POROČILO O SAMOUPRAVNI ORGANIZIRANOSTI, PRIKAZ STANJA, PROGRAMSKI CILJI IN NEKATERI PROBLEMI VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA Samoupravna organiziranost S sprejetjem ustave in zakona o združenem delu smo lsstvarili osnovo za take samoupravne in družbenoeko-nomske odnose, ki morajo dati delovnemu človeku mož-nost odločanja na vseh področjih združenega dela, torej tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Najbrž je ni razprave o razvoju samoupravne socia-listične družbe in samoupravnih odnosov, v kateri ne bi — vsaj posredno — opozorili na pomembno vlogo samo-upravne socialistične vzgoje in izobraževanja in vzgoj-noizobraževalnega sistema. Saj je končno človek naše največje bogastvo; investirati vanj, omogočati mu po-goje za optimalen razvoj njegovih sposobnosti, pomeni graditi kapital, ki se nam bo obrestoval v večji produk-tivnosti, z razvojem tehnologije, z racionalnejšim delom in kar je najpomembnejše, z visoko stopnjo razvitosti samoupravljalske zavesti in odnosov. ' In prav zato smo vzgojo in izobraževanje opredelili kot področje posebnega družbenega pomena. Prav zato je tudi to področje vtkano v vrsto družbenih dokumen-tov kot tista prednostna naloga. ki ji moramo posvetiti izjemno skrb pri nadaljnjem razvoju samoupravne so-cialistične družbe in odnosov. Izobraževalno skupnost občine Ljubljana-Siška so s sklenitvijo samoupravnega sporazuma ustanovili delov-ni ljudje in občani skupaj z delavci vzgojnoizobraževal-nih organizacij v občini Ljubljana-Šiška. Samoupravni sporazum o ustanovitvi je bil sprejet na ustanovni in 1. redni seji skupščine izobraževalne skupnosti občine Ljubljana-Šiška dne 26. 12. 1974. Kon-stituiranje je bilo torej pravočasno, to je pred 31. 12. 1974. Vse potrebne priprave za konstituiranje je vodil irriciativni odbor za ustanovitev občinske izobraževalne skupnosti občine Ljubljana-Šiška, ki je na ustanovni E€ji podal poročilo o svojem delu in s sklepom o usta-novitvi izobraževalne skupnosti dobil od novo konsti-tuirane skupščine razrešnico. Do dneva konstituiranja skupščine je samoupravni sporazum podpisalo več kot 85 % podpisnikov. Na 1. seji skupščine izobraževalne skupnosti občine Ljubljana-Šiška je bil sprejet tudi začasni statutarni sklep. statuta pa zaenkrat še ni, čeprav je v pripravi. Tako tudi ta samoupravna interesna skupnost sodi med tiste. ki še niso sprejele vseh potrebnih samoupravnih splošnih aktov. Izobraževalna skupnost občine Ljubljana-Šiška ima naslednje organe upravljanja: — skupščino izobraževalne skupnosti, ' . ¦ - — izvršni odbor skupščine, — samoupravno razsodišče, — odbor za samoupravni nadzor. Skupščina izobraževalne skupnosti je dvodomna: zbor uporabnikov ima 58 delegatskih mest, zbor izva-jalcev pa 28 delegatskih mest. V zboru uporabnikov ima svojega delegata vsaka krajevna skupnost v občini Ljubljana-Šiška (teh je 21), 30 delegatskih mest imajo OZD s področja gospodar-stva, 7 delegatskih mest OZD s področja negospodar-stva. V zbora izvajalcev je 13 delegatskih mest za vse . osnovne šole. 7 delegatskih mest za vse vzgojnovarstve- ne zavode, po eno delegatsko mesto pa imajo še vzgoj-noizobraževalne organizacije: gimnazija Šentvid, Glas-bena šola Franca Šturma. Vzgojni zavod Frana Milčin-skega. Vzgojna posvetovalnica Šiška (svetovalni center), Izobraževalni center Litostroj, Strokovni center železni-škega gospodarstva, Vzgojni zavod Janeza Levca ter Zveza prijateljev mladine občine Ljubljana-Šiška. Skupščino in oba zbora vodijo predsedniki, ki so bili izvoljeni izmed delegatov. Skupščina izobraževalne skupnosti občine Ljubljana-Siška je izvolila tudi 11-članski izvršni odbor, ki ga vo- di predsednik. Člani izvršnega odbora so delegati — člani delegacij uporabnikov in izvajalcev, pri čemer so izvajalci v izvršnem odboru zastopani s 5 člani. Za uresničevanje določenih skupnih interesov, enot-ne politike za čim bolj skladen razvoj vzgojnoizobraže-valnih dejavnosti in pogojev za njihovo delo, za zago-tavljanje solidarnosti, za opravljanje zadev skupnega pomena in usklajevanje drugih potreb, ustanavljajo de-lavci in občani občine Ljubljana-Siška prek občinske izobraževalne skupnosti Ljubljana-Siška, skupno z osta-limi izobraževalnimi skupnostmi mestno izobraževalno skupnost Ljubljana. V skupščino mestne izobraževalne skupnosti Ljubljana delegirajo delovni ljudje in občani občine Ljubljana-Šiška, prek občinske izobraževaLne skupnosti Ljubljana-Šiška, petnajst delegatov iz detega-cij delavcev v TOZD, občanov v KS in delovnih ljudi v OZD, ki opravljajo naloge na področju vzgoje in iz-obraževanja. upoštevaje sorazmerno zastopanost vseh treh področij. Skupščina izobraževalne skupnosti občine Ljubljana-Šiška je imela dosedaj 8 sej, izvršni odbor pa je zasedal petnajstkrat. Poleg statutarnih in organizacijskih vprašanj je skupščina izobraževalne skupnosti občine Ljubljana-Šiška razpravljala o tekočih nalogah iz svoje pristojno-sti ter med drugim obravnavala: — letne programe s pcdročja vzgoje in izobraževa- — finančne načrte in zaključne račune iz svojega področja, — program usmerjenega izobraževanja v SR Slove-niji, — horizontalno in vertikalno usklajevala programe ljubljanskih izobraževalnih skupnosti ter nalogah v zve-zi z dokočnim oblikovanjem programa občinske izobra-ževralne skupnosti Ljubljana-Šiška, — problematiko v zvezi z izvajanjem 5-letnega pro-grama gradenj osnovnih šol in VVZ, ki se financirajo iz sredstev samoprispevka ter finančni načrt sklada ljubljanskih občin za gradnjo šol in WZ za leto 1975 in 1976. V letu 1976 je obravnavala tudi predlog izhodišč za sestavo družbenega plana razvoja občine Ljubljana-Si-ška za obdobje 1976—1980, kakor tudi obravnavala sa-moupravni sporazum o osnovah plana občinske izobra-ževalne skupnosti. Občinska izobraževalna skupnost je sooblikovala in sprejela tudi merila o oblikovanju sred-stev za finaneiranje programov vzgojnoizobraževalnih organizacij na območju Ljubljane. razpravljala o pre-obrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, potrdila program gradnje objektov iz samoprispevka II ter razpravljala še o nekaterih drugih vprašanjih. Izobraževalna skupnost občine Ljubljana-Šiška dose-daj še ni imela skupnega zasedanja kot enakopraven zbor v delu občinske skupščine Ljubljana-Siška. Frikaz stanja V občini Ljubljana-Šiška je 12 osnovnih šol, od tega 10 samostojnih, 2 centralni s štirimi podružničnimi šo-lami (Skaručna, Utik, Sora in Topol); eno šolo (Topol) uvrščamo med višinske šole. Celodnevni pouk imata dve šoli v celoti (Stane Ko-sec in Tine Rožanc), ena šola (Alojz Kebe) pa ga po-stopoma uvaja. Osnovne šole obiskuje 8.409 učencev (214 več kot la-ni) v 294 učnih oddelkih. Od tega je v celodnevni os-novni šoli 790 otrok v 29 oddelkih, kar pomeni 9,4 */o vseh šolarjev v Siški in 9,9 % vseh učnib oddelkov. Os-novna šola Stane Kosec ima v 15 oddelkih 406 učencev, Tine Rožanc v 10 oddelkih 273 učencev in Alojz Kebe v 4 oddelkih 1. in 2. razreda 111 učencev. 1.751 otrok (ali 20,8 % vseh učencev) je zajetih v od-delke podaljšanega bivanja, ki jih je v občini 70. Ome-njamo še, da je 139 otrok vključenih v oddelke podalj-šanega bivanja osnovnih šol v občini Center, in sicer na OS Prežihov Voranc 54, Tone Čufar 53, Ledina 19, Majde Vrhovnik 5, Tone Tomšič 4, dr. Jože Potrč in Prule po 2 otroka. Pri osnovni šoli Franc Mren Vodice dela tudi en od-delek vzgojno-varstvene organizacije. Na območju občine je še vedno 290 učencev-vozačev (OŠ Franc Mren, Franc Rczman, Franc Bukovec). Za vse vozače je preskrbljeno varstvo. Izobraževalna skup-nost pokriva stroške za to dejavnost v vrednosti 8.240 delovnih ur letno. Vzgojnoizobraževalni program osnovnih šol izvaja 409 učiteljev; od tega jih ima 177 srednjo izobrazbo, 156 višjo in 76 visoko izobrazbo. Ti prosvetni delavci opravijo v podaljšanem delovnem času še delo 64 manj-kajočih učiteljev. V naših šolah poučuje 56 učiteljev z neustrezno iz-obrazbo in trije upokojeni učitelji. Ob delu se za pri-dobitev ustrezne izobrazbe izobražuje 43 učiteljev, od tega 35 na višjih in osem na visokih šolah. Izobraže-valna skupnost štipendira študij 69 učiteljem, od tega 55 na srednji, 14 pa na višjih in visokih šolah. Delo osnovnih šol vodi 12 ravnateljev in 11 pomoč-nikov ravnateljev (OS Valentin Vodnik ima 2 pomoč-nika ravnatelja — nad 2000 učencev), ki imajo letno 1.053 pedagoških ur učne obveznosti. V vzgojnoizobraževalno delo osnovnih šol vključuje-mo tudi 26 delavcev šolske svetovalne službe, in sicer: 7 psihologov, 6 socialnih delavcev, 4 pedagoge in 9 knjižničarjev. Računovodsko-administrativnih delavcev je 29, tehnično osebje pa šteje 85 delavcev (hišniki, kur-jači, snažilke). Šolska dejavnost se odvija v 18 stavbah; v občini je 16 telovadnic (13 velikih in 3 male), en bazen in 10 šolskih kuhinj. Z zakonom določene smotre in naloge Plan 1976 Realizacija 1976 % I. SREDSTVA — Dohodek iz prispevne stopnje iz BOD 3,63 — Prenos iz leta 1975 — Prispevek iz prilivanja SKUPAJ SREDSTVA : 105,077.542,00 111,938.833,10 106,53 105,077.542,00 111,938.833,10 106.53 4,711.728,10 4,711.728,10 100,00 6,361.309.25 6,361.309,25 100.00 3,781.106,95 3,781.106.95 100,00 . 5,271.268,75 5,271.268,75 100,00 -'¦"-"• .5,120.338,45 5,120.338,45 100,00 7,039.436,55 7,039.436,55 100,00 1,834.093,45 1,834.093,45 100,00 4,381.284,35 4,381.284,35 100.00 ; - ¦ 3,456.279,80 3,456.279,80 100,00 '¦'.' 12,145.845,65 12,145.845,65 100,00 5,106.130,15 5,106.130,15 100,00 3,908.175,80 3,908.175,80 100,00 609.971,45 615.183,80 100,85 781.605,00 781.605,00 100,00 125.517.00 125.517,00 100,00 64,634.090,70 64,639.303,05 100,01 II. RAZPOREDITEV SREDSTEV OŠ Alojz Kebe _ • OS Frano Bukovec OS Franc Marn OS Franc Rozman OŠ Hinko Smrekar OŠ Rihard Jakopič ~~ OŠ Simon Jenko OŠ Stane Koseo OS Tine Rožanc OS Valentin Vodnik OŠ Zvoko Runko OŠ Ivan Novak-Očka Amortazacija nepremičnin 25 % Razširjena dejavnost — novi odd. OŠ - Celodnevna OS v letu 1976 — novi oddelki 1. SKUPAJ OSNOVNE ŠOLE V letu 1976 je občinska izobraževalna skupnost fi-nancdrala tudi vzgojno dejavnost v vzgojnoizobraževal-nih organizacijah in sicer v višini 20,895.720,30 din. 2. SKUPAJ WO 3. Za stroške skupnih nalog pri MIS Ljubljana Skupne naloge so: . — Vzgojni zavod Janez Lrevec : ' — Glasbene šole ' . — Osnovna šola 2a odrasle — Dom Malči Belič — za osnovnošolske otroke — Pionirski dom — Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše — Kadrovske štipendije — Dopolnilno strokovno izobraževanje zaposlenih prosvetndh delavcev , — Investicijsko vzdrževanje in. — Mala šola SKUPAJ STROŠKI ' 4. Za prelivanje ostalim občinskim izobraževalnim skupnostim SKUPAJ RAZPOREJENA SREDSTVA OSTANEK SREDSTEV 31. 12. 1976 101,157.303,25 101,157.303,25 20,895.720,30 15,499.230,60 101,034.253,95 2,724.497,55 103,758.751,50 99,88 8,180.081,60 uresničujejo osnovne šole razen pri pouku tudi pri dru-gih vzgojnoizobraževalnih dejavnostih, med katere uvr-ščamo najprej prostovoljne — interesne dejavnosti učencev. V raznih krožkih, kamor se učenci vključujejo po svojih interesih, sposobnostih in nagnjenju, dela v naši občini 6.310 otrok, to je 75 % (na športnem področ-ju 41 %, na estetsko vzgojnem 37 %, na tehničnem 22 %). Ker vemo, da je prav delo krožkov motivirano le, če najde svojo afirmacijo tudi v dejavnosti, potem iz teh podatkov upravičeno sklepamo na to, da so naše šole z ožjim in širšim. okoljem močno povezane, da delujejo in živijo s krajani ustrezne skupnosti. -¦ ' Sredstva za šolsko prehrano otrok vfinančnem na-črtu za leto 1976 iz znanih razlogov niso bila predvide-na oziroma zagotovljsna. Izobraževalna skupnost je po-krila le stroške prehrane za socialno ogrožene otroke za mesece september—december 1976 v višini 770,00 din na otroka. Za realizacijo programa v letu 1976 je občinska iz-obraževalna skupnost zagotovila šolam naslednja fi-nančna sredstva (podatki iz zaključnega računa izobra-ževalne skupnosti občine Ljubljana-Siška za leto 1976): (Glej tabelo na str. 13). Ostanek sredstev v višini 8,180.081,60 din se prenese v leto 1977 v skladu z družbenim dogovorom o razpore-janju dohodkov v letu 1976, ker presega dovoljeno po-rabo. V letu 1976 so bile v okviru sprejetih smernic in let-nega programa uspešno realizirane naslednje naloge in cilji: Na področju izvajanja osnovnošolskega pouka so bili usmerjeni napori k dvigu kvalitete pouka in k nadalj-njemu zmanjševanju osipa, ki je znašal v šolskem letu 1971/72 21,63 %, v šolskem letu 1975/76 pa le še 6,59 %. Dosežen je bil tudi lep učni uspeh, saj je v šolskem letu 1975/76 napredovalo od 8.154 učencev 99,37 % vseh učen-cev. "'."*/- Zabeležen je bil tudi Videfl tiapredek v pfocesu po-družbljanja šole, ki se odraža v uspešnem sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organi-zacijami in s temeljnimi organizacijami združenega de-la. Pri tem se je načelo odprtosti šole uresničevalo v konkretizaciji vzgojnih smotrov prek različnih interes-nih in drugih dejavnosti, pionirske in mladinske orga-nizacije in šolskih društev, v okviru poklicnega usmer-janja, v obrambni vzgoji ter v ohranjevanju in razvi-janju tradicij NOB. Na področju investicijskih vlaganj se je v.letu 1976 iz sredstev I. samoprispevka ter iz sredstev skupnosti za otroško varstvo in proračuna občine pričela progra-mirana izgradnja osnovne šole v Kosezah z 18 učilni-cami in drugimi pripadajočimi prostori. Iz sredstev samoprispevka II pa se bo v letu 1977 dokončala II. faza izgradnje OŠ Koseze — dodatnih šest učilnic, tako da bo OŠ Koseze s 24 učilnicami predana svojemu namenu 1. 9. 1977, kjer bo organiziran celodnevni pouk. Pri osnovni šoli Zvonko Runko se je v skladu s pro-gramom samoprispevka I za leto 1976 pričela izgradnja prizidka s telovidnico, s katerim bo ta šola pridobila tu-di manjkajoči učni prostor. Med pomembne investicije iz programa samoprispevka I in II sodi tudi izgradnja prizidka pri OŠ Franc Marn Vodice. Vzgojnoizobražcvalni rezultati osnovnih šol v občini V šolskem letu 1975/76 se je šolska mreža in struk-tura šol s pridobitvijo novih šolskih prostorov spreme-nila: ena šola je iz nepopolne osnovne šole prerasla v popolno, na novo je bila ustanovljena ena šola, med-tem ko je mreža in struktura podružničnih šol enaka. V kombiniranih oddelkih imajo pouk učenci podruž-ničnih šol Topol od prvega do osmega razreda in Ska-ručna od prvega do drugega razreda. Struktura šol in število učencev Podružnične šole . ¦ • i) s-e-l« I« & fa .§& & . - Napr&duje Ne napreduje Qsip Občina g| ^ M2 P rJi o rJl S^ >w o~ R. Jakopič 991 971 97.9 20 2.1 6 4,2 Z. Runko 597 593 99,3 4 0.7 2 3 Hinko Smrekar 769 765 99,4 4 0.6 V. Vodnik 1.888 1.886 99.9 2 0,1 ; F. Rozman Stane 673 666 98.9 7 1.1 A. Kebe 497 496 99,8 1 0.2 Stane Kosec 374 371 99.2 3 0.8 F. Bukovec 741 737 99,5 4 0,5 Avgust Barle 88 88 100 — — . ¦ Janez Kalan 63 61 96,8 2 3.2 Tine Rožanc 265 264 99.6 1 0,4 Simon Jenko 235 235 100 — — Frane Marn 353 351 99,4 2 0,6 Utik 51 51 100 — — Skaručna 16 16 100 — — ' • I. Novak-Očka 553 552 99,8 1 0,2___________ SKUPAJ 8.154 8.103 99,37 51 0,63 Od povprečnega uspeha občine odstopajo osnovna šo-la Rihard Jakopič z 1,45 %, Franc Rozman-Stane z 0,47 % in podružnična šola Janez Kalan z 2.57 % nižjim uspehom. Na podružničnih šolah Skaručna, Utik in Avgust Barle so izdelali vsi učenci. Učni uspeh po razredih in predmetih: Posamezni razredi se stoodstotnemu uspehu pribli-žujejo po naslednjem vrstnem redu: Razred bodo ponavljali Razred Napreduje ali niso izdelali štev. učencev % 4. 99,8t 2 0,19 3. ! «9,56 • 5 - 0,44 2. ¦ ' ~' ¦ 99;54 5 0,46 L. , ">W,43- : 6 " 0,53 8. TW,44 . 5 * 0,56 6. , «M& :. & 0,86 5. 9»M V 0,94 7. 98,83 11 1,17 Najnižji učni uspeh je v 7. razredu. V drugem raz-redu sta bila dva kategorizirana učenca, ki še nista bila prešolana na posebno šolo. V osmem razredu je imelo 24 učencev popravne iz-pite, 20 jih je popravni izpit že uspešno opravilo. Razmerje v številu učencev, ki ne napredujejo, je med nižjo in višjo stopnjo 18:33 v korist nižje stopnje, ki se kaže tudi v razmerju števila vseh negativnih ocen. Negativnih ocen je 224. Razred 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Stevilo negativnih ocen 8 7 14 15 40 51 81 8 Število negativnih ocen se s prehodom na predmetno stopnjo skokovito poveča in doseže višek v 7. razredu, kjer je 27 % vseh negativnih ocen, ter ponovno upade v 8. razredu. Negativne ocene po predmetih v zadnjih treh letih prikazuje naslednja razpredelnica: SL SND SN FI KE BI MA SD ZE ZG SH TUJ. J. VSEH 1973/74 45 3 4 10 12 7 91 2 19 14 — 38 248 1974/75 40 1 1 6 8 6 112 1 4 4 1 43 227 1975/76 45 2 2 4 7 1 105 3 2 5 — 49 224 Glede na številne opravljene ure dopolnilnega pouka in že dolgoletne napore učiteljev in vodstev šol za večjo učinkovitost pouka in uveljavljanje novih pogledov na mapredovanje učencev, za kvalitetno vzgojnoizobraže-valno delo, za reševanje prav vsakega učenca, presene-ča dejstvo, da v številu negativnih ocen pri predmetih slovenski jezik, matematika in tuji jezik v zadnjih treh letih ni zaznati pozitivnih premikov na nekaterih šolah. Mnoge šole dokazujejo, da je pri pouku in drugih de-javnostih, ki so prilagojene sodobnim didaktičnim prin-dpom, zlasti z vključevanjem individualizaoije v vzgoj-noizobraževalno delo, vendarle mogoče ob nezmanjšani učni zahtevnosti doseči minimalno znanje, ki je potreb-mo za napredovanje v višji razred oziroma pozitivno oceno. Osnovne šole: Ivan. Novak-Očka, Alojz Kebe, Ti-ne Eožanc, Stane Kosec, Hinko Smrekar, Simon Jenka in Valentan Vodnik pri teh predmetih nimajo negativ-nih ocen. ali pa je njih število minimalno. Sofcke svetovalne službe • Poleg učitelja imajo pomembno vlogo v prizadeva-njih za napredovanje učencev z učnimi težavami delav-cl šolske svetovalne službe, saj pomagajo učitelju diagnosticirati težave in izbrati najustreznejše rešitve za dosego cilja. Šolske svetovalne službe (pedagogi, psihologi, soci-alni delavci) izvršujejo pomembne naloge zlasti pri usmerjanju učencev v nadaljnje šolanje ter pri usmer-janju učencev v poklice, testiranje otrok pred vstopom v osnovno šolo in spremljanje učencev skozi učnovzgoj-ni proces v času osemletnega obveznega šolanja. Fakultativne dejavnosti Za posebno nadarjene učence skrbijo šole ponekod bolj, drugod manj v okviru pouka tako, da učitelji delo in zahtevnost diferencirajo glede na sposobnost učen-cev. Učenci si lahko znanje poglabljajo že v okviru fakultativnih dejavnosti in dodatnega pouka. Hotenja in potrebe šol po večjem obsegu dodatnega pouka in fakultativnih dejavnostih največkrat ni mogo-če uskladiti s prostorskimi, finančnimi in kadrovskimi pogoji. Spričo družbenih potreb po kadrih s tehnično izob-razbo bi morali posvečati razvoju krožkov večjo pozor- nost, ker opravljajo hkrati tudi funkcijo usmerjevalca v te poklice. Toda le tri šole imajo po dve tehnični de-lavnici, v katerih poteka tudi pouk tehnične vzgoje po predmetniku. Od 15 delavnic so le tri opremljene po normativih. Strokovno usposobljenih učiteljev za teh-nično vzgojo je bilo v letu 1975/76 šest, devet učiteljev ni imelo ustrezne kvalifikacije. '" Fakultativno gospodinjstvo obiskuje v 7. razredu 624 učencev, v 8. razredu 579. Za gospodinjstvo je na šolah devet strokovno usposobljenih učiteljev. Šole nimajo ustreznih učilnic. Osem šol ima prirejene učilnice. le tri pa opremljene po normativih. Ena šola učilnice za gospodinjstvo sploh nima. Generacijski osip v šolskem letu 1975/76 /. Z izboljševanjem splošnega učnaga uspeha upada tu-di generacijski osip. Od 879 učencev, ki so se pred osmi-mi leti vpisali v prvi razred, jih 58 ali 6,59 % ni prišlo v osmi razred. Sedem teh učencev je letos uspešno zaključilo 6. raz-red. Od učencev, ki so v šolskem letu 1975/76 obiskovali šolo deveto leto jih je bilo: v 7. razredu 7, v 8. razredu 69, skupaj 76. Napredovalo jib je kar 72. Od 87 učencev, ki v preteklem letu po osmih letih šolanja niso prišli v 8. razred, rrima končane osnovne šole le vsega 18 učencev. ? Podaljšano bivanje f Število učencev, zajetih v podaljšano bivanje, se je dvignilo od 1401 učenca v šolskem letu 1974/75 na 1668 oziroma 20,45 % vseh učencev. Ce k temu številu pri-štejemo še 695 učencev v celodnevnih šolah, je deležno razširjenega družbenega varstva • še ' 28,97 °/o učencev osnovnih šol v občini Siška. Šole ne morejo sprejeti vseh, ki želijo v podaljšano varstvo. Sprejemajo večinoma učence nižjih razredov, ki potrebujejo varstvo in oskrbo, ker sta oba starša za-poslena, ker so otroci samohranilcev ali brez staršev. Učm uspehi v podaljšanem bivanju so dobri. Napre-duje 99,52 % učencev, razreda ni izdelalo 8 učencev. Na kvaliteto učnega uspeha neugodno vplivajo ne-kateri problemi: — kadrovski — učitelji z neustreznim strokovnim znanjem; — organizacijskd — kombinirani oddelki iz dveh, treh, štirih in več razredov. Nekombiniranih oddelkov je bilo 30, 28 kombiniranih iz dveh razredov, 7 iz treh in 7 iz štirih in več razredov; — materialni — pogoji za pestrejšo in bolj zdravo re-kreacijo (ni telovadnic, zunanjih površin). Reševanje materialnih problemov podaljšanega bi-vanja šole v okviru svojih možnosti usmerjajo tako, da hkrati ustvarjajo pogoje za prehod na celodnevno šolo. O skrbi šol za prehrano otrok pričajo naslednji po-datki: Na področju občine se ne hrani v šoli 382 učencev (4,68 %). 3467 učencev (42,8 %) prejema na šoli malico in kosilo. 179 učencev prejema samo kosilo (2,19 °/o) in 4126 (50,60 %) samo malico. Celodnevna šola Na celodnevno delo so v tem šolskem letu v občini Ljubljana-Siška prešle tri šole: 1. 9. 1975 osnovna šola Stane Kosec, Smartno, v drugem polletju 1. razred os-novne šole Alojz Kebe v Sentvidu in osnovna šola Tine Rožanc Pirniče. S 1. 9. 1977 pa bo prešla na celo-dnevno delo tudi novoustanovljena osnovna šola Ko-seze in sicer z vsemi oddelki (predvidoma 24 oddel-kov). Prehod na celodnevno šolo je terjal tako v fazi pri-prav kot pozneje v prvem letu delovanja od učitelj-skih zborov izjemne napore. Prilagoditi so se morali spremenjenim pogojem in razporeditvi dela. Spoprije-mali so se s kadrovskimi težavami, kar se je odražalo v preveliki obremenjenosti posameznikov. Usposabljati so se morali za nove oblike in metode dela. Za nadaljnjo vsebinsko rast celodnevnih osnovnih šol je v bodoče pomembno usmeriti pozornost zlasti: — v razvoj samouprave učencev, — v skrbnejše programiranje izrabe usmerjenega prostega časa in — v dvig kvalitete samostojnega učenja. Prostovoljne dejavnosti V različne oblike dejavnosti, ki so učence angaži-rale za daljše ali krajše obdobje ali občasno ob izva-janju določenih akcij, je bilo zajetih 75,89 % učencev. Sole nimajo primernih pogojev, zlasti pa ne dovolj mentorjev, da bi jih kvantitativno še širše zastavile. Iz vrst učiteljev je 194 mentorjev, zunanjih sode-lavcev pa je 36. Šole so organizirale vrsto dejavnosti, med drugim: jugoslovanske pionirske igre, vesela šola, bralna znač-ka, tekmovanja iz matematike, tujih jezikov, športna tekmovanja, druge delovne akcije (občasne ali stalne akcije v šoli in krajevni skupnosti), zbiralne akcije. akcije za varstvo okolja in narave, javni nastopi, jav-ne razstave, koncerti itd. Z zunanjimi mentorji bi šole lahko popestrile pod-ročja dejavnosti in še v večji meri zadovoljevale inte-rese učencev. Kvalitetno zastavljene prostovoljne de-javnosti lahko na učence pozitivno učinkujejo v smislu širše zasnovanih družbenih smotrov, zato so šole dolžne posvetiti vso skrb vsebinskemu oblikovanju prostovolj-nih dejavnosti, vendar pa za izvedbo programov niso odgovorne samo šole, temveč je potrebna podpora vse-ga družbenega okolja. Pedagoško vodenje šol Pedagoška služba je ugotavljala, da so ravnatelji kot pedagoški vodje skrbeli za marksistično idejno na-ravnanost vzgojnoizobraževalnega procesa, za aktivno vlogo učencev v njem in za čim boljšo izkoriščenost učil in učnih pripomočkov, s katerimi šole razpolagajo. Del teh prizadevanj se odraža v hospitacijskih šo-lah. Njihovo število je v občinskem merilu precej vi-soko: ravnatelji šol so pri učiteljih hospitirali 228-krat, pomočniki 185-krat, učitelji med seboj pa 513-krat. Ho-spitacije so konkretizacija prizadevanj za sodobno in angažirano šolo, ki daje učiteljem kritičen pogled na delo, hkrati pa tudi spodbudo za nadaljnja prizadeva-nja; ravnateljem in njihovim pomočnikom pa hospita-cije odpirajo možnost za učinkovito usmerjanje peda-goškega dela posameznikov, strokovnih aktivov na šoli in učiteljskega zbora. Usmeritev dela učiteljskih zborov je bila dokaj raz-lična. Nekateri so bili pretežno usmerjeni k praktič-nemu razreševanju vsakodnevnih pedagoških probLe-mov, drugi pa so jih razreševali poglobljeno ob študi-ju ustrezne literature. Podobna ugotovitev kot za delo učiteljskih zborov velja tudi za delo strokovnih aktivov na šolah. V tem šolskem letu se je predvsem okrepilo samoupravno de-lovanje šol. Samouprava učencev je prerasla stare okvi-re, vseeno pa se samoupravljanje kot pedagoško načelo še ni dovolj uveljavilo v vzgojnoizobraževalnem pro-cesu. Močneje so zaživeli sveti staršev, ki šolam marsikje že pomagajo razreševati šolsko problematiko. Proces podružbljanja šole se kaže v vedno uspešnejšem so-delovanju s krajsvnimi skupnostmi, družbenopolitič-nimi organizacijami in ponekod s temeljnimi organi-zacijami združenega dela. Načelo odprtosti šole se ures-ničuje s konkretizacijo smotrov razLičnih interesaih in drugih dejavnosti pionirske in mladinske organizacije in šolskih društev, poklicnega usmerjanja, obrambne vzgoje ter ohranjanja tradicij NOB in razvijanje hu-manizma. Samostojno ali skupaj z organizacijami in društvi v krajevni skupnosti so šole prirejale proslave ob spo-minskih dnevih, koncerte, likovne razstave, različna športna in druga tekmovanja in se udeleževale huma-nitarnih in drugih akcij. Učitelji so pokazali pri tem veliko mero pripravljenosti in zavzetosti. Nekateri nerazrešeni problemi ostajajo ovira za hi-trejše uveljavljanje take šole, kot jo začrtujejo po-membni družbeni dokumenti zadnjega časa. Na ob-močju občine bo treba poleg prostorskih težav rešiti problem strokovne zasedbe delovnih mest, kjer je kva-lifikacijska struktura kadra še posebej slaba (mate-matika, tehnična vzgoja in podaljšano bivanje). S tem bo vzgojnoizobraževalni proces ne le kvalitetnejši, am-pak bo omogočen tudi naravnejši in hitrejši prehod v celodnevno osnovno šolo. PROGRAMSKI CILJI NA PODROCJU VZGOJE IN IZOBRA2EVANJA Izobraževalna skupnost je kot osnovo za nadaljnji razvoj vzgoje in izobraževanja opredelila naslednje cilje in naloge: — večja učinkovitost in kvaliteta vzgojnoizobraže-valnega dela, da bi tako še več prispevali k rezultatom splošnega družbenega razvoja; — enaki pogoji za vzgojo in izobraževanje otrok, ne glede na njihov socialni položaj; — ustrezno število strokovno usposobljenih in druž-beno angažiranih delavcev na področju vzgoje in izob-raževanja; — izgrajevanje samoupravnih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja in krepitev sodelovanja z dru-gimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Opredelitev in časovna razporeditev prioritetnih na-log pri nadaljnjih investicijah na področju vzgoje in izobraževanja, smotrno gospodarjenje in načrtovanje na vseh ravneh in v vseh oblikah vzgojnoizobraževal-nega dela. Zagotoviti moramo, da bodo vsi šoloobvezni otroci v osmih letih uspešno končali osnovno šolo. Postopno moramo odpraviti osip, kar bomo dosegli z nadalje-vanjem naslednjih akcij: — z intenzivnejšim vključevanjem otrok v različne oblike organizirane predšolske vzgoje; — s preverjanjem zrelosti otrok pred vstopom v šolo; — s postopnim uvajanjem celodnevne šole (načrtu-jemo letno prehod ene šole na celodnevno šolo); — z večjo individualizacijo pouka; —s povečano skrbjo za odpravljanje različnih mo-tenj v razvoju otrok; — s širjenjem in večjo kvaliteto interesnih dejav-nosti učencev; — s kvalitetnejšo organizacijo in vsebino dopolnil-nega pouka; — z izvajanjem inovacij pri vzgojnoizobraževalnem delu; — s strokovnim pedagoškim in družbenopolitičnim usposabljanjem pedagoških delavcev. Glasbene šole, Pionirski dom in svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, se morajo s svojim delom tesneje in neposredno vključiti v dejavnost vzgojnovarstvenih zavodov in osnovnih šol. Glasbene šole morajo postati strokovni nosilec glas-bene vzgoje v VVO in OŠ. Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, naj v svojem nadaljnjem delu postane strokovni pove-zovalec in animator dela svetovalnih služb (psiholo-gov, pedagogov, socialnih delavcev) v VVO in osnov-nih šolah. Pionirski dom se mora v svojem delu orientirati k šolam, vzgojnovarstvenim organizacijam oziroma k naj-tesnejši programski in poslovni povezanosti z dejav-nostjo sorodnih kulturnih in kulturno-vzgojnih institu-cij. društev in organizacij. Na področju usmerjenega izobraževanja bo izobra-ževalna skupnost na podlagi potreb po kadrih v temelj-nih organizacijah združenega dela in drugih organiza-cijah združenega dela spodbujala razvoj usmerjenega izobraževanja in ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti. Posebej si bomo prizadevali za vključevanje delavcev v usmerjeno izobraževanje ob delu in za delo ter spodbujali ustanavljanje izobraževalnih centrov v delovnih organizacijah. S tem bomo pripomogli k ures-ničevanju ciljev za izboljšanje kvalifikacijske sestave zaposlenih v organizacijah združenega dela. Na področju uresničevanja sprejetih srednjeročnih ciljev, bomo v letu 1977 prek občinske izobraževalne skupnosti zagotavljali sredstva za izvajanje: — obveznega programa osnovne dejavnosti v OŠ in VVZ v občini in v Ljubljani ter prek vzajemnosti in solidarnosti za financiranje te dejavnosti, ki jo izvaja republiška izobraževalna skupnost; — obveznega razširjenega programa, v katerega bo v letu 1977 zajet povečan obseg dejavnosti, upošteva-joč novozgrajene OŠ in VVZ objekte na območju ob-čine (VVZ Litostroj, prizidek OŠ Koseze, novogradnja — 03 Zvonko Runko, prizidek — OS Franc Marn, Vo-dice. prizidek) ter povečan obseg dejavnosti, ki je po-sledica povečanega naravnega prirastka in doselitve-nega priliva predšolskih in osnovnošolskih otrok v VVZ in OŠ ter s tem povečanega števila oddelkov v osnov-nih šolah in vzgojnovarstvenih zavodih; — dogovorjenega razširjenega programa, da bi tako pravočasno razrešili vprašanje zagotavljanja sredstev za sofinanciranje izvajanja šolske prehrane s poseb-nim poudarkom zagotavljanja sredstev za financiranje prehrane socialno prizadetih otrok in izvajanje pre-hrane v celodnevni osnovni šoli. V okviru prioritetnih nalog bomo na področju vzgo-je in izobraževanja tudi: —usmerjali napore v nadaljnje tesnejše povezovanje vseh SIS, ki v svojih programih zajemajo določene skupne naloge pri izvajanju za vsestranski razvoj pred-šolskih in osnovnošolskih otrok; — dosledno izvajali racionalizacijo dela v vzgojno-izobraževalnih organizacijah in uresničevanje že spre-jetih obveznosti pri izvajanju stabilizacijskih progra-mov; — pospeševali štipendijsko politiko in usmerjevali napore k postopnemu materialnemu izboljševanju po-gojev dela in hitrejšemu reševanju stanovanjske pro-blematike zaposlenih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja; — usmerjali napore v izoblikovanje programskega koncepta za nadaljnji razvoj usmerjenega izobraževa-nja v občini, izhajajoč iz sedanjih in bodočih potreb združenega dela; — v skladu s srednjeročnim programom razvoja re-alizirali prehod najmanj ene izmed osnovnih šol na celodnevni pouk. V letu 1977 bomo na področju nadaljnjega pridobi-vanja učnega prostora za izvajanje osnovnošolskega pouka: — pridobili novo osnovno šolo v Kosezah (18 učil-nic, velika in mala telovadnica, zaklonišče, kuhinja za 1000 obrokov), za kar so zagotovljena potrebna finančna sredstva iz samoprispevka I, iz sredstev skupnosti za otroško varstvo in iz sredstev proračuna občine v višini 35,000.000 dinarjev, upoštevajoč oceno vseh stroškov; — zgrajen bo prizidek pri osnovni šoli Zvonko Run-ko, s katerim bo ta šola pridobila sedem učilnic za iz-vajanje predmetnega pouka na višji stopnji, veliko in malo telovadnico, večnamenski prostor in zaklonišče. Sredstva v višini 19,000.000 dinarjev so zagotovljena iz samoprispevka I, iz sredstev skupnosti za otroško varstvo in sredstev proračuna občine; — pri osnovni šoli Franc Marn Vodice bo predan namenu prizidek s telovadnico, kuhinjo za 500 obrokov, jedilnico, večnamenskim prostorom in zakloniščem. Za realizacijo te gradnje bodo zagotovljena sredstva v vi-šini 14,000 000 dinarjev in soudeležba skupnosti za otro-ško varstvo iz proračuna občine; — predana bo namenu tudi druga faza izgradnje osnovne šole v Kosezah s 6 učilnicami. Potrebna sred-stva v višini 5,000.000 bodo zagotovljena iz samopri-spevka II. Prek občinske izobraževalne skupnosti bodo usmer-jeni napori tudi v zagotavljanje finančnih sredstev v cilju postopne sanacije in realizacije najnujnejših po-pravil na obstoječih osnovnošolskih objektih. Prek mestne izobraževalne skupnosti bo občinska izobraževalna skupnost združevala finančna sredstva za uresničevanje nalog in ciljev, ki so skupnega pomena za Ljubljano, prek izobraževalne skupnosti SR Slove-nije pa bodo združevali sredstva v okviru izvajanja programa, ki temelji na vzajemnosti in solidarnosti in zajema sofinanciranje manj razvitih področij v SR Slo-veniji. NEKATERI PROBLEMI NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Nekatere speciLičnosti in odprti problemi na pod-ročju vzgoje in izobraževanja v občini Ljubljana-Šiška: Program vzgojnoizobraževalnih organizacij in po-sredno tudi izobraževalne skupnosti je praktično zakon- sko opredeljen. Pri tem gre za predmetnik, učne na-črte, normative, učno obveznost in podobno, Na vsebino tega programa in njegov obseg ima SIS za izobraževa-nje premalo vpliva. Svobodna menjava dela in samoupravno dogovarja-nje o sredstvih za financiranje zakonsko obveznih pro-gramov imajo za to objektivno zožen »maneverski« prostor. Tako kot vsi d.elovni ljudje imajo tudi delavci v vzgoji in izobraževanju ustavno pravico in dolžnost do-govarjati se o nagrajevanju dela, o nagrajevanju po rezultatih dela, o nagradah za življenjske in delovne jubileje, o sredstvih za regresiranje prehrane in po-dobno. Rezultat dogovarjanja so ustrezni samoupravni sporazumi, ponujeni kot instrument za izenačevanje družbenoekonomskega položaja delavcev v vzgoji in iz-cbraževanju z delavci na drugih področjih v združenem delu in seveda hkrati kot možnost, pač v okviru ustvar-jenih sredstev. Tudi ti samoupravni sporazumi so obveznost, v svo-bodni menjavi dela se dogovarjamo, v kakšni meri jih lahko realiziramo. In ta realizacija je na področju os-novnega šolstva v Ljubljani približno 84 °/o — izraču-nana na PND v gospodarstvu. Vrednost točke, ki je osnova za izračun OD prosvetnih delavcev je znatno manjša kot bi morala biti, s tem pa je tudi povečan razkorak pri delitvi osebnih dohodkov in zlasti še na-grajevanje po delu. Dejstvo je, da bomo morali to vprašanje razrešiti ob dogovarjanju o programih SIS za leto 1977. Zago-tovitev sredstev za financiranje programa razširjene obvezne dejavnosti (povečan priliv otrok v OS, inten-zivna gradnja objektov OS in VVZ iz samoprispevka itd.) v pogojih dokaj mehanično limitirane porabe po-vzroča vzgoji in izobraževanju vrsto problemov, s ka-terimi se srečujemo iz leta v leto in jih še do sedaj nismo razrešili. Izobraževalna skupnost občine Ljubljana-Šiška, ka-kor tudi ostale občinske izobraževalne skupnosti v Ljubljani, že v preteklem letu niso mogle zagotoviti sredstev za pokrivanje po zakonu določene minimalne amortizacije po revalorizaciji osnovnih sredstev. Osnov-ne šole torej ne izpolnjujejo zakonske obveznosti, re-zultat so terjatve do SIS, ki za to nimajo kritja. Ne-dvomno je tudi to problem, ki se ga bomo morali lotiti vletu 1977. Kadrovska prohlematika Reševanje kadrovskega vprašanja na področju vzgo-je in izobraževanja je zaradi pomembnih nalog, ki jih družbeni dokumenti in resolucije postavljajo pred to področje, ena od nalog, ki jim bonio morali posvetiti večjo skrb in jo začeti bolj načrtno reševati. Glede na strokovno zasedenost pouka v šolskem letu 1975/76 je poučevalo v naših Dsnovnih šolah 87 °/o pro-svetnih delavoev z ustrezno izobrazbo. V letu 1976 je izobraževalna skupnost občine Ljub-ljana-Siška prek mestne izobraževalne skupnosti Ljub-ljana štipendirala 71 štipendistov. Štipendisti so vpisani na gimnazijo pedagoške smeri, v vzgojiteljski šoli ter na pedagoški akademiji in viso-ki šoli za telesno kulturo. Popreona štipendija v letu 1976 je znašala za srednje šole 950 din, za višj in visoke šole pa 1.190 din. Na ob-močju občine Ljubljana-Siška se je v letu 1976 zapo-slilo 20štipendistov, ki so zaključili šolanje. V srednjeročnem obdobju bo potrebno posvetiti vso skrb za izboljšanje kadrovske strukture v osnovnih šo-lah. Posebno pomoč pri študiju je treba nuditi prosvet-rrim delavcem, ki se izobražujejo ob delu. V letu 1976 so si z raznimi oblikami pomoči (študijski dopust, po-vrnitev stroškov vpisnine za študij, zmanjšano učno obveznostjo, nagrado za opravljene izpite in diplomo) pridobili štirje prosvetni delavci predpisano strokovno izobrazbo. Študij pa dokončuje z omenjenimi olajšavar mi 12 prosvetnih delavcev. Tudi delovne organizacije na vseh ravneh vzgojno-izobraževalnega dela bodo morale prevzeti neposredno in večjo odgovornost za usmerjanje učencev v učiteljski poklic. Vsi ti ukrepi pa le delno rešujejo položaj in bodo vse manj učinkoviti, če dela delavcev, zaposlenih v vzgojnoizobraževalnih organizacijah v procesu svobod-ne menjave dela ne bodo ustrezno vrednotili. Prosvetnim delavcem moramo izboljšati družbeno-ekonomski položaj, da bo postal ta poklic zanimiv za širši krog ljudi, predvsem pa, da bomo obdržali vse kvalitetne učitelje v šolah. Področje napredovanja je pri prosvetnih delavcih, kot tudi v širši družbeni skupnosti v celoti neizdelano. Tu mislimo predvsem na napredovanje v stroki. Sistem napredovanja mora biti najtesneje povezan s kvaliteto dela učiteljev in z nagrajevanjem po rezultatih dela. Osnovne kriterije bi morale izdelati strokovne služ-be zavoda SRS za šolstvo. Materialni položaj Kljub temu, da ni moč zanikati naporov naše druž-be za razvoj vzgoje in izobraževanja, da ne moremo mimo bistvenih in kvalitetnih vsebinskih premikov, ki smo jih dosegli na tem področju, pa smo še premalo odločni, zavzeti in organizirani za reševanje nekaterih materialnih problemov na tem področju. Praviloma rešujemo probleme le parcialno in ne-načrtno ter drobimo že tako majhna sredstva. Zato bo potrebno za^otoviti. postopno.in načrtno reševanje pro-blemov. Nagrajevanje prosvetnih delavcev ¦. Nagrajevanje prosvetnih delavcev že nekaj let moč-no zaostaja za gospodarstvom in je v okviru družbenih dejavnosti na zadnjem mestu. V decembru 1976 je bila izvršena valorizacija oseb-nega dohodka, v skladu s 14. členom družbenega do-govora o razporejanju dohodka v letu 1976, s tem pa tudi usklajevanje sredstev za izvedbo programa izob-raževalne skupnosti občine Ljubljana-Siška za leto 1976. Kljub temu nagrajevanje po delu v vzgojno izobraže-valnih organizacijah ni bilo ustrezno rešeno, kar je raz-vidno iz naslednjih podatkov: Poprečni OD na PND v družbenih dejavaostih je 2.738 din — 100%, osnovne šole pred povečanjem pa 2.445 din — 89,3 %, osnovne šole po povečanju 2.610 din — 95,3 %. Ce pa upoštevamo podatek republiškega koordinacijskega odbora za razporejanje dohodka, da je poprečni osebni dohodek na PND na področju družbe-nih dejavnosti v prvifa desetih mesecih 1976 že 2.801 ¦din, pa je odstopanje od poprečja še večje. Povečanje je sicer usklajeno z dogovorjeno porabo sredstev za leto 1976, vendar je dejansko manjše zaradi nizke osno-~ve za osebne dohodke v osnovnih šolah v prejšnjih letift. Stanovanjska problematika . .Stanovanjska problematika je tudi na področju vzgo-je in izobraževanja pereča. Družbenih stanovanj šole V večini primerov niinajo. Osebni dohodek je toKkšen, da prosvetni delavec ne pride v poštev za solidarnost-na stanovanja, pa vendar v veliki večini premajhen, da bi z namenskim varčevanjem zbral sredstva za nalrup stanovanja, ker delovne skupnosti lahko odvajajo za stanovanjsko gradnjo le z zakonom določena sredstva in so zaradi relafivno majhnih kolektivov krediti majh-nJ. S podporo širše družbene skupnosti in s samouprav-nim združevanjem sredstev v okviru vzgojnoizobraže- valhih organizacij bo treba ob gradnji stanovanjskih scsesk zgraditi stanovanja tudi za prosvetne delavce, s tem bi med drugim uspešneje uresničevali kadi*Qvsko politiko in povezancst šole z okoljero,... Materialno stanje .<- Od vseh sredstev, ki jih delovni Ijudje združujejo pri izobraževalni skupnosti za uresničitev programa, gre le 7 % za materialne stroške. Vsakoletno načrto-vano povečanje sredstev za materialne stroške pa ni-kakor ne dohaja dejanskega poveeanja teh stroškov. Analiza porabe sredstev za materialne stroške poka-, že naslednjo sestavo teh izdatkov: — 34 % ogrevanje, — 20 °/a amortizacija nepremičnin po mirumaJlniil., zakonskih stopniah, — 46 % "voda, elektrika, čistila in ostalo. Tako materialno stanje onemogoča učinkovitejše uvajanje modernizacije in inovacij v vzgojnoizobraže-valni proces, ker dejansko ni sredstev za kakšno večjo nabavo učil. Izobraževalna skupnost Ljubljana-Šiška, kakor tudi ostale izobraževalne skupnosti v Ljubljani so na mini-mum zmanjšale sredstva za investicijsko vzdrževanje, ukinile sofinanciranje prehrane učencev, dodatke za materialne stroške šolam z dvoizmenskim poukom. Poseben problem na področju vzgojnoizobraževalne dejavnosti na območju občine Ljubljana-Siška je po-večanje števila prebivalstva in s tem tudi potrebe po družbenem standardu. Dodatne obveznosti, ki so nastale z zgraditvijo no-vih stanovanjskih sosesk in s tem v zvezi tudi novih vzgojnoizobraževalnih objektov v okviru programa sa-moprispevka I ter povečanje števila učencev so nastale nove obveznosti (povečana amortizacija ter vsi ostali stroški), ki niso upoštevani v prispevni stopnji, niti v kriterijih za ugotavljanje dovoljene skupne porabe. Zaključkt 1. Za nadaljnje uresničevanje delegatskega sistema je potrebno: — aktivirati posamezne delegacije v temeljnih or-ganizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, predvsem pa konference delegacij; — izboljšati seznanjenost delega-tov z gradivom in s problematiko na področju vzgoje in izobraževanja; — tesnejše medsebojno sodelovanje s samoupravni-mi organi samoupravnih interesnih skupnosti, izvršnim svetom, skupščino občine in družbenopolitičnimi orga-nizacijami. 2. Za uspešen prehod šol na celodnevno delo mora-mo skupaj z zavodom SRS za šolstvo — OE Ljubljana: — na osnovi izkušenj dosedanjega delovanja celo-dnevnih šol dokončno oblikovati normative za normal-no delo šole s celodnevnim delom in enotno metodo-logijo za vrednotenje dela v COŠ; — izdelati podrobno in celovito analizo stanja šol v občini in na njeni osnovi izdelati konkreten načrt prehoda na celodnevno delo; — zagotoviti pogoje, da bi OŠ Koseze prešla na celo-dnevno delo s 1. 9. 1977, do teta 1980 pa v celoti tudi osnovna šola Alojz Kebe v Sentvidu in osnovna šola Zvonko Runko. 3. Za izboljšanje kadrovske sestave zaposlenih de-]avcev in pridobivanje novousposobljenih prosvetnih delavcev moramo: — zagotoviti učinkovitejše uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki in s tem povečati vpliv dclovnih ljudi na reformo celotnega usmerjenega izob-raževanja; — izdelati sistem napredovanja, ki bo slonel na ka-kovosti in rezultatih vzgojnoizobraževalnega dela; — dosledno poklicno usmerjati mladino v skladu s pctrebami zdruienega dela (kadrovske šoles deficitarni poklieji). 4. Za ureditev materialnega položaja vzgojnoizobra- ževalnih organizacij je potrebno: — storiti vse potrebne ukrepe, da se pedagoško delo delavcev v vzgojnoizobraževalnih organizacijah družbe-no ustrezno ovrednoti že v letu 1977; — .izdelati celovit dolgoročni prcgram za investi-cijsko vzdrževanje in zagotoviti sredstva za njegovo postopno in načrtno uresničevanje; — samoupravno združevati sredstva v okviru vzgoj-noizobraževalnih organizacij za hitrejše in učinkovitej"-še reševanje stanovanjske problematike; — dodatno združevati sredstva v okviru finančnega načrta SIS (namensko) za hitrejše razreševanje stano-vanjske problematike prosvetnih delavcev. 5. V letu 1977 je treba s prenosom nalog in sredstev . v zvezi z načrtovaniem in financiranjem vzgojnega dela v vzgojnovarstvenih organizacijah izobraževalne skup-nosti v skupnost otroškega varstva omogočiti uresni,-čevanje svobodne meniave dela v skupnosti otroškega varstva. 6. Do jeseni 1977 je treba razrešiti vprašanje racio nalnejše organiziranosti v šolstvu in v VVZ tako, da se te organizacije organizirajo v dve OZD in formira-jo skupne računovodske in svetovalne službe, izdelavo normativno pravnih aktov, pa preko skupne službe vseh SIS. 7. Dobro je treba razmisliti in pretehtati ali naj bi še y tem mandatnem obdobju zaradi boljšega in lažjega.. dela delegacij le-te razdelili v dve posebni delegaciii npr.: - — za izobra.ževanie in vzgojo, kulturo, telesno kul-turo ter raziskovanje-; _ — socialno varstvp in zdravstvo. Morda bi s tem odpravili preveliko razdvojenost med stičnimi in mejnimi področji. Večja razdroblje-nost sedaj enovitih delegacij v posebne pa bi verjetno dovedla do še večje neenotnosti pri razreševanju pro-blemov posameznih družbenih dejavnosti. Gotovo pa bi povzročila nove kadrovske in organizacijske probleme. 8. V letu 1977 bomo na področju nadaljnjega raz-voja dejavnosti usmerjali napore: — k nadaljnjemu poglabljanju in razvijanju sociali-stičnega samoupravljanja na vseh področjih dejavnosti v cilju uspešnejšega reševanja posameznih vprašanj in zastavljenih ciljev; — izenačevanju možnosti za uveljavljanje pravic do vseh oblik družbenega standarda; — uresničevanju načel solidarnosti, vzajemnosti in medsebojnega razumevanja pri razreševanju nalog skupnega pomena v Ljubljani, v kateri je območje ob-čine Ljubljana-Siška povezano v celoto tudi na področ-ju nadaljnjega razvoja dejavnosti; — dosledno uveljavljanje načel svobodne menjave dela, upoštevajoč vsebino in merila za izvajanje soli-darnosti po že sprejetih kriterijih za posamezne vrste dejavnosti in racionalnosti v uporabi sredstev; — združevanjem strokovnih funkcij in opravil v skupne strokovne službe TOZD s področja otroškega varstva in izobraževanja, v cilju racionalnejšega in učinkovitejšega opravljanja sprejetih nalog. 9. Na osnovi doseženih rezultatov ter na osnovi smer-nic za uresničevanje družbenega plana občine Ljublja-na-Siška za obdobje 1976—1980 v letu 1977 in v skladu s srednjeročnim načrtom razvoja vzgoje in izobraževa-nja na območju občine Ljubljana-Šiška je v letu 1977 posvetiti vso pozornost uresničevanju naslednjih ključ-nih ciljev in nalog: — nadaljnji intenzivnejši razvoj samoupravnih druž-benih odnosov na podlagi ustave in zakona o združe-nem delu, predvsem na področju uveljavljanja družbe-noekonomskih osnov dohodkovnih odnosov, svobodne menjave dela in združevanja dela in sredstev ter iz-popolnjevanje sistema samoupravnega družbenega pla-niranja; — celovitejšo preosnovo obstoječega sistema nagra-jevanja z usklajevanjem in izpopolnjevanjem samo-upravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za OD z doslednejšim uveljavljanjem principa negrajevanja po rezultatih živega in minulega dela v skladu s prispevkom in v odvisnosti rezultatov dela in poslovanja temeljnih organizacij združenega dela; — realizirati program samoprispevka I. in zagotoviti nove zmogljivosti za družbeno varstvo otrok tudi iz drugih virov; — izpopolnjevati družbeno-ekonomske samoupravne odnose na osnovah procesa svobodne menjave dela v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejav-nosti v skladu s sistemskimi določdli zakona o združe-nem delu; — sklenitev posebnega samoupravnega sporazuma med samoupravnimi interesnimi skupnostmi otroškega varstva, izobraževanja, socialnega skrbstva, zdravstva, telesne kulture in občinske zveze prijateljev mladine za sofinanciranje letovanja otrok in oddiha starejših občanov ter vzdrževanja objektov družbenega standar-da. ki so v upravljanju občinske zveze prijateljev mla-dine občine Ljubljana-Šiška; — realizirati program samoprispevka II. za leto 1977 s prioritetnim pristopom k povečanju zmogljivosti os-novnošolskih, zdravstvenih in socialnovarstvenih objek-tov in domov za starejše občane; — pospešeno in dogovorno je treba zagotoviti sred-stva za investicijsko \zdrževanje šolskdh objektov in re-alizirati program podaljšanega bivanja in celodnevne šole kot sodobne oblike osnovnošolske vzgoje ter jih razvijati do maksimalnih prostorskih in finančnih mož-nostd; -: ...«..._". . — spodbujati izobraževanje v skladu z družbenimi razvojnimi potrebami, zlasti s poklicnim usmerjanjem, s štipendijsko politiko in s stalnim. izobraževanjem ob delu; — ob dograjevanju družbenoekonomskega sistema vzporedno razvijati vse oblike informiranosti in Lnfor-macijskih sistemov; — izvajanje sistema varnosti, družbene samozaščite in ljudske obrambe v skladu s sprejetim zakonom o ljudski obrambi in zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah tako v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih kakor tudi v sa-moupravnih interesnih skupnostih. 10. Materialna osnova reformiranega usmerjenega iz-cbraževanja, pedagoški delavci, lokacije in oblikovanje bodočih centrov usmejenega izobraževanja, prav gotovo terja usklajeno akcijo vseh zainteresiranih dejavnikov v obcini, kakor tudi v Ljubljani, še posebej pa izobra-ževalnih skupnostih (le-te so že imenovale delovno sku-pino za pripravo projekta usmerjenega izobraževanja v Ljubljani, ki že dela). Zaradi dejstva, da je reforma šolstva nujna, zaradi potreb združenega dela in mora potekati v skladu s srednjeročnim programom družbe-noekonomskega razvoja, pričakujemo in bo potrebna večja aktivnost zbora uporabnikov skupščine izobraže-valne skupnosti ter zbora združenega dela skup":ine občine Ljubljana-Siška. Izvršni odbor skupščine izobraževalne skupnosti občine Ljubljana-Šiška Izvršni svet je poročilo obravnaval na 168. seji 11. 4. 1977 ter ga z določenimi spremembami dopolnil, in so vključene v predloženi čistopis poročila. Izvršni svet predlaga. da skupščina občine na skup-nem zasedanju s SIS za izobraževanje poročilo obrav-nava ter sprejme predložene zaključke kot sklepe za razreševanje iz poročila izhajajočih ugotovitev.