Glasilo Občine Ormož Leto III, številka 7, marec 2010 Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Ormoške novice Strani 8 in 9: Stran 2: Stran 16: Antonovanje 2010 Monografija o Stanku Čurinu Cirkus Oremus Tradicionalni ormoški »FAŠENSKI« karneval Nevenka Korpič a pustni torek, 16. februarja, smo v Ormožu pripravili tradicionalno pustno povorko, na kateri se podjetje Ormož. Skupine so se začele zbirati že takoj po 13. uri, osrednje dogajanje pa se je odvijalo na Kerenčičevem trgu, kjer je bil postavljen prireditveni oder za je okoli 3000-glavi množici obiskovalcev ob lepem, a precej hladnem vremenu, predstavilo 28 pustnih skupin z okoli 1000 maskiranimi udeleženci. Tako je bil letošnji fašenk, tako po številu obiskovalcev, kot tudi številu udeleženih skupin, odlično obiskan. Organizatorja letošnjega pustnega karnevala sta bila Občina Ormož in Javna razvojna agencija s TIC-em. Pomoč pri tehnični izvedbi karnevala pa je nudilo Komunalno člane komisije. Pustna povorka je tudi letos krenila točno ob 14. uri ter se vila po Ptujski cesti proti Kerenčičevemu trgu, kjer so se skupine predstavile, nato pa so nadaljevale pot po Vrazovi ulici do hotela, kjer se je povorka končala. Na čelu povorke so tako kot že nekaj zadnjih let bile mažoret-ke v preobleki zajčkov in godba na pihala, katere člani so se letos predstavili v gasilski obleki in z bobni. Seveda pa niso smeli manjkati člani domačega društva Kurent, ki se že tradicionalno udeležujejo te prireditve. Letos je bilo v povorki več kot 50 kurentov, ki so z zvonci naznanjali, da naj bi bilo zime tudi na Ormoškem kmalu konec. Nastopajoče skupine so se potegovale za nagrade v treh kategorijah: karnevalske skupine, otroške/šolske skupine in etnološke skupine. Letošnji nagradni sklad je znašal 4.100 evrov in ga je prispevala Občina V najmodernejšem stroju za kemično čiščenje uporabljamo leot edini v Sloveniji čistilo OVT logliikCvuUikiira tntnln) + C/Id*: wu ra J-i.i -15 Im -* e Bi' \ r w najavami spretno povezovala ga. Alenka Janžekovič Čurin, ki je vmes deklamirala pesmi Ferija Lainščka. Andreja Klinc se je na koncertu potrdila kot klasično izobražena violinistka in odlična pevka, Darja in Tomaž pa sta s spremljavo na klavirju njenemu petju dala »vez«, ki je koncert naredil popoln. Ves koncert je tako zvenel zelo lirično, melanholično, zasanjano, ponotra-njeno, upočasnjeno, brezčasno in mestoma tudi zelo nostalgično. Mladi glasbeniki so tako s svojim izvajanjem navdušili obiskovalce koncerta ter s programom tako zvočno kot idejno »zajadrali« daleč v globine njihove duše. Občinstvo je iz slavnostne dvorane odhajalo navdušeno, predvsem pa v dobri veri in z najboljšo potrditvijo, da ima ormoška glasbena šola tako izvrstni pedagoginji kot izjemni glasbenici. ZGODILO SE JE •jítíTÍM T^TrnvjMv V eni uri smo prepotovali več kot 7600 km Tamara Jurkovič V začetku februarja je prišel v Ormož mlad študent Ekonomsko-poslovne fakultete iz Maribora Zoran Furman, ki je izvedel potopisno predavanje. Odzval se je povabilu Mladinskega centra Ormož. Obiskal je že veliko zanimivih in lepih mest po svetu, vsem prisotnim, ki se jih je zbralo kar nekaj, pa je tokrat predstavil TRANSI-BIRSKO ŽELEZNICO - od Moskve do Pekinga. Več kot 7600 km dolgo potovanje se je začelo v Moskvi, prestolnici vsemogočne Rusije. Po ogledu Rdečega trga, Kremlja in katedrale Sv. Vasilija se Zoran usede na vlak in poda na pet dni dolgo vožnjo do Mongolije. Da mu na vlaku ni bilo dolgčas, so poskrbeli sopotniki: norveška brata in skupina ruskih profesorjev, s katerimi so se vsak večer zabavali dolgo v noč. Po petih dneh vožnje z vlakom prispe v Ulan Bator, glavno mesto te ogromne države, in to ravno v času Naadama, najbolj znanega mongolskega festivala, ki ga nekateri imenujejo tudi nomadske olimpijske igre. Lokostrelstvo, konjske dirke in roko-borba so trije najpomembnejši mongolski športi. Nato se ponovno usede na vlak in nadaljuje pot proti kitajski prestolnici Pekingu. Tja pride ravno v času olimpijskih iger. Ogleda si Prepovedano mesto in Kitajski zid. Iz Pekinga se odpelje tudi z vlakom proti Xianu, kjer si ogleda svetovno znane glinaste vojačke. V Chengdu ga navduši park z očarljivimi, prisrčnimi pandami in z velikim Budo. Potovanje konča v gospodarskem središču Kitajske-Šanghaju. V predavanju, ki je trajalo 80 minut, smo v ormoškem gradu skupaj prepotovali več tisoč kilometrov dolgo pot. Na Marofu je potekala Tržnica informacij Tamara Jurkovič, koordinatorica mladinskih programov_ Mladinski center Ormož želi pomagati mladim - osnovnošolcem in njihovim staršem, jim ponuditi čim več koristnih informacij o srednješolskih programih, na podlagi katerih se bodo lažje in preudar-neje odločali o svoji nadaljnji poklicni in življenjski poti. In prav s tem namenom smo v četrtek, 14. januarja 2010, ponovno organizirali Tržnico informacij. Letos smo se na podlagi evalvacij preteklih izvedb odločili za preizkušeno in pozitivno potijeno obliko -tržnico: v enem velikem prostoru so se istočasno zvrstile predstavitve šol, na način, ki so si ga predstavljajoče se šole izbrale same. In priznati moram, predstavitve so bile zelo izvirne. Deficitarni poklici so nam bili prioriteta, predstaviti pa smo želeli seveda čim več poklicev - srednjih šol in dijaških domov. Uvod v Tržnico informacij je bila okrogla miza, na kateri so gostje posredovali podatke, informacije in dejstva, vezana na lokalno okolje, o primanjkujočih poklicih, možnostih zaposlovanja, štipendiranja, o presežku poklicev, razvojnih načrtih občine ter o splošnih trendih zaposlovanja in zaposljivosti, pomembnih dejavnikih pri odločanju za poklic in podobno. V goste smo povabili župana Občine Ormož Alojza Soka, vodja Urada za delo Ptuj - Ormož Mirana Murka, predsednika Območne obrtne zbornice Ormož Ivana Babiča in podjetnika Mira Meleta. Tržnica je bila zelo dobro obiskana; bilo je veliko predstavljalcev in tistih, ki so prišli po informacije. To je lahko samo dobro izhodišče za to, da bo naslednje leto v Ormožu v mrzlih januarskih dneh spet mogoče pričakovati Tržnico informacij. I n AMI H Mi Peto otroško pustno rajanje Tamara Jurkovič k. la^tü r <1 Foto: Tamara Jurkovič Madinski center Ormož je letos že peto eto zapored organiziral otroško pustno rajanje. Tudi tokrat je potekalo na pustno soboto v glavni restavraciji Hotela Ormož Letošnjo pustno rajanje je popestrila klov-nesa Eva Škofič Maurer, profesorica Sfrč-kljana, dobra prijateljica otrok. Gre za edino diplomirano klovneso v Sloveniji. Znanje in spretnosti je pridobila tako na Moskovski akademiji za cirkuško in estradno umetnost kot na Sanktpetersburški akademiji za gledališče, glasbo in film. Že vrsto let v svojih predstavah razveseljuje otroke. V Sloveniji jo poznamo kot ustanoviteljico in umetniško voditeljico Rdečih noskov - klovnov zdravnikov, ki obiskujejo bolne otroke v bolnišnicah, nastopa pa tudi za odrasle. Obleko in tople spodnjice je podedovala po svoji stari mami, obenem pa je nosilka nove mode, ki zahteva uporabo kljukic za obešanje perila pri oblikovanju frizure. Vse mlade, ki so se tudi tokrat pokazali v izvirnih maskah, in njihove starše, ki se jih je na pustno soboto zbralo preko sto petdeset, je naučila osnov lepega vedenja, se spomnila časov, ko se je želela pridružiti cirkusu, odpela pa je tudi nekaj svojih hitov. Imela je pouk zgodovine, saj je prepričana, da jo lahko spreminjamo. Predstava je bila sestavljena iz točk, katerih osnova je cirkuško in klovnsko znanje izvajalke, vključevanje tako starejših kot mlajših gledalcev pa je predstavo naredilo še prisrč-nejšo, veselejšo in bolj razigrano. Tapkanje v dvorani Ormoškega gradu Tamara Jurkovič Zvonko Pukšič s Koga je vsem tistim, ki bi se radi znebili notranje »navlake«, predstavil metodo EFT. Uvodno predstavitveno predavanje je organiziral Mladinski center Ormož. Metoda EFT pomeni Emotional Freedom Techniques ali v slovenščini Tehnike doseganja čustvene svobode, ki združuje spoznanja vzhodne (energijski meridiani telesa) in zahodne (čustvene težave vplivajo na telesno zdravje) medicine. Med izvajanjem metode EFT s konicami prstov tapkamo končne točke energijskih meridianov telesa, medtem ko smo uglašeni s svojo težavo. S tem dosežemo čustveno razbremenitev, ki zelo pogosto prinese tudi telesno zdravje. Tisti, ki so to metodo preizkusili, pravijo, da je uporabna pri vseh negativnih čustvih, saj metoda EFT dramatično zniža trajanje terapije, in sicer iz mesecev ali let na minute ali ure. Zvonko Pukšič zatrjuje, da je njemu ta metoda pomagala pri reševanju mnogih težav, med drugim tudi pri strahu pred kačami. »To dragoceno znanje bi morali poznati vsaka mamica, vsak oče, vsi otroci, šolarji, dijaki, študenti, babice, dedki...«, pravi Zvonko, ki ga je za tovrstno metodo navdušila Pika Rajnar. »Poznati bi jo morali ljudje vseh starosti in vseh poklicev. Z vztrajno uporabo tega dragocenega orodja lahko svoje življenje spremenimo iz stresne vihre v prijetno, radostno bivanje.« Če se vam zdi tap-kanje zabavno in predvsem učinkovito, predlagam, da preizkusite to metodo samopomoči tudi vi. Več kot 30 obiskovalcev se je s pomočjo tapkanja učilo odpravljati energijske zamaške. (foto: Tamara Jurkovič) Mladinski center Ormož objavlja javni razpis za oblikovanje celostne grafične podobe zavoda. Predmet javnega razpisa je oblikovanje logotipa Mladinskega centra Ormož, ki bo uporaben za različne promocijske in druge materiale. Od prijavitelja se pričakuje tudi, da pripravi predlogo za dopisni list, kuverto in splošno vizitko. Vse ostale informacije (podatki, pogoji, rok za oddajo.) dobite na naši spletni strani www.mco.si v rubriki razpisi in natečaji. i_Ormoške novice REPORTAŽA učenci podružnične šole na Kogu. Vsi vzorci čurk (krvavic, kašnatih klobas...) so dobili odlično oceno in vsi so bili na voljo za pokušino ob koncu prireditve. Antonovanje 2010 Ivan Škrlec Čeprav se je s pustom končalo letošnje dolgo zimsko obdobje in smo že globoko vstopili v postni čas, ostaja še vedno spomin na zimsko romanje na Kogu - antonovanje 2010. Letos so prireditve potekale v štirih sklopih. Uvod v praznovanje se je začel s čurkarijado, z Antonovim kvizom in ostalim spremljevalnim programom. Vse skupaj se je odvijalo teden pred žegnanjem, ki je potekalo 17. januarja, tokrat prav na god sv. Antona Puščavnika, zavetnika prašičev in živinoreje. Prav zaradi tega ob praznovanju ne sme manjkati klobas, čurk in mora zadišati po kolinah. Čurkarijada je bila organizirana prvič in je tako pri razstavljalcih kot pri preizkuševalcih odlično uspela. Prireditelj je izrazil namero, da čurkarijada postane in ostane del antonovanja in tradicionalna prireditev v prihodnje. Seveda so na naslednjo čurkarijado že sedaj povabljeni vsi: razstavljalci in obiskovalci. Harmonika in klarinet -uvod v šotiš in šamarjanko. V podaljšanem vikendu okrog Antonovega žegnanja so se prireditve začele že v petek popoldne. Petek je bil namenjen mlajši publiki. Pred otroško delavnico je bila podelitev priznanj za najlepše risbe in fotografije s področja prašičereje. Prireditelj je vsako leto Društvo prašičerejcev Ormož. Dogajanje je potekalo ob zabavnem programu. Sobota je že tradicionalno namenjena ko-govskim upokojencem in kegljanju. 10. jubilejno dvoransko kegljanje na Kogu je dogodek, na katerem se je letos zbralo 24 moških in ženskih ekip. Na veselje prirediteljev so v moški skupini zmagali Ko-govčani pred Središčem ob Dravi in Veliko Nedeljo, v ženski skupini pa prav tako domačinke pred Središčem ob Dravi in drugo ekipo domačink. Prehodni pokal tudi letos ostaja v rokah domačinov. Čeprav so se zanj trudile tudi ekipe, sestavljene iz mlajših tekmovalcev (ekipa policije, gasilcev, klub Styer), se upokojenci še vedno ne dajo. Večer seje končal s sedaj tudi že tradicionalnim Antonovo kegljanje je vedno odlično obiskano in vaška dvorana kmalu premajhna. Nekaj prispelih risb za natečaj. REPORTAŽA 9 koncertom v cerkvi sv. Bolfenka na Kogu. Tokrat so za koncertno vzdušje poskrbeli Bojan Bezjak - rog, Janez Kopše - trobenta in Marjeta Urbanič - orgle. Na dan Antonovega žegnanja je za prijetno razpoloženje poskrbelo tudi vreme. Zimska pravljica na Kogu. Romarji, ki jih je bilo tudi tokrat precej z ljutomerskega področja, se vremena niso ustrašili, domačini pa so poskrbeli, da so se lahko okrepčali pred sveto mašo in po njej. Za duhovno hrano je z izredno pridigo ob Antonovem žegnu tokrat poskrbel pater Drago Ocvirk. Govoril je o svojem misijonarskem delovanju po svetu in zanimivih prigodah ter o pogledu na življenje ljudi v krajih, kjer materialne dobrine in denar niso na prvem mestu. Da je bila pridiga zanimiva, pove že to, da je po maši bila cerkev še vedno nabito polna in da so ljudje z velikim zanimanjem čakali na razplet pripovedovanja. Vsekakor je ob Antonovem žegnanju že nekaj let zapored poskrbljeno za odlične pridigarje, ki vsakič znova presenetijo s svojim pozitivnim pogledom na svet in s svojo neverjetno življenjsko energijo. Romarje je po maši na trgu pred cerkvijo pričakala harmonika. Folklorne skupine, mladi in malo starejši plesalci so se zavrteli ob ritmih šotiša in šamarjanke. Vreme je prav ob tem plesu z obilnim sneženjem presenetilo s posebno naravno scenografijo. Antonovanje na Kogu je dogodek, na katerem poskušajo organizatorji in pomočniki (KS Kog, odbor za pripravo antonovanja, TD Kog, DU Kog, Društvo prašičerejcev Ormož, Društvo Styer, OŠ Miklavž pri Ormožu, podružnica Kog, in drugi) na izviren in pristen način preko starih običajev (predvsem v povezavi s kolinami) zapolniti kratke zimske dni in dolge zimske večere. Vabljeni vsi na antonovanje na Kogu tudi naslednje leto! mm- isLJtf ¡nF^m. ¥ fff^**' -lil ' ^ J ' 9 Si A v * 1 ;v f r tm Ob »ofru« je marsikdo želel seči pridigarju v roko. Kljub sneženju, na katero se ni nihče ffi preveč jezil, se je vrtelo staro in mlado. — flrmfi&lw „„„j,-«,_ZGODILO SE JE Kogovski pevci Anica Pevec i-n i - n .. Družabnost na Kogu se izraža tudi s petjem. Kogovski pevci so znani kot dobri pevci. Neki poznavalec glasbene kulture je nekoč zapisal, da ljudje, ki živijo » po bregih«, pojejo še posebno lepo. Kogovčani pojejo v vseh starostnih skupinah. Vse pa druži veselje do petja. Zato ni naključje, da pojejo tudi v društvu upokojencev »Zarja« Kog. Mnogi od teh današnjih pevcev so v svoji mladosti hodili na pevske vaje celo v Ormož, ko je zbor v Ormožu vodil g. Kranjčan. Pevske vaje imamo enkrat na teden, pred nastopi pa tudi pogosteje. V zboru poje 15 članov društva. V preteklem letu smo imeli kar 48 vaj, 16 nastopov po KS Kog in na srečanjih po domači in sosednji občini. Sedaj vodi zbor Aleksandra Kelemina, študentka 4. letnika pedagoške fakultete v Mariboru, smer glasbena pedagogika. Aleksandra ima s pevci veliko potrpljenja, tudi takrat, ko nam glasovi kaj » škripljejo« in je treba vaditi in vaditi, da na koncu lepo zveni in se slišijo harmonije. Pa poreče kdo, da imajo upokojenci tako veliko prostega časa. Časa je res veliko, samo ne prostega, kajti mnogi med nami še vedno doma veliko pomagajo svojim naslednikom in poprimejo za vsako delo. Toda poje pa se zmeraj, tudi pri opravljanju domačih opravil v hiši, hlevu ali na vrtu, na polju in seveda v goricah in v »pivnici«. Pa še ta zanimivost. V zboru poje kar nekaj zakonskih parov in zabavno je slišati, ko se išče notni material, pa zanj nihče ni kriv. Morda pa ga je odnesel domači maček. Zanimivo pa je tudi to, da iz družine Lucijevih iz Vodrancev prihajajo kar trije pevci, pa še zborovodkinja je njihova. Veseli bi bili, če bi se nam pridružil še kdo, ki rad poje. Dejavni ormoški upokojenci Milan Zore, predsednik društva Društvo upokojencev Ormož je v sestavi Medobčinske zveze društev upokojencev Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž, s svojimi 550 člani, najmočnejše društvo v občini. Po pričevanju najstarejših članov deluje od leta 1947 in je bilo takrat skupno društvo nekdaj enovite Občine Ormož. V kasnejših letih so se postopno ustanavljala društva upokojencev po posameznih krajevnih skupnostih. Sedaj je v našem društvu približno polovica članov iz mesta Ormož, ostali pa so iz okoliških vasi. Društvo ima 17-članski upravni odbor, ki budno spremlja dogajanje v društvu, in 3-članski nadzorni odbor,ki nadzoruje poslovanje društva. Enkrat letno opravi pregled administrativnega in blagajniškega poslovanja. Članice nadzornega odbora so prekaljene računovodkinje. V društveni pisarni, ki je za člane odprta ob petkih med osmo in deseto uro, sta na voljo predsednik in blagajničarka. Vsako leto je tudi občni zbor društva. V začetku vsakega leta se sestavi program aktivnosti, ki se postopoma odvijajo preko vsega leta. Te so: en izlet ali največ dva, obvezno letovanje na morju in družabne prireditve, na primer martinovo in silvestrovo. Pomembne so v našem društvu tudi športne dejavnosti: viseče kegljanje, balinanje, ribištvo in strelstvo. Športniki redno tedensko trenirajo in se udeležujejo tekmovanj, s katerih se pogosto vračajo z zavidljivimi priznanji in lepimi doživetji. Šport finančno podpirata naša medobčinska in pokrajinska zveza. V našem društvu upokojencev pa že polna štiri leta sodelujemo v programu »Starejši za boljšo kakovost bivanja doma«.Ta hip deluje 10 prostovoljcev, ki redno obiskujejo ostarele osebe, potrebne pomoči. To je zelo humana dejavnost in zato si je naše društvo pridobilo naziv humanitarne organizacije, na kar smo ponosni. Kaj pa je naša največja težava? Seveda pomanjkanje denarja. Društvo se vzdržuje s članarino, ki znaša 8 evrov. Iz tega prispevka članov odvajamo 1.25 evra višjim institucijam in na koncu leta nam vedno zmanjkuje sredstev. Zlata poroka v Strjancih Dominika Črešnjevec_ stopila leta 1960 v farni cerkvi sv. Lenarta v Podgorcih. Albina, rojena Petek, se je rodila leta 1938 v Podgorcih v družini s šestimi otroki. Ciril pa se je rodil leta 1938 v Strjancih v družini s petimi otroki. Posvetila sta se delu na srednje veliki kmetiji, kjer sta obdelovala skopo ilovnato zemljo, kar pa v tistih časih brez mehanizacije ni bilo lahko. Rodili so se jima štirje otroci, in sicer Martina, Ciril, Dominika in Marjana, danes pa ju razveseljuje osem vnukov: Jožko, Boris, Toni, Danijel, Mihaela, Erika, Klavdija in Primož. Cerkveni obred je opravil podgorski župnik Jože Šipoš s cerkvenimi pevci, obred zlate poroke pa je opravil tudi župan Občine Ormož Alojz Sok. V soboto, 30. januarja 2010, sta obhajala zlato poroko Albina in Ciril Nemec iz Strjancev. Prvič sta pred oltar Srečanje s krajani Ivan Brumen Naredil se je krasen decembrski dan, sončen, rahlo hladen in poln pričakovanj, kar je za december značilno. Zgodaj dopoldne petega decembra, ob deveti uri, smo bili dogovorjeni v jedilnici OŠ Ormož, kjer sta nas pričakali domačnost in prijaznost šole. Sprejeli so nas nadvse prijazni uslužbenci šole z ravnateljem g. dr. Bur-garjem na čelu. Pomoč pri odlaganju zimske garderobe in pri stopnicah (seveda ne vsem) je bila več kot dobrodošla, stisk roke in pozdrav z znanci, ki jih že dalj časa nismo videli, nasmeh sosedu.. .joj, ura je že deset. Ob deseti uri se je začel program, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. Naši osnovnošolci so nam v uri trajajočem programu pričarali pravljico, lahko bi rekel naše mladosti. Marsikateremu obiskovalcu je ušel nostal-gičen nasmeh, spomini so splavali nazaj v mladost, brezskrbnost in radoživost. Hvala vam učencem, mentorjem in vodstvu OŠ Ormož, da smo lahko za droben trenutek pozabili na bolezni in probleme, ki nas tarejo, in smo bili tu in zdaj, »srečni v trenutku«. Mladi natakarji in natakarice so nam postregli z okusnim kosilom, ki so ga kot vsa leta do sedaj skuhali v šolski kuhinji; še nazdravili smo, malo poklepetali in si obljubili, da se naslednje leto vidimo, po možnosti še v večjem številu. V Krajevni skupnosti Ormož imamo nekaj čez 500 krajanov, starih 70 let in več, s katerimi se tradicionalno srečujemo zadnjo soboto v novembru. To bomo kljub težjim časom nadaljevali v prihodnje, saj izkušnje starejše generacije še kako pripomorejo pri razvoju krajevne skupnosti. Izmenjava mnenj in izkušenj pa se najlažje pridobi ob takšnih in podobnih srečanjih. V čast in veselje mi je, da sem se lahko v imenu sveta KS Ormož družil z vami, obenem pa vam obljubljam, da KS ne bo pozabila na vas, nasprotno, računamo na vas! Obnova doma gasilcev v Veliki Nedelji Ivan VAJDA, vgčILst, predsednik PGD Velika Nedelja PGD Velika Nedelja praznuje v letošnjem letu 115-letnico delovanja. Vzrok ustanovitve je bil velik požar jeseni leta 1894, ki je upepelil stanovanjsko in gospodarsko poslopje ene izmed večjih kmetij v vasi Mihovci. Zbrali so se tedanji veljaki različnih poklicev, trgovci, obrtniki, gostilničarji, kmetje in v gostilni Antona Alta ustanovili požarno obrambo. V teh letih se je zgodilo veliko pomembnih družbe-no-političnih sprememb, a gasilci ostajamo zvesti svojemu poslanstvu in načelom, ki oblikujejo svobodo združevanja, prostovoljnosti, dostojnosti oziroma enakopravnosti in samostojnosti. Kot dobri gospodarji smo se zbrali za skupno mizo, da bi tako kot nekoč pregledali svoje delo v preteklem letu. Ker vsako leto odgovorno opravljamo svoje poslanstvo, smo 27.2.2010 na zboru članov sprejeli zaključni račun za leto 2009 in finančni načrt za leto 2010. Delo v društvu je bilo v minulem letu uspešno na vseh področjih delovanja, na izobraževalno-preventivnem, gospodarskem in na tekmovalnem področju. Delo ocenjujemo kot primerno, saj se je vključevala večina članov društva. Želimo pa doseči, da se pri organizaciji prireditev, ki potekajo v sklopu prireditev »Velikone-deljska noč« s tekmovanjem za pokal Velike Nedelje, vključujejo vsi člani društva ter ostali krajani in krajanke. Dokaz o dobrem sodelovanju društev je izvedeno PANONSKO POPOLDNE v lanskem letu. Dobro sodelujemo tudi z lokalno skupnostjo in pričakujemo pomoč pri realizaciji zastavljenih ciljev. Za izvajanje javne gasilske službe ima društvo z lokalno skupnostjo podpisano pogodbo za izvajanje intervencij, usposabljanje, zdravstvene preglede, zavarovanje za primer poškodb in za zagotavljanje stalne pripravljenosti in operativno sposobnost. Za opravljanje javne gasilske službe namenjena sredstva ne zagotavljajo nalog gašenja in reševanja ob požarih in drugih nesrečah. Pogodbena stranka zagotavlja sredstva le delno, dobršen del pa financira društvo iz lastnih sredstev. Predlagamo, da skupaj z lokalno skupnostjo uskladimo pogodbo o opravljanju javne gasilske službe v skladu z Zakonom o društvih. Dom gasilcev pri Veliki Nedelji je treba v celoti obnoviti. Člani društva smo se zbrali na izrednem občnem zboru članov in sprejeli sklep o pristopu k adaptaciji gasilskega doma. Obnovo bomo izvajali v treh fazah, in sicer zamenjava ostrešja in strešne kritine ter kro-vska dela, obnova sanitarij in preureditev drugih prostorov, zamenjava stavbnega pohištva z obnovo fasade. Pripravili smo pogodbo o sofinanciranju obnove gasilskega doma pri Veliki Nedelji. V drugi polovici meseca marca bodo člani društva obiskali gospodinjstva s prošnjo za podpis pogodbe o sofinanciranju v obdobju treh let v višini 150,00 EUR. Trenutek je neugoden, saj je preživetje vse težje, pa vendar so naša pričakovanja velika, saj ste nam, spoštovani krajani in kra-janke, vedno stali ob strani in nam pomagali. Prosimo vas, da pogodbo podpišete. Skupaj bomo naš dom uredili in ga namenili tudi vašim potrebam. Skupaj z vami bomo zmagali. Kot člani društva se obvezujemo, da bomo s prostovoljnim delom prispevali k realizaciji obnove. Iščemo tudi druge vire financiranja in zagotovilo lokalne skupnosti o zaprtju finančne konstrukcije. V tem letu je predvidena tudi večja prireditev »Velikonedeljska noč« s tekmovanjem za pokal Velike Nedelje, ki se bo izvedla 26.6.2010. Hkrati bo proslava Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo -Ormož, ob odprtju spominskega znamenja za čas osamosvojitvene vojne. Zahvaljujemo se vam za velik prispevek k uspehom in za vaše sodelovanje pri zastavljenih ciljih. ZGODILO SE JE_Ormožk., 1 Družina Hrovat Simona Cvetko za ŽK SV. Marjeta niže Ptuja V oktobru 2008 smo dobili prošnjo družine Hrovat za pomoč pri reševanju stanovanjske stiske. Pretresljiva vsebina, tudi to, da se je vrnila prvorojenka , ki je živela v rejniški družini, nas je sodelavce Karitas vzpodbudila za pomoč. Tudi na pobudo domačega župnika, ki je poznal razmere, smo takoj začeli iskati rešitev. Ker smo v Župnijski Karitas Sv. Marjeta niže Ptuja same sodelavke, smo gradbenika prosile za nasvet. Po ogledu je bilo jasno, da nas čaka velika naloga, ker ni bilo možnosti dograditve kopalnice in kakega drugega prostora, ker je hiška, v kateri so živeli, dotrajana in življenjsko nevarna. Družinaje že pred leti začela zidati novogradnjo in imela postavljeno klet 6 X 4 m. Gradbenik Zdenko Vinkovič iz Gorišnice je velikodušno ponudil pomoč del gradnje do strehe. To je bila za nas sodelavce res velika vzpodbuda in pomoč. Decembra smo po dobrodelnem koncertu na Ptuju prosili Dekanijsko Karitas Ptuj - Zavrč za pomoč družini. Prejeli smo 1.500,00 EUR. Čez zimo smo aktivno iskali donatorje. V začetku marca se je gradnja začela. Domača gospodinja je duševna bolnca že od leta 1993 in tudi letošnje leto 2009 je bila v Psihiatrični bolnišnici Ormož od januarja do avgusta. Tako je marsikatera sodelavka župnijske Karitas prevzela vlogo hišne gospodinje, saj smo rekli- po domače:«Noben delavec, ki dela zastonj, ne sme biti lačen in žejen«. Po veliki noči smo naredili leseno ostrešje, v prvomajskih praznikih pa je bila streha pokrita. V akcijo so se vključili tudi sorodniki, sosedje in prijatelji družine. V teku dogajanja mi je kot voditeljici postalo jasno, da družina sama nikoli ne more dokončati stanovanjskega problema. Sodelavke Karitas so pri delu spremljale tri božje kreposti: vera, upanje, ljubezen. Sama sem si tudi ob neki priložnosti na mapo, ki sem jo imela za dokumentacijo te družine, zapisala: VSAK PROBLEM NAM PONUJA PRILOŽNOST, DA NAPRAVIMO KORAK NAPREJ, VSAK PROBLEM IMA REŠITEV, ČE SE NE VDAMO. Za opravljanje določenega poslanstva pa je potrebna volja. Bogu hvala za to milost, tudi od sodelavk Karitas, predvsem ge. Marjane Belšak, ki se je aktivno vključila v »pomoč« družini. Med akcijo se nismo posluževali medijev. Vse donatorje, ki smo jih prosili, smo naj -prej povabili, da pogledajo razmere, v katerih družina živi, in se tako sami odločijo za pomoč. Resnično pravi način, da ljudi vzpodbudiš k dobrodelnosti. Poleg različnih obrtnikov in posameznikov smo vzpodbudili k pomoči tudi Občino Ormož in Go-rišnico, CSD Ormož, Dekanijsko Karitas, Nadškofijsko Karitas,... Uspelo namje. V tednu Karitas, 28.11.2009, je domači župnik g. Ivo Holobar blagoslovil novi dom, opremljen s podarjenim pohištvom. Po vodenih zapisih je sodelovalo 41 donatorjev, ki so po prošnjah in pobudi ŽK darovali ovrednoteno za 18.168,00 EUR materiala in ovrednotenega dela za 13.720,00 EUR. Lahko bi rekli okrog 2290 ur dela. Sodelavke Župnijske Karitas nikdar nismo vodile ur časa, ki smo ga porabile za pomoč družini. Zavedamo se, da nas je vodila Božja roka. Bogu hvala tudi za vse ljudi, ki sem jih v tem letu spoznala- v luči dobrodelnosti. Sklad dela na Ptuju Sklad dela na Ptuju nudi informiranje in svetovanje osebam v postopku izgubljanja zaposlitve Franja Čeh, Jelka Zabavnik Tudi letošnje leto bo zaznamovano z neugodno gospodarsko situacijo, zato predvidevamo, da se bo povečala tudi brezposelnost. Danes veliko ljudi ostaja brez dela zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, stečaja ali likvidacije podjetja. Kot presežni delavci se znajdejo v situaciji, ko večinoma ne vedo, kako naprej. Ravno z namenom prve podpore osebam v postopku izgubljanja zaposlitve deluje Sklad dela Spodnje Podravje, s sedežem na Ptuju. Že v lanskem letu, ko je bil velik porast brezposelnosti, so se v sklad dela vključili presežni delavci, in to predvsem tisti, ki so se odločili, da se ne bodo prepustili brezizhodni situaciji, ampak se želijo čim hitreje vrniti v zaposlitev oziroma si zadati cilj ostati zaposljiv in aktiven na trgu dela. Sklad dela nudi individualne in skupinske oblike informiranja in svetovanja v info točkah, ki bodo organizirane v podjetjih, na sedežu sklada dela in na nekaterih občinah. Osebe, ki se bodo vključile v sklad dela, bodo dobile možnost vključitve v delavnico, ki jo izvaja sklad dela. V delavnicah bodo dobili napotke, kako se prijaviti na Zavodu za zaposlovanje, spoznali bodo možnosti in poti do novega dela in zaposlitve, si zadali zaposlitveni cilj in oblikovali načrt, kako ga doseči. Pomagali jim bomo pri pridobitvi osnovnih komunikacijskih veščin in tehnik, potrebnih za iskanje nove zaposlitve. Srečali se bomo 4- krat po uskladitvi termina. Delavnice bodo potekale na Ptuju in v Ormožu. V dogovoru z Zavodom za zaposlovanje bodo udeležencem Sklada dela Spodnje Podravje omogočene tudi vključitve v druge programe, da se bodo čim hitreje in lažje ponovno zaposlili, kar zanje predstavlja tudi določeno prednost. Vključitev v sklad dela je prostovoljna in brezplačna. Prve informacije in vpis v sklad dela vam nudimo v info točkah na sedežu Sklada dela Spodnje Podravje na Ptuju, Aškerčeva ulica 1, v ponedeljek od 9.00 do 11.00 ure in v sredo od 13.00 do 15.00 ure. Pokličete lahko na telefon: 749 34 64 ali GSM: 041 663 359. Informativne ure imamo tudi v prostorih Občine Ormož, Ptujska c.6 (soba št.15a, I.nadstr.), vsak torek od 15.00 do 16.00 ure. V situaciji, v kateri ste se znašli, niste sami, vendar je prvi korak vaš. Sklad dela vam bo stal ob strani. Ustanova za izvajanje aktivne politike zaposlovanja Aškerčeva 1 2250 Ptuj Tel.: 02 / 749 34 64 GSM: 041 663 359 »Policist Leon svetuje« Razstavna dela likovno literarnega natečaja. Nevenka KORPIC Razstava Policist Leon svetuje, foto HOST Ormož Ob slovenskem kulturnem prazniku je Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, enota Ormož, postavil v avli Občine Ormož na ogled razstavo »Policist Leon svetuje«. V okviru projekta Policist Leon svetuje je bil na podlagi skupnega sodelovanja Policijske postaje Ormož in Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, enota Ormož razpisan v oktobru 2009 likovno - literarni natečaj na teme, ki so bile obravnavane skozi projekt POLICIST LEON SVETUJE. Razstava je bila postavljena ob koncu likovno-literar-nega natečaja in bo na ogled do začetka meseca aprila. Otroci so mali raziskovalci, ki nenehno prežijo na priložnosti za spoznavanje sveta oz. svojega okolja. Stvari okoli sebe spoznavajo z vsemi čuti in jih preskušajo ter proučujejo. Njihova vnema in kreativnost sta neizmerni, zato jih tudi v muzeju spodbujamo in jim omogočamo, da razvijajo svoje spretnosti. Policijska postaja Ormož tudi v letošnjem šolskem letu uspešno nadaljuje izvajanje projekta »Policist Leon svetuje«. Tako je bil v šolskem letu 2009/10 v okviru tega projekta, v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož, enoto Ormož, organiziran likovno - literarni natečaj na temo »»Policist Leon svetuje«. Na natečaju so sodelovali otroci posameznih vrtcev in šol z območja, ki ga pokriva Policijska postaja Ormož, s svojimi likovnimi/literarnimi deli na temo, kako policist Leon svetuje: kako varno prečkati cesto, se varno peljati s kolesom, biti pripet z varnostnim pasom v avtu, imeti čelado na glavi, se varno smučati... Cilj natečaja je bil osveščati otroke o varni udeležbi v cestnem prometu in prometu nasploh in jih spoznavati z drugimi situacijami. Opozorilo, da nevarnosti v cestnem prometu prežijo vsepovsod in da lahko k večji prometni varnosti in zmanjšanju števila prometnih nesreč z večjo previdnostjo in strpnostjo na cestah prispevajo prav vsi udeleženci cestnega prometa, je bil prav tako cilj natečaja. Varnost otrok je odvisna tudi od ravnanja in vzgoje staršev, saj je obnašanje in ravnanje otrok v cestnem prometu odvisno tudi od njihovega poznavanja in spoštovanja prometnih pravil. Otroci vsekakor sodijo v skupino t. i. »šibkejših prometnih udeležencev, ki se zelo redko pojavljajo kot povzročitelji prometnih nesreč, sodijo pa med najranljivejše udeležence v cestnem prometu«. Povezovanje skozi sodelovanje je eno od vodilnih načel projekta, ki s svojimi aktivnostmi spodbuja integracijo vrtcev in šol z institucijami v okolju. Muzej ima pri tem povezovalno vlogo, saj mu ta in podobni projekti nudijo priložnosti za povezovanje in sodelovanje skozi skupne dejavnosti, s tem pa hkrati gradi temelje za ustvarjalnost in prijaznejšo prihodnost. Z natečajem in razstavo smo želeli širiti poslanstvo svojega muzejskega dela, da lahko kljub različnemu delu s skupnim ciljem spodbujamo ustvarjanje, druženje in sodelovanje na našem območju. Na likovno-literarni natečaj so se v lepem številu odzvali otroci in učenci iz vrtcev in šol širšega ormoškega območja. Odzvali so se tri šole in dva vrtca. Prispelo je več kot 150 likovnih del na papirju v najrazličnejših tehnikah in 10 literarnih prispevkov. Dela so sad ustvarjalnosti in dobrih idej otrok. Otroci so se v okviru projekta srečevali s temami iz prometa, varnosti. V okviru li-kovno-literarnega natečaja so otroci/učenci nato v različnih tehnikah upodobili svoje videnje vsebin, ki so sestavni deli projekta. Dela otrok in učencev so razgibana in zelo odkrita tako v primerih, kjer lahko zaznamo izvirne ideje, in tudi na mestih, kjer lahko pri mladih avtorjih opazimo, da gre za že naučen likovni jezik. Tematsko so se njihova dela navezovala na vsebino projekta »Policist Leon svetuje«. Otroci so v glavnem risali z lesenimi barvicami, nekateri pa tudi z voščenkami, vodenimi barvicami, s temperami. Na risbah so največkrat upodabljali policista Leona. Sicer pa so domišljiji najpogosteje prepustili prosto pot, kar so dokazovali tudi prispeli in razstavljeni izdelki. Razstavo smo dopolnili s preventivnim in z ostalim gradivom, povezanim z varnostjo v cestnem prometu. Likovnih/literarnih del nismo vračali avtorjem. Ostala so v arhivih Pokrajinskega muzeja Ptuj- Ormož, enote Ormož in Policijske postaje Ormož za namene razstav in promocije varnosti ter likovno/literarne kulture mladih. Tržnica poklicev ■v v OS Ivanjkovci Natalija Fajfar Je čas, ko se učenci končnih razredov osnovnih šol odločajo, kam naprej. Ko se jim porajajo različna vprašanja ob misli, kaj postati, kakšen ustrezen poklic izbrati, v katero šolo se podati. Pri vseh teh vprašanjih jim pomagajo tudi srednje šole, ko se učenci odpravijo na informativne dneve po različne informacije. Pred kratkim je Osnovna šola Ivanjkovci svojim učencem omogočila ogled predstavitev srednjih šol kar doma. V okviru poklicne orientacije so tokrat že tretjič zapored pripravili Tržnico poklicev. Seveda je bila namenjena predvsem učencem šole, s poudarkom na učencih tretje triade, in tudi ostalim krajanom. Za ostale učence s starši je bila tržnica vir informacij o srednješolskih programih in možnostih zaposlovanja. Predstavilo se je petnajst srednjih šol iz Pomurja in Podravja. Svojo stojnico so imeli tudi Center za informiranje in poklicno svetovanje, Slovenska policija in vojska. V šolski telovadnici se je zbralo veliko učencev s starši, ki so z zanimanjem spremljali dejavnosti srednjih šol. Tako je Tržnica poklicev pomagala učencem pri lažji odločitvi za izbiro poklica, staršem pa dodatno razkrila podrobnosti in novosti srednjih šol. Ormoško novice PRIPOROČAMO V BRANJE Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vabi v grajske prostore Milica Šavora, direktorica Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož je osrednja splošna knjižnica, ki opravlja javno službo na področju knjižnične dejavnosti za vse prebivalce območja Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Storitev ormoške knjižnice se poslužujejo tudi uporabniki iz drugih občin. Knjižnica omogoča obiskovalcem neomejen in brezplačen dostop do knjižničnega gradiva in informacij v prostorih knjižnice. Brezplačen je tudi vstop na vse kulturno- izobraževalne prireditve, ki jih organizira. Poleg klasičnih nalog, to je izposoje gradiva, promocije in spodbujanja branja, sledi sodobnim potrebam uporabnikov in zahtevam okolja. Prireja kulturne prireditve, kot so: literarni večeri, predstavitve knjig in pravljične urice za otroke. V okviru Točke vseživljenjskega učenja, v kateri posveča posebno skrb informacijskemu opismenjevanju uporabnikov, organizira tudi strokovna predavanja, brezplačne delavnice in jezikovne tečaje. Z bibliopedagoškimi urami predstavlja svojo dejavnost organiziranim skupinam otrok in odraslih, jih vzgaja za uporabo knjižničnega gradiva in raznolikih storitev knjižnice. Uporabnikom vseskozi nudi brezplačen dostop do interneta ter morebitno pomoč strokovnih delavcev pri uporabi in iskanju raznih informacijskih virov. Sodeluje v raznih projektih, namenjenih širjenju bralne kulture med mladimi in odraslimi uporabniki. Eden izmed odmev-nejših je Bralna značka za odrasle. Ormoška knjižnica se ponaša z bogato, sodobno in raznovrstno knjižnično zbirko, ki jo je sistematično gradila in posodabljala v vseh letih svojega obstoja. Knjižnična zbirka šteje dobrih 83.000 enot. Več kot 75% gradiva ormoške knjižnice je bilo izdanega po letu 1990, skoraj polovica v zadnjem desetletju. V letu 2009 je knjižnica svojo zbirko obogatila s 3.673 enotami novega gradiva. Poleg knjig vseskozi posveča veliko pozornosti tudi nabavi neknjižnega gradiva, tega je v zbirki dobrih 10.000 enot. Bogata in kvalitetna zbirka filmskega gradiva in glasbenih zgoščenk velikokrat pritegne tudi uporabnike od drugod. Gradivo, ki ga knjižnica nima v svoji zbirki, si za svoje člane izposoja preko medknjižnične izposoje iz drugih slovenskih knjižnic, ki so povezane v enoten knjižnično-informacijski sistem COBISS. Edino tovrstna izposoja gradiva je za člane knjižnice plačljiva. Vsi obiskovalci knjižnice so deležni brezplačnih storitev, kot so npr.: branje revij in časopisov, uporaba gradiva v knjižnici, obisk knjižničnih prireditev, dostop do svetovnega spleta, posredovanja informacij o gradivu in iz gradiv. Na dom si gradivo lahko izposojajo le člani knjižnice. Članstvo je za predšolske otroke, šolajočo mladino do 18. leta starosti ter brezposelne brezplačno. Zaposleni plačajo letno članarino v višini 6,30 €, ostale kategorije članov pa znižano članarino v višini 3,35 €. Izposojevalni rok za knjige je 21 delovnih dni, za večino neknjižnega gradiva 3 dni. Rok za vračilo gradiva se lahko podaljša po telefonu ali preko spletnega COBISS/ OPAC-a. V letu 2009 je knjižnica zapisala 33.799 obiskov. Bibliopedagoških ur in kulturnih prireditev se je dodatno udeležilo 1.816 obiskovalcev. Svojim članom je na dom izposodila 102.680 enot gradiva. Izposoja gradiva na dom se je v zadnjih treh letih povečala za 28%. Zbirko dopolnjuje knjižnica sproti, največkrat so novo izdane knjige na knjižnih policah že v istem mesecu. Mesečne novitete in druge aktualne informacije so na voljo na spletni strani knjižnice: http://www.orm.sik.si. Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas vabi k včlanitvi kot tudi izposoji gradiva in obisku raznih prireditev. Svoje prostore ima v ormoškem gradu. Tako v pritličju knjižnice, kjer je čitalnica z glasbeno zbirko, kot tudi v prostorih prvega nadstropja gradu z mladinskim oddelkom in oddelkom za odrasle vas čaka mavrica novih spoznanj in učenosti, kotiček prijetnih in zanimivih zgodb, obilica glasbenega in filmskega razvedrila ter prijazni ormoški knjižničarji. Knjižnica vam priporoča v branje Maxine Hong King Stone BOJEVNICA BOttVNICA Študentska založba Litera iz Maribora vključuje v svoj izbor zanimiva, velikokrat tudi prvič prevedena dela iz različnih jezikov, pa tudi dela domačih avtorjev. Skoraj nikoli nas ne razočara z izborom, že zato, ker poskrbi za - slovenskim bralcem manj poznane avtorje, za mnogoterost žanrov, dogajalnih prostorov, zanimivost samih zgodb in bogastvo stilov... Pričujoče delo je eno takšnih, ki postreže s skoraj vsemi prej omenjenimi kvalitetami. Ameriška pisateljica Maxine Hong Kingstone je otrok kitajskih staršev, priseljencev v obljubljeno deželo Ameriko. Rojena je v Ameriki, v začetku druge svetovne vojne. Oče si je petnajst let pred prihodom žene našel zaposlitev med »duhovi«, kot pisateljica označuje Američane, Mehikance, tudi zaresne duhove iz materinih pripovedi, skratka, Nekitajce. Mati je torej precej pozneje zaživela v svetu tehniziranega okolja in »blagostanja«. Zato je ostala veliko bolj povezana s Kitajsko, s tamkajšnjim življenjem in zelo predana izročilu, mitom, kar je s spretnim pripovedovanjem prenašala predvsem na prvorojeno hčer, pisateljico. Družina živi, tako kot mnoge druge kitajske družine, v pravem kitajskem getu, kjer poskušajo svojo kitajsko domovino doživljati tudi tukaj, v Ameriki. Otroci, pisateljičini bratje in sestre, obiskujejo ameriško in kitajsko šolo. Zelo težko je zanje živeti v dveh različnih svetovih, sploh, ker jim ameriški vrstniki še kako dajo čutiti, da niso njihovi. Prav to je eden glavnih poudarkov v delu. Kako zaživeti v popolnoma drugačnem svetu, kako postati Američan in kako ostati, kar si, Kitajec. Večna dilema izseljenih ljudi, brezdomovincev, česar je v sodobnem svetu čedalje več. Delo je členjeno na pet delov, v katerih so zajete zgodbe pisateljičinih sorodnikov, pa tudi legenda o ženski iz daljne kitajske preteklosti, ki postane nadvse hrabra borka, močnejša celo od moških sobojevnikov. V tem liku je gotovo tudi nekaj pisateljice, pozneje znane po prizadevanju za resnično žensko enakopravnost. Samo en del je v celoti avtobiografski. V njem spoznavamo mnoge stiske njenega odraščanja, ne-sprijaznjenje s kitajsko prihodnostjo po materini želji. Pri šestnajstih letih se odloči zavzeti svoje mesto v tej tuji, pa že tudi njeni civilizaciji. Odloči se za študij in odhod od doma, v katerem je vse preveč tradicionalno kitajskega, kar predvsem vzdržuje in zagovarja mati. Roman je požel v 70. letih preteklega stoletja v Ameriki izredno veliko zanimanje. Postal je eno najbolj branih in analiziranih del, pri študiju književnosti pa pravi študijski pripomoček. To zanimanje zanj se je preneslo tudi v današnji čas. Mikavnost tega branja pa ni zgolj kaj, kje, kdo, ampak tudi kako je delo napisano. Žanrsko je zelo razgibano, vsebuje avtobiografsko pripoved, legende, mite in še kaj. Stilno nas pritegne z duhovitimi dialogi, z bogatimi opisi zunanjosti in pisateljičinega notranjega sveta. Mnoge žalostne in težke življenjske situacije zna omehčati s pravo mero humornosti. Delo toplo priporočam v branje vsem, ki bi radi pogledali v neke druge, daljne svetove in s tem morda še bolj vzljubili svoj svet. Nadica Granduč KOLEDAR PRIREDITEV KOLEDAR PRIREDITEV - marec, april in maj 2010 MAREC_ 9., 10. in 11. 3. 2010 od 17. do 20. ure sejna soba Mladinskega centra Ormož Tečaj kaligrafije INFO: Mladinski center Ormož, mcormoz@siol. net, 040-345-281, 02 719 41 41 11. 3. 2010 ob 18.00 uri zelena dvorana Glasbene šole Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 12. 3. 2010, Miklavž pri Ormožu Večer z domačimi ansambli INFO: KTD Miklavž pri Ormožu, www.kdmiklavz-ormoz.si 12. - 28. 3. 2010, Gostilna Prosnik Dnevi dalmatinske kuhinje (ob vikendih dnevi dalmatinske kuhinje s klapo Lanterna iz Zadra) INFO: Gostilna Prosnik, 02 / 740 18 21 13. 3. 2010, Ormož Plesne migarije - območno srečanje plesnih skupin INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70 13. - 14. 3. 2010 Materinski dan INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 26. 3. 2010, Ormož Tradicionalni kramarski sejem na cvetni petek INFO: Komunalno podjetje Ormož, 02 741 06 40 26. 3. 2010 ob 15.30 jedilnica Centra za starejše občane Ormož Praznovanje 8. obletnice odprtja doma INFO: CSO Ormož, d.o.o. 26. 3. 2010 ob 19.00 uri telovadnica OŠ Ivanjkovci Dobrodelni koncert INFO: OŠ Ivanjkovci, 02 713 80 46, o-ivanjkovci. mb@guest.arnes.si, www.os-ivanjkovci.si 27. 3. 2010 ob 19.00 uri cerkev Vseh svetnikov Svetinje Koncert ob materinskem dnevu INFO: PD Zrelo klasje, 031 250 150 27. 3. in 28. 3. 2010, Ormož telovadnica OŠ Kog - Pilates INFO: Mladinski center Ormož, net, 040-345-281, 02 719 41 41 Srede v marcu ob 18.30 telovadnica OŠ Miklavž pri Ormožu - Pilates INFO: Mladinski center Ormož, mcormoz@siol. net, 040-345-281, 02 719 41 41 Petki v marcu 2010 ob 17.00 zimski bazen na Hardeku Plavalna šola za otroke od 5. do 11. leta INFO: Ty-sport, s.p., 070 810 757 Sobote v marcu 2010 ob 17.00 zimski bazen na Hardeku Vodna aerobika INFO: DRUŠTVO HOPLA PTUJ, drustvohopla@ gmail.com, 041 590 981 Vikendi v marcu 2010 Zimski bazen na Hardeku: plavanje, finska savna, vodna aerobika, plavalni tečaji INFO: Komunalno podjetje Ormož, d.o.o., 02/ 741 06 40 Marec 2010, vinoteka Svetinjska klet Potopisno predavanje Kluba LAMA iz Ljubljane INFO: vinoteka Svetinjska klet, 031 391 221 Marec 2010, Ormož odhod izpred gradu v Ormožu Na Triglav s Krme (zahtevnost izleta - zelo zahteven) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 14. 3. 2010 odhod izpred gradu v Ormožu Donačka gora (zahtevnost izleta - zahteven) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 17. 3. 2010, Ormož Ostržkov dan - območno srečanje lutkovnih skupin INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70 17. 3. 2010 ob 16.00 uri prostori knjižnice Ormož Pravljična urica INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02/ 741-55-80, knjiznicaorm@orm.sik.si 20. 3. 2010, odhod izpred gradu v Ormož Slom - Ponikva (zahtevnost izleta - lahek) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 20. in 21. 3. 2010, Ormož Igrajmo se gledališče - območno srečanje otroških gledaliških skupin INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70 21. 4. 2010 ob 16.00 uri prostori knjižnice Ormož Pravljična urica INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02/ 741-55-80, knjiznicaorm@orm.sik.si 21. 3. 2010, odhod izpred gradu v Ormožu Zimski vzpon na Porezen (zahtevnost izleta - zahteven) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 23. 3. 2010 ob 9.30 jedilnica Centra za starejše občane Ormož Koncert ob materinskem dnevu in praznovanje rojstnih dni z OŠ Miklavž pri Ormožu INFO: CSO Ormož, d.o.o. 25. 3. 2010 ob 18.00 uri zelena dvorana Glasbene šole Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 25. 3. 2010, Hotel Ormož Začetni 30- urni tečaj angleščine INFO: Mladinski center Ormož, net, 040-345-281, 02 719 41 41 Marec 2010, Ormož mcormoz@siol. Tečaj slovenskega pravopisa INFO: Mladinski center Ormož, net, 040-345-281, 02 719 41 41 Marec 2010, Ormož mcormoz@siol. Tečaj retorike in javnega nastopanja INFO: Mladinski center Ormož, mcormoz@siol. net, 040-345-281, 02 719 41 41 Petki, sobote in nedelje v marcu od 12.00-18.00, Zidanica Malek Možnost degustacije in nakupa vin INFO: Jeruzalem Ormož VVS d.o.o., 02 719 42 80, 041 294 466 Marec 2010, Hotel Ormož Kulinarični vikend INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 Marec 2010, Hotel Ormož APRIL 1. 4. 2010, Ormož Linhartovi dnevi - območno srečanje odraslih gledaliških skupin INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70 Ponedeljki v marcu ob 20.00 telovadnica OŠ Ivanjkovci - Pilates INFO: Mladinski center Ormož, mcormoz@siol. net, 040-345-281, 02 719 41 41 Torki in petki v marcu ob 19.00 mcormoz@siol. jedilnica Centra za starejše občane Ormož Velikonočna maša INFO: CSO Ormož, d.o.o. 5. 4. 2010, odhod izpred gradu v Ormožu Po Stritarjevi poti (zahtevnost izleta - lahek) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 8. 4. 2010, Ormož Cicido - območno srečanje otroških pevskih zborov INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70 11. 4. 2010, odhod izpred gradu v Ormožu Nanos (zahtevnost izleta - srednje zahteven) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 9. in 10. 4. 2010, 19.30, Dom kulture Ormož Vaje pri lepi vdovi -gledališka predstava v izvedbi KD Dobrava INFO: KD Dobrava, 02 740 17 99, 041 394 228 15. 4. 2010, odhod izpred gradu v Ormožu PUMORI-7145 m (zahtevnost izleta - zelo zahteven) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 15. 4. 2010 ob 18.00 uri zelena dvorana Glasbene šole Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 16. 4. 2010, Ormož Diradi čindara - območno srečanje odraslih folklornih skupin INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70 17. 4. OČIS 2010 Slovenija ISTIMO SLOVENIJO V ENEM DNEVU Nedeljska kosila INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 Marec 2010 grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: od 8.00 do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelja in prazniki zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02/ 741 72 90, 02/ 741 72 80 Marec 2010 predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50 17. 4. 2010, odhod izpred gradu v Ormožu Očistimo divja odlagališča (čistilna akcija) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 18. 4. 2010, odhod izpred gradu v Ormožu Špik Hude police (zahtevnost izleta - zelo zahteven) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 20. 4. 2010, od 16.00 do 20.00 ure kulturni dom v Podgorcih 34. Praznik vina in domačih jedi Zbiranje vzorcev vina za ocenjevanje INFO: TD Podgorci, 041 457 024, 041 960 794 21. 4. 2010 ob 16.00 uri prostori knjižnice Ormož Pravljična urica INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02/ 741-55-80, knjiznicaorm@orm.sik.si 22. 4. 2010 ob 9.30 jedilnica Centra za starejše občane Ormož Praznovanje rojstnih dni z OŠ Ormož INFO: CSO Ormož, d.o.o. 22. 4. 2010 ob 18.00 uri zelena dvorana Glasbene šole Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 22. 4. 2010, Ormož Moje pesmi, moje sanje - območno srečanje mladinskih pevskih zborov INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70 24. 4. 2010 Športni park Mestna graba Ormož 9. Ormoški mali maraton kategorije: ob 10.00: otroški teki (300m, 600m, 1200m), ob 11.00: 10 km in 21 km. INFO: Atletski klub Ormož, www.ak-ormoz.si 24. 4. 2010, kulturni dom v Podg orcih Igrajmo se gledališče - območno srečanje otroških gledaliških skupin INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70 2. 4. 2010 ob 9.30 v ustvarjalni delavnici Centra za starejše občane Ormož - Barvanje pirhov INFO: CSO Ormož, d.o.o. 3. 4. 2010 ob 16.00 jedilnica Centra za starejše občane Ormož Sveta maša- žegnanje velikonočnih jedi INFO: CSO Ormož, d.o.o. 4. 4. 2010 ob 10.00 34. Praznik vina in domačih jedi Ocenjevanje vina INFO: TD Podgorci, 041 457 024, 041 960 794 30. 4. 2010, odhod izpred gradu v Ormožu Čez Pohorje (zahtevnost izleta - srednje zahteven) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ Ponedeljki v aprilu ob 20.00 telovadnica OŠ Ivanjkovci - Pilates INFO: Mladinski center Ormož, mcormoz@siol. net, 040-345-281, 02 719 41 41 Torki in petki v aprilu ob 19.00 telovadnica OŠ Kog - Pilates INFO: Mladinski center Ormož, mcormoz@siol. net, 040-345-281, 02 719 41 41 Srede v aprilu ob 18.30 telovadnica OŠ Miklavž pri Ormožu - Pilates INFO: Mladinski center Ormož, mcormoz@siol. net, 040-345-281, 02 719 41 41 Vsak dan v aprilu, od 12.00-18.00 Zidanica Malek Možnost degustacije in nakupa vin INFO: Jeruzalem Ormož VVS, d.o.o., 02 719 42 80, 041 294 466 April 2010, vinoteka Svetinjska klet Vinski večer. INFO: vinoteka Svetijnska klet, 031 391 221 April 2010, Hotel Ormož INFO: Hotel Ormož, 02 741 08 30 1. maj 2010, Svetinje - Jeruzalem Prvomajsko popotovanje po vinskih cestah za kolesarje in pohodnike INFO: TKD Ivanjkovci, 041 775 885 1. 5. 2010, odhod izpred gradu v Ormožu Kulinarični vikend INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 April 2010, Hotel Ormož Nedeljska kosila INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 April 2010 grad Ormož, grad pri Veliki Nedelji Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: od 8.00 do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelja in prazniki zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02/ 741 72 90, 02/ 741 72 80 April 2010 predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta. INFO: 02/741 61 50 MAJ_ 1. maj 2010, Vinski hram, Jeruzalem Prvomajsko rajanje na Jeruzalemu INFO: Vinski hram, 02 719 45 04 1. maj 2010, Svetinje Prvomajsko rajanje na Svetinjah Ob prvem maju na Jeruzalem (zahtevnost izleta - lahek) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 1. 5. 2010, odhod izpred gradu v Ormožu Paklenica 1 (zahtevnost izleta - zelo zahteven) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 8. 5. 2010, odhod izpred gradu v Ormožu 8. pohod po Ormoški planinski poti (zahtevnost izleta - lahek) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 8. 5. 2010, kulturni dom in šotor v Podgorcih 34. Praznik vina in domačih jedi Pokušnja ocenjenega vina Zabava z ansamblom MODRIJANI INFO: TD Podgorci, 041 457 024, 041 960 794 8. 5. 2010, Ormož Kdor poje... - območno srečanje odraslih pevskih zborov. INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70 13. 5. 2010 ob 18.00 uri zelena dvorana Glasbene šole Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 15. 5. 2010, kulturni dom v Podgorcih, 34. Praznik vina in domačih jedi Svečana podelitev priznanj za ocenjena vina s kulturnim programom INFO: TD Podgorci, 041 457 024, 041 960 794 16. 5. 2010, odhod izpred gradu v Ormožu Raduha in Snežna jama (zahtevnost izleta -zahteven) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 20. 5. 2010 ob 18.00 uri zelena dvorana Glasbene šole Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 28. 5. 2010 ob 9.30 jedilnica Centra za starejše občane Ormož Praznovanje rojstnih dni z OŠ Velika Nedelja INFO: CSO Ormož, d.o.o. 29. 5. 2010, odhod izpred gradu v Ormožu Kalška gora - Kalški greben (zahtevnost izleta - zahteven) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ Maj 2010, OŠ Ivanjkovci Sklepna prireditev Bralne značke - srečanje z Lucijo Stupica INFO: OŠ Ivanjkovci, 02 713 80 46, o-ivanjkovci. mb@guest.arnes.si, www.os-ivanjkovci.si Maj 2010, vinoteka Svetinjska klet Glasbeno vinski dogodek INFO: vinoteka Svetinjska klet, 031 391 221 maj 2010, kapela Centra za starejše občane Ormož Maše šmarnice. INFO: CSO Ormož, d.o.o. Vsak dan v maju od 12.00-18.00, Zidanica Malek Možnost degustacije in nakupa vin INFO: Jeruzalem Ormož VVS d.o.o., 02 719 42 80, 041 294 466 Maj 2010, Hotel Ormož Kulinarični vikend. INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 Maj 2010, Hotel Ormož Nedeljska kosila INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 Maj 2010 grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: od 8.00 do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelja in prazniki zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02/ 741 72 90, 02/ 741 72 80 Maj 2010 predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50 Do 20. 4. 2010 nam lahko posredujete, za brezplačno objavo v Koledarju prireditev, podatke o prireditvah, ki jih pripravljate v juniju, juliju in avgustu 2010, po elektronski pošti tic.ormoz.grad@ siol.net, telefonu 02 741 53 56 ali na naslov Občina Ormož, Javna razvojna agencija Občine Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož. :_Ormožke novice RAZVEDRILO Občina Ormož - sonce Prlekije AMERIŠKI IGRALEC GRŠKEGA RODU (TELLY, KOJAK) GOROVJE V ITALIJI SL. PISAT. (VITAN) KONICA > BRAZILSKI LJUDSKI PLES WINNE-TOUJEV INDIJANEC KS. V NA! OBČII ŠI INI MESTO VARJENJA POTUJOČI PASTIR ANTON NOSAN TRATA, TRAVNIK TOLSTOJEVA JUNAKINJA KARENINAl grška muza ljubezenske-ga pesništva MLEČNI IZDELEK RAVNINA OBČINA ORMOŽ DVOM, NEZAUPANJE KS V NASI OBČINI žuželka v osirju ljubljanska galerija SVEDRC LAS TTUPOLJEVi MERCE-DESOV KABRIOLET RUSKA atletinja BIKOVA škrnicelj SLOVEN. NOGOMETAŠ (ANDRAŽ) HRVAŠKA VALUTA PREDMET pogovora ANJA VALANT KS V.NAŠI OBČINI TUJA DREVESNA VRSTA tv napove' dovalka CETINSKI ORGLAR PETER LAKOTA PLOD HRASTA staro ime za tajsko korejska VALUTA LITIJ SAKSO-NEC dežnik (pogov.) travniška rastlina AM. IGRA-lec(kevin, ROBIN HOOD) SLOVEN. KANT-AVTOR SMOLAR OBVESTILO, NAZNANILO rus. skladatelj (mihail) stAr j drobi; ill ap. iž postavila: tamara velušček PEŠČENA MORSKA OBALA PARADIŽ, EDEN TENISKI REKVIZIT HALOGEN KEMIČNI ELEMENT (J) NEKDANJI SEKRETAR OZN IZ GANE (KOFI) GOZDNI SADEŽ grš črk razstavna plošča 'ška irka amer. igralec douglas ANA PAVLOVA anton (ljubk.) KORNER otoček pri pasmanu bogastvo gozdov TRINIDADSKI ATLET BOLDON NASUT IN UTRJEN PAS ZEMLJIŠČA KRAJ PRI LITIJI SLOVEN. IGRALKA KUMER ANSAMBEL TREH IZVAJALCEV DRŽAVNI PRAZNIK avtor križanke: jože borko OTROŠKO VOZILO MEDVED Medved je priredil zabavo, povabil je vse živali, tudi stonogo! Na zabavi so čakali, da pride stonoga. Ko se je znočilo, so se še zabavali, ampak kmalu je bilo jutro in vse živali so odšle domov. Na vratih pozvoni stonoga. Medved ji odpre in jo vpraša: "Zakaj te ni bilo ?" Stonoga pa odgovori: "Zakaj pa si na vrata napisal, obriši si čevlje ?" TAŠČE NA IZLETU Avtobus tašč se pelje na izlet, zgodi se nesreča in vse umrejo. Zeti nato pripravijo veselico. Le eden tam v kotu ves večer žalosten sedi in joče. »Le kaj te muči?« ga vprašajo, ko jim je vsega dovolj, »A ti nisi vesel ?« »Ne,« jim odvrne, »moja je odpovedala izlet.« NI DOVOLJENO »Kaj se je zgodilo moškemu, ki se je poročil z lepo, svetlolaso in pametno žensko?« »Zaprli so ga, saj poroka s tremi ženskami pri nas ni dovoljena.« SPOROČILO Ves iz sebe pacient vpije v telefonsko slušalko: »Šele čez tri mesece bom na vrsti za pregled pri zdravniku?! Saj ta čas lahko umrem!« Na drugi strani se je oglasil pomirjujoč glas medicinske sestre: »Če boste med tem umrli, vas lepo prosim, da vaša žena pokliče in odpove pregled!« ČOKOLADA IN KINO Janez gre s prijateljico v kino, pred vhodom si kupi čokolado, ki jo med predvajanjem odvije in začne grizljati. »A je dobra ?« ga vpraša prijateljica. »Odlična. Škoda, da si je nisi kupila še ti.« Rešitev križanke št. 6, december 2009 Vodoravno: aktinij, sredina,tarakan, laseh, či, nin, boji, kalamari, aco, amara, onkraj, repa, oktan ilovak, arija, miramar, aker, io, varant, ta, rovt, dietik, kava, kalin, ov, šter, samo, mimika, atlas, njuhanec, cal, aar, čuki, ero. Geslo iz osenčenih polj se glasi: Narava v vaših laseh Nagrajenci: 1. nagrada: Mateja PUKLAVEC, Velika Nedelja 6a, 2274 Velika Nedelja 2. nagrada: Slavko BOBNARIČ, Dolga lesa 11, 2270 Ormož 3. nagrada: Kristina HORVAT, Žvab 23, 2259 Ivanjkovci Nagrajencem čestitamo. Foto meseca ^ Očistimo Slovenijo v enem dnevu! 17. aprila 2010 se bo v Sloveniji zgodil vrhunec največje prostovoljske okoljske akcije v zgodovini Slovenije. Ker se tudi v Občini Ormož zavedamo problematike ravnanja z odpadki in divjih odlagališč, smo se kot aktivni partnerji pridružili projektu tudi mi. Tako bomo 17. aprila s skupnimi močmi delali za uresničitev cilja - odstranitve 20.000 ton komunalnih in kosovnih odpadkov, ki kazijo podobo naše občine. Da bi akcija v Občini Ormož uspela, bo potrebno sodelovanje čim večjega števila prostovoljcev, ki bodo popisovali divja odlagališča in organizirali čistilno akcijo. Tako vabimo vas, občane, da se pridružite projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Več informacij najdete na spletni strani www.ormoz.si. ZGODILO SE JE_Ormožk., n-j., 1 Ko metla zapleše Anica Pevec Zapis o kulturnem dogodku sodi v praznični decembrski čas. Ker pa je bila številka glasila v decembru 2009 že »polna prispevkov«, pišem o njem sedaj. Kljub temu da je od dogodka poteklo že precej časa in ni več aktualen, pa si vseeno zasluži, da ga predstavim. Tako je bilo na Kogu, v petek, 11.12. 2009. Doživeli smo res prijeten večer. Turistično in kulturno društvo Kog je sprejelo obisk Folklorne skupine KUD DALMACIJA DUGI RAT. Skupino je povabila Folklorna skupna TKD Miklavž pri Ormožu. Plesati takšne skupine še nismo imeli priložnosti videti v živo. Razen neštetih nastopov Trogir vse fotografije arhiv TKD Miklavž ' JU v svoji državi, so nastopili še v številnih državah Evrope, bili pa so tudi v Mehiki. Predstavili so kolo iz opere «Ero s onoga svijeta«, plese z otoka Korčula, plese iz Trogirja in iz Splita. Med posameznimi spleti plesov so se predstavili še kogovski otroški folkloristi in mladinska folklorna skupina iz Miklavža. Po nastopu so hrvaški plesalci preživeli lep večer še ob druženju v kulturni dvorani, nato pa so pri svojih gostiteljih na Kogu in pri Miklavžu prenočili. Naslednji dan, v soboto, so si zjutraj ogledali dvorano pri Miklavžu, kjer bodo zvečer nastopali, nato pa so se z avtobusom odpeljali v spremstvu gostiteljev v Ormož. Ogledali so si mesto, seveda tudi ormoški grad, ki jim je bil zelo všeč. V gradu jih je sprejel ormoški župan. Po ogledu so se odpeljali nazaj na Kog, na degustacijo vin na družinsko posestvo PRA-vino Čurin - Prapotnik. Po degusta-ciji, ki so jo dodobra začutili, so se vrnili v Ormož na kosilo( gostišče Prosnik) in se potem v poznem popoldnevu pripravili na večerni nastop. Zvečer, 12. decembra, je bila dvorana pri Miklavžu nabito polna. Folklorna skupina KTD Miklavž pri Ormožu je povabila še naslednje skupine: • FS KUD Dalmacija Dugi rat, Omiš • Tamburaška skupina iz Cirkulan • Folklorna skupina Cirkulane • Folklorna skupina Obrež • Folklorna skupina Podgorci • Miklavški oktet • Vokalna skupina AFS Srake • Otroške folklorne skupine iz OŠ Miklavž pri Ormožu • Nagajivca Aljaž Šimunič in Jure Lukman Vsaka skupina je prikazala delček iz bogate zakladnice kulture svojega okolja. Mnoge smo doslej lahko občudovali le še po televiziji, sedaj pa smo jih videli v živo . Res je bilo obilo zabave, dobrega ljudskega plesa, petja in iger. Posebno zabavna sta bila mala šolarja, ki sta povezovala program. Domača folklorna skupina pa je bila odlična kot že tolikokrat, le, da smo sedaj spoznali še njihovo novo ime. Odslej je to FS Metla. Tudi prireditveni prostor je bil okrašen s številnimi ročno izdelanimi brezovimi metlami. Vsi nastopajoči in tudi obiskovalci so ob odhodu domov prejeli simbolično metlico. Prireditev so pomagali izpeljati številni sponzorji, prireditev pa je nastala po idejni zasnovi mag. Leonide Novak, ki vodi FS Metla iz Miklavža. Nad prireditvijo so bili navdušeni tudi osrednji gostje s Hrvaške, izmenjali so si darila in se medsebojno povabili še na podobne kulturne prireditve. Seveda se je večer z njimi še nadaljeval s pogostitvijo in z družabnim srečanjem. Noč za spanje je bila prekratka, sicer pa, kdo bi sploh še spal po takšnem večeru. Naslednji dan, v nedeljo, dopoldne so se gostje poslovili. Sneg, ki je zapadel čez noč, je dal prireditvi še dodaten čar, posebno pa razveselil goste iz Dalmacije. Naša gimnazija Franc Škerlec V drugem desetletju je že naša gimnazija. Res je to v primerjavi z drugimi še komaj, toda mladost in mladostno navdušenje je tisto, kar nas vodi po začrtani poti. Tlakovana je bila z optimizmom in s skrbjo za mladi rod, ki je in bo gibalo napredka v našem kraju. Veliko največjih v svoji stroki je izšlo iz naših krajev. Res je, da so večino šolanja opravili v drugih krajih, toda osnovno znanje so dobili doma. Pred desetletjem smo dobili možnost, da tudi prvo nadgradnjo šolanja opravimo doma. Mladi ljudje iz prvih generacij so sedaj že univerzitetno izobraženi, uspešni na zahtevnih delovnih mestih, marsikdo prenaša svoje znanje na še mlajši rod, nekateri so sredi težkih študijev doma ali v tujini, veliko jih že ima družine. Tako novi rodovi stopajo na svojo pot. Vse to iz ormoške gimnazije. Naše gimnazije. Ponosni smo nanjo. Šola v kraju je vedno pomenila napredek. Še posebej gimnazija. Kaj pomeni izguba osnovne šole za kraj, lahko vidimo tudi v naši občini in zato toliko bolj razumemo, zakaj se povsod borijo za njihov obstoj, čeprav šolajo le nekaj otrok. Z izgubo šole izgubi kraj ogromno, vendar marsikdo ugotovi to prepozno, saj vrnitve ni več, zaprte šole več ne odpirajo vrat za prvotno plemenito poslanstvo. Tudi zato, ali prav zato, je pomembno, da ohranimo našo gimnazijo. Našo zato, ker je njen obstoj odvisen le od nas. To ni tovarna, ki bi nam jo zaprli tujci. To je naša tovarna znanja, ki smo jo odprli zaradi naših rodovitnih polj, polnih bogatih pridelkov, polnih osnovnega znanja, ki ga bomo v domačem okolju nadgradili. Da je tega znanja dovolj, so naši maturanti že dokazali in še dokazujejo. Ob zaprtju tovarne smo se jezili na tujce. Ob odprtju gimnazije smo se veselili zaradi naših ljudi in tudi obstoj gimnazije je v nas vseh. Odvisen je od pridnih in nadarjenih otrok, ki so svoje talente in delavnost dokazali in jih potrjujejo v osnovnih šolah naših občin. Ni potrebe, da pretiravamo z vpisi otrok v gimnazijo, ki imajo druge darove. Naj jih izkoristijo in nadgradijo v tehniških, rokodelskih in drugih šolah. Prav je, da se v gimnazijo vpišejo za to smer sposobni otroci in to v domačem okolju, saj je velika škoda, da bi razprodajali domače zaklade za drobiž navideznega okoliškega blišča. Dobra je naša gimnazija. Dobra je zato, ker je v njej veliko znanja, ki ga zajema vsaka generacija. So pa končni rezultati povsod odvisni od posameznika, koliko je v investicijo voljan vložiti. Z boljšim osnovnim znanjem je seveda ta rezultat še višji. Tudi zato je prav, da v domačem okolju ostanejo tisti najboljši, na pa da v soseščini izboljšujejo statistiko. Ob dobrem podajanju znanja je tudi to naloga učiteljev in vodstev šol. Iskreno se veselim polnoletnosti naše gimnazije. 'Jail L«K1 Ill'l'ilHtJ ZADNJA STRAN Cirkus na Osnovni šoli Ormož Velik dogodek v majhnem mestu Tina Zadravec F J i K k/ . 1 Foto arhiv OŠ Ormož »V majhnem mestu so majhne hišice, majhni trgi in majhne ulice, majhni avti, kamioni, motorji, majhna križišča in semaforji. V majhnem mestu so majhne palače, majhni parki, v njih majhne klopi, majhne živalce, majhne igrače ...« in v majhnem mestu se je v majhni šoli in v telovadnici ob njej 10. in 11. februarja dogajalo nekaj prav posebnega - magičnega. Predpustni norčavi čas je Osnovno šolo Ormož spremenil v veliko areno, učence in učitelje pa v spretne žonglerje, skrivnostne čarodeje, zasanjane klovne ... v prebivalce cirkusa OREMUS. zanimivih predpustno obarvanih dnevov na ormoški šoli. Z učiteljema koordinatorjema projekta - Dušanko Feguš in Aleksandrom Štermanom - je pripravila seznam aktivnosti z učitelji mentorji, h katerim so se učenci poljubno prijavljali ves teden pred projektom. Sreda je bila torej dan, ko so učenci aktivno ustvarjali v več kot desetih dejavnostih in tako ustvarili čisto pravi, a hkrati prav poseben cirkus. Poimenovali so ga OREMUS. Čeprav si ljudje ob besedi cirkus v misli spontano prikličemo areno z dreserjem, s poslušnimi konji, z opicami, s tigri, s spretnimi žonglerji in z objokanimi klovni, pa je potujoče zabavišče že okrog 3000 let stara tradicija, ki so jo poznali že Egipčani. Danes spominja na nemirno življenje artistov in cirkuških družin, ki se selijo iz mesta v mesto in v svoji areni zabavajo ljudi. Da bi se učenci in učitelji lahko pristno vživeli v te ljudi in njihovo delo, so se projekta lotili celostno. Vsak mentor je učence v svoji skupini natančno seznanil z aktivnostjo, ki jo je izvajal, ena od skupin pa je ves dan s pomočjo literature in interneta raziskovala cirkus in njegovo zgodovino. Zanimive iz- V sredo, 10. 2. 2010, zjutraj se učenci ob prihodu v šolo niso zvrstili v svoje razrede kot običajno. Šolska jedilnica je tisto jutro sprejela vse učence od 4. do 9. razreda, ki so že nestrpno čakali vsak svojega mentorja. Najprej jih je nagovorila učiteljica Alenka Šalamon, idejna voditeljica projekta »CIRKUS«, in jim posredovala še zadnje pomembne informacije za potek dveh sledke je zbrala in jih bo kot prilogo objavila v prihajajoči številki šolskega glasila Ormožanček. Medtem pa so ostali učenci izdelovali lasulje, klobuke in čevlje, trenirali ples, se oblačili in vživljali v klovne, izdelovali hodulje in se učili hoje z njimi, se urili v špor-tno-artističnih točkah, najmlajši učenci iz prve triade pa so pripravljali plesne nastope na teme: vrtiljak, ples slončkov, padalci in ples robotkov. Učenci 2. in 3. triade, ki so raziskovalno navdahnjeni, so raziskovali tudi vse o cirkuških živalih, njihovi funkciji v cirkusu, razpravljali o tem, ali so vse vragolije, ki jih v pravih cirkuških arenah uprizarjajo tigri, sloni, konji, opice in druge živali, res prikupne spretnosti štirinožnih človekovih prijateljev ali pa gre že za mučenje živali, ki se mu mora gledalec upreti, saj so živali namesto s pozitivno motivacijo dresira-ne pod prisilo. Ob tej priložnosti je skupina učencev raziskovala tudi vseslovenski projekt Rdeči noski, svoje izsledke pa v obliki plakatov razobesila na panoje ob vstopu v športno dvorano, kjer so bili naslednji dan v vpogled obiskovalcem cirkusa. Na tem mestu velja omeniti, da se je skupina učencev z »rdečimi noski« odločila razveseliti tudi varovance Centra starejših občanov Ormož. Učenci so naštudirali točko in skupaj z žonglerjem ter dvema harmonikašema in mentorico razveselili ljudi v domu, predvsem tiste, priklenjene na postelje. Čeprav so se mentorji dobro pripravili, da so lahko učencem predstavili delovanje cirkusa z vsemi aktivnostmi, smo na šolo povabili tudi zunanje sodelavce - profesionalce, ki so učencem predstavili določene spretnosti - vsem znani ptujski čarodej Marlizz je mlade navdušence naučil kar nekaj čarovniških trikov, s katerimi so zabavali sošolce in naslednji dan tudi obiskovalce cirkusa, brata Malek in Nelej so spretni žonglerji in zabavljači, ki so nekaj navdušenim učencem razkrili spretnost žongliranja, da so naslednji dan pred veliko množico obiskovalcev poželi glasen aplavz, Petra Pleh pa je pripravljala posebej za to priložnost zbrano šolsko ekipo mažoretk, ki so se, preoblečene v Pika Nogavičke, pokazale občinstvu. Naslednji dan - četrtek, 11. 2., je bil za učence še prav posebej vesel dan, saj so lahko prišli v šolo šele ob 11. uri. Vse dopoldne je bilo v znamenju priprav za slovesno predstavitev projekta - torej za predstavitev cirkusa OREMUS staršem in vsem ostalim obiskovalcem. Skupina učencev z učitelji je spretno pripravila čisto pravo cirkuško areno, v kateri so skupine ves dopoldan vadile svoje nastope. Ob 15:30 pa se je začelo. Dve statistki sta slovesno odgrnili zastor in v areno je ob koračnici tolkalske skupine (ki si je prejšnji dan izdelala svoja prav posebna tolkala) slovesno prikorakal direktor cirkusa Oremus, v čigar kožo se je odlično prelevil devetošolec Timotej Fafulic. Po slovesnem JI 1 Kip nagovoru je v vmesnih špicah napovedal 15 točk, v katerih so se predstavili učenci 1 triade s plesom slončkov, robotkov, z vrtiljakom, s padalci, za njimi pa še ostali cirkuški mojstri: artisti, čarodeji, klovni, plesalci, mažoretke, mojstri na hoduljah in žonglerji. Jezični cirkuški direktor je skozi nekaj več kot uro dolg nastop pisane množice cirkuških umetnikov spretno popeljal številne gledalce, ki so cirkuško tribuno v šolski telovadnici dodobra napolnili. Sklepna točka in slovo cirkusa OREMUS je bila pesem »Če hočeš biti cirkusant«, ki so jo zapeli prav vsi učenci ormoške šole in tako sklenili program, ki so ga pripravili za starše, sorodnike in druge obiskovalce. Dvodnevna predpustna zabava v obliki sproščujočega projekta je bila končana, a cirkus OREMUS je ostal v majhnem mestu Ormož še vse do pustnega torka, ko se je nekaj predstavnikov cirkusa udeležilo pustne povorke po ormoških ulicah in tako poneslo del svojih cirkuških spretnosti še med tiste, ki so veliko predstavo v cirkuški areni na Hardeku zamudili.