji«. Grčar že brca. Zadnja ura umirajočega leva teče proti koncu. Župan Grčar bo moral iz magistrata 111 s tem zopet izgine v gluhi množici in bo, kar je bil prej, balonček, kateremu je ušel zrak, da se ne more dvigniti. Pred odhodom pa S§ malo pogrize okrog sebe in brca. Njegovo zadnje rincanje naj zadene magistratnega nastavljenca g. Fr. Vršiča. Ta mož je namreč po mariborskih volitvah prosil gospoda policijskega komisarja Pestevška. »da vpliva na gospoda župana, da razobesi zastavo.« G. Pestevšek ga je seveda ročno ovadil gospodu županu, ki ga je v zadnjem momentu pred svojim neslavnim odhodom iz magistrata zato suspendiral z motivacijo: »da je storil težek disciplinarni prestopek z dejstvom, ker je kot magistratni uslužbenec iskal pri policiji pomoči (sic!) zoper župana kot njegovega uradnega predstojnika in zoper županovo uradno poslovanje. Po § 40. se uvaja proti njemu disciplinarno postopanje in se suspendira od magistratnega službovanja.« Kakor se vidi. je skrajni čas, da pridejo zopet narodno zavedni gospodje na magistrat in storijo zaslužen konec breznarodnemu paša-lištvu. mmsm Vsakovrstne tiskovine prevzema in lično izdeluje Josip Krm kartonaža — tiskarna — knjigoveznica nica in papirna industrija raztrir- Naslov za Ljubljano poštni predal 165 Vir ^Domžale, pošta Dob. MM Nacionalistom in vsem zavednim krogom v Mariboru priporočamo »narodno« trgovino Jaš & Lesjak v Šolski ulici, katere pristna »germanska« lastnika tlačita svoje otroke v nemško šolo! Netaktnosti. Smrt velikega narodnega borca dr. Pavla Turnerja v Mariboru je pokazala, da še danes ne znamo ceniti svojih velikih mož. Povsod na svetu je navada, da se veliki narodni možje postavijo v kakem javnem prostoru na mrtvaški oder. tudi če v svoji skromnosti pred smrtjo tega ne želijo. Dolžnost bi torej bite. da bi se bil tudi dr. Turner prenesel v vesti-bul »Narodnega doma«, kjer ie pred letom dni ležal dr. Sernec. Naravnost neodpustljiva in mučna netaktnost se je pa dogodila pred odprtim grobom na pokopališču, kjer so se nekateri gospodje toliko časa prepirali kdo bo govoril, da nazadnje ni nihče govoril. Izgovor, s katerim se je napaka hotela potem popraviti. češ. da pokojnik tudi nagrobnih govorov ni žele), absolutno ne drži in ne bi držal, tudi če bi bil res to želel. Upamo, da se je to zgodilo prvič in zadnjič! Mariborskim narodnim gostilničarjem in kavarnarjem! Kljub temu. da so nekateri mariborski peki pokazali pri sedanjih občinskih volitvah dovelj jasno svojo barvo, kupujejo nekateri naši gostilničarji in kavarnarji še vedno pri njih kruh, mesto da bi izvajali konsekvence iti kupovali pri Slovencih. Če se tudi v bodoče ne bodo uklonili narodni disciplini, bomo njihova imena brez pardona objavili in jih tako postavili na sramotni oder in v izogibanje. To velja v obilni meri tudi za nabavljanje mleka pri nemških prodajalcih. Mariborski župan Viktor Grčar ni na dan volitev 21. septembra po zmagi Narodnega bloka hotel izve-siti na magistratu državne zastave, kljub pozivu bloka in Orjune. Or-juna io je potem izvesila sama. Naj bo pa prepričan, da bo ta zastava plapolala na magistratu Še dolga leta, ko se bo on te še z boljo v srcu spominjal na lepe čase, ko je bil prvič in zadnjič gospod župan. Nacionaliste, ki posedujejo 50.000 Din kapitala opozarjamo, da je v velikem našem mestu ob severni meji na prodaj neko dobro upeljano trgovsko podjetje, edino slovensko svoje vrste, ki je v opasnosti, da preide v nemške roke. Nacionalist, ki bi hotel pristopili kot kompanjoo v svrho nakupa, bi lahko sodeloval kot sovoditelj (samo pisarniško "cle-lo). Ponudbe naj se pošljejo takoj pod »Drva in premog« upravi »Orjune«. Kavarna, restavracija in klet »'Zvezda«. V kavarni »Zvezda« svi-ra • dnevno od 5. ure popoldne do 1. ure ponoči prvovrstna elitna Damska kapela. V kleti prvovrstni Salonski orkester od 5. ure popoldne do 12. ure ponoči. — V kleti in restavraciji je na razpolago izborno vino, sveža mrzla in gorka jedila. Po gledaliških predstavah se cenjenim gostom servira polovične porcije raznih svežih jedil. — Trikrat na teden v restavraciji in kleti sveže morske ribe. Orjuna pri pogrebu dr. Pavla Turnerja. Pogreba dr. Pavla Turnerja v soboto 27. septembra se je udeležila tudi deputacija mariborskega oblastnega in mestnega odbora ter pol čete akcijone v kroju. Razen tega se je pridružilo deputa-ciji še veliko drugih članov v ci-vilu, kljub temu, da je bila ogromna večina članstva v tem času zaposlena v svojih uradih, delavnicah itd. Bil je tudi določen govornik, ki pa ni nastopit, ker so govori radi nerodnosti aranžerjev odpadli. — Mestna Orjuna Maribor je mesto venca na grob darovala 150 Din za dijaško kuhinjo. Aretacija br. predsednika ing. Kranjca je naletela v najširših krogih na najodločnejše proteste proti postopanju vlade reda, zakona in pravde, ki stavlja v zapor voditelja slovenskih Orjun. Posebno ostro obsoja to postopanje »Vidovdan«. Oblastni odbor je sprejel tudi mnogo protestov radi aretacije, med njimi tudi Orjune Vodice, kjer je padel radi zahrbtnega napada pokojni brat Ante Čičin Šain. Brzojavka se glasi: »Z zgražanjem smo čuli vest o aretaciji brata predsednika ing. Kranjca. Pravica bo dokazala navzlic vsem lopovskim denuncijaci-jam in šikaniranju rimskih slug njegovo nedolžnost. Naj živi Kranjec! Naj žive in rastejo Orjune v Sloveniji na strah in grozo, grobarjem naše ideje. Orjuna Vodice. Pozdrav ob osvobojenju iz enoletne ječe, v katero so ga pahnile klevete in denuncijacije krivopri-sežniških radičevcev in Hanaov-cev, je poslal tudi slovenskim Orju-nam brat Vinko Brčič. Ravno njegov slučaj je živa priča, kako lahko danes povzroči našim nedolžnim članom dolgomesečno trpljenje, laž- nivo denunciranje političnih nasprotnikov. DUBROVNIŠKI PROCES. Početkom septembra se je vršila v Dubrovniku končna obravnava proti našim bratom, ki sq bili vrženi v več kot enoletni zapor radi podlih in lažnivih ovadb Hanaov-cev in Radičevcev. Proces je trajal od 5.—10. septembra tega leta pri okrožnem sodišču v Dubrovniku kot porotna razprava proti devetorici Orjuna-šev: Brčiču, Krunajeviču in ostalim, ki so bili obtoženi, da so v pretepu, ki se je vršil v »Trgovski kavarni« v Dubrovniku, zakrivili smrt Hanaovca Marka Ivankoviča, ki je nanje navalil s čevljarskim nožem. Obravnava je bila prava slika moralne propalosti Hanaovskih razbojnikov. Pri pričevanju so se prijatelji pokojnega Ivankoviča zapletali v taka protislovja, da je bilo državno pravdništvo prisiljeno dvigniti napram njim obtožbo zbog krivega pričanja. Saj je ena izmed prič, neki Mišetič trdil, da je govoril s pokojnikom potem, ko jc bil že štiri ure mrtev. To dejstvo je mnogo pripomoglo, da je zamo-gel predsednik Direktorija br. dr. Ljuba Leontič s svojim briljantnim obrambnim govorom dokazati porotnikom popolno nedolžnost obtoženih. Na podlagi njegovega govora je predlagal sam zastopnik oškodovane stranke porotnikom, da odgovore negativno na prvo glavno vprašanje. Porotniki so oprostili vse obtožene od obtožbe in jih proglasili nedolžnim. Ta obravnava je jasno dokazala, kako podle so vse klevete, ki padajo neprestano na našo organizacijo in tirajo njene člane v dolgotrajne preiskovalne zapore. Z njo je zaključena obravnava, koje potek nas je stal tudi življenje pokojnega Siausa. Z ozirom na podli napad brez-častnih elementov okoli »Nove Pravde«, je poslal zaprti brat Slavko Grubišič predsedniku bratu ing. Kranjcu sledeče pismo, ki osvetljuje dovolj jasno in brez komentarja moralno pobalinstvo narodno - socialističnih« borcev proti Orjuni. 15. IX. 1924. Dragi predsedniče. Berščak je došao k meni na razgovor i kazao mi. kako novine podlo napadajo mene i moju obitelj. Svak tko je poznavao mog pokojnog oca, zna kakav je odlučan i neustrašen na- 0.! rN/ KINC ? MAT ICA ¥ LJUBLJANI popolnoma renoviran in sedaj najele« gantnejši v celi Jugoslaviji se fe svečano oiveril 2. oktobra 1924. Vodstvo kina je zaključilo samo prvovrstne in najnovejše filme svetovnoznanih kinoigralcev. Kot novost se vpelje „GAUMONT-TEDNIK“, ki se stalno predvaja izven programa. — Prvovrstna umetniška godba svira pri vseh predstavah. Predstave ob pol 4., 5., pol 7, in pol 9. uri. Cene sedežev: Din 4’-, 6*-, S’-, 10’-, 12*-, 16‘- in 18*-. J rodnjak bio. A takva je bila oduvek i čitava naša obitelj i za Austrije, i za Talijana. Moj brat je kao au-strijski oficir prebjego na talj. fronti, i bio dobrovoljac na solunskom fron-tu, a još i danas izlaže svoj život u Macedoniji, dok kojekakve kukavice blate čast njegovu i njegove obitelji. Mene nazivlju talijanašem, a ne znaju, da sam ja sa 14 svojih dru-gova, morao več mjesec dana na-kon okupacije bežati iz Šibenika, radi toga što smo se tajno organizirali i dizali narod protiv Talijana. Morali smo ostaviti kuču, ali ni-jesmo klonili, nego smo stupili kao dobrovoljci u našu vojsku i blizu godina dana čekali. da nožem iste-ramo krvnog neprijatelja. Otkad pamtim za se žrtvovao sam se za dobro naroda. Bio sam proganjan od Talijaaia, isto kao i od zagrebačkih Židova. Tako su me i danas gnjusni popovi i drugi izrodi oklevetali i lažni denuncirali. Malo je tim životinjama, što su mi oblatili čast i uzoli slobodu, a hoče još da ocrne, moju obitelj i uspomenu mog pok. oca. Ali neka znadu, da na meni nema ljage, ko što je ne smije biti na Orjunašu. Ništa me ne če slomiti, a kad dode naš dan, onda če doči i naš obračun sa mno-i gima. Voli Vas brat Slavko. : L E K E OB NA R O K K OB MESTNI TRG B ERNATOVIČ Darujte za Šlajpahov fond! IVAN ZAKOTNIK mastni lesarski mojster Ljubljane, Dunajska c. 46. Tel. 379 Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostreSja ra palače, biSo, vile, tovarne, ccrkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnic«, lcdenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jazov In mlinov. Parna Za ga. Tovarna furnirja. MERAKLf barve, mastila, take, kit, klel, emalie, c©* ammmummam mm umi—ii m m ■■«mmrrr»nw pile in zajamčeno čisti fšrnež n@jb@I|ie vrste nudi toirarna Medic-Zankl d. s ©. z. Maribor Ljubljana Novisad podružnica. ceniraia. skladišče. Hj Tovarne: | LJUBUAKA-MEDVODE | imm ral je najmodernejše urejena in izvršuje vsa tlskarniSka dela od najpriprostejSega do najmodernejšega. Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — BroSure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornžca šolskžli zvezkov. Šolski zvezki za dsnovne Sole In srednje Sole. Risanke, dnevniki in beležnice. Znižane cene za otroške vozičke. Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, otroški vodički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko. StroSki prt vporabl bencina I »as Inserlrajte v ORJUNI! SLOGRAD Sleveda siaieas in iiiMijste d. 1 Tel. Intar. 189. TaK Liter. 180. Intela cina IMJMi, Mola Šiite, Frankopanska ulica 151. ■a 7/ vse ra Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska Eoslopja, moderno industrijsko zgradbe, etonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta; železobetonske cevi za vodne napravo in vodovod. Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščili, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih jr proračunov. Parna žaga. rrsr=. Vozi brez bencina! Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent. H A G - generatorjem! Vozi z ogljem Prospekte in reference daje: JUGO-HAG LJUBLJANA, Bohoričeva uiica št. 24. Telefon štev. 560. StroSki pri vporabl ©glja I Lastnik inž. Marko Kranjec. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. i—BBBMBesaamaMBMBM—w—— Odgovorni urednik VI. J. Galzinja.