gospode in višje« (str. 22—30) in instrukcijo za bel madgaltija,* ki je bil he­
titski vojaški in civilni upravnik v mejni provinci. Končno dodaja Seli. še nekaj 
odlomkov drugih instrukcij. 
Prvi dve instrukciji si prizadevata, da bi s svojimi določbami zagotovili, da 
bi hetitski državni funkcionarji, ki so bili pač iz višjega plemstva, ostali vla­
darju vedno zvesti, da ne bi podpirali morebitnih* zarot proti njemu, ampak da 
bi ga o vsakem takem poskusu takoj obvestili.. Izrecno je prepovedano med­
sebojno intrigiranje. Poslanstvo v tujini je bilo treba vestno opraviti. — Vse­
binsko najbolj bogata je tretja instrukcija. Upravnik mejne province je imel 
predvsem vojaške dolžnosti (zastraženje meje, nadziranje trdnjav in zalog ku­
riva), skrb za tempeljska poslopja, dalje važne sodne in upravne naloge. Ko je 
prišel bel madgalti v kako mesto svoje province, je moral sklicati prebivalce 
k sodnemu zboru ter tam omogočiti vsakomur, tudi sužnju, da je prišel do 
svoje pravice. V lastnih zadevah, kakor tudi v zadevah najožjih svojcev ni 
smel soditi. Poskrbeti je moral tudi za naseljene koloniste, jim nuditi vse po­
trebno, hkrati pa nadzirati njihovo obdelovanje polj. Posebej je moral gledati, 
da ni bilo zlorab na kraljevih posestvih v njegovi provinci. 
Prevodu dodaja v. Sch. stvarni in jezikoslovni komentar. Uvodoma pa ob­
širno govori (na str. 1—7) o pomenu družbenih instrukcij. Pravilno označuje 
razliko med asirsko in hetitsko metodo: kjer asirski kralj grozi, si hetitski pri­
zadeva, da bi zagotovil sebi zvestobo in korektnost svojih uradnikov (str. 6). 
Avtorju je profesor H. Otten v svoji kritiki (Archiv für Orientforschung 
XVIII, 387 ss.) zameril, da ni besedila v ediciji klinopisnih tekstov ponovno 
revidiral po izvirnih napisih na ploščicah; profesor Otten je to delo naknadno 
sam opravil in je objavil pomembne dopolnitve (1. c, 388 ss.). V celoti pa moramo 
biti zadovoljni, da je E. von Schuler s svojo obdelavo napravil dostopne nove, 
tudi pravnozgodovinsko zelo zanimive tekste. Škoda le, da jim ni dodal no­
benega stvarnega kazala. 
V. Korošec 
Riekele Borger, Die Inschriften Asarhaddons, Königs von Assyrien. 
Archiv für OrientfoTschung, herausgeg. von Ernst Weidner. Beiheft 9. Graz 
1956, 4°, X + 133 str. 5 plošč. 
Nizozemski asiriolog Riekele Borger, učenec prof. F. M. de Liagre Böhla, 
je v tej ediciji zbral in prevedel vse doslej znane napise asirskega kralja Asar-
haddona (680—669). Večino napisov je leta 1927 prvič prevedel pokojni D. 
D. Luckenbill v svoji zbirki Ancient Records of Assyria and Babylonia, II, 199 
do 289, toda v izvirnem besedilu niso bili nikjer zbrani. R. Borger je dodal tudi 
neobjavljene napise, ki se nahajajo v muzejih v Londonu, Berlinu in Istanbulu. 
Asarhaddonove napise je R.Borger razvrstil tako, da začenja z napisi, ki 
so v zvezi z novimi gradnjami ali s posvetitvami. Te objavlja po osmih naj­
diščih (Assur, Babilon); za njimi slede napisi, ki govore o vladarjevi gradbeni 
dejavnosti v raznih mestih. Drugo skupino sestavljajo monumentalni napisi, 
tretjo Asarhaddonovo poročilo Assurju. Četrta skupina vsebuje pogodbo z Ba'a-
lom, vladarjem feničanskega mesta Tira. Peta skupina prinaša odlomke zgodo­
vinske vsebine, šesta skupina različne manjše odlomke. V sedmem odstavku 
dodaja Borger odlomke iz Babilonske in Asarhaddonove kronike o tem vladarju. 
Zgodovinarje predvsem zanima Asarhaddonovo lastno poročilo o tem, kako 
je prišel na prestol. Pogodba z Ba'alom je v Borgerjevi obdelavi postala bolj 
razumljiva. Za izdajo tekstov, ki nudi trden temelj za nadaljnje uspešno znan­
stveno raziskovanje, smo avtorju hvaležni. 
V. Korošec 
* Prim. V. Korošec, Bel madgalti, Zbornik znanstvenih razprav juridične 
fakultete, XVIII, Ljubljana 1942, 139 ss. 
333