»ost glasbenega mišljenja, ki krasi ta četverospev, je bujno vzklila v drugem zboru istega skladatelja, v »Žalosti« (besede narodne). Širši glasovni obseg mešanega zbora daje skladatelju šc več prostosti; fantazija njegova je tu širša in bujncjša, in plod vsega tega so — melodije čudovite nežnosti, harmonije divne miline. Ne da se tajiti, da je skladba delo umetniškega navdahnjenja. Na podlagi preprostega motiva se razvija delo iz prvotnega čctveroglasnega zbora v osmeroglasen, pravzaprav dvojen četveroglascn zbor. S tem obširnim aparatom je dosegel skladatelj znamenite zvočne efekte, ki se besedilu Čudovito prilegajo, ker se z rahločutnim vkusom ločijo nasprotni si značaji temnih moških in jasnih ženskih glasov. Nežna poezija duhti iz te otožno navdahnjene skladbe, s svojo milino budi v nas spomin na preproste narodne pesmi. Upamo, da najde zbor tudi vselej samo poklicane interprete; kajti ker je skladba osineroglasna, je to obenem nekako zagotovilo, da se je lotijo le dobri zbori, ki jo podajo v tako dovršenem predavanju, kakeršnega je vredna ta nt žna kompozicija. — Jednako oduševljenost iu udanost zahteva od pevcev tudi Foersterjev mešani četverospev »Kitica« (besede Gregorčičeve). Posamezni, samo- stojno izvedeni glasovi se tu spletajo v polifonskem slogu v celoto, ki je izredne umet- niške vrednosti. Sladka kantilena, čista in ljubka kakor ptičje žvrgolenje, gorak čut iu ogenj plamteče prisrčnosti podajejo delu ono vabljivo.it, ki vnema srce in um, ki greje in oživlja. Tudi v »Kitici« zasledujemo v glasbenem izraževanju pesnikovih besed tisto skrbljivo natančnost, ki je priznano svojstvo Foersterjevih skladb, in ki le-tem podaje trajno, klasično vrednost; ker zbok svoje karakteristike so iu bodo Foersterjeve skladbe vedno zanimive. Lično opravljene (natisnjene v Eberlovi tiskaruici na Dunaju), pojdejo te muzi- kalije sedaj v svet, v veselje vsem društvenikom iu v vzpodbudo glasbene izobrazbe. »Glasbene Maticc« zadnja izdaja bodi vsakomur najtopleje priporočena in ji privabi kar največ prijateljev in podpornikov. —oe— t Venceslav Mafik. Dne 26. kimovca je umrl hrvaški marljivi pisatelj za šolo in mladino Venceslav Malik, rojen na Češkem 1831. leta. Mafik je kot odgojitelj prišel na Hrvaško in je tukaj postal učitelj, najpreje v Ludbregu, pozneje pa v Zagrebu. Tukaj je zasnoval pedagoški list: »Naprcdak«, katerega je do zadnjega časa marljivo podpiral s svojimi spisi. — Posebej je izdal »Basne«, »Krasuljak«, »Narodne pripoviedke«, »Slike iz hrvatske poviesti«, »Komenskv, veliki učitelj naroda«, »Skola materinja«, »Život 1 rad Amosa Komeuskoga«, »Misli o preustrojenju narodnih učiona«, i. t. d. Pred kratkim je spisal iu izdal v Pragi »Horvitsko-českč razmluvy«. Iz Prage se je vrnil zopet na Hrvaško in, potujoč v Slavonijo, je umrl. —o. Vtiski 2 narodopisne razstave češkoslovanske. (Dalje.) V vasi se nahaja vse, kar je treba za večjo naselbino: cerkev, zraven nje stara šola, mlin, kovačnica in kajpada več gostilnic, kjer se ponujajo ogledovalcu hrana, pijača in glasbeni užitki iz dotičnega kraja. Cerkev, „kostel", je originalna v obeh pomenih besede. Lesena je v vseh delih, okoli nje je voda napeljaua, črez pokrit lesen most se pride pod zvouik, v katerega se vidi do lin, in potem skozi glavna vrata v primitivni hram božji. To cerkvico je dal prenesli arhitekt Socher iz pardubiške okolice na razstavišče in jo je samo nekoliko popolnil z nekaterimi predmeti. Pri tej vaški cerkvici opravlja cerkovniško službo — pravi cerkovnik. — V drugem od- delku skupine B so izloženi kroji (noše), šivanje, tkanine in vezenine. Zna- meniti so posebno nekateri okraski iu motivi, ki izvirajo iz pogauske dobe; vidijo se n. pr. oblike, ki spominjajo na podobo solnca. Drugi vzorci so se ohranili iz cirilskih časov — motivi, ki niso nič druzega, kot cirilske Črke iu besede, katerih ljudstvo sedaj nc zna več čitati, pa jih rabi še dandanes kot okraske. Beli prti, prtiči in zastori za zgolj vesele prilike, n. pr. za krst, so olepšani samo s črnimi všivi; brez dvoma remi- niscenca na vero v belega (dobrega) in črnega (hudega) boga. Kroje nam kažejo zvesto in natančno opravljene figurine ali pa živi ljudje, ki stanujejo po hišah češkoslovanske vasi, kakor smo že omenili. Sicer je pa v razstavi vedno mnogo kmetiškega ljudstva, ki je obeuem ogledovalec in objekt razstave, katero oživlja in popolnjuje z značilnimi tipi in kostumi. — Tretji oddelek je za ljudske običaje in vraže. Pri vhodu nam ponujata figurini češkega gospodarja in gospodinje po stari šegi kruha in soli. Tukaj so razpostavljene krasno opravljene posamezne figurine ali večje skupine, ki nam predočujejo šege iu navade češkega naroda ob raznih prilikah, n. pr. o svetih treh kraljih, o sv. Mi- klavžu, pred pustom, pri snubitvi. Najlepše in najbogatejše opravljena je velika skupina, imenovana »Jizda krdlö«, ki kaže neko binkoštno šego moravskih Slovakov. Najlepše predstavlja pa narod sam svoje običaje. Za etnografsko palačo na desni roki je velik »amfiteater« s pokritimi in nepokritimi sedeži in prostorom za stoječe gledalce. V tem amfiteatru se lahko zbere do 10.000 gledalcev. Namenjen je za velike narodne slav- nosti, predstave in igre. To je oder, na katerem nastopa češki narod. V nedeljo dne 14. julija n. pr. je bil plzenski dan. Po mestu in v razstavi s: sreča val meščanske in kmetiške ljudi, ki so imeli na suknji bel in rdeč trak z napisom »Plzensko«. Popoldne se je vse gnetlo v razstavi. V amfiteatru so bili sedeži razprodani; zakasneli smo šli na prostor za stoječe. Ljudje s Plzcnskega so predstavljali plzensko ženitovanje; vsi so bili seveda v bogatih, pristnih narodnih nošah. Tako je bil del navzočnega naroda predstav- Ijalec, del pa gledalec. — Četrtemu oddelku skupine B je predmet narodno šolstvo, to se pravi: knjige pobožne in posvetne vsebine, cerkvene pesmarice, povesti, koledarji, narodni igrokazi i. dr., katere si je spisal narod sam za svoje potrebe za propada češke literature, ko pisatelji ljudstvu niso podajali dovolj dušne hraue, in ko je tlačila mora-cenzura književno delovanje. Zato so ostale te narodne kujige samo pisane in so se razpečavale med ljudstvom, kakor da takrat še ni bil iznajden tisek. — Vpetem oddelku je zastopana narodna pesem z narodno godbo in plesom. Tukaj se vidijo najstarejši zapiski narodnih pesmij in stari glasbeni iustrumenti. — Sesti oddelek kaže napredek v gospodarstvu in obdelovanju zemlje. Omenimo naj samo pododdelek za vrtnarstvo, ker so nekateri semkaj spadajoči predmeti prvi, katere zagledaš v razstavi. Takoj pri vhodu vidiš krasno delo deške vrtnarske umetnosti: iz pravih cvetic z veliko natančnostjo plastično izdelano imitacijo češke kraljeve krone sv. Vdelava. Trata, ki je okoli bronastega kipa kralja Jurja Podčbradskega pred narodo- pisno palačo, je okrašena s cveticami, ki so razvrščene na podlagi narodnih motivov, posnetih z narodnih vezeniu. Skupina C obsega izložbe posameznih krajev in mest češkoslovan- skih, torej »regijonalnec razstave, katere so v malem to, kar jc cela razstava v velikem. Drugi glavni del je sestavljen iz dveh skupin. — Skupina D podaje obraz kul- turnozgodovinskega razvoja češkega naroda. — V prvem oddelku so prazgo- dovinski spomeniki. — Drugi oddelek je za češko slovstvo. Literarni odbor se je razdelil v dve sekciji: kvantitativno in kvalitativno; kvantitativna kaže v dijagramih razvoj češkega slovstva po številu knjig v posameznih strokah z imenikom pisateljev in tiskarjev: izložene so tudi najznamenitejše knjige vseh strok, posebno iz novejšega časa. Vrsta pododdelkov se začenja z bogoslovno literaturo katoliško, ki se deli v štiri dobe. Slovstvu prve dobe so položili temelj sveta Ciril in Metod iu njiju učenci. Iz te dobe je znana stara cerkvena pesem: »Hospodine, pomiluj ny«. V začetku XV. stoletja so imeli Čehi, prvi meti slovanskimi narodi, celo sv. pismo prevedeno na svoj jezik. Tudi evangeljska bogoslovna literatura češka je zelo bogata. V zadnjih desetih letih je nastalo nekaj pravoslavnih pobožnih spisov, ki se začenjajo z 1. 1885., ko so na Ruskem na- seljeni Čehi prestopili k pravoslavni veri. Za bogoslovnimi spisi so dijagramatično ob- delane vse stroke posvetne literature, vednostne in umetnostne; tudi »folkloristika« (Čehi jo imenujejo »literatura lidopisnä«) ni pozabljena. Zadnji pododdelek je za češko časopisje. Prvi sled čeških novin se je našel 1. 1869. v Jindfiho-IIradskem arhivu. Naslov temu prvemu (pisanemu) češkemu časopisu je: »Noviuy leta Božieho tisicčho 495«. Prve tiskane češke novine pa so iz 1. 1515. in imajo naslov: »Sjezd tri krrflfiv Maximilidna I., eis. rimskčho, Wladislawa kräle Uherskčho a Českčho a Zikmunda I., kräle Polskčho ve Vidni«. (Preloženo iz latinščine). — Slovstveni oddelek popolnjuje čitalnica, »čitdrna«, kjer so po stenah razobešene ali po mizah razpoložene in občinstvu na ogled prepuščene vse sedaj izhajajoče češke novine (okoli 500) in elegantno vezane knjige iz novejše literature, katere so čitalnici podarili založniki in korporacije. — Narodno gledalištvo, ponos češkega ljudstva, ima svoje mesto v tretjem oddelku skupine I). Prvi pododdelek je odmcnjen češkemu gledališču v Pragi; v drugem in tretjem podod- delku so zastopane češke gledališke družbe in diletantovska društva. Češko gledališče je imelo v začetku svojega obstanka prav tako usodo, kakeršno ima slovensko še dandanes; boriti se mu je bilo z istimi težavami, predno si jc zagotovilo življenje in se polagoma povzdignilo do sedanje višine. »Tčžkč byly poc-ätky českčho divadla. Närod nömccky mßl v Praze již koncem minulčho stoleti stillč divadlo, podporovanč a udržovanč ve značnč mire i silami Českymi. — — — Pfedevšim nebylo dramatickč a hudebni češkč literatury — — — nebylo prekladu, nebylo budovy, nebylo ohecenstva, nebylo vübec všech potfebnych podminck.« Torej kakor pri nas še dandanes. (Upajmo, da se bode dala slovenska Talija ne samo v svojem ubornem začetku, temveč tudi še dalje v svojem razvoju in napredku primerjati s češko!) — Najimenitnejši objekt gledališkega oddelka pa je, akopram ga ni v razstavi sami, ponosno »KrAlovskč českč zemskč a Nä- rodni divadlo«, kjer se za časa razstave igra ciklus izvirnih narodnih in zgodoviuskih dram in poje ciklus čeških oper. Imeli smo ugodno priliko, da smo videli baš slavno »Prodano nevesto«. Srčno smo se radovali, ko smo se zopet prepričali, da je češko narodno gledališče vredno svoje slave. Umetniški vkus se kaže pri uprizoritvi, pri petju in igranju. Poje se čisto in umetniški zmerno — posebno sta se nam priljubila gospa Maturova in gospod I^ašek — igra se naravno, brez spakovanja. Največji mojster pa je orkester, kar se je priznalo že pri dunajskem gostovanju 1. 1892. — Češko glasbo, kateri je posvečen četrti oddelek, smo raje poslušali, nego si ogledovali izložene glasbene, dasi znamenite objekte. V razstavi je seveda dovolj prilike za muzikalne užitke. V raz- stavi zastopa češko glasbo za uho najbolje ad hoc sestavljeni sitnfonijski orkester, ki svira pod vodstvom znanega skladatelja Kovafovica vsaki večer v lesenem glodališču tik am- fiteatra, in sicer samo češke kompozicije. Tak koncert stane 10 krajcarjev! Poleg petega oddelka,-ki obsega stavbarstvo in inženirstvo, je v desnem krilu narodopisne palače še več skupini D pripadajočih oddelkov, pri katerih se je treba kolikor toliko pomuditi. — V osmem, trgovini odmenjeuem oddelku je razprostrta velika karta, na kateri kažejo paličice različnih barv in visokosti, koliko premorejo češki denarni zavodi. Različne barve pomenijo razne zavode: hranilnice, posojilnice, banke; visokost paličice pomeni visokost glavnice, vsaki centimeter znaČi 50.000 goldinarjev. Vidijo se poleg prav nizkih cilindrov po 50.000 goldinarjev dolge palice, ki zastopajo po več milijonov; najdaljša, do stropa segajoča je postavljena na znamenju mesta Prage