DOPIS Z DUNAJA. LJUBA. Ko sem citala v »Dokumente der Frau- en« spis J. Perg-erja, nisem se mnogo me- nila zanj in mu tudi nobene posebne važ- nosti pripisovala. Ne omenjala bi ga tudi sedaj ne, ko bi mu ne bil g. Klemenčič toliko pozornosti privoščil. Prvič že zato ne, ker sem jaz v decemberski številki lanskega letnika govorila o združitvi even- tuelnega slovenskega društva z »občnim avstrijskim ženskim društvom« čegar gla- silo niso »Dukuraente der Frauen«, in drugič, ker vem, da prosto mislečo ženstvo Dunaja najbolj simpatizira z socij. demokrati, proti kterim se Perger najojstreje izraža. Dunajsko ženstvo si je ustanovilo uže več ženskih društev. Imamo »krščansko žensko društvo«, »ženski klub«, društvo delavk« (teh je celo več) i. t. d. Med vsemi društvi vendar zavzema « občno avstr. ž. društvo« prvo mesto. To društvo ima zdrava načela in izborno vodstvo. Med tem ko je »ženski klub« le za ženstvo višjih krogov, ki ne vedo kam s časom, je prej imenovano društvo za ženstvo vseh slojej, katei-im je mar izobrazbe in pouka — ali pa pomoči. V tem društvu se prirejajo večeri z naj- različnejšimi vsporedi, ki so ali vsem pri- stopni, ali pa le za društvenike. Društvo ima le eno jedino sobo : čitalnico, ne pa, kakor »ženski klub«, celo vrsto prostorov, kjer udje kvartajo, biljadirajo. kadijo, toa- lete in javne škandale prerešetavajo. »Obče avstr. ž. dr.« je. na i n t e r n a c i j o n a 1 n i podlagi, ter že ima nekaj podružnic. Nje- gova internacijonalnost je priznana v pra- vilih, in da tudi v praksi, to vidi lahko vsak, kedor je natančneje informiran. Tako n. p. so v odboru tudi zavedne Čehinje, ki ne zatajujejo svojega prepričanja. (Mi- mogrede omenjeno, je predsedni{;a, g-dč. Fickert, tudi mene prosila, naj stopim v v odbor, dasiravno ve, da sem Slovenka.) Vodstvo je v rokah jako inteligentnih in trezno mislečih dam, ki so sicer pristno nemškega mišljenja, kar se tiče lijih lastne oaebe, vendar pa podrejajo narodne inte- rese obče človeškim. Da pa simpatizuje prosto mislečo ženstvo se socijalni mi de- mokrati, tega mu ne more nihče zameriti., ker so oni ženski osvoboditvi liajbolj pra- vični. Vsakemu je prijatelj ljubši nego nasprotnik. Nekaj mi je g. Klemenčič pač iz duše govoril. To je čudna sodba slovenskih časnikarjev in Slovencev sploh napram »Slo- venki«. Ko sem še bila med Slovenci in sem izmed ženskih listov le čitala »Slovenko«, sem čestokrat mislila : Zakaj neki pi'a- vijo, da ni »Slovenka« bogvekaj?! Meni ugaja. A mislila sem potem, da le zato, ker sploh nobenega ženskega lista več ne poznam, in njih kritika mi je imponirala in prepričana sem bila, »da ni »Slovenka« bog- vekaj.« No danes mi njih sodba ne impo- nira več. Poznam skoro vse večje nemške ženske liste in lahko trdim, da se sme »Slovenka« (izvzemši morebiti berolinsko »Die Frau«) z vsemi postaviti v eno vrsto. Rada bi vedela, kaj neki odlikuje »Dokumente« tako, da bi bila proti njim »Slovenka« taka ničla!? Čemu priporoču- jejo slovenski listi iste? Priporočujte »Slo- venko«, ki se bori za iste pravice, ima isti program kako »Dokumente«, samo daje »Slovenka« pisana v domačem jeziku. Vsa čast internacijonalni objektivnosti; — ampak 124 n?j bo res objektivnost, in ne domačim listom krivična sodba in njim na kvar. Da preidem na kaj druzega. O kongresu antialkoholikov pisali so vsi večji časopisi mnogo. Kar bi morda naše ženstvo zanimalo, je dejstvo, da je tudi v »občem avstr. ž. društvu« govoril profesor dr. Farei iz bvice ter svetoval ženam, na kakšen način naj bi delovale one proti najhujšemu sovražniku človeštva, proti al- koholizmu. — Najbrž se bode tudi tukaj osnovalo društvo abstinentinj, slično onim, ki so jih ustanovile delavne švicarske dame. Kolikokrat se čuje pri nas, kako tožijo samci, ki imajo hrano v gostilnah, da so prisiljeni piti, ker drugače ne dobe hrane. Koliko stane to na mesee^ na leto, izra- čuni si lahko vsak sam, da govorim samo o materijelni škodi in ne tudi o moralni, za katero ima jako malo ljudi smisla. Ta nedostatek so hotele odpraviti žene, in čuditi smo se morali, ko smo slišali, kaj so dosegle v Švici v posameznih mestih v kratkem času. Ustanovile so restavracije, v katerih se dobiva dobra cena hrana brez alkoholičnih pijač. Kako se je s to uredbo ustreglo tudi mnogim moškim, priča izborna frekvencija teh gostilen. Seveda so te žene tudi v svobodni vŠvici imele mnogo zaprek, morale prestati dosti zasmehovanj, a končno imajo lepo plačilo v vspehu svojega truda in v hvaležnosti mnogih mlajših uradnikov in uradnic. Na vsakem polji torej že vidimo de- lovati ženo, in povsod dobrodelno. Res še moramo mnogo predsodkov premagati, a česa ne premaga vstrajnost, združena z inteligenco, in to tem bolj, ker imamo le malokedaj logično mislečega nasprotnika. Ker že ravno govorim o nelogičnih nasprotnikih, dovolite mi, gpa. urednica, da navedem jedno nesmisel. —- Vedno bolj se toži, da je mladim ljudem skoro popol- noma nemožno ženiti se, ako nima on ali ona zasebnega premoženja. Zato tudi vedno bolj izginjajo srečni zakoni, in to ni čuda, če se mora pri sklenitvi istih po vsem bolj vprašati kakor po ljubezni. Logično mislcčv: človek, ki ve, da je srečen zakon podlaga | človeške družbe, bi pričakoval od mero- j dajnih krogov vsega, kar povspešuje svo- ^ bodno volitev. A ravno nasprotno se godi. : V mnogih kronovinah mora učiteljica, j poštna uradnica i. dr. izstopiti iz službe, ; ako se omoži. Zato se niti io% mladih in- \ teligentuih deklet ne more omožiti, ali pa i se omože z možem, ki je mnogo stareji od I njih. Ta krivica je gotovo ena največjih, kar jih mora prestati ženstvo. Da se proti njej borimo z vsemi močmi in se bomo, dokler je ne odpravimo, je le dokaz, da se ču- [ timo kot človek — kot žena. ;