Sedaj, za omejeno serijo vozi! na zalogi za
132
EUR/mesec!
Ne zamudite enkratne 3 priložnosti.
AKCIJA MESECA
eur6(^)ncap isr
www.euroncap.com

NOVA GORICA: Prodajno-servisni center KMAGd.d., wwuu kia cj KROMBERK, Ul. Vinka Vodopivca 8, ©05/ 333-03-03 w w w •K1 d •b 1

je zgornjevipavski časnik
Vrabec v roki ali golob na strehi?
Dilema ali povsem jasna in dokončna odločitev? Za ziheraše vrabec v roki! Za ambiciozne avanturiste golob, sicer visoko postavljen, a lovljenja vreden cilj.
Pred desetimi leti smo trije dobri prijatelji, na željo nekaterih sodelavcev Dušana Črnigoja, ob praznovanju njegove petdesetletnice na dvorcu Zemono, vodili prav dober, satirično in humorno začinjen program. Nadeli smo si pomenljiva imena Rušper, Meho in Buldožer. Nekakšni (sveti) trije kralji smo bili, ki smo takole spontano in kot se v igri spodobi, Dušanu prinašali darila, taka in tista, ki so mu jih namenili povabljeni in nepovabljeni. Poleg so bili ljudje od vsepovsod, prevladovali pa so Dušanovi sodelavci ter prijatelji in znanci, povečini iz Ajdovščine in okolice. Manjkalo ni seveda dobrih želja, ki so prihajala (povečini - upam) iz srca, saj je direktor Primorja takrat že bil nekakšen sinonim za gospodarsko in ekonomsko ponovno vzpenjajočo se sredino, ki je ob razpadu Jugoslavije nekoliko zanemela in zastala. Ajdovščina je tudi s Primorjem začela dobivati dosti bolj mestni videz.
Ob zadnjih »gradbeniških« dogodkih me je zato zelo presenetila hinavsko -privoščljiva drža mnogih, da ne rečem večine, ki so naenkrat ugotovili: kdaj že, da bi morali, takim lumpom stopiti na prste. Kot, da bi ne vedeli, da je človek nedolžen, dokler ni dokazano kriv. Kot, da bi ne vedeli, da se veliki posli od pamtiveka in vsepovsod, tudi na domačih dvoriščih, dobivajo na različne načine, dostikrat na meji zakonitosti. Kot, da bi ne vedeli, da ima vselej svojo »šalčko« zraven tudi politika in zakulisne igre.
Prepričan sem, da celoten scenarij ne bo nikoli »objavljen« in znan. Daje tudi v vlogi bližnjih volilnih srečanj. Če je, in ali, ker je v tej vlogi, bi morala biti dilema iz naslova povsem jasna: bolje (naš) »dušančrnigoj« v roki, kot (neki) »polit-špil« na visoko razgledni strehi Velikega brata.
prof. Ivan Mermolja
4
• Februar 2008 • številka 64 • 7900 izvodov • cena 0,00 €
* **.
h m
*, «
A ’ •••: A? *£
m'-*
»Mir in dobro« nam je namenil.
9M
Negujmo ju zavestno in z
mladostno voljo in željo.
gospodarstvo
Razvoj podjetništva, podeželja In človeških virov.
Razvojna agencija ROD
Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija T: 36 53 600 E: ra rod@siol.net, W: www.ra-rod.si
PRVI PODJETNIŠKI VEČER
KDAJ: 1. 3. 2008 ob 19.00 uri
KJE: v prostorih KAŠ-a (Vipavska cesta lla, Ajdovščina)
KDO: Razvojna agencija ROD in Klub ajdovskih študentov in dijakov (KAŠ) organizirata podjetniški večer na katerem se bosta predstavili podjetji INCOM d.o.o. in PIPISTREL d.o.o.
Z željo, da bi povezali dijake in študente z gospodarstvom v lokalnem okolju, se bodo podjetniški večeri odvijali vsako prvo soboto v njesecu. Na vsakem izmed podjetniških večerov se bosta predstavljali po dve podjetji (iz različnih panog).
Vljudno vabljeni!
Povabilo podjetnikom k sodelovanju na podjetniških večerih
T Zabimo vas k sodelovanju v okviru projekta Podjetniški večeri, s katerim želimo zbližati lokal-
V	no gospodarstvo z našimi dijaki in študenti.
Podjetniki boste na teh srečanjih imeli priložnost predstaviti svojo dejavnost, z dijaki in študenti pa se boste lahko pogovorili tudi o različnih možnostih sodelovanja, npr. možnostih opravljanja delovnih praks, seminarskih in diplomskih nalog, raziskovalnih nalogah dijakov in študentov v vašem podjetju ... Dijakom in študentom boste lahko predstavili tudi svoje načrte glede zaposlovanja novega kadra in katera znanja in sposobnosti pričakujete od bodočih zaposlenih.
Vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike, ki ste pripravljeni na sodelovanje v projektu prosimo, da nam to čim prej sporočite na naš e-naslov ra.rod@siol.net ali po telefonu na številko 05/ 365 36 00.	Vabljena podjetja iz vseh panog!
Učna partnerstva
T Zokviru mednarodnega projekta Vseživljensko učenje je Razvojna agencija ROD skupaj s še
V	tremi partnerskimi organizacijami iz majhnih vinorodnih območij iz Španije in Nemčije povezana v program GRUNDTVIG - učna partnerstva.
Dvoletni projekt, ki ga financira Evropska skupnost, tematsko obravnava kvaliteto turistične po-.nudbe v vinskem turizmu, oblikovanje in trženje turističnih produktov in turistične ponudbe ter promocijo celotnega vinorodnega okoliša kot turistične destinacije.
Projekt je manjšega obsega in je usmerjen v izmenjavo izkušenj in znanj, v seznanitev z načinom dela v drugih evropskih državah, predvsem pa v višjo mobilnost posameznikov in v spreminjanje lastnega dela na temelju znanja, pridobljenega v projektu.
V	okviru projekta se bodo predstavniki vinarjev, turističnih kmetij in turistično informacijskih centov udeležili izobraževanj v Španiji in Nemčiji. Prvi mednarodni izobraževalni seminar bo potekal v mesecu aprilu v španskem mestu Bullas.
Vipavska vina na letališču v Benetkah
T) azvojna agencija ROD je skupaj z italijanskimi partnerskimi organizacijami: Venezia Wine jAJorum, Provincia di Venezia in Venezi@ Opportunita v okviru aktivnosti mednarodnega projekta PRO.VITE vse od avgusta lanskega leta pa do januarja letos predstavljala Zgornjo Vipavsko dolino in Slovenijo s svojo turistično in vinsko ponudbo na razstavnem prostoru znotraj beneškega letališča Marco Polo. Pri predstavitvi so sodelovali vinarji Zgornje Vipavske doline ter TIC Ajdovščina in TIC Vipava.
Zeleni oc/rez
V	mesecu marcu bomo poskusno namestili 5 m3 kontejnerje v rjavi barvi, z namenom zbiranja ZELENEGA GDREZA Z VRTOV GOSPODINJSTEV.
Kaj je zeleni odrez?
Zeleni odrez so vsi odpadki, ki spomladi in jeseni nastanejo pri delu na vrtovih, urejanju živih meja in obrezovanju dreves.
Kontejnerji bodo nameščeni na naslednjih lokacijah:
v Ajdovščini • ob zbiralnici pri Lokavščku nasproti bazena
•	ob zbiralnici v Tmjah
•	nasproti zbiralnice na Trati
v Vipavi	• ob zbiralnici v Vinarski ulici
V	kontejnerje dovoljeno odlagati samo biorazgradljive odpadke:
•	obrezano grmičevje, žive meje
•	pokošeno travo, cvetje, odmrle rastline, listje, plevel
•	žagovino, lesne sekance, lubje, veje dreves
Prepovedano je odlagati pesek in kamenje.
Prepovedano je odlagati vse odpadke, ki se ločeno zbirajo v drugih zabojnikih.
Kontejnerji za zeleni odrez bodo nameščeni spomladi in jeseni, če se bodo odlagali samo navedeni odpadki in to na način, da se ne bo onesnaževala okolica. Odpadke odlagajte tako, da bodo zavzeli čim manjši volumen. Pokrov zabojnika po uporabi zaprite. Odpadkov ne odlagajte na tla.
Kontejnerji so namenjeni uporabi vsem občanom ne glede na mesto zbiranja.
Večje količine biorazgradljivih odpadkov pripeljite v Zbirni center pod Dolgo Poljano, kjer jih boste brezplačno oddali.
Odpadki bodo predelani v kompost.
KOMPOSTIRAJTE TUDI NA SVOJEM VRTU IN TAKO PRIDOBITE NARAVNO GNOJILO, PRIJAZNO VAŠIM GREDICAM!
Zmanjšaj, ponovno uporabi, recikliraj.
POGREBNE STORITVE
Naše podjetje vam tudi v najtežjih trenutkih lahko pomaga saj vam nudimo vse pogrebne in pokopališke storitve. Pogrebne storitve bomo opravili strokovno in po ugodni ceni, predvsem pa boste naleteli na prijazno besedo in pomoč. Poleg organizacije pogreba vam nudimo še:
-	nudimo ves pogrebni material in opremo po izbiri,
-	opravimo vse vrste prevozov, tudi v pogrebnem sprevodu,
-	postavimo in uredimo vam mrliško sobo na domu ali v vaški vežici ( oder, zavese, svečniki..)
-	opravimo izkop groba , zasip ter po potrebi tudi prekop posmrtnih ostankov,
-	uredimo vse potrebno za upepelitev
-	uredimo dokumentacijo za pokop,
-	nudimo prenosni hladilnik in pogrebno moštvo
-	organiziramo trobentača, pevski zbor, cvetne aranžmaje in ostalo po vaši želji
-	prvo ureditev groba (odvoz odvečne zemlje, cvetja in montaža lesenega okvirja )
Za naše usluge smo vam na voljo na dežurnem telefonu 041 668 429, kjer boste ob vsakem času naleteli na prijazno besedo in pomoč v najtežjih trenutkih.
gospodarstvo
Podjetje Farna prineslo pomlad na Vipavsko
Ptujski kurenti preganjali...
Na pustni torek so Vipavsko dolino že tradicionalno obiskali kurenti iz etnografskega društva Ježevka iz Ptuja. Prepotovali so tako-rekoč vso dolino, kjerkoli pa so se ustavili, so doživeli prijazen in topel sprejem.
Promet v krožišču BIS že stekel
Primorje je pred rokom končalo z gradbenimi deli na krožišču BIS v Ajdovščini. V petek, 22. februarja dopoldne je krožišče uspešno prestalo tehnični pregled, nakar je opoldne promet skozi krožišče že stekel. Krožišče je nadomestilo nepregledno in nevarno nesemaforizirano križišče, kjer se od glavne ceste odcepi ajdovska obvoznica, zraven pa je še priključna cesta za največjo
TJrimorje je pogodbo podpisalo IT septembra lani. Dela so obsegala preureditev obstoječega štirikrake-'ga križišča v enopasovno krožišče s pločniki in kolesarsko stezo. Pri tem je bilo treba prestaviti vse komunalne vode, urediti meteorno kanalizacijo ter javno razsvetljavo. Vrednost del znaša 626.814 €, Direkcija Republike Slovenije za ceste je zagotovila 324.126 EUR, ostalo pa Občina Ajdovščina. Omenjeno križišče so zasnovali ob gradnji obvoznice, toda prometne razmere ob vstopu v Ajdovščino so se odtlej bistveno spremenile, tako da so postali prometni zastoji vsakdanji pojav. Poleg tega se je v križišču pripetilo veliko število nesreč, zato je bilo potrebno ukrepati.	epp
ajdovsko sosesko Ribnik. Gre za prvo krožišče v ajdovski občini.
T^\opoldan so svoje plese odplesa--L/li na glavnem vipavskem trgu, kjer sta jih sprejela vipavski župan in naša Vinska kraljica zelena. Kurente so na Colu pričakali šolarji, izreden sprejem so doživeli tudi na Lozicah, kjer seje zbrala vsa vas in od koder ni bilo moč oditi brez obiska enega od loziških hramov ... Osrednji dogodek seje - tako kot že nekaj let doslej
-	zgodil na parkirišču Farna centra v Vipavi. Potem, ko so kurenti za vsak slučaj pregnali še zadnji kanček letošnje mile zime, je sledila izmenjava daril. Kurenti so svojemu gostitelju
-	podjetju Farna iz Vipave - podarili umetniško sliko z motivom korantov, Aleksander Lemut pa jim je za na pot poklonil »vipavsko spomladansko butaro« (za tiste, ki ne vedo - prštua szi ruožcami). Sledilo je pustno rajanje. V izboru za naj maškaro je sodelovalo preko 60 posameznikov ali skupin!!! Med njimi so bili tudi vitezi
z vipavskega gradu, črv, ki se je pre-najedel strupenega jabolka, ki mu ga je podtaknila čarovnica iz skupine Sneguljčica in sedem palčkov, veselih, debelih, nasmejanih, zabavnih, kričečih, plešočih, skakajočih in vseh ostalih mask seje trlo ... Farna Center je med maškare razdelil krofe, lizike, balončke, ... med tiste, ki so bili po izboru hudo stroge komisije najizvirnejši, pa tudi krasne nagrade.
Medtem, ko se je pred Farna centrom plesalo, so kurenti opravili še zadnji obisk, odplesali še zadnji ples na Vipavskem. Pokazali so se zbrani množici pred Dvorano prve slovenske vlade v Ajdovščini. In kljub temu, da je javna razsvetljava na Trgu L slovenske vlade zatajila, so se imeli lepo.
Na svidenje prihodnje leto - na pustni torek na plesu s kurenti pred Farna Centrom v Vipavi!
Pripravila Sanda Hain
Naše mesto z novo podobo
'V Ta prenovljeni Gregorčičevo in Cesto 5. maja smo se ajdovci že navadili. Ulici sta široki, urejeni s pločniki in IN dodatnimi parkirišči. Sprehod skozi ta del mesta je danes res prijeten. Na drugem koncu mesta pa je staro in nevarno križišče BIS nadomestilo novo krožišče - prvo krožišče tako v mestu, kot v občini Ajdovščina!
Da smo krožišče vendarle dobili, je bilo potrebno veliko pogovorov, občina pa je k investiciji primaknila sorazmerno visok delež sredstev in tudi na ta način izrazila velik interes k takšni prometni ureditvi na začetku glavnih mestnih vpadnic. V petek, 22. februarja, so se po uspešno prestanem tehničnem pregledu skozi krožišče zapeljali prvi avtomobili. V prvi polovici marca pa bo tudi slovesna otvoritev.
Gradbena dela so zaključena, zunanja ureditev krožišča (pravzaprav notranji otok) pa čaka na kreativno idejo. Občina Ajdovščina še vedno vabi k sodelovanju vse, ki imate izviren predlog kako urediti otok krožišča. Predloge, ideje, mnenja,..., sprejemajo na Oddelku za investicije in gospodarstvo na Občini Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, tel.: 05/36 59 110 ali pa e-naslov: alenka.kobol@ajdovscina.si.	sh
3Sa NOVICE S TIC AJDOVŠČINA
Priznanje za dobro urejanje vsebine našega spletišča
Donacija Vzajemne www.tic-ajdovscina.si
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica nadaljuje z obsežno donatorsko akcijo, s katero si prizadeva izboljšati raven medicinskih storitev in zdravstvene oskrbe bolnikov v zdravstvenih ustanovah po Sloveniji. S svojo donacijo Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Novi Gorici pomaga pri nakupu opreme ENDOBASE, pomembne za vključitev bolnikov v državni program SVIT, ki je namenjen presajanju in zgodnjemu odkrivanju raka na debelem črevesju in danki. Rak na debelem črevesju in danki je v Sloveniji velik zdravstveni problem.
'\Ta slovesnosti v sredo 27. febru--1- N arja v prostorih Vzajemne v Novi Gorici je predsednik uprave Vzajemne dr. Boštjan Aver v.d. direktorju bolnišnice dr. Franca Derganca Silvanu Saksidi, dr. med., spec. interne medicine, predal donacijo v višini 5000 evrov za nakup opreme Endobase.
Po zagotovilih predsednika upra-
ve Vzajemne pri odločitvi za pomoč pri nakupu opreme Endobase, niso pomišljali niti za trenutek, saj bo moderna oprema s slikovno dokumentacijo omogočala ustrezno in pravočasno oskrbo bolnikov ter izvajanje najsodobnejših preiskav. S podobnimi akcijami bodo nadaljevali tudi v prihodnje.
Marjan Krpan
O pletna agencija Arctur iz Nove O Gorice, ki skrbi za tehnično brezhibnost našega spletišča, je praznovala 16. rojstni dan - seveda nikakor ne naključno prav na Valentinovo ... Na srečanju Arcturjevih poslovnih partnerjev, ki je potekalo v novogoriškem gledališču, nam je podjetje najprej postreglo z obilno porcijo smeha v obliki odlične komedije Duohtar pod mus!, v izvedbi SNG Nova Gorica. Sproščeni predstavi je sledilo prijetno druženje v preddverju gledališča, katerega bistveni del
je bila podelitev priznanj kreatorjem najuspešnejših Arcturjevih spletišč. Priznanje »za uredniško odličnost in kreativnost pri skrbništvu spletnega mesta« je prejel tudi naš TIC! Povod za priznanje so verjetno visoke številke, ki jih beleži naša statistika. Spletna stran www.tic-ajdovscina.si je bila objavljena v septembru 2005. Do konca tega leta si jo je ogledovalo 3498 obiskovalcev. V letu 2006 so naše statistike zabeležile 28.861 obiskov, leto 2007 pa je podrlo vse rekorde, saj smo na našem spletišču zabele-
žili kar 66.497 obiskovalcev (najmanj januarja - 3080, največ novembra - 8193!. Da smo vsebinsko zanimiva spletna stran govori tudi povprečni čas trajanja posameznega obiska, dejstvo, da se obiski skoraj enakomerno vrstijo skozi ves dan in še marsikaj... Priljubljenost pa nam očitno še narašča, saj smo v letošnjem januarju na našem spletišču zabeležili že 8.284 obiskovalcev!!! Kaže pa, da bo tudi februarski obisk najmanj tako dober. Razlog za priznanje pa je stalna skrb za vsebino našega spletišča, kar nam večkrat potrdite tudi vi, naši »ogledovalci«. Veseli smo vaših mnenj, predlogov, popravkov, vprašanj, namigov,.... Zato nam pišite na tic.ajdovscina@siol. net, ali pa za komentarje uporabite naš forum, oziroma - »povejte vi«. Hvala Arcturju, najprej za odlično tehnično podporo, ki nam jo nudi in za prijazne sodelavce, ki imajo neverjetno sposobnost prevajanja naših idej v računalniški jezik, hvala pa tudi za priznanje'... .Zahvala pa gre predvsem vam, naši dragi obiskovalci, ki nas spremljate. Upamo, da bomo še naprej tako zanimivi za vas in - priporočajte nas!
Sanda in Kristina
	
Praznik kulture na kulturni praznik v
A • I	V'«	•
Ajdovščini
Ajdovska osrednja občinska proslava ob letošnjem prazniku kulture je minila v znamenju zgodb velikih Ajdovcev. Glavni dogodek se je zgodil na praznični dan na odru Dvorane prve slovenske vlade, kjer je spregovorila letošnja slavnostna govornica, zborovodkinja in učiteljica glasbe, gospa Marinka Šuštar. Sledil je sprehod do Pilonove galerije na razstavo domačega arhitekta Svetozarja Križaja, kjer se je prešerno druženje nadaljevalo pozno v noč. Letošnje praznovanje je namreč minevalo v znamenju 30. letnice od postavitve Pilonove stalne zbirke v galeriji.
tra, plesalka Šenka Božič in domača etno-rock zasedba ElaBanda so ob koncu zasluženo doživeli ovacije publike ...
/'"'Vdrski dogodek so oblikovali mladi doma-V^/či umetniki in interpreti. Zelo glasna izvedba himne v začetku proslave je marsikoga presenetila, hkrati pa je s svojo skoraj revolucionarno drugačnostjo napovedovala zanimivo nadaljevanje. O pomenu kulture in umetnosti v življenju je najprej zapela, nato še spregovorila gospa Marinka Šuštar, zborovodkinja in učiteljica glasbe na Osnovni šoli Danila Lokarja Ajdovščina. Govorila je o naših pomembnih osebnostih in o pomenu njihovega umetniškega ter pedagoškega dela. Kot se za čast kulturnega govora spodobi, je tudi gospa Marinka okrcala razvoj kulture v naših krajih in izpostavila pomanjkanje kulturnega prostora - predvsem dobre in akustične koncertne dvorane.
Sledil je sprehod do Pilonove galerije, pot nam je takorekoč tlakoval umetnik in arhitekt Svetozar Križaj sam: njegovo delo je Dvorana prve slovenske vlade, vključno z notranjo ureditvijo, spomenik prvi povojni slovenski vladi, urbanistična zasnova tržnice, stolp št. 12 na vogalu tržnice in največje delo - Pilonova galerija, za katere prenovo je prejel Plečnikovo nagrado. Kustosinja in direktorica Pilonove galerije, dr.
Nato seje pričela zgodba z naslovom Srečanje, velikani ajdovskega kulturnega življenja. Prvi njih - Klemenčič - nas je prijazno povabil k predstavi, z marionetno lutko, ki je tokrat lutkarjeve ukaze ubogala le simbolno, kot senca na velikem platnu dvorane. Sledila je glasba in ples, pa Pilonova poezija in zgodba o dveh prijateljih, dveh umetnikih. Veno Pilon in Danilo Lokar, prvi je v nekem trenutku izbral življenje, drugi se je celo življenje oklepal umetnosti. In spet glasba in ples in Milan Klemenčič z nagovorom ob koncu njegove in naše zgodbe. Avtor in režiser proslave Peter Avbar, člani KAŠ tea-
Irene Mislej, je gostoljubno sprejemala množice obiskovalcev, ki so si ogledovali »skice in risbe s Plečnikovega seminarja« ter »pozna dela na Ajdovskem v fotografijah Primoža Breclja« - tako se namreč glasita podnaslova obeh zgodb znotraj razstave Svetozar Križaj - arhitekt. Križaj je zaznamoval Ajdovščino, pa tudi slovensko arhitekturo nasploh, saj je s svojimi deli že zapisan v anale slovenske arhitekturne zgodovine. Če želite vedeti še več, vam priporočamo obisk razstave - na ogled bo tudi še v prvem marčevskem tednu. Zaključek razstave bo začetek nove zgodbe - v petek, 7. marca bo v Pilonovi galeriji predstavitev zloženke Ajdovščina, sprehod skozi stoletje ustvarjalnosti, ki pripoveduje o času največjega razvoja našega mesta, o času, ki so ga sooblikovali tudi veliki Ajdovci.
Na kulturni praznik smo obiskovalci osrednjega, dnevu posvečenega dogodka v Ajdovščini, doživeli praznik kulture - naj kultura praznuje, naj praznuje skozi vse leto!
Zapisala SH
Prešernova nagrada študentom Univerze v Ljubljani 2007
Tine TOMAŽIČ na
sprejemu pri županu
Župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak je 6. februarja priredil sprejem Tinetu Tomažiču, dobitniku Prešernove nagrade študentom Univerze v Ljubljani za leto 2007. Tine Tomažič, zlat maturant ajdovske gimnazije, je lani diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Študentsko Prešernovo nagrado je prejel za nalogo Analiza in oglaševanje avtopilotskih sistemov. Pri nalogi mu je pomagal mentor prof. dr. Drago Matko. Nagrado je Tinetu 5. decembra lani v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani izročila rektorica prof. dr. Andreja Kocijančič.
T) o vzet ek iz obrazložitve ob podelitvi J7 Prešernovih nagrad študentom Univerze v Ljubljani:
»Tine Tomažič je zlat maturant Srednje šole Veno Pilon iz Ajdovščine, diplomant Fahdtete ža elektrotehniko (iz smeri Procesna avtomatika) Univerze v Ljubljani, avtor znanstvenih člankov, ki je že med študijem sodeloval na več konferencah z mednarodno udeležbo in prejemnik nagrade za najboljši študentski prispevek na konferenci Eurosim 2007. Področje njegovega dela zajema probleme stabilizacije in vodenja kompleksnih in avtonomnih dinamičnih sistemov na področju aeronavtike. V nagrajenem delu Analiza in uglaševanje avtopilotskih sistemov obravnava koncept brezpilotnih letalnih naprav in podaja edinstven način izvedbe parametrizacije sistema vodenja brezpilotnega letala s strojno opremo v zanki. Načrtovani in preizkušeni simulator leta omogoča popolno
nastavitev regulacijskih parametrov avtopilot-skega sistema brez dejavnikov tveganja, ki so sicer prisotni v začetnih fazah razvoja tovrstnih letalnih naprav.«
Poleg Tineta so se sprejema udeležili še njegovi starši - oče Fedor Tomažič je upokojeni profesor fizike, mati Nidija pa profesorica angleščine - direktor podjetja Pipistrel Ivo Boscarol, kjer je Tine zaposlen ter ravnatelj .Srednje šole Alojz Likar. Tine ima pred seboj še velike načrte in zanimive cilje. Podjetje, kjerje zaposlen, je znano po visoki tehnologiji. Prav inovativnost, visoka tehnologija in nova znanja so smernica razvoja podjetja tudi za naprej.
Župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak je čestital Tinetu Tomažiču ter mu izročil simbolično darilo. Želje in dejanja Občine Ajdovščina so usmerjene tudi v podporo razvoju visoke tehnologije v občini. Podporno okolje z znanjem za podjetja z visoko tehnologijo nastaja z rastjo Univerzitetnega središča Ajdovščina Univerze Nova Gorica. Občina pa podpira in razvija tudi druga strateško pomembna območja, kjer bo ta visoka tehnologija lahko zaživela v praksi.
Raziskovalno in znanstveno delo Tineta Tomažiča je prispevek k razvoju visoke tehnologije v domačem podjetju in si zasluži vse čestitke za svoje znanstveno in inovativno delo. Želimo si, da bi svoje ustvarjalno pot nadaljeval v domačem kraju, v domačem univerzitetnem središču.	Pripravila Sanda Hain
Na sprejemu pri županu Občine Ajdovščina Marjanu Poljšaku
Miša in Alexandra/ plesalca leta 2007
Župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak je v začetku februarja na sprejem povabil Miša Cigoja, plesalca iz Ajdovščine, ki že vrsto let žanje velike uspehe tako rekoč po vsem svetu. Sprejem je posvečen predvsem uspehom, ki sta jih Miša in njegova soplesalka Alexandra Malai osvojila v letu 2007.
Marjanu Poljšaku, takrat sta bila sveža evropska prvaka v 10. plesih v konkurenci 30. držav. Plesalca sta se z županom zopet srečala novembra 2005, takoj po osvojenem svetovnem plesnem prvenstvu v kombinaciji 10. plesov. Poseben uspeh plesalcev je tudi Bloudkovo priznanje za leto 2005 - za naziv svetovnih prvakov iz tekmovanja v Avstraliji.
Miša in Alexandra sta bila edini članski tekmovalni par sezone 2007 v Plesnem klubu Urška Ajdovščina. Hkrati pa so uspehi, ki sta jih dosegla, tako odlični, kakršnih si lahko le želijo veliko večji in močnejši klubi v Sloveniji-Njuni največji lanski uspehi: osvojitev evropskega in svetovnega pokala v desetih plesih, tretje mesto na svetovnem in drugo na evropskem prvenstvu. Plesna zveza Slovenije je Miša in Alexandro imenovala za plesalca leta 2007!
Najnovejša zmaga naših odličnih plesalcev pa je pred kratkim odprta nova plesna dvorana, kjer bo doma Studio Maxim. Miša in Alexandra bosta tu trenirala, hkrati pa bo dvorana ponujala različne načine učenja plesa za vse starostne skupine plesa željnih.
Čestitke in še veliko lepih uspehov plesnemu paru!
Sanda Hain
A /Tisa Cigoj pleše že od majhnega. Njegov IVAprvi plesni učitelj Miran Pritekelj ga je prvih korakov učil še pred vstopom v šolo. Leta 1991 je Miša opravil izpit za športnega plesalca, odtlej je tako-rekoč nezaustavljiv. Prvi naslov državnega prvaka je osvojil kot pionir. Plesati je začel pri Urški, ki je še danes njegov plesni klub - od pionirja je zrasel v člana. V svoji skoraj 20-letni plesni karieri je zamenjal nekaj soplesalk, danes je njegova lepša polovica na plesnem podu Alexandra Malai.
Miša Cigoj je leta 2001 za osvojen naslov svetovnega mladinskega prvaka prejel Občinsko priznanje Občine Ajdovščina; julija leta 2003 se je plesni par udeležil sprejema pri županu
ajdovski odmevi
Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina na podlagi Pravilnika o subvencioniranju projektov inovacij (Ur. 1. RS št.57/03, 26/04 in 15/05) in Odloka o proračunu za leto 2008 (Ur. 1. RS št. 125/07) objavlja
JAVNI RAZPIS
za dodelitev subvencij za projekte inovacij v letu 2008
1.PREDMET JAVNEGA RAZPISA
so proračunska sredstva Občine Ajdovščina, ki se bodo dodelila za projekte inovacij v letu 2008, in bodo pokrivala naslednje stroške: ajstroške za pridobitev patenta oziroma za zaščito izdelka - do višine 4.000 EUR b)stroške izdelave začetnega prototipa - do višine 6.000 EUR
cjpredlogi inovativnih tehničnih rešitev - do višine 1.000 EUR
djtehnično dokumentirane inovativne ideje -do višine 1.000 EUR
e)stroške tehničnih raziskovalnih nalog, ki so namenjene razvoju novih izdelkov oziroma inovativnih tehnoloških rešitev - do višine 2.000 EUR
2.POGOJI ZA DODELITEV SREDSTEV
2.1.	Na javni razpis se lahko prijavijo:
1.	za sofinanciranje ukrepov pod točko a in b:
-	občani s stalnim prebivališčem v občini Ajdovščina ter
-	mala in srednja podjetja s sedežem v občini Ajdovščina,
ki morajo razpolagati z vsaj deloma ustvarjeno novo tehnično rešitvijo oziroma želijo opraviti začetni razvoj. Prijavitelji lahko za delo v projektu najamejo izumitelja novosti oziroma najamejo raziskovalce, ki izpolnjujejo pogoje določene s predpisi o raziskovalni dejavnosti. Začetni razvoj pa obsega razvojna dela, ki so potrebna, da se preverijo tehnične in druge lastnosti izuma.
2.	za sofinanciranje ukrepov pod točko c, d in e:
-	občani s stalnim prebivališčem v občini Ajdovščina.ter
-	zaposleni v podjetjih s sedežem v občini Ajdovščina
2.2.	Popolne vloge na razpis morajo biti pripravljene v skladu z navodilom za pripravo vloge, kije sestavni del razpisne dokumentacije.
2.3.	Vloga za sofinaciranje ukrepov pod točko a in b mora vsebovati:
2.3.1.	Potrdilo pristojnega organa, ki vodi evidenco izdanih dovoljenj za opravljanje določene dejavnosti. Za fizične osebe pa je potrebno predložiti fotokopijo osebne izkaznice.
2.3.2.	Predstavitev predlagatelja;
2.3.3.	Predstavitev novosti;
2.3.4.	Finančno konstrukcijo projekta z viri financiranja;
2.3.5.	Izjava, da za prijavljeni projekt v zadnjih 3 letih, ni dobil državne pomoči, oziroma če jo je, kolikšen delež je za isti namen že dobil iz drugih virov.
2.4.	Vloga za sofinanciranje ukrepov pod točko c, d in e mora vsebovati:
2.4.1.	Za fizične osebe pa potrebno predložiti fotokopijo osebne izkaznice;
2.4.2.	Predstavitev tehnične rešitve, inovativne ideje oziroma raziskovalne naloge..
3.	MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV Pri razvrščanju predlogov projektov, ki se so-
financirajo iz ukrepa a in b bodo upoštevani naslednji ocenjevalni kriteriji:
Zap. št., ocenjevalni kriteriji, najvišje možno št. točk
1.	Vpliv novosti na dodatno zaposlitev visoko kvalificirane delovne sile 25
2.	Doseganje višje stopnje dodelave novosti oziroma izkazovanje višjih že vloženih sredstev v novosti 25
3.	Pridobitev interesenta, ki je pripravljen vlagati v nadaljnje faze projekta 20
4.	Večja varnost in racionalnost 10
5.	Število podeljenih patentov oziroma izpeljanih tehnoloških inovacij 10
6.	Med izvajalce oziroma soizvajalce vključuje raziskovalne oz. izobraževalne institucije 10
Za sofinanciranje ukrepov pod točko c, d in e, bo prejete vloge ocenila strokovna komisija na podlagi predstavitve prijavljenega projekta. Sofinancirani bodo najboljši projekti.
4.	VIŠINA SREDSTEV za dodelitev subvencij za projekte inovacij v letu 2008 je 8.000 EUR. Višina subvencije za prijavljene projekte ne sme presegati 50% vrednosti upravičenih stroškov projekta.
Upravičeni stroški za sofinanciranje ukrepov pod točko a in b so: stroški za pridobitev patenta, stroški za zaščito izuma, stroški dela, ki nastajajo neposredno kot posledica raziskave in razvoja projekta, materialni stroški za izdelavo začetnega prototipa, stroški raziskovalnih in svetovalnih storitev, stroški instrumentov in druge opreme, ki se izključno uporabljajo za izvedbo projekta.
Zgornja višina pomoči ne sme biti presežena, ne glede na to, iz katerih javnih virov je pomoč dodeljena.
5.	ROK do katerega morajo biti porabljena dodeljena sredstva: dodeljena sredstva morajo biti porabljena do 01.12.2008.
6.	Razpisna dokumentacija se lahko dvigne v času trajanja razpisa vsak dan od 8.00 do 12.00 v vložišču Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/ a, Ajdovščina. Razpisna dokumentacija je dostopna tudi na spletni strani www.ajdovscina. si, pod rubriko razpisi. Dodatne informacije so vam na voljo po telefonu na številki: 05 365 91 26 (g. Janez Furlan).
7.	Pisne vloge z oznako: »NE ODPIRAJ PRIJAVA NA RAZPIS - INOVACIJE 2008« in z naslovom pošiljatelja, na hrbtni strani, v zgornjem delu ovojnice, morajo predlagatelji oddati v zaprti ovojnici. Vloge morajo biti predložene na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/ a, Ajdovščina osebno ali s priporočeno poštno pošiljko do najkasneje 01.08.2008, pri čemer se za rok oddaje šteje čas odtisa poštnega žiga. S.Predlagatelji vlog bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni v roku 45 -ih dni od dneva oddaje popolne vloge.
ŽUPAN Marjan POLJŠAK s.r.
Ugodni krediti za obnovo večstanovanjskih stavb v starih mestnih jedrih!
Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad je v letu 2006 objavil javni Razpis za sofinanciranje rekonstrukcij večstanovanjskih stavb v starih mestnih jedrih s 3000 in več prebivalci, v naslednjih letih pa tudi spremembe - podaljšanja trajanja razpisa, kije še vedno odprt!
Predmet razpisa je finančno spodbujanje oziroma ugodno dolgoročno kreditiranje rekonstrukcij obstoječih večstanovanjskih stavb v starih mestnih naseljih s 3000 in več prebivalci, pri čemer gre lahko za samostoječe stavbe, stanovanjske bloke, stolpiče ali stolpnice, vse znajmanj štirimi stanovanji. Do pridobitve posojila so upravičene fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in pravne osebe, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki morajo biti lastniki objektov ali njihovih zaključenih delov ali njihovi ožji družinski člani. Na razpis se lahko prijavijo tudi skupine etažnih lastnikov, ki morajo izkazati, da so lastniki vseh stanovanjskih delov v objektu za katerega se daje posojilo. Razpis je odprt do dne, ko so s sklepi Nadzornega sveta Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31.12.2008. Vse ostale informacije o razpisu lahko prosilci dobijo osebno na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije, javnem skladu, Poljanska c. 31, Ljubljana ali na telefonski številki: (01) 47 10 534 - kontaktna oseba Sanja Burnazovič in (01) 47 10 592 - kontaktna oseba Vanja Žontar Djordjevič. Prav tako je razpis, skupaj z obrazcem vloge, na voljo na spletnem mestu Stanovanjskega sklada Republike Slovenije www.ssrs.si ali www.stanovanjskisklad-rs.si pod rubriko Javni razpisi/Javni pozivi.
Ajdovščina, Brda, Nova Gorica in Renče-Vogrsko združili moči
Vodni projekt
Občina Ajdovščina se je že v letu 2005 vključila v skupni projekt štirih občin (Ajdovščina, MONG, Brada, Renče-Vogrsko)- Varovanje vodnega vira Mrzlekter oskrba prebivalcev s pitno vodo na območju Trnovsko-Banjške planote, Goriških Brd in Vipavske doline - saj je to dobra pot do sredstev iz kohezijskega sklada. Vrednost skupnega projekta je dobrih 37 milijonov evrov.
T)rojekt na območju občine Ajdovščina za-_L jema izgradnjo vodarne ter obnovo glavne vodovodne linije od Lokavca do občinske meje pri Zaloščah ter od izvira Hublja do Ajdovščine. Tako bo uporabnikom zagotovljena zdravstveno ustrezna pitna voda iz zajetja tudi ob večjih nalivih, hkrati se bodo zmanjšale izgube vode znotraj vodovodnega sistema.
Krovni projekt je sestavljen iz posameznih projektov, ki jih bodo občine vodile samostojno, prav tako bo za vsak podprojekt posebej razpisan javni razpis za izbiro izvajalca del ter podpisana pogodba o sofinanciranju. Občina
Ajdovščina in Mestna občina Nova Gorica bosta projekte izvajali skupaj, finančni delež pa si bosta v primeru izgradnje vodarne razdelili po deležu porabljene vode in sicer 71,25 % občina Ajdovščina, preostanek MONG, pri obnovi vodovodnih linij pa bo ključ razdelitve finančnega dela lastniški delež na magistralnem cevovodu, občina Ajdovščina je lastnica 46,46%.
5. februarja je v prostorih Občine Ajdovščina potekal sestanek med predstavniki Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR), Ministrstva za okolje in prostor, prisotni so bili župani občin, ki sodelujejo v projektu, strokovne službe, koordinator projekta VO-KA Nova Gorica in pripravljavci vloge za kohezijska sredstva. Glavni namen sestanka je bil pregled stanja oddane vloge ter določitev aktivnosti do izdaje odločbe o potrditvi skupnega projekta. Partnerji v projektu so od predstavnikov SVRL želeli dobiti zagotovilo, da bo kandidatura projekta uspešna, saj so vsi pogoji izpolnjeni. Ker formalnih ovir ni, vsi sodelujoči računajo na slavnostno izročitev odločbe v sredini marca.
Pripravila sh
Aeronavtični muzej zahodnoevropske unije
Predstavitev predštudije
Na predvečer letošnjega kulturnega praznika je v okrogli učilnici ajdovske srednje šole potekala predstavitev delovnih vsebin osnutka predštudije izvedljivosti za vzpostavitev Aeronavtičnega muzeja zahodnoevropske unije. Nosilec ideje o letalskem muzeju je, kot je znano, Zmago Jelinčič Plemeniti, predštudije pa so izdelali strokovnjaki iz Zavoda Aeronavtični muzej zahodnoevropske unije, ki ga je konec lanskega leta ustanovilo 19 ustanoviteljev. Predstavitve so se udeležili tudi župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak ter nekateri svetniki Občinskega sveta.
'T7' ot je večkrat poudaril direktor zavoda l^^Silvester Vončina je namen predštudije ugotoviti ali sploh obstajajo možnosti in pogoji za vzpostavitev takšnega muzeja v Vipavski dolini, namen predstavitev (potekale so po več občinah) pa je informiranje javnosti ter zbiranje dodatnih sugestij in predlogov. Aeronavtični muzej bo po predlogu vseboval muzej aeronavtike z razstavno-učnim delom, razvojno-učni laboratorij,'doživljajski del, gospodarsko-logi-stični in turistični del ter fotonapetostno elektrarno. Jedro zgodbe muzeja bodo letala in letalstvo nasploh, poleg zgodovinskega pregleda razvoja tehnologije in pomembnih osebnosti pa bo park ponujal še vrsto atrakcij, ki naj bi dvigovale obisk iz primarnega (območje z radiem 500 km okoli Nove Gorice) in sekundarnega (500 - 1000 km). Na tako velikem objektu bi bilo po mnenju strokovnjakov mogoče izvesti 3 MW sončno elektrarno, ki bi se uvrščala med 10 največjih tovrstnih elektrarn na svetu. Lokacija muzeja temelji na dobri dostopnosti (bližina avtoceste, letališč, železnice) ter dovolj veliki površini, ki ni pod naravovarstveno zaščito niti ni preblizu naseljem. V Vipavski dolini je, po analizah stroke, ena najprimernejših lokacij prav območje v bližini letališča Ajdovščina. V zadnjem delu predstavitve je Peter Velikonja govoril še o ekonomskih elementih, ki v naši re-
giji trenutno niso prav rožnati. Pada število prebivalcev, število delovnih mest stagnira, veča se število prebivalcev posameznih mest, ki na delo odhajajo drugam, veliki gospodarski subjekti, ki so vrsto let krojili gospodarsko življenje v naših krajih, so na robu brezupnega propada ali pa prodani in »preseljeni« v center naše dežele... Tudi z ekonomskega vidika bi torej Vipavska dolina in celotna severna Primorska potrebovala neke vrste gospodarski pogonski stroj, ki bi nas peljal v lepše čase...
Prisotni (op.p.: glede na pretekle burne reakcije na idejo o Piramidi je bilo pričakovati veliko večje število zainteresiranih) - tako tisti, ki so za, kot tisti, ki so proti - so predstavitev pohvalili, saj je v relativno kratkem času podala dovolj dober pregled idej in trenutnega stanja projekta. Po pričakovanjih pa so zastavljali tudi vprašanja in postavljali mnenja. Po županovem mnenju gre s stališčem in odločitvijo še počakati do končnih rezultatov predštudije, saj se mu je zdela predstavitev zelo splošna. Nikakor pa ne gre projekta jemati kot rešitev trenutne gospodarske situacije.
Naslednje, konkretnejše predstavitve lahko pričakujemo konec marca, dotlej pa vas pripravljavci študije pozivajo, da se z vašimi predlogi, sugestijami, vprašanji ... obrnete na njih. Pišete jim lahko na e-naslov: aeronavtični.muzej .pr@siol.net, na vašo željo vam bodo posredovali tudi doslej pripravljeno gradivo.
Pripravila SH
razpis, odmevi
Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina na podlagi 8. člena Statuta Občine Ajdovščina (Uradno glasilo št. 7/99, Uradni list RS, št. 2/02, 41/05, 92/05) objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ZA OTROKE IN MLADINO, HUMANITARNIH IN INVALIDSKIH ORGANIZACIJ TER DRUGIH NEPROFITNIH ORGANIZACIJ V LETU 2008
1.	Neposredni proračunski uporabnik:
Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina.
2.	Predmet javnega razpisa:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov naslednjih programov:
A.	programov za otroke in mladino,
B.	programov humanitarnih in invalidskih organizacij,
C.	programov ostalih neprofitnih organizacij.
3.	Osnovna področja:
A.	Programi za otroke mladino Na področju programov za otroke in mladino se sofinancira: mladinske skupine, klube, društva ter druge organizacije, ki izvajajo programe namenjene spodbujanju kreativnosti in zadovoljevanju interesov mladih, prireditve za mlade večjega obsega, letovanja, tabore otrok in mlade do starosti 18 let, za letovanja mladih s posebnimi potrebami starostna omejitev ne velja, enkratne denarne pomoči za učence, dijake in študente.
1.	Splošni pogoji za sodelovanje na razpisu za sklop A
Na javni razpis za sofinanciranje programov za otroke in mladino, se lahko prijavi izvajalec programov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: da ima sedež na območju občine Ajdovščina, da ima urejeno registracijo za izvajanje programov za otroke in mladino, da ima zagotovljene materialne, prostorske in kadrovske pogoje za izvajanje prijavljenih programov, da dejavnost izvajalca programa in prijavljeni program ni profiten, da so v programe pretežno vključeni otroci in mladi, ki imajo stalno bivališče v občini Ajdovščina.
Izjemoma se sofinancira tudi programe izvajalcev, ki nimajo sedeža na območju občine, v kolikor se program izvaja na območju občine in pomeni bistveno popestritev programov namenjenih mladim. Določba ne velja za prosilce, ki se prijavljajo na razpis- enkratne denarne pomoči.
2.	Kriteriji za izbor in oceno programov
a)	Programi in prireditve:
-	število članov društva,
-	število udeležencev prireditve in kako-
vost programa,
- število vključenih, čas trajanja programa in kakovost programa.
b)	Letovanja:
število vključenih in čas trajanja programa, za udeležence s posebnimi potrebami (udeleženci s slabšim socialnim položajem oz. s posebnimi potrebami), se zagotovi višja sredstva.
Kot letovanja se štejejo tudi tabori. V okviru tega sklopa se ne sofinancira izbirnih predmetov v osnovni šoli oz. šole v naravi, katera se sofinancira iz drugih proračunskih sredstev in počitniškega varstva. Letovanje mora trajati najmanj tri dni.
Prednost pri sofinanciranju programov bodo imela društva, ki izvajajo programe že več let in je njihova dejavnost namenjena zadovoljevanju širših interesov mladih.
c)	Enkratne denarne pomoči Denarne pomoči se dodeljuje:
za izjemne dosežke nadarjenim učencem, dijakom in študentom za sofinanciranje dodatnega izobraževanja učencev, dijakov in študentov Pogoj za dodelitev enkratne denarne pomoči je javno priznan uspeh ali izjemen dosežek v zadnjih dveh šolskih letih. Kandidati dokazujejo izjemno nadarjenost oz. izjemne dosežke s priznanji, nagradami ali potrdili o izjemnih dosežkih s tekmovanj, potrdili o objavljenih delih, potrdili o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, umetniških razstavah ali koncertih, kritikami in recenzijami dosežkov na področju umetnosti ali s priporočili ustanove, ki jih priložijo k prijavi na razpis.
Dodatno izobraževanje je krajša oblika izobraževanja učenca, dijaka oziroma študenta v letu 2008.
Sofinancira se dodatno izobraževanje tistih učencev, dijakov, študentov katerih učni uspeh je bil v preteklem šolskem letu (2006/07) odličen, študenti pa morajo dosegati povprečje ocen 9 oziroma 10.
K prijavi je potrebno priložiti potrdilo o šolanju, dokazilo o izraženem interesu ustanove kjer se šolajo o udeležbi na dodatnem izobraževanju, dokaz o doseženem učnem uspehu, dokazilo o prijavi oz. o udeležbi na dodatnem izobraževanjem.
B.	Programi humanitarnih in invalidskih organizacij
Na področju humanitarnih in invalidskih organizacij se sofinancira: programe humanitarnih organizacij, s katerimi te rešujejo ogrožene ljudi in življenja, lajšajo socialne in psihosocialne stiske in težave, izboljšujejo socialni položaj, preprečujejo poslabšanje socialnega položaja, preprečujejo poslabšanje zdravstvenega stanja oseb s kronično boleznijo, ustvarjajo možnosti za čimbolj kakovostno in samostojno življenje oseb s kronično boleznijo, izvajajo dejavnost tudi za druge človekoljubne cilje, dobrodelne organizacije in društva, ki izvajajo programe na področju sociale, varstva otrok in mladine, starejših občanov in organizacije za samopomoč, programe invalidskih organizacij, s katerimi se ugotavljajo interesi in zagovarjajo potrebe invalidov, načrtujejo, organizirajo in izvajajo programi, ki posameznim skupinam invalidov omogočijo aktivno sodelovanje in neodvisno življenje, sodelujejo pri preprečevanju in odpravljanju ovir v fizičnem in socialnem okolju, nudijo pomoč pri uveljavljanju potreb invalidov, preprečujejo in blažijo socialne ter psihične posledice invalidnosti, usposabljajo invalide za samopomoč, razvijajo socialne spretnosti invalidov in njihovo informiranost, zagotavljajo zagovorništvo.
1. Pogoji za sodelovanje na razpisu za sklop B:
Na javni razpis za sofinanciranje humanitarnih in invalidskih organizacij, se lahko prijavijo izvajalci programov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: imajo sedež v Občini Ajdovščina druge organizacije, ki so organizirane za več občin, katerih program se izvaja tudi na območju Občine Ajdovščina in so vanj vključeni prebivalci s stalnim prebivališčem v Občini Ajdovščina organizacije, katerih program se ne izvaja na območju občine Ajdovščina, pod pogojem, da so vanj vključeni tudi občani s stalnim prebivališčem v Občini Ajdovščina
imajo urejeno registracijo za izvajanje programov
imajo odločbo o podelitvi statusa humanitarne, invalidske oziroma dobrodelne organizacije (če izvajalec nima urejene-
Iz zadnje seje ajdovskih svetnikov
Prva letošnja seja Občinskega sveta Občine Ajdovščina je potekala na zadnji januarski dan, na dnevnem redu je bilo 9 točk. V uvodu morda le še informacija kako do podrobnejšega gradiva o delovanju Občinskega sveta - tako napovedi sej ter večina gradiv, kot tudi zapisniki, so objavljeni na spletni strani Občine Ajdovščina www.ajdovscina.si.
A jdovščina je dobila novo ulico ./V pravzaprav je ulica že bila, le ime je dobila. Svetniki so se strinjali, da se ulica med Goriško cesto na severu, obvoznico na vzhodu, železnico na jugu in potokom Jovšček na zahodu mesta Ajdovščina poimenuje Pod letališčem.
Sledil je podroben pregled novega občinskega pravilnika, ki določa oddajanje nepremičnin v najem ali uporabo. Glavni razlog za oblikovanje novega pravilnika je spremenjena zakonodaja, ki ureja to področje. Občina Ajdovščina oddaja nekatere svoje nepremičnine, ki jih začasno ne potrebuje, iz tega naslova se bo v letošnjem letu v proračun steklo okoli 25.000 evrov. Odbor za finance je imel nekaj pripomb na pripravljeno vsebino, zato je predlagal zgolj pre-
gled pravilnika, ne pa tudi glasovanje o sprejetju. Tudi svetniki so imeli pripravljena vprašanja in pomisleke. Točka je bila prekinjena in se bo nadaljevala na naslednji seji.
Nato so svetniki sprejeli sklep, s katerim so potrdili investicijski program »Varovanje vodnega vira Mrzlek ter oskrba prebivalcev s pitno vodo na območju Trnovsko-Banjške planote, Goriških brd in Vipavske doline«. O vsebini programa podrobneje pišemo v drugem članku, zato na tem mestu nadaljujemo s četrto točko, katere sklep pa se je odpovedal ponudbi podjetja Petrol, ki je izkazalo zainteresiranost za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode. To službo za občino opravlja javno podjetje KSD d.o.o.,
skladno z vsemi občinskimi pravili in tako bo, vsaj za sedaj, tudi ostalo. Brez večje razprave pa so bile sprejete tudi glavne usmeritve na področju kulture v občini Ajdovščina za leto 2008. Pristojni odbor je predlagal le majhen popravek, sredstva, namenjena informiranju, se premikajo na drugo, bolj primerno postavko.
Do konca seje so svetniki opravili nekaj imenovanj, preleteli nekaj premoženjsko pravnih zadev ter zastavili nekaj vprašanj in pobud.
Pripravila Sanda Hain
ga statusa, predloži obvestilo o razvrstitvi po dejavnosti)
imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje prijavljenih programov
imajo izdelano, finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja programa, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov.
2. Ocenjevanje in kriteriji za izbor programov:
a)	Kriteriji za vrednotenje invalidskih organizacij:
-	vsebina programa
-	število članov
-	sedež na območju Občine Ajdovščina.
b)	Za vrednotenje humanitarnih organizacij, ki se po Zakonu o humanitarnih organizacijah štejejo za organizacije za kronične bolnike se upoštevajo merila in kriteriji za oceno invalidskih organizacij.
c)	KriterijLza splošne dobrodelne organizacije in organizacije za samopomoč:
-	število programov za posamezne ciljne skupine
-	število ciljnih skupin, katerim je program namenjen
-	število uporabnikov vključenih v programe.
C.	Programi ostalih neprofitnih organizacij
Na področju programov ostalih neprofitnih organizacij se sofinancira programe, ki pomenijo dodatno ponudbo programov v Občini Ajdovščina in niso financirani iz drugih proračunskih postavk.
1.	Pogoji za sofinanciranje programov na razpisu za sklop C:
-	sofinancira se programe organizacij in društev, ki imajo sedež na območju Občine Ajdovščina. Izjemoma se sofinancira tudi programe izvajalcev, ki nimajo sedeža na območju občine, v kolikor se program izvaja na območju občine Ajdovščina.
-	da ima izvajalec programov urejeno registracijo za izvajanje programov,
-	da ima izvajalec programov zagotovljene materialne, prostorske in kadrovske pogoje za izvajanje prijavljenih programov.
2.	Ocenjevanje in kriteriji za izbor programov:
Kriteriji za vrednotenje programov neprofitnih organizacij:
-	število članov vključenih v društvo,
-	število vključenih v posamezen program in obseg programa, prireditve,
-	čas trajanja programa.
Prednost pri sofinanciranju programov bodo imela društva, ki izvajajo programe že več let.
4.	Višina sredstev:
Okvirna višina sredstev namenjenih za sofinanciranje programov v letu 2008:
A.	za programe za otroke in mladino 39.910,00 €
B.	za humanitarne in invalidske organizacije 34.200,00 €
C.	za neprofitne organizacije 5.500 €.
5.	Kraj, način in rok prijave:
Rok za oddajo vlog za programe otrok in mladine, humanitarnih, invalidskih in dobrodelnih organizaciji ter ostalih neprofitnih organizacij je 31.3.2008.
Rok za oddajo vlog za pridobitev enkratne denarne pomoči za nadarjene učence, dijake in študente je 31.3.2008 za prvi krog sofinanciranja, 15.9.2008 za drugi krog sofinanciranja.
Prijave z zahtevano dokumentacijo, se pošlje po pošti ali odda na naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina, v zaprti kuverti z OBVEZNO USTREZNO OZNAKO PROGRAMA. V zgornjem kotu na prednji strani kuverte je treba napisati ne odpiraj - vloga in oznako programa. Na hrbtni strani pa polni naslov pošiljatelja. Šteje se, da je prijava pravočasna, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav po pošti priporočeno ali osebno prinesena v vložišče Občine Ajdovščina, do 15. ure.
Prijavi se priložijo obrazci in drugi dokumenti navedeni v razpisni dokumentaciji, ki jo zainteresirani dobijo na sedežu Občine Ajdovščina in na spletnih straneh Občine Ajdovščina: http://www. ajdovscina.si/.
Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala.
V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo, bo komisija prijavitelja pozvala, da vlogo dopolni. V primeru, da prijavitelj v roku vloge ne bo dopolnil, se vlogo s sklepom zavrže.
6.	Izid razpisa:
O izidu javnega razpisa bodo izvajalci obveščeni v roku 45 dni od izteka prijavnega roka. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe.
OBČINA AJDOVŠČINA
Otroški parlament
Prvi februarski dan je v sejni sobi Občine Ajdovščina potekal že 18. Medobčinski otroški parlament, na katerem so se zbrali mladi parlamentarci iz šestih osnovnih šol ajdovske in vipavske občine. Letošnja tema parlamenta je bila Zabava in prosti čas mladih.
T Tčence je pozdravil in nagovoril tudi župan Marjan Poljšak, ki se je strinjal, da sta zabava in prosti čas pomembna, še bolj pomembno pa je, kako in s kakšnimi dejavnostmi ta čas zapolnimo. Udeleženci parlamenta so predstavili, kako preživljajo prosti čas, kako se zabavajo ter kaj pri tem pogrešajo. Rezultati ankete, ki jo je Zveza prijateljev mladine Ajdovščina izvedla med mladimi, so pokazali, da imajo mladi tri do pet ur prostega časa dnevno. Najraje ga preživljajo s prija-
telji, pred televizorjem ali pred računalnikom. Večina izpostavlja potrebo po več športnih aktivnostih in druženju, pri čemer so najpogostejša ovira neurejeni ali neobstoječi objekti ter pomanjkanje organiziranih prostočasnih vsebin za mlade. Mladi so županu zastavili različna vprašanja in s tem spodbudili živahno razpravo. Izvolili so tudi dva predstavnika, ki se bosta 10. marca udeležila 18. Nacionalnega otroškega parlamenta v Ljubljani.
Jožica Humar ZPMAjdovščina
iz naših sredin
7
V	Šmarjah
Zlatoporočenca
V	Šmarjah na Vipavskem se je, v lepem, pravem pomladnem dnevu, v soboto, 26. januarja, na majhni kmetiji, stisnjeni v gasi ob vaški cerkvi, dogajalo veselo praznovanje. Marija in Jože Stopar sta praznovala 50 letnico skupnega življenja. Vesela in vznemirjena sta bila še pred zadnjimi pripravami na obnovitev zaobljube zvestobe v domači cerkvi, kjer so se zbrali sorodniki, prijatelji in znanci ter domači pevski zbor.
TVr ot običajno se ob takih priložno-	velo pet, starejše sestre so se zapo-
J^^tih razlijejo spomini, spomini	slile, mlajše pa še niso mogle bogve
na pretekle dogodke in posameznike,	koliko pomagati. Ni imela izbire,
Tata Jože je s solznimi očmi obujal	ostati je morala doma, kjer jo je kljub
spomine na čas, ko je moral, kot 10 le-	težkim časom doletela ljubezen, ki je
ten deček, služiti na Krasu. Bil je pa-	tudi povod za ta velik jubilejni dogo-
stir in varuh majhnega otroka, še sam	dek: 50 letnica poroke. V teh letih sta
otrok. Želja po domu in domačih je	postavila kmetijo na noge, se pošteno
prevelika, zato je zbežal. Domov seje	nagarala, dobila tri otroke in sedem
vrnil med obstreljevanjem okoliških	vnukov. Gotovo je že čas, da si odpo-
vasi, 1942. leta, pa ne za dolgo, moral	čijeta v miru in zdravju. Mami pa žeje nazaj, tokrat v Kazlje. Kasneje je	lim, da še vnaprej zapisuje pesmice,
delal v kamnolomu, nekaj mesecev	ki jih zlaga ob raznih priložnostih in
pa tudi v rudniku v Trbovljah, na	dogodkih. Eno nam je na tej sloves-
dnevnem kopu. Po teh izkušnjah seje	nosti tudi prvič povedala, zapisala jo
18 leten fant odločil, da ostane doma	je 26. junija 1991, ko so tudi zvonovi
in s starši začne obnavljati zadolženo	oznanjali napad na našo šele nastalo
kmetijo. Ostali bratje in sestre so od-	državo.
šli s trebuhom za kruhom.	Še enkrat na zdravje obema - otroci
Tudi mamina pot se je začela na Jože, Dora in Marjetka, kmetiji. Od desetih otrok jih je prži-	Dora Masten
Vadba dojenčkov in malčkov v vodi
Po Fredovi metodi
Začetek novega tečaja v mesecu aprilu v zimskem bazenu na Policah v Ajdovščini.
T^reds Svvim Academy je od leta X 1986 vključena v raziskovanje zgodnjega razvoja otrok. S Fredovimi plavalnimi obroči za dojenčke in malčke se je razvila metoda učenja za vsako starostno skupino. Vadba že deseto leto poteka tudi v Sloveniji pod vodstvom dr.Dorice Šajber (profesorica na Fakulteti za šport- katedra za plavanje) in pod okriljem Plavalne zveze Slovenija. Vsako leto se v naše programe vključuje preko 4000 otrok s svojimi starši. Dojenčke, malčke in otroke učimo po 3 stopenjskem plavalnem programu do pravilne tehnike plavanja. Do rezultatov smo prišli s posebej zasnovanimi plavalnimi pripomočki - Fredovimi plavalnimi obroči. Smiselno je dojenčka “učiti plavati”, da spozna kot novo okolje vodo, s katero se lahko igra, jo pretaka, se z njo umivajo pije, se poliva, v njej lebdi in uživa. Zgodnji začetek
“plavanja” je pomemben za celoten bio-psiho-socialen razvoj dojenčka. Če mu omogočimo gibanje v vodi preden shodi, se bo premikal v vodi s sonožnimi odrivi (kasneje so podobni prsnemu udarcu). Vplivi plavanja na telesni razvoj so posebej pomembni za dihanje, na srčno-žilni sistem, na skelet, na mišice, na termoregulacijo. Vadba poteka v vodi, ki je segreta na 32°C in mikrobiloško ustrezna zahtevam vadbe v vodi za dojenčke. Na vadbi je v skupini v vodi maksimalno 10 dojenčkov v spremstvu staršev.
Veliko več si o nas lahko preberete na internet strani: plavanje-dojen-čkov.com (ali na strani Plavalne zveze - odbor za množičnost - plavanje dojenčkov). Uradne ure (Mojca) so ob TOR in PET od 10.00 - 12.00 na telefonu 031/483107 ali pa mi pišite na plavanjedojenckov@gmail.com. Veseli bomo vašega obiska!
Mojca Drnovšek
Praznovali sta 95 let svojega življenja.
TRMA LIKAR seje rodila pred 95 leti na Predmeji. Častitljiv jubilej je praz-Xnovala med svojimi dragimi in sovaščani.
Poznajo jo kot drobno, žilavo ženico. Njen korak je še vedno čvrst, njene misli pa bistre. Spomine ima tako sveže in popolne, pripovedovanje pa tako živo, da se ob njenih besedah poslušalcu slikajo podobe tistega časa. Leta 1933 seje, potem, ko sta se poznala že štiri leta, poročila z Edvardom Likarjem. Skupaj sta bila 53 let. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Hudo je bilo med drugo svetovno vojno, ko so jim požgali hišo. Možje bil v internaciji in sama je morala skrbeti za preživetje svojih otrok. Spominja se, da so bili večkrat lačni kot siti. Tudi pozneje ji življenje ni bilo postlano z rožicami. Prestala je veliko operacij, zadnjo v letu 2007.
Rekla je: »Zakaj bi hodila v temi, če imam luč. Vera mi pomeni življenje -maša in drugi cerkveni obredi mi dajejo notranjo moč in voljo do življenja.« Člani in vodstvo društva ji želimo še veliko lepih dni.
l^TABERGOJ ANTONIJA se je rodila v Lozicah pri Podnanosu leta 1913., 1 > v številčni družini, saj je imela pet bratov in štiri sestre. Čeprav so živeli skromno, jim petje in glasba nista bila tuja. Obiskovala je slovensko in italijansko šolo. Hudi časi so prišli, ko je začela druga svetovna vojna. Vključila seje v OF in prevzela tajniška dela. Na svoji lastni koži je občutila grozote tistega časa.V domačem kraju je bila aretirana, odpeljana v Trst, nato z živilskim vagonom v Nemčijo. Kaj vse je doživljala v taborišču Belsen Bergen ni potreba posebej pripovedovati, ker je tam preživela najhujše dneve življenja. Po osvoboditvi se je zaposlila kot tajnica AFŽ za Vipavsko dolino in delala kot administratorka vse do upokojitve. Leta 1978 je izgubila svojega življenjskega sopotnika. Osem let je delala kot blagajničarka v DU Ajdovščina. Kljub visoki starosti še vedno izpopolnjuje svoj prosti čas z ročnimi deli - kvačkanjem. Njena dela so občudovanja vredna.
Svoj visoki jubilej je praznovala s sorodniki in prijatelji.
Veliko zdravih in vitalnih let ji želi matično društvo Vipava.
J. V.
Okrutnost neke noči
V začetku leta 1943, natančneje v začetku februarja, se je nekaj fantov in mož z Dola in Otlice odpravilo v partizanske enote, ki so bile v tistem času že prisotne na prostoru širše Trnovske planote. Med njimi je bil tudi Slavko Bizjak - Br gitn, rojen 1913. In tako je na njegovem domu ostala žena Ivanka - noseča osem mesecev, sin Branko, star dve leti, brat Milko, rojen 1921, invaliden in nesposoben za vojaško službo, sicer bi ga italijanske okupacijske vojaške oblasti vpoklicale, pa še mama Brigita in oče Stefan.
Tn prišla je tista strašna noč med 24. Xin 25. februarjem, na videz mirna noč, pa vendar. V bližini Slavkove domačije, kakih dvesto metrov oddaljenosti, je bila italijanska kasarna s stalnim moštvom vojaške posadke, ki ji je poveljeval Enzo Capoccioli (tenente-poročnik). Italijanske oblasti so odredile popolno zatemnitev oken, nikjer se ni smela pokazati še tako majhna svetloba, pa naj si bo to le sveča ali skromna petrolejka. In tisto noč je mali Branko neusmiljeno kašljal, ker je bil bolan in gaje zdeloval oslovski kašelj. Mama Ivanka gaje skušala potolažiti in je nevede šla do njega z majhno petrolejko, katere svetloba je bila bržkone namig stražarjem pri kasarni, da se tu pač nekaj dogaja, da so v hiši banditi... Italijanski vojaki 5. čete 2. bataljona 256. pehotnega polka divizije Veneto so hišo obkolili in najprej divje streljali. Po streljanju je sledil vdor v hišo. Slavkov brat je skušal pobegniti, a gaje krogla dohitela in ga zadela, daje ranjen obvisel na oknu. In potem se je prava drama šele začela. Med vojaki je bil tudi Angelo Sebardi, ki je večkrat zahajal v to hišo s pov-
sem človeškimi nameni, saj je tu bržkone tešil svojo domotožnost in prav rad popestoval malega Branka, češ, da ima doma prav tako velikega sina. In v tisti noči gaje skušal rešiti, vzel gaje v naročje in odnesel ven, vendar je že prej omenjeni poveljnik zahteval, da ga odnese nazaj v hišo, tam pa ga je vsemogočni poveljnik ustrelil s pištolo, ustrelil otroka ... Mama Ivanka se je tuleč vrgla na ustreljenega otroka, a je bilo za vse že prepozno. Tenente pa ni okleval, ustrelil je še nosečnico v trebuh ... Brigita, Slavkova mama, se je tuleč zagnala v tenenteja in mu razpraskala obraz. To je poveljnika tako užalilo, daje ukazal svojim krvnikom, naj ji odsekajo obe roki, kar so tudi storili. Ranjenega Milka so zasliševali do jutra in ga potem ustrelili v hrbet. Zamislili so si scenarij bežečega bandita. Zato so mu kasneje privezali vrečo moke na hrbet, da bi izgledalo, kot da so ga ubili na begu. Prav groteskno vse skupaj, ker je bila vreča moke nepoškodovana, pod njo pa strelna rana v hrbet ... Seveda so svojo krvavo orgijo končali tako, da so v hišo nanosili drva, jih polili s petrolejem in skupaj s pobitimi zažgali. Najverjetneje pa so z bajoneti grdo razrezali nosečnico, potem ko jo je tenente ustrelil, saj so našli ostanke še nerojenega otroka zunaj materinega telesa ... Milka so še en dan stražili, kasneje pa so ga vozili kot trofejo po Ajdovščini in v Gorici, kjer je tudi pokopan v skupni grobnici slovenskih partizanov ... Slavkove slutnje so bile dovolj močne, da se je napotil domov, kmalu po tragediji. In ko je videl, da njegove domačije ni več, da je tam le
še pogorišče, si je sam vzel življenje, daleč zgoraj v gozdu ...
Tako nekako je v nedeljo 24. 2. 2008, nanizal pretresljivo zgodbo na spominski slovesnosti ob obnovljeni hiši na Predmeji, slavnostni govornik, Franc Černigoj. Na tej prireditvi, se je nabralo lepo število tistih, ki jim ni mar, kako in kaj nas zgodovina uči.
V lep, za goro izjemno topel februarski nedeljski popoldan, se je oglasila tudi klena pesem, ki sojo zapeli člani pevskega zbora Fantov spod velba. Zapele so tudi članice društva podeželskih žena s Predmeje. Recitatorski del sta najprej prispevali dve učenki osnovne šole Otlica, ki sta interpretirali poezijo prof. slovenščine Pavline Bizjak, Tina Velikonja pa je prebirala lastno poezijo. Nekaj besed je občinstvu namenil tudi Rajko Likar, predsednik krajevne skupnosti Predmeja. In čisto na koncu nas je z izredno patetično recitacijo Mateja Bora, obdaril dramski igralec Sergej Ferrari, ki seje spontano priponudil kot recitator.
Družabni del srečanja se je nadaljeval v dvorani krajevne skupnosti Predmeja, kjer še je dalo uživati v kulinaričnih pridodatkih domačink in v spontanem petju.
Bojan Bizjak Zakawsky
Vili Durnik - tajnik občinske uprave
Vili je bil rojen 1954 leta še v »klasični« družini kot predzadnji od sedmih otrok. Morebiti je rahel odstop od klasike le to, da je bil edini rojen v porodnišnici v Postojni, vsi ostali pa kar doma. Oče Zoro, delavec na Lipi, je otroška leta preživel v Trstu, »kar se mu je poznalo, saj ni imel posebnega talenta za gospodarjenje na podedovani mali kmetiji«. Bil pa je moder in redkobeseden človek, dober pevec, plesalec, vztrajen pri reševanju križank, šahiranju in z izrednim spominom. »Na starem radiu, ki smo ga imeli pri hiši je rad poslušal opere, vzgajal je zgolj z vzgledom, vse praktične stvari in skrbi pa so bile prepuščene mami Zori, sicer gospodinji, ki pa je premogla zvrhano mero optimizma, zaljubljenosti v svoje otroke ni nikoli mogla, niti želela skriti. Ce za večerjo ni mogla skuhati polente, nas je nahranila s pravljicami, ki si jih je po potrebi sproti izmislila. Zanjo je bila knjiga sveta stvar, včasih nam jo je kupila za rojstni dan, čeprav jo je plačala po obrokih. Pri nas doma (pri Durnikovih), pri »teti Zori«, so se ustavljali sošolci in prijatelji vseh sedmih otrok (Danilo, Anamarija, Iva, Bojan, David, Vili, Marta). Na našem dvorišču se je igralo nogomet (prava nogometna žoga je bila redkost, spomnim se, da smo v »kaperton« namesto prave gumijaste »duše«, ki je bila že bogve kolikokrat »zaflikana«/ strpali posušeni svinjski mehur, pozimi, ko je bil čas kolin, seveda) in košarko, hiša je bila vedno bučna in glasna, ne le zaradi domačih, pač pa tudi drugih otrok z vasi in seveda številne žlahte. Tako je še danes, ko se zberemo. Z družino, ženo Alenko, sinovoma Danijem in Lukom, živim v rojstni hiši v Velikih Zabljah. Še vedno vsi bratje in sestre, njihovi otroci in celo vnuki, radi pridejo domov, vsaj enkrat letno (skupaj nas je že okrog 45), za kar pa je najbolj zaslužna moja žena«.
Kje si gulil prve šolske klopi in kako je tvoja pot šla naprej!
Osnovno šolo sem obiskoval v Vipavskem Križu, do četrtega razreda in potem nadaljeval v Dobravljah. Seveda smo v šolo pešačili, dobro se spomnim starega mostu čez Vipavo, lesen je še bil, in jesenskega ter pomladanskega deževja, ko je Vipava redno »ušla« iz struge, poplavila in v šolo nismo mogli. Včasih nam je bilo všeč, včasih pa bi raje šli v šolo kot pa ostali doma.
Šolanje sem nadaljeval na živilski šoli v Zagrebu, vajeniška in prva delovna leta sem »oddelal« v starem mlinu na Mlinotestu. Kmalu sem se odločil za izredni študij in tako ob delu diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Pravo je že bilo kar nekoliko tradicionalno v družini, en brat in sestra sta namreč tudi pravnika. Pozneje sem kot pravnik delal na Primorju (v enot Visoke gradnje), na Kovinskem in Trgovskem podjetju Hubelj. Končal sem tu, kjer sem, v javni upravi, ko me je po prijavi na razpis izbral sedanji župan Marjan Poljšak in opravljam delo tajnika občinske uprave Občine Ajdovščina.
Najlepše trenutke sem doživel v prvih letih na Mlinotestu, kjer sem imel zelo dobre sodelavce in odličnega šefa Petra Peljhana, precej koristnega tudi za moje sedanje delo pa sem se naučil na Primorju, pri direktorju TOZD-a Gradbene enote Ajdovščina Jadranu Hreščaku.
Leta 1973 sem bil poleti v mladinski delavni brigadi na Kozjanskem, ob koncu leta pa odšel v »vojsko« v Bihač. Sicer je bilo leto dni izgubljenih, vendar so moji spomini na to obdobje zelo lepi.
Kako doživljaš delo tajnika občine, ki ni na volilnem prepihu, pa vendarle...?
Čeprav res nisem voljen funkcionar, pa je včasih verjetno kar močan prepih, od katerega boli glava. Težko je usklajevati želje in potrebe različnih političnih skupin s strokovnim delom uprave, vendar je potrebno reči, da občinska politika še kar upošteva predloge stroke. Če si politik, si zvest samo eni opciji in zmeraj delaš kompromis v tej smeri. Pri usklajevanju politike in stroke pa moraš delati kompromis z »več politikami« in včasih tudi večih strokovnih javnosti. In da ne pozabim občanov, ki so v bistvu najpomembnejša stranka v tem razmerju. Zaradi
njih smo tu. Pri vsem tem pa morajo biti rešitve skladne z veljavnimi postopki in predpisi. Ko se lahko ustreže in teče po željah posameznikov, so vsi zelo prijazni, ko pa to ni mogoče, je vse narobe in tajnik je »nedostopen, nestrokoven, pristranski ... in bodo že poskrbeli da bo zamenjan«. Na kratko: glede na delo, ki ga opravljam gotovo nisem med najbolj priljubljenimi osebami, vendar moje delo ocenjuje župan, on je tisti, ki me postavlja in tudi razrešuje.
Osebno pa sem s svojim delom in delom občinske uprave, ki jo vodim, relativno zadovoljen. Smo uprava, ki je do občanov prijazna, strokovna in pripravljena, da jih servisira tudi izven uradnih ur, povsem gotovo pa imamo še vedno nekaj rezerve pri storitvah za občane, gotovo lahko še marsikaj izboljšamo.
Tvoje sodelovanje s »šefom«, z županom Poljšakom?
Ajej!, delikatno vprašanje si mi postavil. Sodelovanje z županom, kaj naj rečem?! On me postavlja in razrešuje, kot sem že povedal (smeh). Rad poudarja, da sem njegova desna roka in s tem tudi desna roka večinske politike, ki jo predstavlja on sam, seveda s svojo koalicijo. Ko se z njegovim predlogom nekoč nisem strinjal in mu v hecu dejal, da mu bom na občinskem svetu nasprotoval, mi je tudi v hecu- upam-dejal: to boš kot tajnik storil prvič in zadnjič, naslednjič mi boš lahko nasprotoval s kakšnega drugega delovnega mesta. Mi pa pove, da svoje argumente, kijih on ne sprejema, z njegovo vednostjo seveda, lahko zaupam opoziciji, ki naj jih poskuša uporabiti pri svojem prepričevanju na občinskem svetu.
Z županom dobro sodelujem. Gre za človeka, ki je predvsem pošten in pravičen, z dobrim občutkom za politično dogovarjanje in usklajevanje. Vse njegove zahteve do mene in občinske uprave temeljijo na teh dejstvih. S svojimi predlogi in zahtevami pa zna biti kdaj tudi težaven. Njegove zahteve po pravičnih rešitvah ni možno vedno realizirati. V takšnih primerih se je potrebno dobro potruditi in utemeljiti, zakaj se predlagana rešitev ne da realizirati. Utemeljeno obrazložitev pa razume in sprejme.
Vedno poudarja, da moramo več delati, da moramo biti na uslugo občanom in občinskim svetnikom, da smo tu zaradi njih, da moramo pri svojem
delu dosegati konkretne rezultate in v tem se z njim popolnoma strinjam. Povedati pa moram, da nam je jasno povedal, da za naše delo, ki je v skladu z njegovo politiko, prevzema tudi svojo lastno odgovornost in da bo vedno stal za nami.
Osebno me sicer moti, da nas v javnosti prevečkrat pohvali, kako smo odlična uprava.
Kako vidiš sodobno, moderno občino?
Pomembnejše od tega, da je občina moderna se mi zdi to, da bodo z njo zadovoljni občani. Rad bi videl, da bi bila enakomerno razvita, da bi imeli lepo urejeno Ajdovščino kot »glavno mesto« te občine, na katero bi bili ponosni tako Ajdovci kot drugi občani, ki vanjo prihajajo. V vseh šestindvajsetih krajevnih skupnostih se mora zagotoviti primerne prostore za njihovo delovanje in minimalno športno infrastrukturo, ki je v vaseh še kako pomembna, predvsem za mlade. Občina mora poskrbeti tudi za izboljšavo oziroma izgradnjo primerne komunalne infrastrukture, predvsem primernih cest, vodovoda, kanalizacije... Zagotoviti je potrebno dovolj ter primerna stavbna zemljišča, kjer si bodo mladi lahko gradili svoje domove. Še naprej je potrebno spodbujati obnovo in urejanje starih objektov, ker se na tak način lahko ceneje in hitreje pride do potrebnih bivalnih površin in zagotavlja kvalitetnejšo obstoječo naseljenost in izboljšuje videz naselij. Občina mora omogočati tudi pogoje za razvoj gospodarstva vendar menim, da se na tem področju kar precej vlaga.
Za »svoj« projekt, na katerega sem ponosen, štejem začetek urejanja območja bivše vojašnice Pale v športni park Pale: igrišča za tenis, skate parka, balinišče, otroško igrišče, kros kolesarsko stezo...Seveda je moja skrita
želja, da se to območje dokončno uredi, da se pojavi investitor, ki bo pripravljen dati območju končno obliko in zagotovitvi celovito ponudbo za potrebe športa, rekreacije, gostinstva itd. Tako bi Ajdovščina in občina dobila primerno območje za šport , rekreacijo, zabavo in oddih ter urejeno izhodišče za pohode in oglede znamenitosti in posebnosti tega konca naše sredine. Da se je nekaj že doslej realiziralo in bi se še lahko nadaljevalo, pa mora biti seveda ustrezna podpora v občinski politiki.
Menim, da bi moralo biti več razumevanja in manj nasprotovanja predlogom večjih investitorjev po investicijah v Ajdovščini. Tu predvsem mislim na Primorje, brez katerega Ajdovščina ne bi bila kar je, pa tudi na druge večje gradbene družbe, ki so pomagale graditi Ajdovščino. Seveda morajo biti vse investicije skladne z usmeritvijo občine in strokovno sprejemljive.
Občinski tajnik je eno, Velikožebeljc pa drugo. Lahko tajnik kaj pripomore svoji domači vasi? Kakšno je vzdušje in dogajanje v Velikih Žabljah?
Kako lahko pomagam svoji KS? Malo že lahko. Da svet krajevne skupnosti opozarjam na določene zadeve, ki jih morajo postoriti, določene raz-
pise, na katere naj se prijavljajo, da se pri pripravi proračuna nanje ne pozabi, vendar vedno le v okviru tistega, kar je upravičeno in potrebno narediti. Pa tudi sicer, ko se name obrne ali kaj potrebuje sovaščan, se čas za pogovor hitreje najde in odnos je tudi pristnejši.
S strani samih sovaščanov pa kakšnega posebnega odnosa ne pričakujem. Me pa osebno jezi, da se tudi znotraj vasi še vedno delimo na »naše in vaše« in da se tudi ob projektih, ki so pomembni za celo vas, težko dogovarjamo in poenotimo.
Sem pa spoznal, da se te stvari ne dogajajo samo v naši KS, temveč več ali manj v vseh, kot tudi sicer v sami politiki in to ne samo na državni temveč tudi na občinski ravni.
Poznamo te kot zvestega športnemu udejstvovanju, kako pokuriš prosti čas?
Šport je bil od vedno moj glavni hobi vse od igranja nogometa na domačem dvorišču in prvih pokošenih travnikih, od koder so nas lastniki stalno preganjali - eden je za nami tekel celo s pištolo.
Kasneje sem bil med ustanovitelji občinske lige, v kateri je ob koncu sedemdesetih in začetku osemdesetih let tekmovalo 10 klubov iz občine Ajdovščina in Idrija. Organiziral sem turnirje v malem nogometu na Policah, še preden je mali nogomet postal tako popularen kot je danes. Kasneje me je prevzel tenis in sem ga začel kar aktivno igrat. Tenis me je tako prevzel, da sem več let vsak prost trenutek preživel na teniških igriščih. Bilo pa jih je malo teh igrišč, tako da sva s prijateljem kar večkrat odšla že ob 6h zjutraj, da sva dobila prost termin na igrišču. S prihodom na občino sem pripomogel, da smo v Ajdovščini uredili dve izredno dobri igrišči tenisa v Palah, kjer sem še danes pogosto v akciji.
Sicer pa rad za rekreacijo igram tudi namizni tenis - že od mladih let, rad smučam, kolesarim in v zadnjem času hodim v hribe. Zadovoljen sem, da smo v naši vasi končno uredili dvorano za športne potrebe in v njej lahko za razgibavanje odigramo košarko, mali nogomet, badminton, pa tudi fitnes naprave imamo, ki bolj malo samevajo. To je pomembno na vsaki vasi.
Kakšno dobro anekdoto ali vic nam povej Vili Durnik!
Ker je politika najpomembnejša in z njo živim, pa naj bo še dogodivščina z
njo povezana:
»Ko sem bil leta 1971, še ne 18 let star, v šoli v Zagrebu, sem si ogledal tudi vse tekme Dinama, posebej pa še derbije med Dinamom in Crveno zvezdo ali Partizanom. Že takrat so imele te tekme izreden nacionalni naboj. Po derbiju med Dinamom in Partizanom
-	zmagala je seveda domača ekipa - je približno 30.000 navijačev -Hrvatov odšlo v smeri Trga republike, kjer se je zbralo okrog 80.000 Zagrebčanov. Bilo je leto vstaje Hrvatov (MASPOK, op. p.) proti beograjski nadvladi (hočemo večjo samostojnost, lastne banke, živel ban Jelačič...). Skupaj z ostalimi sem skandiral: Hajduk - Dinamo
-	Savka -Tripalo, nakar sem le vprašal soseda v gneči: Ej Hajduk in Dinamo sta v prvi ligi, v kateri ligi pa igrata ekipi Savka in Tripalo. Z ogorčenjem me je pogledal, kako da liderjev njihove politike ne poznam, prav kmalu pa sem to tudi občutil, ko je iz stranskih ulic udrla policija in je bilo reši se kdor in kakor se more.
Toliko o mojem takratnem pozna-
vanju politike. Sem pa bil takrat v Zagrebu prvič seznanjen, da ne obstaja samo srbo-hrvaški jezik ki smo se ga učili v osnovni šoli temveč da obstaja tudi hrvaško-srbski.
Želje in pričakovanja?
Kot prvo predvsem, da bi bilo vse dobro v družini. Osebno si želim čim boljšega zdravja, nič poškodb, da bi uspešno, dobro in tudi v lastno zadovoljstvo opravljal delo, da bi s prijatelji odigral še kakšno dobro partijo tenisa in da bi se tudi s sodelavci dobro razumel.
klepetal Ivan Mermolja
9
moja krajevna skupnost
Velike Žablje
so tipično strnjeno vipavsko naselje, ki ga sestavljajo predeli (»konci«) Brith, Makovce, Fort, Štokljovo ter Vas. Kraj je začel nastajati na pobočju, dandanes pa so hiše posejane vse do reke Vipave. Velike Žablje z vseh strani obdajajo vinogradi, polja in sadovnjaki.
T)rvo omembo Velikih Žabelj beležijo davnega leta 1200, ko je bila določena posest Goriških grofov v Žabljah in v Vipavskem Križu. Naselje je grajeno kot celota, tvorijo ga stavbe mediteranskega značaja, ki so se oblikovale v 16. in 17. stoletju. Klasično ljudsko stavbarstvo je dopolnjeno s pozno gotskimi in baročnimi elementi. Korčne strehe in napušče različnih dolžin krasijo rezljani »špirovci« in slikane »planete«. Vhodne fasade so razgibane z lesenimi »ganki« in tipičnimi majhnimi okni, okrašenimi s kamnitimi okvirji. Vhod na domačijo pogosto tvorijo »prtoni«, skozi katere ponekod pridemo na slikovita dvorišča - »borjače«. Posamezne domačije se med seboj stikajo ali celo zraščajo. Ozke uličice - »gase« - prekinjajo obokani podhodi - »kolone«. Območje Velikih Žabelj je znano po
vinogradih ter plodnih poljih ob reki Vipavi, kjer kmetje tudi danes pridelujejo sadje in zelenjavo. Skozi Velike Žablje poteka Vipavska vinska cesta, ki vabi v hrame dobro označenih ponudnikov. Mnoge poti v okolici pa vabijo na sprehode: ob levem bregu Vipave vas urejena pot mimo ribnika Krnica pripelje na območje Brij, urejena makadamska pot ob južnem bregu Vipave vas bo mimo Klemšetovega mlina pripeljala do Ustij, nad vasjo pa se vije ovinkasta pot, po kateri se lahko povzpnete do Vrtovč, od tam pa na Ostri vrh, Planino, Gaberje, Šmarje... Zelo dobro jo poznajo tudi ljubitelji tradicionalnih avtomobilskih ralyev, ki brez »žeblskih« ovinkov niso tisti pravi, adrenalinski. Prav ta pot je bila nekdaj prva in edina povezava Trnovskega gozda s pristaniščem v Trstu.
Danes imajo Velike Žablje 330 prebivalcev. Družabnost ohranjajo preko športnih aktivnosti na športnem igrišču ob dvorani, kjer se velikokrat odvijajo različne družabne prireditve.
' DVOREC VELIKE ŽABLJE
V zgornjem delu vasi stoji zgodnje-baročni dvorec Velike Žablje, velika stavba s stolpičem in polkrožnim kamnitim portalom. Stavba na zunaj ni nič posebnega, v notranjščini pa se razkrijejo danes propadajoča vhodna avla, tlakovana s kamnitimi ploščami, baročna portala, ki peljeta na razkošno dvoramno stopnišče, veliko dvorišče pa obkrožajo arkade z imenitno kamnoseško obdelanimi stebri. Gre za značilno baročno urejeno os graščinskega dvorišča, ki je v našem prostoru prava redkost. Stavbo so leta 1669 pozidali grofje Lanthieriji, pred drugo svetovno vojno pa jo je podedovala rodbina
Jože Bat - predsednik sveta KS
Predsednik, ki je to enkrat že bil, pa je zaradi nesoglasij v svetu Krajevne skupnosti odstopil, sicer pa član sveta ostal. Sedaj že drugo leto spet vodi žeblsko krajevno skupnost.
»Pred volitvami sem sestavil svojo sedemčlansko listo kandidatov sveta, drugi pa še svojih sedem. V sedemčlanskem svetu so vsi moji kandidati«, se smeje Jože, »tako smo najbolj prepričljivo na volitvah dobili podporo vaščanov, pa tudi dovolj dela in odgovornosti, nimamo se na koga iks sklicevati«.
Ko Jože pogleda na doslej opravlje-no delo, se seveda najprej ustavi pri obnovljeni dvorani. »Dosti let je bil ta prostor obremenjen s preklostjo, ko Je bil nekakšno žurersko središče v Vipavski dolini, z vsemi težavami, ki Jih prinašajo veselice do jutranjih ur. Dolgo let Dvorana (tako jo imenujejo) ni bila »naša«. Sedaj pa je naša in za nas. Pri njeni obnovi ne morem mimo
Dušana Bizjaka, celje bil »noter«, od organizacijskega do fizičnega dela. Le velika hvala, mu lahko rečem, pa še marsikomu seveda!«, pribije.
Velike Žablje so zaradi svoje lege v »luknji« ena prvih vasi na Slovenskem, ki se je opremila s kabelsko TV. Imajo jo že od 1991. leta. V zadnjem času sojo obnovili in dodelali ter njeno domovanje preselili v prostore KS v Dvorani. Signal je boljši, dodali so nove programe, posebej pa velja poudariti njihov interni kanal, kjer se sproti obnavljajo vaške novice in sporočila, od cerkvenih do tistih kdaj in kaj se bo v Žabljah dogajalo. Za sveže informacije skrbita Karmen Bat in Blaž Bizjak. Od lanskega leta so Velikožebelci bogatejši za E-točko, kjer jim je pomagala ajdovska občina, del sredstev in opremo pa so dobili na državnem razpisu. Tako je tudi internet dosegljiv v krogu 300 metrov.
»Kaj, ko so nam vse skupaj nepridipravi ukradli v noči z 2. na 3. februar, z njimi so šli štirje računalniki in monitorji. »Pozabili« so le na miške in tipkovnice, naj pridejo še po to robo, ali še bolje, naj nam nazaj prodajo kar so odnesli, gotovo bomo opremo od lumpov kupili ceneje kot kje drugje«, v šali in smehu pravi Bat.
Tudi vaško središče je s podrtjem starega in gradnjo novega župnišča vsaj malo zadihalo. Sredi vasi že
stoji informacijska tabla, z zemljevidom vasi in njenimi zanimivostmi ter označenimi kolesarskimi in peš potmi.
Letos načrtujejo obnovo nekaterih vaških in obvaških poti, tistih ob reki Vipavi proti Brjam in Ustjam, kjer je vse več kolesarjev in kros motoristov.
»Verjetno bo potrebnega tudi kaj že pozabljenega udarniškega dela. Krajani niti niso preveč proti, saj to pomeni tudi druženje in medsebojno pomoč, česar pa tudi pri nas ni ravno na pretek. Mogoče bomo tudi preko takih akcij bolj »vsi za enega, eden za vse«, se smeje Jože.
Vas se spreminja, dosti starejših, praznih hiš je dobilo nove lastnike, ki prihajajo od vsepovsod, seveda z avtomobili in tako ob hišah v bregu zmanjkuje parkirišč. Verjetno bo treba za pločevino poskrbeti nekje na vhodu v vas s parkirnimi prostori. Ne na tako dolgi rok jih čaka dokončna rešitev kanalizacije in seveda čistilna naprava, kjer se že pripravljajo projekti.
Na naše vprašanje, če bo po izteku mandata še poprijel za tako delo pravi: »Za domačo vas bom delal vedno. Tudi funkcijo sem sprejel malo tudi zato, ker sem vedel, da bo moja glavna pomočnica Teja Črv. Nekaj je tudi zelo pridnih svetnikov. Če bi bilo tudi vnaprej tako, mogoče...« IM1
Persoglia. Po drugi svetovni vojni je v dvorcu delovala zelo aktivna dramska skupina. Igrali so v dvorani na vrhu dvorca ali pa na grajskem dvorišču. Skupino so vodili ljubiteljski gledališčniki in vaške učiteljice, kljub temu so z velikim uspehom uprizarjali zahtevne predstave. Skupina je delovala do sredine 60-ih let 20. stoletja. V ostankih nekdanjega dvorca živi več družin. CERKEV SV. FLORJANA Cerkev stoji sredi vasi v kamniti ogradi, ki je na vzhodni strani predrta s pilastrskim vhodom, le-ta je datiran z letnico 1875. Usmerjenajeproti severu. Objekt je krit s korci, zvonik pa ima pločevinast zaključek čebulaste oblike. Nivo glavne fasade je nižji od ceste, do nje se spušča stopniš-
če. Glavni pravokoten kamnit portal ima v prekladi letnico 1770. Notranjost je poslikal slikar Delneri leta 1889, restavrirana pa je bila leta 1940. V notranjščini se odlikujejo trije obloženi marmorni oltarji, med katerimi je glavni oltar izredno kakovostno delo. Oltarna slika prikazuje sv. Florjana, ki gasi ogenj nad mostičkom čez potok Vrnivec, ki mu domačini pravijo »Kozjepršk«. Pri »tamalem« mostu na križišču med Malimi Žabljami, Velikimi Žabljami in Dobravljami so se nekdaj srečevali mladi iz vseh treh vasi in se »ženili«. Oltarna slika je namreč postavljena prav v smeri tega mostu. V sredini cerkvene ladje, v tlaku, se nahaja nagrobna plošča z napisom in letnico 1716.	DG
Športno - kulturno
v
društvo Zable
Ustanovitev takega društva je v Velikih Žabljah že nekaj časa »visela« v zraku. Potem, ko je zaživela obnovljena dvorana, pa je postala nujna. Treba je bilo najti subjekt, ki bo skrbel, da lepo urejeni in opremljeni prostori ne bodo samevali in da bodo imeli dobrega gospodarja. Društvo je nastalo leta 2006. Predsednik je bil Dani Durnik, sedaj predseduje Matija Slejko njegov generator pa je tajnica Doris Grmek, študentka upravne fakultete.
»Društven član je vsakdo, ki želi priti zraven in kaj pridodati življenju v naši vasi, naj šibo na športnem ali kulturnem področju. Dela smo se lotili resno. Pred novim letom smo pripravili prihod Dedka Mraza, poskrbeli smo za darila najmlajšim in vse skupaj pospremili z lutkovno predstavo Čarobna jasa, dramske skupine Žar. Naši gostje so bili tudi ob prazniku kulture, ko so nam zaigrali Kaznovano prevzetnost. Lepo je bilo«, pravi Doris.
Gostovanje Beneških fantov je bilo posebno doživetje, dvorano so napolnili domačini in obiskovalci iz sosednjih vasi, kar jih je še posebej razveselilo.
Za leto 2008 imajo že izdelan program tako za športna kot tudi kulturna dogajanja. Ohranjajo tradicionalni prvomajski pohod na Lukovs nad Branikom, kamor so odhajali že njihovi dedki in babice na nabiranje »jurjovk«. Letos bo predvidoma 27. aprila in se nadaljeval v nekakšno tri-dnevnico s prvomajskim kresom na Kazalah in žablsko šagro, ki jo pripravljajo 4. maja. Dan prej pa se bo na igrišču ob dvorani odvil turnir v nogometu.
Močno si želijo ustanoviti svojo igralsko skupino, kije bila včasih v vasi zelo aktivna,' do takrat pa načrtujejo gostovanja drugih skupin. Tudi na Zvezo kulturnih društev Ajdovščina računajo, da jim bo ponudila kakšno
predstavo v dvorani, ki jo lahko hitro spremenijo v gledališko, z montažnim odrom, ki je na voljo. Svoj prostor s televizijo, udobnimi fotelji in internim barom ima tudi mladina. Le da jim včasih disciplina malce zašepa. Pa vendarle sedaj tudi cigareto znajo prižgati zunaj na prostem. Mladi so mladi, a ne?!
V dvorani se dogaja aerobika, igra nogomet in košarka, prihajajo mladi s Ceste in Ajdovščine. S sponzorskimi sredstvi so oživeli dobro opremljen (itness prostor, ki ga uporabljajo zaenkrat predvsem domačini. Na voljo so tri pink ponk mize, badbinton in kot posebnost, znotraj Društva deluje »air soft« sekcija. Gre za nekakšno različico »paint balla«, »...le da namesto barvastih kroglic naše kot prave puške streljajo plastične krogle. Seveda je na voljo ustrezna oprema: varnostni jopiči in očala in seveda orožje. Primernih terenov za »vojno posameznikov« ob bregovih reke Vipave ne manjka, zato vabljeni na dvoboje in mnogoboje«, nadaljuje Doris. Načrtujejo tudi obsežno čistilno akcijo vasi in okolice, kjer se bodo spopadli tudi s težkimi odpadki kot so stari avtomobili in odvrženi gospodinjski aparati.
»Če ne veste kam po športne in kulturne užitke, pridite k nam v Velike Žablje, možnosti je dovolj«, zaključuje Doris Grmek.
Ivan Mermolja -iče
10
vetrišče
Let 3 v Bazi
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
T /soboto, 9. februarja je klub Baza V v Ajdovščini gostil kultno re-ško zasedbo Let 3, ki nas je navkljub slabšemu obisku, kateremu botrujejo predvsem zabave v okoliških »kafi-
čih«, ki nudijo » brezplačno« zabavo, v dobri uri in pol z repertoarjem popeljala skozi dobri dve desetletji trajajoči glasbeni poti. Postregli so nam s tako rekoč zimzelenimi skladbami, Profesor Jakov, Desperado, Drama, Vjeran pas, Maček v Žaklju,...seveda so nam postregli tudi z dobršno dozo skladb z novega albuma Bombandiranje Srbije i Čačka. Na koncu smo si enotno dejali, to pa je ljuti Rock’n’Roll, tako za ušesa, kot tudi oči. Odlična post kulturno pustna kombinacija.
Ksimeroni, foto: Dallas rec.
Vis Zlati Kastrioti
/'“'t lasbeni drevored je v petek, 15. VJ februarja na odru 1. slovenske vlade gostil primorsko ljubljansko glasbeno navezo VIS (vzgojno izobraževalna skupina) Zlati kastrioti, ki je v prvem delu nastopa predstavila svojo prvo filmsko stvaritev, nemi mjuzikl, Zlati res, ki se ukvarja z vprašanjem, kam je zlomka šla oz. se izgubila noga pokojnega Josipa Broza Tita in kako majhna (ne)um-
nost je dovolj, da se skruši tudi bratska ljubezen, podložena z glasbo, za katero v živo poskrbijo bratje in sestra Kastriot. V drugem delu pa smo bili deležni doze revolucionarnih napevov polpretekle zgodovine, Slovenci kremeniti, Nabrusimo kose, Bilečanka, Ekstaza smrti ( Srečka Kosovela) in drugih vsem nam znanih Jugovitih napevov.
Tekst: Ksimeroni, foto: GMH
Salon kopalnic In
^_____kopalniško opremo
$@18$ KERAMIKA
Metis d.o.o.
Cesta 4a, Ajdovščina
E-mail: metis.ivica@siol.net
Urnik:
pon. - pet. 9.00 -18.00 sob. 8.00-12.30
KOPALNIŠKO POHIŠTVO IN OPREMA TUŠ KABINE IN KOPALNE KADI
stopnice	T_i 05/36*4 909
ZUNANJE 0RES PLOŠČICE VE UKA PONUDBA KOPLANIŠKIH PLOŠČIC SVETOVANJE IN RAČUNALNIŠKI PRIKAZI
i
».ccrHA. masažna tuš kabina s parno
kopeljo in termostatskoarmturo 'S p0NUu WILLC0!VIsamo 2200 EUR! m
lizžsmmmi
mmm
r*
^	Obiščite nas na sejmu Dom	___
(jCfcf pripravljeni na pmlad ?	““20081
Qfrtlns\	i
metal
Stilno kovinsko pohištvo.
Za brezplačen katalog pokličite 05 364 3662 ! več na www.metaldesign.si Meta Design Ao.o, Gonita ss.
5270 Ajdovičin
Dan žena ni izmišjlotina modernega sveta. Je globoko vsidran v srca nežnega spola, ki je nanj ponosen. Ker ste bile in boste borke in noslike prihodnosti, vam za 8. marec iskreno čestitamo
Socialni demokrati Ajdovščina
* so
Vetrišče
Bojan
Bizjak
Zakauu5ky
Takole okulturnjeni se polagoma zaziramo v pomladnost, ki naj bi navrgla nekaj optimizma, pa bržkone nekoliko skrknjenega, ker ... Kadar je mimo kulturno napihovanje, nastane zatišje, v katerem je kultura zgolj še fraza, ki nima realnega mesta v družbenih razslojevanjih. Sicer pa je Ajdovščina fenomen. Podrla je kulturni dom, daje dala prostor kapitalu in cenenemu potrošništvu. Koliko je bilo že rečenega na to temo, kar preveč. Pa ne da ni kulture v Ajdovščini, to ne, le nekako razblinjena je. Ker sem neke vrste književnik, se še kako dobro zavedam, kaj kultura je in kaj ni, in čemu služi. In lahko se vprašam, koliko sem dobil podpore za vse moje štiri knjige ... Pa ne bom zapisal številke, ker ni omembe vredna, res
ne. Knjiga je produkt kot vse ostalo in na nek način zgolj tržno blago, takšen pomen ji pripisuje uradna politika. In tukaj zastavljam javno vprašanje: Koliko denarja, namenjenega kulturi, v občinskem proračunu je bilo namenjenega knjižni produkciji, mislim na tisto knjižno produkcijo, v kateri je zajeto zgolj leposlovje? Vem, zdaj bodo nekateri rekli, še en jokajoči umetnik, ki ne bi nič delal, pa samo prosjačil za denar in bi pri tem hotel biti še povzdigovan - dajte no, takih pa res ne potrebujemo. Stvari niso tako enostavne. Vsakdo, ki mu je kultura ljuba, ve, koliko neplačanega truda je potrebnega, de se ustvarijo kulturne dobrine, pa naj bo to ples, bobnanje, slikanje, igranje v ljubki glasbeni zasedbi, petje v zboru, skratka, kulturno ustvarjanje in poustvarjanje ima svoj vitalni naboj tudi v naši sredini, le ... po drugi strani pa se denar namenja za cenene zabave, za ognjemete ... pa se spet lahko pojavijo ugovarjanja, češ, da to hoče povprečen davkoplačevalec. Pa smo spet tam: kruha in iger. Ja, kruha je še nekaj, iger pa tudi, tudi tistih na srečo, če hočete. In če se tako radi hvalimo, kako nam je prav besedna umetnost omogočila, da smo obstali in zrasli v enakopraven evropski narod, zakaj potem počnemo z jezikom kot svinja z mehom. Jezikovna umetnost je pri nas,
ne samo na Ajdovskem, podcenjena in skorajda že potisnjena v skromno preživetje. Na marsikateri okrogli mizi na to temo sem sodeloval, pa sem povsod slišal le fraze, da se stvari izboljšujejo, da je bralcev vedno več, da ... Celotna knjižna produkcija je v Sloveniji enormna glede na število prebivalcev, ampak ta produkcija zavzema le segmente, ki so tržno uspešni in nimajo neposrednega vpliva na do-negovanje avtentične slovenske kulture, kajti prevodi uspešnic so zgolj poskusi presaditi tuje kulturne vzorce v matično kulturno sredino, kar ni nič narobe, saj je kulturni globa-lizem prežel že vse civilizacije, celo zelo dobro je to, da se kulture prepoznavajo, ni pa dobro, če se enostavno pretapljajo. In kje je zdaj naš ponos? Slovenščina je danes uraden jezik tudi v evropskem parlamentu, medtem, ko v domačem, še najraje opletajo s tujkami, nekateri, ne vsi. Če poslušam naše politike, potem ... In tu se začne velika šola samozavesti. Zgledi vlečejo. Pokončne nacionalne samozavestne drže se ne da kar čez noč privzgojiti. To je proces, ki se izvaja skozi kultivizacijo celotne družbe, žal pa je naša mlada država pozabila, da je državotvornost tudi spoštovanje do lastnega jezika. Nekaj zakonov je, ki ščitijo jezik, a so v praksi slabo izvajani. Profitno globalno tekmovanje požira redke zanesenjake, ki skušajo ubesediti narodno dušnino. Z jezikom smo in z jezikom obstanemo in obstajamo. Jezik je osnovni konstitut neke civilizacijske združbe. Obstajajo narodi, ki niso imeli nikakršnih pis-
nih sporočil, pa so usahnili skupaj z njihovo kulturo. V Evropi se dogajajo celo modni trendi, da se polagoma oživljajo nekatere, že skoraj pozabljene jezikovne delikatese, ki izidejo celo v knjižnih delih. Frankfurtski sejem je že postregel s knjigami, ki so bile pisane v narečjih, z nekakšnega obrobja velikih kultur. To je vsekakor dober obet za jezikovno kulturo, za kulturno snovanje in negovanje narodne identitete. Tehnične možnosti so danes izjemne, tudi za arhiviranje jezikovnih posebnosti: posnetki še živečih govorcev nekaterih izginjajočih jezikov, računalniški prevajalniki, pa ogromna količina tekstov v vseh možnih jezikih na medmrežju, kajpak tam kraljuje globalna spakedranščina na osnovi angleščine. Res pa je, da se pri nas s knjigo ukvarjajo zgolj še profesionalni strokovnjaki za trženje, ki skušajo s knjigo zaslužiti, kar spet ni nič narobe, saj je tržni sistem dopusten tudi tu, ampak država, pa ne samo država, tudi lokalne skupnosti, bi morale del kulturniškega denarja nameniti za avtentično pisano besedo, če hočemo imeti čez leta še svojo besedo, svoj ponos. Dogaja se, da se na tržišču znajde tudi veliko samozaložnikih del, ki pa nimajo neke zadovoljive kvalitetne ravni, vključno z mojo prvo pesniško zbirko. Denar, ki je koncentriran v določenih kulturniških fondih se podeljuje kulturnikom po nekem znanem scenariju zvez in poznanstev. Obstajajo razpisi in formalni okviri, kjer se sprejema projekte, ampak, denarje podeljen tistemu, ki ima ustrezna priporočila v obliki
ugodnih zvez, lobiranja torej, tudi tu. Na lokalni ravni pa je kulturna politika v rokah posameznikov, ki imajo pač svoj krog zanesljivih odjemalcev, in skozi takšno politiko se potem kreira kulturna ponudba okolja.
Če sklemen svojo kulturniško razpredanje, potem lahko ugotovim, da je kulture na našem območju kar veliko, še največ tiste, kiji mestni snobi pravijo amaterske. Pa vendar, kulturni hram nam ni dan. Kajpak ima tudi to okolje svojo favorizirano kulturo. Po neki logični analogiji je tako tudi prav, naj ljudje plačajo tisto, kar jih osrečuje, vendar so potem prezrti ostali derivati kulture, ki imajo prav tako pomembno vlogo v konstituciji nacionalnega tkiva. Nič ne bi bilo narobe, če bi se na lokalni ravni ustanovil poseben sklad za kulturno revi-talizacijo( kulturni dom, književna zadruga, center vizualnih umetnosti ...) Ne, to so samo sanje. Mimogrede se odpre kakšen nov lokal, trgovski center ... Infrastrukturne kapacitete našega okolja so zgledne in se izboljšujejo, ampak kulturna infrastruktura, ta pa nima tukaj domovinske pravice. Ko bodo svetniki in svetnice naslednjič odločali tudi o denarju namenjenem kulturi, naj vendarle malce razmislijo, saj je občinska proslava, namenjena kulturnemu prazniku, dokazala, da je kulturni vitalizem izjemen, le ...
Bodi dovolj inflatornega leporečja. Čas je, da sedem in še enkrat pregledam nov nastajajoč roman, vam pa želim, da bi pomladno sonce nasnulo v vas uresničljive sanje.
center farna vipava
Mercator
agrooprema
Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868
MESNICA
V CENTRU FAMA
[jmascmt c32Q§csi
[E]	s cize®®
■i
11 >
Moč naših sanj
LS
■
Industrijska c. 2, 5000 Nova Gorica Tel.: 05 335 1501
/C
autocommerce
Sedežne garniture so privlačnih in modernih oblik, ter nudijo udobje in sprostitev za vse generacije,
Možna izdelava sedežne garniture po meri stranke.

Pot k studencu 8, 6257 Pivka tel.: 05 757 15 32, tel/fax: 05 757 31 74 Salon:
Trgovski center Spar Pivka, Postojnska 18 a tel.: 05 757 06 43, tel/fax: 05 757 I 6 44 e-mail: tapetnistvozele@siol.com, www.tapetnistvo-zele.com
izarstvo
orjanc
POOBLAŠČENI PRODAJALEC STAVBNEGA POHIŠTVA
Goriška cesta 56, Ajdovščina, Tel.: 05 368 93 08, GSM: 051 345 383
URNIK: Pon. - pet. 8.00 - 12.00 in 13.00 -17.00
13
ogiasa
Zakaj si ne bi (pri)voščili tudi po praznikih? Podaljšana petletna garancija - BREZ OMEJITVE KILOMETROV -je najlepša popotnica za novo leto. Micra in Note nameravata v času tega mandata izpolniti vse svoje obljube. Zveni že skoraj kot poročna ponudba, kajne?
Micra je z novimi barvami notranjosti (črno-rdeča ali bež) še bolj predana modi, pri tej pa ne gre brez dodatkov*: senzorji za parkiranje, mp3 priključek in omejevalnik hitrosti. Tudi Note je od znotraj prenovljen (črno-rdeče ali srebrno oblazinjenje*), z mp3 priključkom* in bluetoothom* pa bo v njem le še bolj ban/ito.
Micra že za 8.590 , Note že za 12.040 evrov. Ponudba velja do 31. marca 2008.
SHlFTdty life
Pcnvdbft '.pijs do februarja *s mode:® Micoi. M:ciri C« C -; Note.
Foralv. »voriva; Note: f^mbirUrana (i/100 kat) Fraisna C0_ 136-16^3 g/km. Mictft. kitffifjroiršno iVtpO *"'■) Gvancm prcijvajaica 3 teta o?. -00.000; m. KemafCsaina ponudba ‘3 iet garancije' zajema ?-5e*nc poaatjžano
Garancija proizvajalca velja 3 leta oz. 100.000 km. Komercialna ponudba ”5 let garancije" zajema 2-letno podaljšano garancijo, ki nastopi v trenutku, ko nastopi prvi od omenjenih kriterijev.
TigoABC
www.trgoabc.si
KOPER, Istrska cesta 12, tel. 05 663 61 17 NOVA GORICA, V. Vodopivca 2, tel. 05 335 44 00 AJDOVŠČINA, Goriška cesta 29a, tel. 05 364 33 02 TOLMIN, Poljubinj 89f, tel. 05 388 47 00
INVENTURNO
ČIŠČENJE



sed grt L-0073


s

1
kuhinja HORTENZIJA
ftm%m
1	- i tir ■ ■ \.
|Sed grtJ|QOL


^ _ ?6

£11699
msmmis- ■
■v’"-''šiliti
....

.	..-.V	3

■
.
s3j,f>o
*

lesnina
Rožna dolina: pon. - petek od 9. do 20. ure
sobota 8. do 14. ure Kromberk: pon. - petek od 9. do 20. ure
sobota od 9. do 16 ure
14
Ženski rokometni klub Ajdovščino
Novo vodstvo
V začetku letošnjega leta je vodenje ženskega rokometnega kluba Ajdovščina prevzel Alojzij Klemenčič.
/^Vb prevzemu funkcije je poudaril: V_y »Velika škoda za ajdovski šport bi bila, če bi klub, ki edini nudi možnost športnega udejstvovanja ženski populaciji ugasnil.
V	letu 2007 je klub funkcioniral brez vodstva, kar se je poznalo na organizacijskem, predvsem pa na finančnem področju. Na žalost je predvsem finančno stanje slabo, zato bo zahtevalo največ aktivnosti. Pričakujem pozitiven odziv ajdovskega gospodarstva in podjetnikov in maksimalno delavnost članov kluba, predvsem pa ljudi v predsedstvu kluba. Klub je potrebno organizacijsko posodobiti in finančno okrepiti.
Preseneča me veliko število deklic in deklet, ki v klubu redno vadijo in se učijo rokometne igre. Prav gotovo je to zame največja motivacija, da sem ta izziv sprejel. »
V	sezoni 2006/07 je Ženski rokometni klub Ajdovščina nastopal v štirih kategorijah, in sicer s člansko ekipo, ekipo mladink, starejših deklic in z najmlajšimi v tekmovanju mini rokometa.
Najbolj smo ponosni na rokometno šolo, ki je zaživela v lanskem letu. V mini rokomet je bilo vključenih kar 35 nadebudnih deklic v starosti od 7 do 11 let. Nastopale so na različnih turnirjih. V Šapinem tekmovanju mladih rokometašic,, v katerem nastopajo ekipe iz cele Slovenije, so se uvrstile na zaključni turnir ter osvojile 5. mesto. Najmlajše (letnik 98 in 99) so se udeležile tradicionalnega
mednarodnega turnirja v Izoli in dosegle odlično 2. mesto.
Starejše deklice so nastopale v državnem prvenstvu in osvojile 6.me-sto v skupini zahod, kar je bil dober dosežek, saj so bile ajdovske igralke v povprečju leto ali dve mlajše od ostalih nastopajočih. Ob zaključku sezone smo organizirali mednarodni turnir za starejše deklice, na katerem so naša dekleta osvojila l.mesto in prepričljivo premagale ekipi iz Italije in Hrvaške. Iste igralke so, s pomočjo peščice starejših, nastopale tudi v mladinskem državnem prvenstvu in se uvrstile v polfinale. Ker so finale igrale samo najboljše štiri ekipe, so dekleta na koncu pristala v kategoriji ekip, ki so si delile mesta od 5 - 9.
Članska ekipa ŽRK Ajdovščina je, pod vodstvom trenerja Radiše Popoviča, v sezoni 2006/07 igrala v 1. B državni ligi in na koncu za las zgrešila uvrstitev v 1. A državno ligo. Uvrstile so se na odlično 3. mesto, takoj za ekipo iz Velenja in Burje iz Škofij.
V letošnji sezoni smo selekcijam dodali še ekipo mlajših deklic B (letnik 1996). Organizirali pa smo tudi skupino deklet, kije pričela s treniranjem rokometa na Colu. V Ženskem rokometnem klubu Ajdovščina v sezoni 2007/08 trenira okrog 90 deklet. V državnem prvenstvu pa nastopajo ekipa članic, mladink, starejših deklic in mlajših deklic B. Najmlajše so vključene v državno šolsko tekmovanje, nastopajo pa tudi na različnih turnirji, na katerih so v letošnji sezoni že zabeležile odmevne rezultate. Osvojile so l.mesto na Božično novoletnem turnirju v Ilirski Bistrici in 3.mesto na Mini rokometnem turnirju Komet, ki smo ga organizirali v Ajdovščini.
Potrudili se bomo, da bomo v rokometno igro vključili čim več naših otrok, dali mladim veliko dobrih zgledov in še naprej dosegali dobre rezultate.
M.Andlovic
Opravičilo
T /"prejšnji številki Latnika je v V članku Praznični koncert prišlo do neljube napake. Godalnemu orkestru glasbene šole Vinka Vodopivca je dirigirala Sanja Kaluderovič in ne Aleksandra Radovanovič, kot je zapisano. Sanji se iskreno opravičujemo.
Uredništvo
RADIO
[N)JVA1
V^AJD VŠČINA^^
106,9 MHz
www. novanova.si
okoli žoge
Nogometaši pred začetkom pomladne sezone
Primorje dobro pripravljeno?
Nogometaši Primorja so s pripravami začeli 14. januarja. O odhodih in prihodih novih igralcev je bilo še kar nekaj nejasnosti. Danes je ekipa, ki bo začela pomladanski del prvenstva (v soboto, 1. marca s Hit Gorico v Novi Gorici), že skorajda dokončna. Klub so zapustili Luka Prašnikar, Denis Tahirovič, Ivica Guberac in Zolt Makra. Ajdovci pa so se okrepili z Leonom Ponikvarjem (Maribor), Edinom Saranovičem (Medžimurje) in Nedžadom Serdarevičem (Velež).
rT~'rener Borivoje Lučič je ekipo
JL odpeljal na obmorske priprave v stalno bazo Ajdovcev v Medulin, kjer so pilili še zadnje kombinacije in taktike ter nadaljevali s prijateljskimi srečanji, saj se v Istri v zimski sezoni najde številne klube na pripravah pred drugim delom prvenstva. Okrepitve Primorja so začele zadevati, kar kaže, in to upajo tudi ajdovski ljubitelji nogometa, več zadetkov v nasprotnikovih mrežah.
Pripravljalne tekme Primorja: Primorje - Kranj 1:0 (Zatkovič) Primorje - Bonifika 1:2 (Šaranovič) Primorje - Hit Gorica 4:2 (Vidic, Marjanovič, Serdarevič, Andruško) Primorje - Vojvodina 2:0 (Mlakar,
Vidic)
Primorje - Jul Petrosiani (Romunija) 1:1 (Kosmač)
Primorje - Medimurje 2:1 (Šaranovič, Serdarevič)
Primorje - Šenčur 3:0 (Kosmač, Teinovič, Kalin)
Primorje - Triglav Kranj 3:2 (Zatkovič, Šaranovič, Ostojič)
Primorje - Mik CMC Celje 2 : 1 (Šaranovič, Mlakar)
Primorje - Zagorje 1:1 (Vidic)
10 tekem: 7-2-1	20:10
Strelci:
4 - Šaranovič 3 - Vidic
2 - Serdarevič, Kosmač, Zatkovič, Mlakar
1 - Marjanovič, Andruško, Ostojič, Teinovič, Kalin.
Primorje II - Javor Ivanjica (Srbija) v Biljah
zadetek Ostojiča za 3:2 proti Triglavu, v zadnji minuti,
foto Sandi Škvarč
Košarkarska poslastica
Končni zmagovalci - vsi
V Športnem centru Police je bila nedavno košarkarska tekma ŠTURJE: WAJDUŠNA (AJDOVŠČINA), ki je bila včasih tradicionalna, vendar pa je od zadnje preteklo že veliko hubeljske vode. Končno pa se je ponovno prebudilo staro rivalstvo.
rja ekipi so nastopali mlajši in sta-Z-/rejši veterani, za ekipo Šturij: Veso Dautovič , Andrej Marc, Silvo Hočevar, Miloš Brecelj, Bojan Gusič in Darko Bavčar. Za ekipo Wajdušne so se borili: Bruno Buda,
Damjan Štrancar, Jurij Trampuž, Miloš Žvanut, Mislej, Matjaž Mihelj in Blaško. Tekma je bila izenačena samo na začetku, potem pa je ekipa Wajdušne, predvsem s kvalitetno igro v obrambi in v visokem ritmu, brez
velikih težav kontrolirala igro ter na koncu zmagala z rezultatom 60 : 32. Visoka zmaga niti ni tako veliko presenečenje, saj je bila razlika v kvaliteti očitna. Tako ekipi Šturje ostane veliko dela do prihodnjega decembra, ko bo naslednja tekma in možnost za revanš, predvsem pa bodo imeli možnost, da popravijo vtis.
Tekmo je kvalitetno sodil Dušan Deržek, za zapisnikarsko mizo sta sedela legendarni Darko Likar - Smučko in Damijan Winkler. Celotno dogajanje pa je budno spremljal Kazimir Saksida- Kazo. Tekmo si je ogledal Andi Slokar, ki pa zaradi poškodbe ni igral, Jože Soban pa zaradi obveznosti ni prišel na tekmo.
Po tekmi je bila pogostitev na Planini pri Deržekovih kjer pa, po nam znanih podatkih, ni bilo zmagovalca, oziroma so bili zmagovalci vsi.
Miloš Žvanut
Zimski pohod na Golak
V nedeljo, 17. februarja se je 89 pohodnikov, kakor se za planince spodobi, že ob šestih zjutraj zbralo na Rupi v Tihi dolini, da bi se po jutranji kavi in čaju odpravila v smer Korenina - Staniše.
TJobudnik pohoda, sicer član pla-JT ninske sekcije pri društvu Gora s Predmeje, Brecelj Ivo, o samem pohodu pravi: » Na 1495 metrov visokemu Malemu Golaku smo bili že po dveh urah. Lepo, mrzlo jutro, prava zimska idila, stoletni gozd in kajpak pogled z vrha, so stvari, ki nas planince vedno znova očarajo - kakor tudi druženje med in po pohodu. V ogrevanem šotoru v Tihi Dolini smo se tako na koncu ob zvokih glasbe okrepčali in uživali v enkratnem vzdušju.
Zakaj klobasa z zeljem tekne bolj v hribih kot v dolini, pa mora itak ugotoviti vsak sam.
Zatorej vabljeni tudi naslednje leto - na drugi, tradicionalni, zimski pohod na Golak !«	mt
15
šport
DJP Kovk in Valiča
Tako kot nekdaj
Tudi v novi sezoni zmagujeta Smučali tudi
V Mehiki, v kraju Valle de Bravo v centralnem delu te države, se je 3. februarja končalo pred-svetovno prvenstvo v jadralnem padalstvo. Tekmovanja sta se udeležila dva člana slovenske reprezentance in sicer Aljaž in Urban Valič, člana kluba MasterCard-Aforma-Kovk. Po skupno šestih tekmah sta zasedla najvišje stopničke in sicer je Urban Valič zmagal Aljaž Valič pa je bil takoj za njim, torej drugi. Valiča sta izredno odletela ti dve tekmovanji (prej še odprto prvenstvo Mehike, kjer sta bila 5. in 6.) in dosegla rekordnih deset dnevnih zmag. Tekmovanja se je udeležilo 150 pilotov kar je rekordna udeležba.
iist
C
habitat Alts
habitat
lUn dni Urn
T Trban Valičje sedaj prvi na sveto-	Chrigla, kije bil na vrhu približno tri
LJ vni FAI rang lestvici. Na presto-	leta. Urbana so na vrh postavili re-
lu je zamenjal Christiana Maurerja- zultati v drugi polovici leta, ko je bil
T
ekmovanja se je udeležilo 52 tekmovalcev iz vse Slovenije.
Domači klub pa je zastopal eden tekmovalec v članski konkurenci F1A ter eden v juniorski konkurenci F1A, 1 modelar v kategoriji F1B in 2 mlada modelarja v juniorski konkurenci F1H. V kategoriji F1A sta tekmovala Slokar Tomaž, ki je zasedel 6. mesto v juniorski konkurenci, ter Matjaž Černigoj, ki seje uvrstil na 20.mesto v članski konkurenci. Dušan Slokarje zasedel v kategoriji gumenjači 1.mesto. Naša dva mlada modelarja sta
danes
praktično nepremagljiv. Aljaž Valič je na tej lestvici na 6. mestu, Primož Podobnik pa na 9. mestu, kar sta ravno tako odlični uvrstitvi. FAI rang lestvica se vodi od leta 2001 in v tem času sta največ časa na njenem vrhu prebila Alex Hofer in Christian Maurer. To je zgodovinski dogodek za DJP Kovk in tudi za celotno slovensko jadralno padalstvo. Še leto, dve nazaj, so bile take uvrstitve naših tekmovalcev nepredstavljive, danes so realnost, ki je še nismo dojeli v vsej veličini. Valičema in Podobniku iskrene čestitke za lansko sezono in voščilo, da bi tudi letošnjo sezono nadaljevali v šampionskem slogu. Z veseljem in optimizmom pričakujemo tekme v svetovnem pokalu v novi sezoni. Prva tekma v svetovnem pokalu bo od 3. dolO. maja v Bustoneu v Italiji.
Več informacij dobite na www. kovk-drustvo.si
povzel imi foto: Aljaž Valič
Tradicionalni 13. Filipov tek in spust, srečanje smučarjev po starem, ki ga organizira Društvo Gora s Predmeje, je kljub ne preveč prepričljivi zimi padlo v kratko obdobje prave zimske idile Trnovskega gozda.
zasedla v svoji kategoriji F1H sledeči mesti: Luka Plahuta se je uvrstil na 11. mesto, Matjaž Lozar pa je bil 15.
Zmagovalci posameznih kategorij so bili: FIA-Gašper Šubic KL Vrhnika, F1H- Luka Kralj KMT Šempeter, F1B pa Dušan Slokar MD Ventus. Zelo razveseljivo dejstvo je, daje bil naš klub zastopan tudi v juniorski konkurenci, z rezultatom, ki obeta veliko.
Igor Di Lenardo
Tekmovanje prosto letečih modelov
Za pokal MD Ventus
Tekma s prostoletečimi modeli na starem vojaškem letališču v Vipavi je bila 17. februarja, veljala je za pokal Slovenije. Vremenske razmere so bile tekmovalcem zelo naklonjene saj je bilo vreme sončno ob rahlem severozahodnem vetru, ki je omogočal zelo dobre razmere za letenje. Tekmovanje je organiziralo lokalno modelarsko društvo Ventus.
/''"liani Društva Gora s Predmeje V^ztako ohranjajo spomin na tekmo, ki je potekala na območju Smrekove Drage in Golaka 8. marca 1895. Letos se je na prireditvi zbralo kar 70 tekmovalcev. Prišli so smučarji iz Cerknega, Torbarji iz Šmihela pod Nanosom, Taleseni iz Krope, Rovtarji iz Škofje Loke, Veseli Savinjčani iz Mozirja, člani SD Kanin iz Bovca, Izvira iz Tržiča, SD Gozd ter posamezniki, med njimi tudi že kar legendarni Rajmund Kolenc z Lokev. Najstarejši je bil Albin Kordež iz Krope, bo letos dopolnil že 78 let, najmlajša pa je bila osemletna Tjaša Kresevič iz Postojne.
Sratosvetniki so se najprej pognali na 500 metrov dolgo tekaško progo,
nato pa jih je čakal še spust. Seveda je vse skupaj spremljala strokovna komisija, ki je ocenjevala skladnost smučarske opreme ter slog smučanja. Vedno več tekmovalcev se trudi in veliko vloži v opremo ter obleko, tako daje čim bolj avtentična. Tekmovalci so bili zadovoljni, številni gledalci in navijači seveda tudi.
Podelitev priznanj je potekala pod šotorom v Tihi dolini, kjer seveda prislovično gostoljubni Gorjani znajo popestriti vsako dogajanje. Druženje je poleg potrebnega tekmovalnega naboja gotovo zelo pomembna poteza takih srečanj. To je bila tudi ena od misli ajdovskega župana Marjana Poljšaka, ki sicer ni smučal, je pa še kako znal navijati.	ai
Vipavski tekači že naznanjajo pomlad
Tekli v pravem okolju
Ponovni vzpon rokometa
Rokomet. V mestu burje od nekdaj doma. Obvezni dolgoletni sestavni del sobotnih večerov rokometnih navdušencev. V več kot 50 letni zgodovini je imel klub mnogo uspehov, izredno kvalitetne igralce, odličen trenerski kader. Zal deležen tudi bolečega padca pred leti in le zahvaljujoč zavzetosti posameznikov, na čelu z Aleksandrom Lapajnetom, se je prebil do danes.
TAolgo, res dolgo smo čakali. Celih enajst let je trajalo, da -L'je RK Ajdovščina ponovno sestavil ekipo, ki se je sposobna boriti tudi za vidnejše rezultate. Domač, mlad, izredno nadarjen igralski potencial ( Trampuž, Čermelj, Lipovž, Žorž, Rustja,...) so v prestopnem zimskem roku okrepili še fantje iz spodnjega dela Vipavske doline; prej igralci Nove Gorice v l.MIK ligi (Cunjac, Badurina, Jug, Mujagič,
Šturm...)
Pod vodstvom trenerja Aleksandra Lapajneta so v spomladanskem delu že dosegli dve pomembni zmagi ( Hrastnik, Krško,...) na gostovanjih in.to tudi pri ekipi, ki kroji sam vrh lestvice.
Nehote nam spomin seže na zmagovalno Sestavo ekipe domačih fantov ( Leban, Kranjc, Bodiroža,... okrepljenih z » Goričani - Lapajne, Čotar, Marc...) ki so v 90. letih že bili strah in trepet vsakega nasprotnika. Verjamemo, da je to tudi tokrat pravi recept. Kot se sam trener rad izrazi, imamo sedaj v vrstah pravo reprezentanco » Vipavske doline«. Zavzetost, naboj, zdrava tekmovalnost so prisotni že na treningih.
Naj večji uspeh kluba pa je verjetno v tem, da so se gledalci začeli množično vračati na tribune. V želji po kvalitetnem rokometu? Verjetno. Iz nostalgije? Najbrž. Ali, ker so preprosto začutili, da si Ajdovščina to zasluži? In si! Rokomet je preprosto tu doma.
Vem, kaj želite izvedeti!?
Morda, zakaj pa ne. Vendar le, ko bo klub ustrezno organizacijsko in igralsko pripravljen za ponovi ples med izbranimi prvoligaši. Da dosežemo ta skupni cilj, pa bo potreba Vaša množična podpora s tribun. Pridite! Bojan Blažko
Kraški tekači so v nedeljo, 24. februarja v prekrasnem okolju, med konjskimi ogradami bobilarne, organizirali l.kros v Lipici, ki šteje za pokal Primorskih novic.Udeležili so se ga seveda tudi tekači vipavske Burj.
"V Ta 500 m progi je Patrik Čufer ob	in starejši veterani pa so se spopadli
l i nesrečnem padcu pritekel do 6.	s petimi kilometri in Danilo Pudgar
mesta,	je pritekel do tretjega mesta, medtem
Na 2 km progi je Urban Čehovin	ko je Valentina Čufer zasedla nehva-
skozi cilj pritekel drugi, Matija	ležno četrto mesto. Med mlajšimi ve-
Bolčina pa tretji. Mlajše mladin-	terani sta na 6 km dolgi progi tekla
ke so se pomerile na 3 km in Sindis	dva. Damijan Čufer je pritekel v cilj
Čufer je na prvi svoji letošnji tekmi	kot osmi, Alojz Bolčina pa 26. Vsem
pritekla do srebra, mlajše veteranke tekačem čestitke.	Valentina
vdovski odmevi
OBVESTILO
Nepozidana stavbna zemljišča v občini Vipava
/'"'Vbanski svet občine Vipava je na 13. redni seji 21.02.2008 med drugim V_y obravnaval tudi perečo problematiko gradbenih parcel za individualne stanovanjsko pozidavo. Ugotavlja se, daje na področju občine Vipava precej zemljišč, ki se nahajajo v območjih predvidenih za pozidavo, vendar se na teh zemljiščih pozidava iz različnih vzrokov ne izvaja. Občina Vipava je pričela z postopkom priprave novega občinskega prostorskega načrta. Z njim želi med drugim vzpostavit nova izhodišča za območja predvidena za stanovanjske pozidave. Trenutno stanje ne omogoča večjih širitev območjih za pozidavo tudi zaradi tega, ker je kvota teh zemljišč že po sedanjih planskih aktih velika. Sprejetje bil sklep, da občinska uprava pripravi seznam nepozidanih stavbnih zemljišč z namenom začetka zaračunavanja nadomestila za nepozidana stavbna zemljišča. Nadomestila za nepozidana stavbna zemljišča se bodo začela zaračunavati za leto 2009 in naprej.
V postopku priprave občinskega prostorskega načrta ima vsak lastnik zemljišča, ki leži na območju Občine Vipava v območju stavbnih zemljišč možnost, da predlaga spremembo namembnosti tega zemljišča. Predloge bo izdelovalec OPN-ja skozi postopke analiziral in se do njih opredelil.
Ravno tako imajo občani, skupnosti in pravne osebe možnost dajanja predlogov za nova območja predvidena za pozidave. Tudi te bo izdelovalec OPN-ja skozi postopke analiziral in se do njih opredelil.
Informacije o sedanjih območjih pozidave lahko dobite na Krajevni skupnosti Vipava ali na Občini Vipava.
Razsvetljava Zemono - Vipava
Težko pričakovana nova pridobitev v občini Vipava v letošnjem letu, kot čez dan do Zemona.
Četrtič med vrhpoljskimi vinogradi
Nedelja, 24.2. 2008,
Pot je potekala skozi vinograde, OBČINA VIPAVA
mimo znamenitega dvorca Zemona, starega vipavskega gradu, ob soteski hudournika Bela in znane plezalne stene Bela, visoko nad vas Vrhpolje in nazaj skozi vinograde na izhodišče.
Pohoda seje udeležilo več kot 1500 ljudi. Več v prihodnji številki Latnika.
Karitas v letu 2007
Prečesali lansko bero
Tudi v letu 2007 si je Karitas vipavske dekanije prizadevala za glavni namen svojega poslanstva: privabiti vse ljudi dobre volje za prepoznavanje stisk v svojem okolju in se aktivno vključiti v pomoč.
!~7 veseljem povemo, da Karitas de-zL/luje v vseh 24 župnijah Vipavske dekanije (DK) in povezuje 226 stalnih in 210 občasnih prostovoljcev. Center Karitas je v Ajdovščini na Vipavski cesti, kjer se po ustaljenem urniku vodijo in izpeljujejo različni programi pomoči družinam in posameznikom. Poleg tega deluje v Domu karitas na Cesti program Materinski dom in učna pomoč Popoldan na Cesti, na Goriški cesti pa program Pomoč zasvojenim in njihovim svojcem. Naši skladiščni prostori so s pričetkom izvajanja Ukrepa intervencijske hrane UE postali premajhni, zato nam je družba Antoni omogočila skladiščenje hrane tudi v njihovem skladišču.
Izobraževanje in osebna rast prostovoljcev je del našega dela, saj vsi vemo, da človeku lahko daš le to kar imaš. V ta namen imamo redna mesečna srečanja sodelavcev celotne dekanijske karitas, ki so sestavljena iz duhovne in oblikovalne teme ter medsebojnega informiranja in usklajevanja dela. Seminarji in izobraževanje: udeležba na seminarjih in izobraževanjih, duhovni obnovi, romarskih dnevih in romanjih priča, da sodelavci čutijo potrebo po medsebojnem druženju, podpori, pridobivanju novih znanj in iskanju smisla svojega dela.
Že četrti 120-urni seminar za Neprofesionalno svetovanje, ki ga vodita psiholog Bogdan Žorž in duhovnik Matej Kobal je letos zaključilo 7 sodelavcev. Pred tem je ta seminar iz naše dekanije zaključilo še 12 drugih udeležencev, štirih usposabljanj za vodenje Šole za starše, ki gaje ob pomoči strokovnih sodelavcev vodila dr. Nives Ličen, je zaključilo 10 animatork.
Dvodnevnega seminarja na temo Družina, ki ga je organizirala Slovenska karitas seje v Postojni udeležilo 28 naših sodelavcev Pri posameznih programih so potekala še druga srečanja: pri Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj pode-željajih je bilo 12, v okviru Slovenske
karitas delujemo v skupni za medije in akcije, imamo dva člana v Sveta SK, Strateškega sveta SK, v skupini za vodenje evidenc hrane EU, za evalvacijo naših programov itd.
Stalni prostovoljci smo v lanskem letu na ravni DK mesečno opravili povprečno 380 ur prostovoljnega dela oz. 4100 ur letno, občasni pa so v lanskem letu opravili 2000 prostovoljnih ur.
V letu 2007 je bila problematika prostorov pereča, potrebna so bila mnoga usklajevanja najprej z uporabniki Hiše mladih, nato na Občini Ajdovščina in MDDSZ. Sedaj statusno stvar miruje. Stroške vzdrževanja in delovanja krijemo iz sredstev za delovanje, ki nam jih namenita občini Ajdovščina in Vipava. Letos smo nabavili računalnik in tiskalnik, se priključili na ADSL, za skladišče viličar in še marsikaj. Daje vse to uporabno pa so potrebni ljudje, ki prostovoljno darujejo svoj čas za druge.
Finančna in materialna pomoč ljudem v različnih stiskah je tekla pre-
		
	L ^	
	llpŠgl	
	gjlggggg	
		
ko ŽK in DK v skupnih programih za celotno dekanijo. V ta namen je bilo za DK opravljenih najmanj 1200 pogovorov in 800 različnih svetovanj s strani odgovornih za materialno pomoč v Centru karitas.
Pomoč v obliki paketa hrane je redno prejemalo 313 družin s 1215 družinskimi člani, v Centru karitas v Ajdovščini je bilo pripravljenih 1176 paketov, podprli pa smo tudi 14 preventivnih počitniških taborov, katerih seje udeležilo 1833 otrok in mladih
Skupna teža razdeljene hrane v našem Centru karitas v Šturjah je bila 75 ton: hrana EU 32.460 kg in 36.820 1 mleka; hrane in higienskega materiala iz ŠK 5.300 kg, kupljene in darovane hrane v košarice po trgovinah pa 550 kg-
Finančno pomoč iz skladov Karitas je prejelo 20 družini v skupnem znesku 22.100 EUR.
V projekt Posvojitev na razdaljo
je vključenih 42 otrok, kar pomeni 12.600 EUR pomoči otrokom, dodatno smo 100 družinam pomagali s šolskimi potrebščinami za 255 otrok in boni v znesku 2.510 EUR.
V skladišču so ljudje dobili veliko oblačil, obutve, posteljnine in drugih osebnih predmetov. Oblačila je prejelo 667 oseb, pohištvo pa 61. Drugo je bilo le posredovano.
Nekateri zanimivi podatki o prejemnikih pomoči v hrani iz skladov ŠK in EU:
med socialno ogroženimi družinami je 171 družin z obema staršema in 58 družin z enim staršem.
Sodelovanje z ostarelimi, bolniki, osamljenimi poteka enotno na ravni ŽK in DK:
obiski ob praznikih in letna srečanja po župnijah, vključujejo tudi druge župnijske skupine;
dvakrat letno obisk v Domu starejših v Ajdovščini; izvajanje organizirane pomoči na domu preko Pelikana se je v lanskem letu začasno prekinila, ker nismo s strani občine dobili finančne podpore za izvajanje tega programa; uspešno smo izvedli romanje bolnikov na Brezje. Udeležilo se gaje 104 ljudi.
Velik projekt je v sodelovanju z Zavodom karitas Samarijan za pripravo potrebne dokumentacije za začetek gradnje in izvajanje programa Dom Emanuel, ki bo namenjen oskrbi starejših in bolnih občanov, del pa tudi ostarelim in bolnim duhovnikom.
Izpeljali smo veliko akcij in programov. Morda med najbolj odmevne lahko prištevamo kolonijo in razstave Umetniki za karitas. Šola za starše, Dan odprtih vrat v Tednu karitas, program pomoči otrokom Popoldan na Cesti in Popoldne na Slapu itd.
Prepričani smo, da smo naredili veliko, čeprav še vedno ostajajo številne stiske nepokrite. Med prejemniki materialne pomoči spoznavamo glavne vzroke, ki ljudi pahnejo v revščino: brezposelnost, bolezen, razpad družin, negospodarno ravnanje z dohodki. Nastajajočo svetovalno dejavnost bo potrebno nadgraditi in pridobiti še nove strokovne sodelavce - prostovoljce.
Ni nam žal, zato želimo z zastavljenimi programi in dejavnostmi nadaljevati. Še vedno drži naš moto: Dobrodošli vsi, ki pomoč potrebujejo in hvala lepa vsem, ki pomagajo.
Jožica Ličen
'V Tajprej popravek in opravičilo. V 1N zadnji številki opisana školjka ni Neithea pač pa Chonrodonta joanne. Prišlo je do napake v imenu školjke.
Še naprej pa ostajamo pri najdbah in opisih fosilov z najdišča Hrušica - 2. Če bi zbrali vse doslej najdene, bi lahko postavili kar veliko razstavo.
Na to najdišče sem ponovno odšel
8.	februarja letos, o čemer bom še
Fosili - naša naravna dediščina - 62
pisal, saj primerki še niso ustrezno obdelani. Tam sem bil tudi naslednji dan. Spremljala sta me vnuka Jure in Žan. Pregledovali smo zdrobljeno kamenje na malo širši gozdni vlaki, takoj na začetku najdišča. S kladivi smo še malo potolkli in iz kamna so »skočile«, oz. smo izluščili lepe ru-distne školjke. O njih sem v Latniku že pisal, naj pa ponovim, da so ru-distne školjke podobne manjšim ali večjim kravjim rogovom. Pri tem je »rog« ena lupina, na debelejšem koncu te lupine pa je pokrovček, ki je druga lupina. S tanjšim delom so bile pritrjene na morsko dno. Ponavadi so školjke na debelejšem koncu skoraj ravne, rahlo zavite pa so na tanjšem koncu. 9. februarja smo našli 5 celih
daljših lupin, vse brez druge lupine - pokrovčka. Ne glede na to so najdbe pomembne, saj je najdaljši »rog« kar 25 cm dolg.
Med školjkami je bila ena še posebej zanimiva. Lupina je zavita na obeh koncih, vendar na debelejšem koncu tako, daje vidna lupina vidna v celoti, hkrati pa tudi notranja struktura školjke, gledano iz istega položaja, kar je velika redkost.Pomembno je tudi, da je notranja struktura zelo lepo vidna. Školjke še nisem dal na določanje, toda po strukturi notranjih oblik zaključujem, da spada v rod poimenovan Caprina. Caprine so bile na tem najdišču že odkrite, vendar pretežno le v presekih ali pa v odlomkih.
Sliko školjke objavljamo. Cela lu- sestavili in zlepili ter ugotovili, da bo pina je dolga 16,5 cm, na debelejšem treba najdišče še vsaj enkrat obiskati, koncu pa ima premer 6,5 cm.	da najdemo manjkajoče dele in sesta-
Naj dodam, da sem z vnukoma ta vimo cel, ali vsaj čimdaljše primerke dan našli še nekatere rudistne školjke lupin.
- v kosih in koščkih. Doma smo jih	Stane Bačar-se nadaljuje
kultura, ivana
Teden kulture na OŠ Dobravlje
Obeležitev dneva šole in slovenskega kulturnega praznika smo letos zaznamovali z dvema osrednjima kulturnima dogodkoma in mnogimi drugimi kulturnimi dejavnostmi.
^7. februarja je minilo enajst let,
/ ko smo ob postavitvi temeljnega kamna za novo šolo in športno dvorani začeli verjeti, da naše dolgoletne sanje o boljših pogojih za delo postajajo resničnost. 1. septembra naslednje leto smo že lahko uživali neslute-ne prednosti nove pridobitve. Takrat je dozorela ideja, da bomo 7. februar praznovali kot dan šole. Ob tej priložnosti vsako leto povabimo v goste enega izmed ljudi našega šolskega okoliša, ki so pomembno zaznamovali ne samo domači kraj, ampak tudi širši slovenski prostor.
Prvi del praznovanja je potekal 7. februarja dopoldne. Ta dan smo na centralni šoli v Dobravljah gostili učence naših petih podružničnih šol in družno pripravili bogat kulturni program, v katerem no nastopili mladi pevci, glasbeniki, recitatorji, igralci, plesalci in tudi športniki.
Po uvodni Zdravljici, kije prazniku v pozdrav zadonela iz vseh mladih grl, in izbranih Prešernovih pesmih, vključenih v kulturni program, je prisotne učence in učitelje nagovoril gospod ravnatelj Anton Žagar. Vzpodbudil nas je za nadaljnje delo in pohvalil dosedanje dosežke. Ob tej priložnosti je podružničnim šolam podelil certifikate za opravljene naloge v mednarodnem projektu EKO
šola.
Učenci podružničnih šol so tega dne pomerili svoje moči v med dvema ognjema. Tekmovanje so izvedli v okviru programa ŠKL. Najboljša ekipa je prejela prehodni pokal, najbolj prizadevna pa žogo.
13. februarja smo izvedli kulturni dan za sedmošolce v Ajdovščini. V okviru projekta Rastem s knjigo so se učenci udeležili delavnic v Lavričevi knjižnici. Seznanili so se z življenjem in delom ajdovskega rojaka Danila Lokarja. Spoznavali so delo knjižničarja in s pomočjo računalnikov dokazovali svoje veščine v iskanju knjižničnega gradiva. Odgovarjali so na nagradno vprašanje, prav vsi pa so prejeli knjižno nagrado, Spričevalo, mladinsko delo Slavka Pregla. Iz knjižnice so odhajali zadovoljni in bogatejši za novo izkušnjo.
Tudi obisk Pilonove galerije je bil prijetno doživetje. Učenci so pozorno prisluhnili pripovedovanju kustosinje, kije spretno vzbujala njihovo radovednost, ko jih je ob slikah popeljala skozi življenje in delo Lokarjevega sodobnika in prijatelja Vena Pilona.
Dopoldne so sklenili v domu krajanov, kjer je njihovo radovednost pritegnila zbirka fosilov, delo zbiratelja Stanislava Bačarja. Učitelja Marija Kovač in Peter Valič sta jih vešče popeljala v najstarejša obdobja zemeljske zgodovine in opozorila na najdbe fosilov v naših krajih z bližnjo okolico.
S temi obiski smo uspešno zaključili predpisane naloge v okviru projekta Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz.
Praznovanje v počastitev dneva šole smo sklenili s kulturnim večerom 14.
februarja. Doslej smo ob tej priložnosti gostili že osem znanih ljudi iz našega šolskega okoliša.
Osrednji gost letošnjega jubilejnega večera je bil naš nekdanji učenec Jože Možina. Pred desetimi leti je prav on povezoval kulturni program ob otvoritvi novih šolskih prostorov in telovadnice. V tem času je postal direktor nacionalne televizije. Z njim se je pogovarjal Primož Troha, tudi naš nekdanji učenec, sedaj novinar TV Primorka. Skupaj sta obujala spomine na osnovnošolska leta, prevetrila srednjo šolo in priklicala spomine iz časa študija v Ljubljani.
Jože Možina je ohranil vso mladostno zagnanost, ki jo plemenitijo življenjske izkušnje srednjih let in tako uspešno krmari med službenimi dolžnostmi in zgodovino kot njegovim osnovnim poklicnim zanimanjem. V dokumentarcih seje pogumno dotaknil dogodkov iz 2. svetovne vojne, ko je naša domovina krvavela in se osvobajala fašizma, nacizma in kolarobacije. Z velikim zanimanjem se loteva tudi pretresljivih dogodkov sodobnega časa, ki se zdijo za nas oddaljeni, pa so nam vendar tako blizu. V njegovi »delavnici« že zorijo novi dokumentarci o nekaterih afriških državah.
Prijetno druženje smo zaokrožili z glasbenim nastopom mešanega pevskega zbora Primorje. Naša bivša učenka Nina Trebovc je umetniško interpretirala besede Jožice Pizzoni, tudi nekdanje dobravske učenke, ki je v svojem razmišljanju ob 10. obletnici voščila naši šoli mnoge vesele in srečne dni.
M. L. Jug, foto P. Valič
...tlcu je blu kšn buot...
Majhna sem bila, piske sem pasla...
Predstava je nastala na OS Danila Lokarja Ajdovščina. Četrtošolci so jo pripravili v okviru kulturnih dni, ki so jih letos posvetili ljudskemu izročilu domačega kraja.
T /"novembru sozbirali pravljice-	otrok. Zelo pomembno je dejstvo, da
V ,pesmi, navade, pregovore in	je v predstavi aktivno delovalo vseh
reke. Pri tem so jim veliko pomagali	75 otrok, ki obiskujejo četrti raz-
starši, stari starši, sosedje in ostali,	red na matični in podružnični šoli.
Nastala je knjižica “Majhna sem bila,	Premierno predstavo so odigrali 21.2.
piške sem pasla”, v kateri so objavili	2007 že v dopoldanskem času za vse
nekatera besedila. 3. decembra nas je	učence od prvega do petega razreda,
obiskal tudi zbiralec ljudskega bla-	zvečer pa v okviru Veselih četrtkov še
ga, gospod Franc Černigoj in nam	zastarše,upokojenceinvsebiskovalce.
predstavil Spako Kulako in druge	Predstava je imela zelo pozitiven od-
junake ljudskih pripovedk z Gore in	mev, tako učiteljice kot otroci so dobili
Doline. Povedal je tudi, kako se je	veliko pohval za vloženi trud in delo
sam lotil zbiranja ljudskega blaga,	ter samo izvedbo predstave: “Vsi sta-
Iz vseh zbranih virov so učitelji-	rejši smo videli sebe v otroških letih.”
ce Ester Schlegel Kovač, Izidora	V petek, 22.2.2008, so predstavo po-
Černigoj, Marjetica Stopar in Maja	novili še v Domu starejših občanov
Bitežnik črpale snov za nastanek igri-	Ajdovščina, kjer se je	ob spremljanju
ce majhna sem bila, piške sem pas-	le-te utrnilo kar nekaj	solz, varovanci
la. Zbor je vodila Izidora Černigoj,	doma pa so tudi z veseljem pomaga-
Sceno za predstavo so izdelali učenci	li peti ali pa se le od	srca nasmejali,
sami pod vodstvom Anuše Neškovič,	Po zasluženih počitnicah bodo pred-
ki je zasnovala tudi kostume. Slednje	stavo ponovili še za učence višje
so pomagali izdelovati in iskati tudi:	stopnje, gostovali OŠ Otlica in mogo-
Marjetica Stopar, Zdenka Černič,	če še kje...
Silva Koron, ter starši in stari starši	Marjetica Stopar
A li je smiselno, da preprosta ma--cvlomestna učiteljica razmišlja o besedah v naslovu? Kaj lahko pove, katere reči ve, saj je do danes razmišljala o majhnih stvareh in majhnih ljudeh? V Lavričevi knjižnici sem poslušala Alenko Rebula in njene besede o knjigi Blagor ženskam. Potrditev lastnih razmišljanj, lastnih samogovorov, lastnih sporov s samo seboj, kruto sogovornico, ki se nikoli ne umakne, je ves čas tu in ne da miru. Kar je bilo včeraj, je treba ozavestiti, treba je pregledati svoje življenje, svoje spomine, svoje odnose, svoja dejanja. Treba jih je oceniti, racionalno in čustveno ter čutno. Ozavestiti je treba svoje telo in se zavedati, da imamo samo to svoje telo in besedo, ki sporoča, kaj smo, kaj mislimo in čutimo. Samo tako je možna pot za stopnico višje. In če hočemo višje, je treba znova pregledati
Jutri ustvarjajte dobro. Mir in dobro.
vsa svoja ravnanja in vse svoje čutenje. Oblikovanje samega sebe je neskončno dolgo oblikovanje lastne gline, vedno znova in znova, izdelek ni nikoli končan in nikoli ni mogoče reči, da ga bomo zapekli, premazali z glazuro in ga postavili na ogled drugim. Koliko je ta misel povezana s svetopisemsko »prah si in v prah se povrneš«? Misel sem doživljala kot pesimistično sporočilo. Nemožnost lastnega samooblikovanja, odsotnost lastnega dela. Določenost, statičnost, čakanje, da se, prah, spremeniš v prah, v to, kar od vedno si in ne moreš biti drugo. Si prah, a prah, ki mu je dana možnost samooblikovanja in ko spet to postaneš, je v njem dodana vrednost, so tvoja spoznanja, misli, odnosi do drugih. So drugi s svojimi mislimi. Si prečiščen, predelan prah, ki se nikoli ni hotel zapeči: zapečenost je končnost. Je odhod pred koncem. Je zaključek pred zaključkom, je odpoved življenju.
»Moja« filozofka Simone Weil, prvo njeno knjigo sem kupila 1967, tričetrt stvari v njej nisem razumela, do mene so prihajale besede v drugem jeziku, vedela sem, kaj je la pesanteur, vedela sem, kaj je la grace, kaj sta skupaj, je bila muka. Zdaj slutim: »Milost je zakon gibanja navzdol. Ponižati se pomeni vzpeti se v pogledu moralne težnosti. Zaradi moralne težnosti padamo v višino.« Ne do konca razumljeno je
njeno odpovedovanje lastnemu telesu, lastnemu fizičnemu obstoju v letih druge svetovne vojne: v grozi ubijanja, ko so se bitja njenega razseljenega naroda spreminjala v dim nemških tovarn smrti, se je odločila, da nima pravice jesti več, kot je dano njim. Začutiti njihovo grozo, živeti njihovo grozo, začutiti milost, sočutje, padati v višino. Čutiti z drugimi.
»Moj predsednik«. Zadnjih dvajset mojih najbolj gibljivih in gibčnih let. V času začetih samospraševanj, iskanj, gnetenja lastne gline s prijemi, ki so bili pravi in nepravi. V času, ko sem končno spoznala, da nisem samo jaz skrivnost, da so skrivnost tudi drugi in da je življenje čudežno odkrivanje drugih, neznanih svetov. Da je življenje potovanje skozi pokrajine drugih duš, naseljenih v gozdu simbolov tega sveta. Skoz gozd simbolov greš... je približni citat velikega pesnika, drugačnega, kljubujočega svetu, v katerem je živel, ker ni bil to njegov svet, ker je hotel drugačnega, sprejemajočega vse, ki so, tudi padle angele. Padle iz zornega kota drugega. Ni padlih angelov, ni ljudi, ki so drugačni, ni revežev in bogatih, ni izgubljenih in najdenih, ni izkoriščevalcev in izkoriščanih, so samo ljudje brez milosti, ki padajo v globino, in ljudje z milostjo, ki padajo v višino.
Politika: nauk o državi in uprav-
ljanju države, dejavnost državnih in drugih oblasti, splošna usmerjenost države,' državniška modrost, vse, kar je dejavnost in lastnost zoon politi-kon, človeka, ki je »družbena žival«, ki je družbeno bitje ali preprosto človek. Pot od upravljalen države do preprosto človeka je bila dolga. Zdaj jo razumem kot pot samospraševanj a, pot notranje rasti, ne vedno v skladu z vladajočo manjšino, vedno v skladu z vladano večino. Vsi, ki smo, smo vladani. Vladajočih je malo, lahko jih preštejemo, saj so tudi tisti v majhnih mestih in vaseh, ki mislijo, da vladajo, samo vladani. Štetje je lažje tudi Zato, ker sedijo na konjičkih političnega vrtiljaka že dolgo eni in isti ljudje: včasih kdo izstopi, včasih koga vrže iz orbite »kot elektron«, je rekel zanimivi, že zdavnaj mrtvi gospod iz Šturij, ki seje, navdihnjen z žlahtnimi hlapi, znal norčevati iz sebe in drugih. Nekateri pa sedijo, so pri vseh stvareh stvarstva zraven, še bodo, a jih bo zgodovina, verjetno, ne smem biti določujoča, uvrstila v stalne sopotnike. Sopotniki pa niso izvirni, sopotniki le nosijo kovčke. Moj predsednik: hotel je spremeniti vrtenje v krogu v spiralo: hotel je določiti gibanje v neskončnost, z ovirami, razmisleki, postanki, z muko, preden se povzpneš na višji nivo. S padci in dvigi, z močjo in nemočjo. Z milostjo: za tistega.
ki je tu in za tistega, ki je drugje. S spoštovanjem: tistega, kije tu in tistega, ki je drugje. S priznanjem: motil sem se, zdaj mislim drugače. S »prepisanimi modrostmi« so rekli vse-poznavalci in se norčevali iz njegove misli, ki je, prepisane, torej znane že tisoče let, niso bili sposobni sprejeti za moto lastnega ravnanja. Odrekli so se prepisani misli, ne da bi ustvarili, izumili svojo lastno. Če so jo, je bila nasprotna prepisani, bila je nasprotna človeškemu, milosti, kije padanje v višino. Zoon politikon je preprosto Človek. Politika je ravnanje človeka za človeka. Za njegovo dobro. Dobro raste v miru. Zato sprejemam misel: Mir in dobro. Sprejemam pot do spoznanja, kije gnetenje samega sebe. Samo gnetenje je življenje. Od gnetenja so odvisne spremembe, od gnetenja je odvisna pot po spirali v neskončnost. Politika je naenkrat dejavnost vsakega posameznika, bolj neizvoljenega kot izvoljenega. Zapečeni kipci so muzejski mrliči. Od njih ni koristi. Znajo biti lepi za oko. Da uspeh ni možen? Je, prepisujem vsaj od petih ljudi, ki so to vedeli in vejo. In če bi štela, bi jih našla »tisoč in več«, in vsak dan več in vedno znova več. Nepretrgana množica na Klancu, ki se dviga navzgor, v spoznanje nujnosti miru in dobrega, nujnosti padanja v višino.
Ivana Slamič
18
Oživitev pozabljenih obrazov
kultura
Podraga - Francu Premrlu
V Podragi smo letošnji kulturni praznik posvetili spominu na gospoda Franca Premrla - duhovnika, fotografa in velikega domoljuba. V letošnjem letu namreč mineva 80 let od začetka njegove duhovniške poti v Podragi in 20 let od njegove smrti.
»Ajdovska
Emzinovca«
T /'spornin nanj je Pokrajinski arhiv v
V Novi Gorici, z arhivsko svetovalko Lilijano Vidrih Lavrenčič, izdal bogato publikacijo, ki v prvem delu govori o njegovem življenju in delovanju, v drugem pa predstavlja njegovo bogato fotografsko delo, ki priča o takratnem življenju.
Duhovnik Franc Premrl se je rodil leta 1899 v Vrhpolju, poklicna pot ga je popeljala po mnogih krajih, a kar 39 let je duhovniški poklic opravljal v Podragi, kjer je leta 1988 tudi umrl in bil pokopan. V težkih časih narodove zgodovine se je zavzemal za kulturno preživetje naroda, bil je učitelj, pre-
vajalec, pisatelj, dramatik in fotograf, kar je bila v tistem času prava redkost. Njegova bogata fotografska zapuščina obsega kar 880 steklenih plošč in več negativov na foto filmu.
Tudi v najtežjih časih fašizma je skrbel za ohranjanje slovenskega jezika. Ko je bil slovenski narod preganjan in ko je bil ogrožen materin jezik, je gospod Franc Premrl, kljub grožnjam, na skrivaj med veroukom izvajal izobraževanje in pouk slovenskega jezika za domače otroke. Bil je eden tistih, ki je poznal vrednote domoljubja in moč slovenskega jezika.
Obstoj svojega naroda je zvesto branil tudi v času, ko je divjala druga svetovna vojna. Moč duha, pokončna drža in njegova domoljubnost, so ga obvarovale tudi pred puškami nemških vojakov, ki so ga kot talca zadrževali medtem, ko so v vasi strahovali domačine. Večkrat je tvegal svoje življenje, a s tem rešil mnoga druga. Postavil seje v bran domačinov in preprečil zlo, ki so ga načrtovali nemški vojaki, kot povračilen ukrep za padlega nemškega vojaka, v spopadu s partizani v bližini vasi.
O tem, daje bil med ljudmi zelo priljubljen, priča tudi udeležba ljudi na prireditvi, saj jo je obiskalo nad tristo domačinov, svojcev in mnogo cerkvenih dostojanstvenikov ter ostalih go-
stov, ki jih je pozdravil predsednik KS Podraga, Ivo Krušeč z besedami: » ... dobrodošli v naši Podragi. Hvala vam, da ste se v prireditve udeležili v tako lepem številu, da skupaj obudimo spomin na g. Franca Premrla. Narod, ki ne spoštuje svoje preteklosti nima bodočnosti. Danes v tako velikem številu dokazujemo, dajo spoštujemo in da se po njej zgledujemo.«
V programu, ki ga je povezovala Polona Krušeč, je publikacijo in priložnostno fotografsko razstavo o Francu Premrlu slikovito predstavila avtorica Liljana Vidrih Lavrenčič, prisluhnili pa smo tudi prijetnemu petju okteta Castrum pod umetniškim vodstvom Nadje Bratina.
Prijeten večer se je nadaljeval ob pokušini podraških vin in dobrot podra-ških žena, ki vedno poskrbijo za prijetna kulinarična presenečenja.
PIK
Med sedemindvajsetimi avtorji izbranih del na letošnjem Emzinu sta tudi dva ajdovska fotografa - Primož Brecelj in Andrej Perko. Tekmovanje v režiji revije Emzin, ki se dogaja že štirinajsto leto zapovrstjo, postavlja fotografijo med ključne dejavnike sodobnih vizualnih komunikacij in kot tako daje priložnost predstavitve fotografom različnih avtorskih teženj in izražanj.
'TVadicionalni fotonatečaj, ki se
JL ponaša s položajem vodilnega te vrste na Slovenskem, se je razpletel v sredo, 13. februarja z razstavo nagrajenih in izbranih del v Cankarjevem domu.
Med opusi 517 (tokrat rekordnim številom!) prijavljenimi avtorji so izbirali: umetniška direktorica Emzina Metka Dariš, Breda Kolar Sluga iz Umetnostne galerije Maribor ter fotografi Tomo Brejc, Balasz Gardi in Ziyah Galič. Imenovana mednarodna žirija je nagrado za fotografijo leta 2008 s področja klasične avtorske
fotografije podelila Vanji Bučan, študentki fotografije na Kraljevi akademiji vizualnih umetnosti v Haagu. Drugo nagrado je prejela Nataša Košmerl, tretjo pa Jernej Skrt, na področju fotoreporterske fotografije pa je nagrado (znova) osvojila Manca Juvan Hessabi.
Čestitke našima fotografoma za nezanemarljiv dosežek, njune fotografije ter letošnjo emzinovsko bero pa si lahko do 17. marca ogledate v prvem preddverju ljubljanskega hrama kulture.
Tanja Cigoj
Svetozar Križaj arhitekt
Ob tridesetletnici postavitve Pilonove stalne zbirke je Pilonova galerija v nizu obletnici namenjenih dogodkov kot prvo postavila na ogled razstavo del svojega arhitekta. Njegova pozna dela na Ajdovskem so ponovno zaživela v fotografijah Primoža Breclja, razstavi pa je dodan še izbor skic in risb s Plečnikovega seminarja, namenjenih nerealiziranemu spomeniku žrtvam I. svetovne vojne.
Ervin Fritz
je goste Lavričeve knjižnice bogatil v večeru 5. februarja. Nit literarnega srečanja s pesnikom je pletla Ivana Slamič, pa je zbrane pletenka brane poezije in klepeta o življenju in delu umetnika toplo ogrela.	-	.
A rhitekt, ki je študij pričel v z\.Padovi in Bologni že pred vojno, po njej pa nadaljeval na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, je leta 1954 diplomiral pri prof. Plečniku. Takoj zatem je nastopil službo projektanta v Slovenija Projektu, kjer je ostal vse do svoje upokojitve. Aktiven že kot študent, je Križaj najprej več let deloval kot pomožni asistent pri profesorju Dušanu Gabrijanu, pozneje pa je s kolegoma Otonom Jugovcem in Urošem Vagajo ustanovil skupino Bunker, bolj poznano pod imenom »kolektiv B«, kije delovala tudi znotraj grafičnega oblikovanja, opreme javnih komunikacij, oblikovanja sejmov, knjižne opreme in industrijskega oblikovanja. Znotraj slednjega je Križaj doprinesel opazen prispevek kot predavatelj na Šoli za umetno obrt med letoma 1953 in 1954 ter na novoustanovljeni smeri B na FAGG med 1960 in 1961. Bil je dejaven tudi na teoretičnem področju in v letu 1970 je kot delegat mednarodnega združenja arhitektov U.I.A. sodeloval na mednarodni konferenci UNESCO o kulturni politiki v Benetkah, istega leta je nastopil kot komisar jugoslovanskega paviljona na XIV. trienalu v Milanu. Skozi leta je sodeloval v republiških in zveznih strokovnih komisijah, vse do svoje smrti pa je bil član upravnega odbora
Plečnikovega Sklada in Odbora za varovanje Plečnikove dediščine.
V začetku šestdesetih let je arhitekt ustvaril kar nekaj pomembnih projektov: stanovanjski bloki v Vipavi (1961) ter letno kopališče (1961 in 1963) in kinodvorana v Ajdovščini (1964). V izbor arhitekturnih nalog, ki zajemajo urbanistično načrtovanje in adaptacijo starejših objektov ter notranje opreme sodijo prenova ljubljanskega Rotovža, za katero je v letu 1967 prejel nagrado Prešernovega sklada, preureditev bistroja Hotela Slon (Župančičeva nagrada leta 1970) in prenova Homanove hiše. Vmes je kot štipendist franco-. ske vlade preživel dve leti v Parizu. Sledili sta ureditvi notranjščin v stiški Opatovi kapeli in v pivnici Rotovž v 80. letih, v naslednjem desetletju pa dela v palači SAZU na Novem trgu 4 v Ljubljani (prenova inštitutske stavbe in skladišča knjig) ter mestni kašči v Škofji Loki, ki jo preuredi v prostore Ljubljanske banke in galerije Franceta Miheliča. Križaj se v naslednjih letih posveti domačemu kraju in dela, nastala v tem zadnjem ustvarjalnem obdobju, tvorijo glavnino tokratne razstave v Pilonovi galeriji. V slednji zaključi s prenovo podstrešja, kjer v 1997, letu dni po njegovi smrti, zaživi fotografski oddelek Pilonovih fotografij iz pariškega obdobja. Poleg preureditve Pilonovega doma v današnji osrednji kulturni hram, projekt, za katerega je prejel Plečnikovo nagrado za leto 1975, je Križaj someščanom zapustil tudi ureditev Spodnjega trga, kjer je bil v letu 1989 po njegovih načrtih postavljen spomenik prvi povojni slovenski vladi (1989). Projekte manjših razsežnosti je zasnoval tudi v cerkvah in kapelah na Ajdovskem
(Sv. Anton Padovanski v Fužinah nad Ajdovščino, Sv. Martin v Žapužah, okolica cerkve v Šturjah), nerealiziran pa je ostal načrt postavitve Aleje zaslužnih mož na Ajdovskem, s katerim seje ukvarjal vse do svoje smrti. Ta ga je doletela v začetku novembra 1996.
Odprtje razstave, kije sledilo osrednjemu praznovanju dneva kulture, je pospremil katalog z deli iz arhitektovega poznega obdobja. Zanj je spremno besedo napisala Tatjana Rener. Slednja, ki se je z njim srečala ob svojem delu občinskega urbanista in prostorskega planerja, nam Križaja predstavi skozi njuno sodelovanje, skozi učenje in mentorstvo arhitekta, ki ga je poleg velikega strokovnega znanja, odlikovala tudi izjemna širina pogleda na arhitekturo in umetnost. V publikaciji je objavljen tudi pogovor Maksa Hožiča z arhitektom ob postavitvi spomenika prvi povojni vladi, življenjepis pa je prispevala Maja Marinkovska.
Razstavo bo ob njenem izteku obeležil še izid Križajeve mape z reprodukcijami njegovih skic in risb s Plečnikovega seminarja
Tanja Cigoj, Foto: Primož Brecelj
* ;
T^ritz, rojen v Preboldu v Savinjski JT dolini, živi in ustvarja v Ljubljani. Zaposlen kot dramaturg na Televiziji Slovenija, na Radiu pa kot urednik otroških radijskih iger, je danes upokojen. Pesnika, dramatika, ustvarjalca komedij in radijskih iger, prevajalca in dramaturga krasi kar deset samostojnih pesniških zbirk, njegova dela so objavljena tudi v posameznih izborih in številnih različnih antologijah, medtem ko bogato pesniško ustvarjalnost odsevajo tudi nagrada Prešernovega sklada, Ježkova in Veronikina nagrada.
Slamičeva za izhodišče Fritzove poezije postavi ljubezen in smrt, ki njegovo ustvarjanje zaobjemata v pojmih ženske, domovine in pesnika. A literarna umestitev njegove pesniške ustvarjalnosti ostaja v ‘prosto leteči inteligenci’; Ne tu ne tam, torej, ne modernist ne antikomunist, morda še najbolj socialistični realist, kar pa v
‘tistem in tedaj’ zagotovo ni bil omikan ‘naslov’ novega levičarstva, kije hrepenelo po novem socializmu s človeškim obrazom.
Pa se zbranih z verzi dotakne omotična minljivosti vsakdana, blaženost, ki jo nudi veščina ironije, in nenazadnje zavedanje, da je dobro biti živ, saj ‘... tam onkraj ni ne oblakov, ne sončic, še pravega niča ne’.
In četudi je pustni torek botroval redkejšemu obisku, je ponujeni uvod v slovenski kulturni praznik v Ajdovščini goste zaznamoval z radoživostjo in obudil z Minimalnim programom, da še odmeva ‘Edino, s čimer se lahko hvalimo, je to, da smo. Pod to ne bi smeli.’
LaraSa
Latnik
šolske
19
Ekskurzija 3. razreda Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina
"Nemci" v Berlinu
"Ja, šli bomo v Berlin. Ampak ekskurzijo boste pripravili in izpeljali sami." Tako nas je za ekskurzijo v Berlin navdušila učiteljica nemščine. In izziv smo sprejeli. Pisali smo referate o znamenitostih Berlina, znanih osebnostih pa tudi o čisto praktičnih zadevah, na primer kako priti z enega konca Berlina na drugega, kje vstopiti na podzemno železnico ... Pa Berlin kot mesto znanosti, mesto festivalov, šport in rekreacija v Berlinu - in smo brskali po internetu.
rT'udi pri nemščini smo ponavljali -
X Guten Tag... Entschuldigung, ich mochte ... Ich hatte gern ... Konnen Sie mir bitte ... - da ne bi slučajno pozabili ali pa - bog ne daj - spregovorili po angleško. Pa še v nečem je bila naša ekskurzija nekaj posebnega - šli smo namreč z letalom, kar je bilo za večino od nas posebno doživetje.
Torej, na letališču Marco Polo smo se vkrcali na naš mali EasyJet, s katerim smo ob sončnem zahodu varno preleteli Alpe in pristali na cilju, v Berlinu. Nastanili smo se v mladinskem hotelu Generator. Že prvi večer so nas naši profesorji - razredničarka Nežka Mikuž, učiteljica nemščine Katja Poljšak in Matjaž Trošt, zbrali v eni izmed sob, kjer smo poslušali nekaj referatov in se dogovorili za naslednji dan. Naslednje jutro se je -začelo zares. Profesorji so postali spremljevalci, dva sošolca pa vodiča. Ogledali smo si enega od številnih berlinskih bunkerjev, kjer smo se kot v labirin-
tu premikali iz prostora v prostor ter ob tem na svoj način doživeli temno stran Berlina med in po vojni. Kako preživeti brez elektrike, če imaš dovolj zraka le še za nekaj minut? Tudi to smo preizkusili. Preostanek dneva smo preživeli na površju, ogledali smo si Alexanderplatz, Nikolajevo četrt ter Berlin s ptičje perspektive, saj smo se povzpeli tudi na Fernsehturm (Televizijski stolp). Zvečer je sledil nov sestanek, referati, potem pa čas za “spanje”. Naslednji dan je bil na vrsti znan prehod med zahodnim in vzhodnim Berlinom Checkpoint Charlie, kjer smo lahko v muzeju videli, kakšno je bilo življenje v razdeljeni Nemčiji, na kakšne iznajdljive načine so ljudje bežali na Zahod in kako so se nekatere zgodbe končale srečno, druge tragično. Sprehodili smo se ob ostankih Berlinskega zidu, si ogledali moderno arhitekturo Potsdamer Platza, znamenita Brandenburška vrata, Reichstag, ulico Unter den
Linden in otok muzejev. Ob vsaki znamenitosti smo dijaki prebirali svoje referate, tako v slovenščini kot v nemščini. Odpravili smo se tudi v Potsdam, kjer smo se uspešno spopadli z nemškim vodenjem po dvorcu Sanssouci. Ob pripovedovanju o tedanjem načinu življenja in navadah smo si mislili - ni slabo, da živimo v današnjem času. V soboto zvečer pa smo obiskali tudi znameniti nemški bar Klo (Stranišče), kjer smo se tako dijaki kot profesorji nekoliko sprostili. Sedeli smo na krstah in straniščnih školjkah - malce čuden občutek, ampak veliko smeha. Zadnji dan smo si ogledali še Schloss Bellevue in slavolok Siegessaule, potem pa smo se odpravili do letališča Schonefeld, kjer smo se, pregledani od nog do glave, vkrcali na letalo. Prek Alp smo se vrnili v Benetke, od tam pa na začetek našega potovanja, v Ajdovščino.
O Berlinu smo najprej brali, pisali in govorili, potem pa smo ga doživeli in ga vzljubili. Nekateri se bomo še vrnili, saj se sedaj znajdemo in ne potrebujemo več Damjana, da bi zakričal: “Landsberger Allee, ausstei-gen!!”
Katja Poljšak
Utrinki z osnovne šole Danilo Lokarja Ajdovščina
Med lahkimi letali
T Tčetrtek, 21. februarja so nekateri učenci OŠ Danila Lokarja obiskali podjetje PIPISTREL. To so tisti učenci 8. raz-V reda, ki bodo v okviru individualiziranega programa za nadarjene delali raziskovalne naloge z različnih področij in izvajali druge dejavnosti, na osnovi katerih bodo razvijali svoje nadarjenosti.
Podjetji INCOM in PIPISTREL sta pri delu z nadarjenimi učenci pripravljeni z nami sodelovati. Prvi korak tega sodelovanja je bil storjen na srečanju s predstavniki obeh podjetij na naši šoli, naslednji pa že na obisku PIPISTRELA, da se bodo učenci lažje odločili za temo raziskovalne naloge. Učence so spremljali njihovi razredniki, mentorji in koordinatorka koncepta dela z nadarjenimi pedagoginja Adela Lavrenčič.
Športnikom gre dobro
v
O portniki naše šole so že od začetka šolskega leta zelo uspešni. Jesen je obrodila zelo žlahtne sadove. Naša gorska O kolesarka Tadeja Kovač je postala državna prvakinja, Neja Vidmar ji je delala družbo na stopničkah za drugo mesto. Skupaj s fanti pa so postali državni prvaki. V atletiki, kraljici športa, smo se z žensko ekipo na državnem tekmovanju v Novem mestu uvrstili na sedmo mesto. Tekmujemo v nogometu, rokometu - naša dekleta čakajo na polfinalne igre , košarki - mlajše dečke čaka področno prvenstvo in nogometu.
Letos smo se prvič udeležili medobčinskega tekmovanja v plavanju v Novi Gorici. Pet deklet je tekmovalo v treh disciplinah, prsnem, hrbtnem in kravlu. V svojih kategorijah so bile med najboljšimi. Veselimo se prihodnjih tekmovanj.
Likovniki
T ikovna umetnost igra na naši šoli pomembno in vidno vlogo. Letos se ponašamo s spletno galerijo za vsak razred -L/posebej. Lansko šolsko leto smo odprli že enajsto razstavo likovnega natečaja Kraj, v katerem živim. Uspešno sodelujemo na različnih likovnih natečajih, na državnem in mednarodnem nivoju, z učenci vseh starosti. Naši učenci so redno na seznamu nagrajencev in razstavljalcev, tudi na Finskem in Poljskem.
Bienalno se udeležujemo grafičnega natečaja v Torunju na Poljskem, kjer smo bili v preteklosti že nagrajeni. Tega natečaja se udeležujejo mladi iz vsega sveta. Letos je šest učencev naše šole prejelo priznanje za svoje grafično delo, ki je nastalo pri pouku likovne vzgoje in pouku izbirnega predmeta »likovno snovanje«: Mark Uršič, suha igla; Matevž Brecelj, barvni linorez; Petra Marc, barvni linorez; Lara Sandič, barvni linorez; Mojca Vidmar, barvni linorez; Primož Žvokelj, barvni linorez.
Ker je razstava vsaki dve leti, so nekateri že zaključili osnovnošolsko obveznost. Učence in učenke je pri ustvarjanju vodila profesorica likovne umetnosti Nataša Rupnik.
"Dan je drugačen kot vsi, veter v travah stoji, daleč oblaki so šli." F.Lainštek
Naš dan je res drugačen.
Vsak tretji četrtek v mesecu namreč mladi pohodniki zamenjajo učenje znotraj zidov razredov in terapevtskih prostorov za največjo in najbogatejšo učilnico - naravo. In to že deset let.
rT''o pomembno obletnico smo v
X Centru praznovali z razstavo fotografij in dnevnikov ter kratko kulturno prireditvijo. Častni gost je bil predsednik vipavskega Planinskega društva, ki je podelil priznanja in darila mladim pohodnikom. Seveda smo se ob tem spominjali začetkov, zabavnih in manj zabavnih prigod in številnih prehojenih poti.
Že ob samih začetkih uvajanja pohodništva smo se mentorice zavedale možnosti, ki bi jih vsaj nekateri učenci imeli v okviru te interesne dejavnosti. Ob prihodu v naš Center se otroci vključijo v redno vzgojno izobraževalno delo, kjer pridobivajo nova znanja, spretnosti in navade. Istočasno pa živijo v zavarovanem, predvidljivem in kontroliranem okolju. Pohodništvo pa nudi možnost drugačnega doživljanja sveta in odpira nove dimenzije. To so izkušnje, kijih doživiš sam in z drugimi, si nanje pripravljen in včasih tudi ne, jih pripoveduješ, se jih vese-hs, jeziš, cudis, včasih reces nikoli več, a vedno znova greš.
In tako smo hodili tudi mi. Najprej smo si ogledovali bližnje in daljne hribe od spodaj navzgor, nakar smo jih prehodili podolgem in počez. Številne cerkvice na gričih so bile odskočna deska za Goro, Čaven, Kucelj, Nanos,Golake. Tudi bližnji in daljni kraji ob Smaragdni reki so nas očarali. Malo smo pokukali na Gorenjsko in seveda občudovali Kras v podzemni in nadzemni lepoti.
Skupina, sestavljena iz desetih ali dvanajstih učencev, je bila različna
tako po starosti, psihofizični pripravljenosti, mentalnih sposobnostih, socialni zrelosti, pa tudi po motivaciji za pohodništvo. Ne glede na to smo želeli, da bi učenci razvijali sposobnosti tako na gibalnem kot na spoznavnem in čustvenem področju ter bogatili socialno doživljanje. Pomembno se nam je zdelo, da se znajo učenci prilagoditi skupini, spoznavati kaj je odgovorno vedenje, da znajo prepoznavati svoja lastna čustva in občutiti ter ponotranjiti doživetja v naravi. Predvidevali smo, da si bodo krepili samozavest in s tem ustvarjali pozitivno samopodobo. Upali smo, da bodo imeli možnost integracije z vrstniki na skupnih pohodih ali akcijah. Povezali smo se s Planinskim društvom iz Vipave, kar je bila zelo dobra poteza in seje v teh letih bogatila s številnimi skupnimi akcijami: predavanja, skupni pohodi na Vremščico, plezanje v naravnem okolju in na plezalni steni, pomoč pri postavitvi plezalne stene in seveda nočni pohodi z baklami na Stari grad.
Mentorice Helena Kravos, Lucija Batič, Irena Kranjc, Andreja Č. Gantar, ki vodimo pohodniške dejavnosti, gojimo tudi same afiniteto do gibanja v naravi, ne bojimo se tveganja, predvsem pa želimo otrokom in mladostnikom odkrivati skrivnosti sveta, ki nas obdaja. Seveda je vsako gibanje v hribih povezano z določenim tveganjem, zato smo vedno zadovoljni, ko se naša pot srečno zaključi in se nam obenem odpirajo že nove poti.
Andreja Č. Gantar
Kulturni praznik v podkrajski šoli
Bogat program
'V T a predvečer slovenskega kultur-i- inega praznika je v podkrajski podružnični šoli potekala prireditev v počastitev velikega poeta Franceta Prešerna. S skupnimi močmi so učenci podkrajske šole pod vodstvom mentorice Katje Turk Medvešček skupaj s krajani izpeljali zelo bogat kulturni program, na katerem so se
prepletali recitali Prešernovih pesmi, uprizoritev Povodnega moža, Mešani pevski zbor iz Podkraja je zapel Zdravljico, zapela pa sta tudi otroški in dekliški pevski zbor iz Podkraja ter solista Martina Bajc in Bojan Srebot. Program sta popestrili tudi Tina Koren z igranjem na klarinet ter Urška Puc, ki je zaigrala na klavir. Nekaj besed o pomenu kulture in jezika pri nas sta publiki namenila predsednik krajevne skupnosti, Ivan Rupnik in ravnatelj OŠ Col, Ivan Irgl. Za konec je likovna pedagoginja Silva Karim odprla razstavo domačih rezbarjev. Kulturna prireditev je bila izpeljana v okviru projekta ob 150-letnici šolstva v Podkraju.
Veronika Tihelj Bajc
20
oglasi, bataljoni
Razstava ^attaglioni speciali'
v avli Dvorane prve slovenske vlade v Ajdovščini obuja trpke spomine domače javnosti. Njeno otvoritev je v torek, 26. februarja, poleg avtorja uvodno toplo pozdravil Aleksander Lemut, svojo zahvalo in razmišljanje pa je pridal tudi župan Občine Ajdovščina, Marjan Poljšak.
/'"'Vdmevno delo o tragediji otrok v,/Primorske pod fašistično oblastjo je zagotovo zgledna zapuščina prihajajočim generacijam, ki sojih dogodki usodno zaznamovali. Fotografije, nastale med prisilnim služenjem primorskih mladoletnikov v italijanski vojski med drugo svetovno vojno, je zbral in uredil Branko Čermelj iz Šempetra pri Novi Gorici. Plod kar štiriletnega raziskovanja je tudi istoimenska obsežna knjižna izdaja s podnaslovom ‘Kalvarija primorskih mladoletnikov v sliki in besedi’, ki jo bogati tudi vedenje zamejske Slovenke Sare Perini.
Med razstavo »Battaglioni speciali«, ki seje že dotaknila večjih primorskih mest, se je z zanimanjem sprehodilo že zgledno število radovednih oči, v avli domače dvorane pa ostaja na ogled vse do nedelje, 2. marca.	. LaraSa
Gorazd Repše s.p.


Ponudba:
bograč, krače, svinjska ribica s panceto in česnom, divjačinske jedi, različne mesne in zelenjavne posebnosti in še mnogo, mnogo več.. Vina: Cigoj, Agroind, Marc, Ronk, Guerila in še več...
Info: 05 3668610,041622 514, repse.gorazd@siol.net
Urnik: Sreda in Četrtek zaprto, Pon., Tor., Petek, Sobota od 12. do 22., Nedelja od 10.30 do 22.
OTROŠKI VRTEC AJDOVŠČINA
med 3. in 14. marcem napoveduje VPIS otrok v vse enote in oddelke za
šolsko leto 2007/2008.
Vpis v posamezne vrtce bo potekal po naslednjem razporedu:
ENOTI RIBNIK, OB HUBUU, ODDELKA VIPAVSKI KRIZ IN BUDANJE od 3. do 14. marca med 9.00 in 15.00, v sredo do 17.00
ODDELEK COL v vrtcu na Colu od 3. do 14. marca med 7.00 in 16.00
VRTEC ČRNIČE IN SELO v vrtcu v Črničah 11. marec med 8.00 in 12.00 12. marec m ed 12.00 in 17.00
Avto Batič
V MESECU MARCU UGODNO FINANCIRANJE DO 84 MESECEV!
GOSPODARSKA VOZILA IZ ZALOGE DO 6.000f00€ PRIHRANKA.
ČISTO MAJČKENE CENE SO ŽE TU
I
F0X
do 400 € ugodneje
POLO Sl
do 2.600 € ugodneje
GOLF Sl
do 3.000 € ugodneje
SHARANFAMILV
do 3.000 € ugodneje
&K ■■■ ::'v
	
	
<S33>	
@ S ®	H	
AVTO BATlf Magdalena Batič s.p.	■	
Tel.: 05/36613 69 Goriška cesta 41	
Faks: 05/365 93 18	
5270 AJDOVŠČINA	
E-Pošta: avto.baticfflporsche.si	1	
Testenine Ceres Ca+ so bogat vir kalcija in imajo enak okus kot običajne testenine. Dodan kalcij je pridobljen iz morskih alg in ne vpliva na okus testenin.
Kalcij se med kuhanjem ohrani.

Dve novi obliki Casarecce in Dischi voianti sta narejeni na posebnih modelih iz brona in imata hrapavo površino, ki se je omaka bolje oprime.
VRTEC VIPAVA IN ODDELEK VRHPOUE v vrtcu v Vipavi
12.	marec med 12.00 in 17.00
13.	marec med 8.00 in 12.00
VRTEC PODNANOS 5. marec med 12.00 in 17.00
Za dodatne informacije pokličite sedež uprave vrtca na 368 13 40 ali enoto
vrtca Ob Hublju na 366 11 87.
ANTONI
•	prevoz! masnih zbirnih in kamionskih pošiljk blaga po vsej Evropi
•	prevzem pošdjk v Evropi in dostava na vaš naslov
21
politika, pisma
Članek na članek
T /'januarskem Latniku sem z na-
V vedbo nekaterih dejstev posredno postavil v slabo luč investitorja novega bodočega naselja na Planini. Dejstvo pa je, da je zemljišče odkupil povsem regularno in s svojim dobrim poslovnim namenom. Kot je že iz naslova članka razvidno, je bil moj namen opozoriti na čisto druge nepravilnosti, ki jih bom podrobneje razložil. Vendar se mu za ta del članka, ki ga še posebej v trenutno razgretem ozračju dodatno obremenjuje, opravičujem.
Vsaka zrela država ne načrtuje svojih vitalnih funkcij le za nekaj let, ampak
za vedno. Med temi funkcijami je ena glavnih - razvoj podeželja ter samozadostna pridelava hrane. Urbanistično ureditev Vipavske doline dojemam tako, daje poselitveni del približno nad avtocesto, podeželje pa na drugi strani. Pridelava hrane obsega tudi razne panoge, ki so moteče celo za vaška okolja, npr. prašičje ali puranje farme. Jih bomo morda postavljali v obrtne cone ali pa kar v mestno jedro samo? Večkrat imamo priliko videti kakšen protest povzročajo neprofesionalno locirane perutninske (puranje) farme po nekaterih vaseh. Prepričan sem, da so imela vsa potrebna dovoljenja za obratovanje. Mislim, daje za planiranje dolgoročnega razvoja nekega okolja premalo, če se upošteva le trenutno veljavna zakonodaja. Beseda modrost je stara že nekaj tisočletij in je ena najbolj cenjenih odlik vseh časov in vseh vladarjev. Žal pa jo je vse premalokrat opaziti pri naših. Bo torej nekdo potreboval in morda tudi dobil soglasje za izgradnjo recimo puranje farme blizu novega stanovanjskega naselja na Planini?
Najbrž se strinjamo, da je zakonitost in izvajanje le te osnova vsake razvite
družbe. Znanec, bivši sodnik, mi je v nekem pogovoru dejal: „Največ krivic je bilo narejeno zakonito." Če le pomislimo, kam vse so razne države gnale naš^očete in dede, da bi zanje ubijali in umirali, seveda zakonito. In potem so se zakoni spremenili...
Policija mi kot vestnemu državljanu večkrat pošlje domov razglednico z mojim avtomobilom, jaz pa jim v zahvalo za pozornost odpišem z bonom od sto in nekaj evri, pa še kakšno točko dam na vrh. Da bi popestril to pusto ljubezensko razmerje sem se enkrat tako za hec „zalimal“ za policijski avto in vozil kakšnih deset minut za njim. Brez posebnega garanja je pridelal za kakšnih štiristo evrov globe. Seveda neizterljive. Kljub civilizacijski ne-pogrešljivosti je torej zakonitost le nekakšna igra, ki še zdaleč ni popolna, zakonita da, pravična ne vedno. Kje je torej tista prava mera pravičnosti in modrosti? Kje je prava mera med razvojem za vsako ceno in smiselnim žitjem ljudi? Morda v globokem zavedanju, daje človek le najemnik svojega življenja in ne njegov lastnik. Tega dejstva se slej ko prej, če ne drugače pa ob svojem koncu, zave vsakdo. Tistim pa, ki imajo v posesti moč in oblast, pritiče ta občutek mnogo mnogo prej.
Marijan Božič
Vtisi ob predstavi četrtošolcev
Pohvala in zahvala
/"četrtek, 21. februarja, smo si
V ogledali gledališko predstavo četrtošolcev OŠ Danila Lokarja iz Ajdovščine.
Dvorana 1. slovenske vlade, ki nam zadnje čase ponuja kar dosti kvalitetnih kulturnih in glasbenih dogodkov, ki pa so žal vse premalo obiskani, je bila tokrat polna ne samo staršev če-trtočolcev, pač pa tudi drugih, ki jih je zanimalo, kaj so nam pripravili naši desetletniki.
Prisrčna gledališka predstava z naslovom MAJHNA SEM BILA, PIŠKE SEM PASLA... tku je blu kšn buot... je na zanimiv način in z du-
hovitimi otroškimi dilogi prikazala, kako so otroci nekoč živeli svoje otroštvo, skozi trdo življenje na kmetijah, kjer ni bilo popuščanja, ampak so morali tudi sami krepko poprijeti za delo, se spoprijeti s šolskimi obveznostmi, kljub vsemu pa jim je ostalo tudi nekaj časa za igro - igrice, za katere dandanes že skoraj nihče več ne ve. Vse skupaj pa so znali povezati z otroškimi pesmicami, kijih dandanes redko še slišimo. Pohvaliti velja vse otroke za njihovo vztrajno zbiranje gradiva iz katerega so lahko spoznali kako so nekoč živeli njihovi vrstniki in to znali skozi predstavo pokazati.
Še posebej pa gre pohvala in zahvala njihovim učiteljicam, ki so skupaj z otroci vložile veliko truda v pripravo predstave, izdelavo scene in šivanje kostumov. Po njihovi zaslugi postaja naša šola otrokom spet bolj prijazna, ne zgolj golo podajanje določene učne snovi, ampak tudi šola za življenje. Iz te predstave so se otroci zagotovo tudi veliko naučili.
Po predstavi so nas prijetno presenetili s kuhanim krompirjem s skuto in nas tako precej prepričljivo dodatno prestavili v preteklost, dobro, prijazno, tudi trdo, a kljub temu romantično. Uspelo jim je! Marjan Krpan
www.toyota.si
Zdaj dostopna vsakomur.
Izberite financiranje, ki ustreza vašemu stilu.
TO DAV TOMORROVV TOVOTA
Avto Select
Industrijska cesta 9, Kromberk, 5000 Nova Gorica, tel. 05/330 60 70
LJUDSKA UNIVERZA AJDOVŠČINA VAS VABI V:
PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE:
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE , TRGOVEC, ADMINISTRATOR, KUHAR, NATAKAR, GOSTINSKI TEHNIK, GOSTTNSKO-TURISTIČNI TEHNIK, EKONOMSKI TEHNIK, STROJNI TEHNIK
PROJEKTNO UČENJE ZA MLAJŠE ODRASLE (PUM)
JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
TEČAJE (fotografije, masaže, orientalskega plesa, knjigovodstva, izdelave spletnih strani, aranžiranja, slovenščine za tujce...)
SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Izkoristite MOŽNOST UČENJA PREKO SPLETNEGA PORTALA (ww w .cvzu-vita. si)
V mesecu marcu vas vabimo, da se DOBIMO NA LUA, kjer bomo skupaj z magistro Dušico Grgič spregovorili o temi z naslovom
SPREMEMBA V ŽIVLJENJU - KRIZA ALI PRILOŽNOST?
INFORMACDE IN PRIJAVE:
Ljudska univerza Ajdovščina Cesta 5. maja 14 AJDOVŠČINA
Telefon: 05/ 366 47 SO, 041 437 785 www.lu-ajdovscina.si
Ali so maske res padle?
A /laske so padle! Ali so res pa--LVj_dle? Smo spregledali? Smo končno spregledali? Smo ugotovili, kdo nas zavaja, kdo eno govori, dela Pa ravno nasprotno. Vsa ta leta, od osamosvojitve naprej! Mislim, da ne! Propagandna »mašinerija« je pač neizprosna. Neusmiljeno melje in melje in na koncu so pravi nasprotniki de-oentralizacije države v očeh ljudi postali celo junaki.
In prav zato! Sem med tistimi, ki so izjemno razočarani, da se je proces ustanavljanja pokrajin v Sloveniji ustavil., saj bodo posledice nadaljeva-
nja obstoječega centralizma za našo državo in Primorsko katastrofalne. S padcem »pokrajinske zakonodaje« v državnem zboru je bil zamujen zgodovinski trenutek! Trenutek, ki bi nam še omogočal možnost, da se vsi predeli države začnejo razvijati bolj usklajeno, da se nesprejemljive razlike med Ljubljano in ostalo državo začnejo zmanjševati. Hkrati pa je nejasno, kdaj in na kakšen način se bo ta projekt nadaljeval. Če se bo sploh nadaljeval. Osebno pa sem neomajno prepričan v eno stvar. Glavni krivec za to so sedanje opozicijske stranke, kKso ves čas zavajale javnost in se obnašale nedržavotvorno. Prepričan sem, da so jih pri glasovanju vodili predvsem ozki strankarski interesi in kalkulacije pred jesenskimi državnozborskimi volitvami. Če bi sedanji vladajoči »garnituri« uspel ta izjemno pomemben projekt, bi seveda v očeh ljudi pridobila velike simpatije in pomembno »točko« prednosti. In to je to! Zato projekt ni »smel« in tudi ni uspel. Vsi drugi »argumenti« so le pravljica za lahko noč! Seveda je to le del zgodbe. Pokrajinska zakonodaja, ki jo sestavlja šest zakonov, je resnično »ogromen« projekt. Spremembe, ki so predvidene, pa bi zahtevale
ogromno dela. Potrebno bi bilo reorganizirati vsa ministrstva, zmanjševati število zaposlenih, jih premeščati na pokrajinske uprave, ustanavljati pokrajinske javne službe ter zavode in še in še. Skratka gre za projekt, ki bi postavil sedanjo državno organiziranost skoraj »na glavo«. In seveda, logično. V trenutku, ko javnomnenjske ankete kažejo na možnost zamenjave oblasti, le katera nova oblast bi si želela, da se vsaj dve leti ukvarja z »nebodigatreba« oziroma z ustanavljanjem »nekakšnih« pokrajin. Prav tistih pokrajin, ki bi jim poleg tega še zmanjšale politično in finančno moč vladanja, kije sedaj tako centralistično in udobno skoncentrirana na enem samem mestu. Tako kot nikjer drugod v Evropi!
Prav tako mi je že od leta 2001 popolnoma jasno, da LDS in SD v svojem »srcu« nista nikoli bili za decentralizacijo države in ustanovitev pokrajin. Pravzaprav sta bili pobudnici in generator, »oče in mati« krepitve obstoječega upravno - političnega in gospodarskega sistema. Kako naj si drugače razlagamo, da je imela vladna koalicija, ki seje oblikovala po zmagi na volitvah leta 2000, ustavno večino oziroma 64 poslancev
v tedanji sestavi Državnega zbora R.Slovenije, pa ni storila v tej smeri popolnoma nič. Ni poskušala spremeniti ustave, niti ni pripravila druge »pokrajinske« zakonodaje. Še vedno se z bolečino v srcu spominjam, da smo za sprejem pokrajinske zakonodaje tedaj celo prodali našo »primorsko dušo«. LDS se je v koalicijskem sporazumu z Zvezo za Primorsko o skupnem nastopu na volitvah namreč jasno in nedvoumno obvezala, da bo v primeru zmage to storila. Naša večkratna opozorila skozi celoten mandat pa niso bila uspešna, saj smo vedno naleteli na gluha ušesa in izmikanje.
Kakšne so rešitve? Kaj lahko naredimo? Kako lahko še pridemo do tako želene, močne in enotne Primorske pokrajine? Rešitev je pravzaprav preprosta, če bomo enotni in močni! Da to postanemo, pa je prva prava priložnost že jeseni. Državnozborske volitve bodo prva in prava preizkušnja. Bomo ponovno in spet izvolili »kukavičja jajca« in »janičarje« zveznih strank? Ali pa bomo končno spregledali in v Ljubljano poslali prave »borce« za resnične interese Primorske. Tako, kot jih znajo v zadnjem času poslati zlasti Štajerci, ki
ne poznajo strankarske pripadnosti, ko gre za njihove »pokrajinske« interese. Javna tajna je, da je mogoče na Primorskem najlažje izvoliti poslanca v Državni zbor iz vrst vseh opcij in vseh strank. Očitno je na volitvah prednost, če nisi »pravi« Primorec. Dolga, predolga je njihova vrsta: dr.Rupel, dr.Bajuk, dr.Brejc, Jelinčič, Bavčar, Školjč, Borut Pahor,... le kdo bi se vseh spomnil! Mogoče so v svojem mandatu tudi »postorili« kakšno stvar,... cesto, vodovod,... za okolje, kjer so bili izvoljeni. Seveda, to ni to! Generalno gledano pa je Primorska izgubljala, izgubljala, izg... ! Odšle so vse tri banke, vsa trgovska podjetja, celoten »denarni tok«, najboljša podjetja, .... Praktično o vsem se danes odloča drugod! Seveda nam ni nihče kriv, da smo tako naivni. Volitve so namreč vedno pika na i demokracije in ljudje imajo vedno prav. In nenazadnje, zakaj pa bi se morali odločiti ravno tako, kot mislimo mi, da je prav. Da mora biti Primorska močna, enotna, da mora biti enakopraven in spoštovan del naše mlade države, ker mora biti branik na naši zahodni meji. Ker se Primorski naši sosedje niso pravzaprav nikoli odpovedali! Odločitev je vaša! A.Lemut
22
koledar
KOLEDAR PRIREDITEV V AJDOVŠČINI IN OKOLICI ZA MAREC 2008:
RAZSTAVE:
PILONOVA GALERIJA/ Ajdovščina
Petek, 7. marec ob 19.00 - predstavitev »Mape reprodukcije skic in risb Svetozarja Križaja« ter zloženke »Ajdovščina, sprehod skozi stoletje ustvarjalnosti«.
Skice in risbe domačega arhitekta so nastale na Plečnikovem seminarju pod skupnim nasloyom »Spomenik žrtvam II. svetovne vojne« iz leta 1947.
Petek, 14, marec ob 19.00- otvoritev slikarske razstave POLONE PETEK, Slike 2001- 2007; razstava bo na ogled do 4. aprila.
Vabljeni tudi na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij. Ogledi: od torka do petka med 10.00 in 17.00 uro, ob nedeljah med 15.00 in 18.00, ob ponedeljkih, sobotah in praznikih zaprto. Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, venopilon.com MUZEJSKA STAVBA V AJDOVŠČINI Zbirka fosilov Staneta Bačarja in razstava Fluvio Frigido - Castra - Flovius - Ajdovščina, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice Beatriče Zbona Trkman, arheologinje Goriškega muzeja. Odprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure, organizirane skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140, 051 304 607.
VITRINA MESECA V MUZEJU Četrtek, 20. marec ob 20.00 - predstavitev arheoloških najdb, ki so bile odkrite ob izkopavanjih na Cesti 5. maja in Gregorčičevi ulici v Ajdovščini v septembru 2007. Avtorica tokratne Vitrine meseca je Vesna Tratnik. UČNA HIŠA AJDOVŠČINA Do 8. marca na ogled razstava oblikovalca Vida Sarka - risbe
Lična hiša razpisuje JAVNI NATEČAJ ZA IZBOR NAJLEPŠEGA VELIKONOČNEGA PIRHA 2008. Pirhe sprejemajo v Lični hiši od ponedeljka, 10. marca do petka, 14. marca med 16.00 in 19.00 ter v soboto 15. marca med 9.00 in 12.00. Možna je dostava tudi po pošti.
PODELITEV NAGRAD, ODPRTJE RAZSTAVE IN BLAGOSLOV PIRHOV bo na cvetno nedeljo, 16. marca ob 16.00 v galeriji Lična hiša Ajdovščina
V Lični hiši sprejemajo prijave za individualne ure risanja in slikanja, naprodaj so umetniški izdelki, grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med
16.00	in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info:	05/368	19	29,	040	839	729,
info@licnahisa.com, www.licnahisa.com DOM KRAJANOV VIPAVSKI KRIŽ
Petek, 7. marca ob 18.00 - Odprtje pregledne razstave slikarke JANE DOLENC Vabi vas Turistično društvo Vipavski Križ! RAZSTAVA PANJSKIH KONČNIC Četrtek, 13. marec ob 17.00 - OŠ Dobravlje Razstavajenastalavokvirulikovnega natečaja PO ČEBELAH SE ZGLEDUJ. Znotraj kulturnega programa bodo učenci in mentorji prejeli priznanje za sodelovanje v projektu.
SIMON GREGORČIČ IN BREJCI Razstava ohranjenih predmetov in dokumentov Brejskih sorodnikov Gregorčiča - v hiši Brje 62, ki spominjajo na čas, ko je Gregorčič obiskoval Brje. Avtor razstave je kustos Goriškega muzeja, mag. Borut Koloini. Razstava je odprta vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po dogovoru na gsm: 031 468 462 (Majda) ali 041 666 544 (Kazimir)
KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA. Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med
8.00	in 17^00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/ 36 42 015 na naslovu Lokavec 45, Ajdovščina.
PRIREDITVE:
KONCERT MLADIH OPERNIH PEVCEV Sobota, 1. marec ob 19.30 - Dvorana kulturnega doma v Vipavi Program: Pesmi in arije državnega tekmovanja TEMSIG 2008
Nastopajoči: Ana Dežman - sopran, Uroš Dolšek - tenor, Žiga Tori - bariton, Matej Plevnik - bas, pri klavirju: prof. Irina Milivojevič. Vstop prost!
KONCERT BIG BANDA SLOVENSKE VOJSKE Sreda, 5. marec ob 19.00 - velika dvorana Škofijske gimnazije Vipava Gostja koncerta ob petletnici Centra za usposabljanja Slovenske vojske bo Alenka Godec. Vstop prost!
KONCET UČITELJEV GLASBENE ŠOLE AJDOVŠČINA
Petek, 7. marec ob 20.00 - Dvorec Zemono Ob 60. letnici Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina. Vstop prost! Vabljeni!
88, BOUŠJA TRŽNICA
Sobota, 15. marec ob 7.30 - Trg prve slovenske
vlade Ajdovščina
Dobrodošli prodajalci, nakupovalci, brskalci, slučajno mimoidoči,... Stojnice so pripravljene, najem posamezne - 5 eur.
Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica 040 188 305 (Vladimir)
Dr, (gledališko komedija)
Petek, 28. marec ob 20.00 - Dvorana prve
slovenske vlade Ajdovščina
Režija Stane Leban, avtor B. Nušič, izvedba
amatersko gledališko društvo Kontrada
Kanal.
Vstopnina: 5 eur, dijaki in študentje 3 eur.
OB LETU DRUŽINE
Sobota,29.marecob 16.00-avla Dvoraneprve slovenske vlade - razstava del Materinskega doma in programa Popoldan na Cesti; ob 17.00 - Dvorana prve slovenske vlade - KONCERT, ki ga bodo oblikovali učenci Glasbene šole Vinko Vodopivec Ajdovščina. Dobrodošli, vstopnine ni, vabi vas Karitas Vipavske dekanije!
ŠPORT:
Košarkarska tekma
KK AJDOVŠČINA : KK JESENICE
Sobota, 1. marec ob 20.00 - velika dvorana
Športnega centra Police
Čakajo vas atraktivni nastopi plesalk, med glavnim odmorom pa tekma najmlajših generacij. Vsi gledalci na tribunah pa se pustite presenetiti. Dobrodošli, vstopnine ni! Planinska sekcija Društva GORA Nedelja. 2. marec - pohod na Sabotin Odhod avtobusa ob 8.00 iz Predmeje; hoje bo za približno 4 ure;obvezna planinska oprema!! Cena izleta je 18 eur, (prevoz in kosilo). Tema izleta bo predvsem 1. svet. vojna, ki je na Sabotinu pustila veliko sledi. Info: Dušan Brus na tel: 05/ 364 90 16 ali 041 617 607 PLANINSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA
Sobota, 8. marec - Pliskovica, nezahtevna pot, vodi: Anton Bavčar
Velikončni Ponedeljek, 24. marec TRADICIONALNI VELIKONOČNI POHOD NA MALO GORO, organizira sekcija Kamnje; info: 031 818 936 (Alojz - PD Ajdovščina) ZAVOD ZA ŠPORT
NOTRANJI BAZEN - ponedeljek, torek, četrtek, petek od 16.00 do 21.00, sobota
15.00	do 21.00, sreda - organizirane skupine. SAVNA - pon - pet od 16.00 do 21.00, sobota od 15.00 do 21.00, nedelja - zaprto, ŠPORTNA REKREACIJA
Aerobika HI-LO - ob pon. med 19.15 in 20.15,
mala dvorana ŠC Police
Aerobika TNZ - ob petkih med 18.00 in 19.00,
mala dvorana ŠC Police
Pilates - ob petkih med 19.15 in 20.15 ter med
20.15 in 21.15 v trim kabinetu - obvezna
predhodna prijava
Vodna aerobika - ob sredah med 19.00 in 20.00, pokriti bazen ŠC Police Poskrbimo za zdravo hrbtenico - vadba za otroke v obdobju hitre rasti - ob sredah med
16.00	in 17.00 v trim kabinetu - obvezna predhodna prijava
Terapevtska vadba - ob četrtkih med 20.40 in 21.40 v mali dvorani ŠC Police - obvezna predhodna prijava; praznovanja rojstnih dni v športnem centru Police - rezervacija najmanj 5 dni pred pričetkom; možnost nakupa darilnih bonov za savno, bazen in ostalo ponudbo. Info: www.zs.ajdovscina.si ali 05/364 47 21, 05/364 47 22, 05/364 47 24 ŠOLA PLAVANJA ZA OTROKE Za otroke od 6. do 12. leta v notranjem bazenu na ŠC POLICE ob sredah med 16.00 in 17.00 in petkih med 15.00 in 16.00. Info in prijave: rekreativcek@gmail.com, 041 472 128 (Tomaž), 040 348 264 (Martin), http:// rekreativcek.gmajna.eu SMUČARSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA MIGETALNICA:	vadba za najmlajše in
njihove starše vsak ponedeljek ob 17.00 v večnamenskem prostoru v vrtcu Ribnik.
Info: Uradne ure vsak torek od 19.00 do 20.00 v SŠ Vena Pilona Ajdovščina, sdajdovscina@gmail.com, 031 308 176 (Ivan), 051 338 969 (Igor) 040 480 439 (Lovrenc) KARATE KLUB AJDOVŠČINA
Karate klub je klub, kjer treniramo plemenito borilno veščino KARATE, s katero razvijamo telo in duha, ne glede na starost in spol. Treniramo lahko za samoobrambo ali kot tekmovalni šport. Nove člane vpisujemo vsak torek in četrtek ob 18.30 v Športni dvorani v Lokavcu.
Informacije:	031	233	722, amadej.
velikonja@gmail.com, www.karateajd.si PLESNI VEČERI V VIPAVI Potekajo vsako 2. in 4. soboto v mesecu ob
20.00	v kulturnem domu v Vipavi.
Vabljeni v soboto, 8. in 22. marca. Info: 031 247 578 (Jurij Makovec)
OBVESTILA:
LAVRIČEVA KNJIŽNICA AJDOVŠČINA
Prireditve:
Torek, 4. marec ob 18.30 - Predstavitev knjige
Evgena Geča: Skrivnosti lepote
Četrtek, 27. marec ob 18.30 - Pesniški maraton
s pesnicami in pesniki zgornje Vipavske
doline
Obvestila:
Torek, 11. marec ob 9.00 - Knjižna srečanja ob kavici. Vabljeni vsi, ki radi berete in vas zanimajo nove knjige. Info: Zdenka Žigon 05/36 89 250
Sreda, 26. marec ob 18.00 - Študijski krožek Čitalnica. Pogovarjali se bomo o knjigi Azre Širovnik: Tašča. Info: Zdenka Žigon 05/36 89 250
Četrtek. 13. marec ob 18.30 - Študijski krožek:	Intelektualna samoobramba z
Dušanom Rutarjem. Pogovarjali se bomo o
in dogajanju v Lavričevi knjižnici: 05/3661 328, www.ajd. sik.si
KLUB AJDOVSKIH ŠTUDENTOV Sobota, 1. marec ob 19.00 - prostori KAŠ
-	podjetniški večer: predstavitev domačih podjetij Pipistrel in Incom (031-679-376, Janez)
Sobota. 1. marec - dvorana OŠ Dobravlje -turnir v odbojki; (Andraž, 031 403 113) Sobota, 29. marec - dvorana OŠ Dobravlje -turnir v košarki; (Marko, 031 800 384) Sobota, 5. april - prostori KAŠ - predizbor glasbenih skupin za ŠKISOVO TRŽNICO Dogajanje v Clubu BAZA na http://baza.kas. si; Info: 05/368 11 40, 051 654 002, www. kas.si
CENTER MLADINSKIH DEJAVNOSTI AJDOVŠČINA
Od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00
-	Hiša mladih na Ribniku
Aktivno preživljanje prostega časa mladih (ustvarjalne delavnice, družabne in športne dejavnosti,...). Ostale dejavnosti: info točka z dostopom do računalnika in interneta, -svetovanje pri vključitvi v program MEPI, svetovanje in pomoč v stiskah, učna pomoč in pomoč pri pisanju nalog, prostovoljno delo, izleti, poletni tabor,...
propagandnih sporočilih. Vse informacije o urniku
Med 3. in 7. marcem - izdelovanje brošk (rožice) iz filca ob dnevu žena.
Med 17. in 21. marcem-velikonočna delavnica, 21. marca pa se lahko pridružite prostovoljcem, ki bodo v Ajdovščini delili rožice.
Info: 041 945 392 in 05/368 93 83, cmd. ajdovscina@yahoo.com, www.cmd.si ^ ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE AJDOVŠČINA
Petek, 7. marec - ogled Državnega zbora RS Sobota, 15. marec od 10.00 do 13.00 na sedežu ZPM Ajdovščina - velikonočna delavnica
Sobota, 29. marec od 10.00 do 13.00 na sedežu ZPM Ajdovščina - delavnica na temo spodbujanja različnosti - leto medkulturnega dialoga
Info: ZPM Ajdovščina, Goriška 17, 5270 Ajdovščina, 05 / 368 91 40, 05 / 368 91 41, 041 490 360, uradne ure pon-pet 9.00 do 15.00, www.zpm-ajdovscina.si, zpm. ajdovscina@siol.net LJUDSKA UNIVERZA AJDOVŠČINA Sreda, 19. marec ob 17.00 -Sprememba v življenju - kriza ali priložnost?
Predavanje magistre Dušice Grgič. Info: 05/366 47 50, 041 437 785 ali info@lu-ajdovscina.si, www.lu-ajdovscina.si. OBVESTILA OO ZZB NOV Ajdovščina - Vipava *
Sobota, 8. marec ob 15.00 pri spomeniku na Erzelju - Spominska slovesnost ob obletnici, ko je italijanski okupator izgnal vaščane iz domov.
Petek. 14. marec ob 11.00	- STRUNJAN:
Obisk tradicionalne Spominske slovesnosti, posvečene spominu na streljanje fašistov na skupino otrok, ki so se igrali ob železniški progi.
Sobota, 29. marec ob 11.00 - JELENOV ŽLEB pri Ribnici: Obisk tradicionalne spominske slovesnosti ob obletnici zmagovitega boja Gubčeve in Cankarjeve brigade nad bataljonom italijanske divizije Maceratta. Prijave in informacije o odhodih avtobusa dobite na tel: 05/366 10 71. Stroške je potrebno poravnati pred odhodom! Vabljeni!
OBVESTILA DRUŠTVA UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA
Petek, 7. marec - popoldansko kopanje v Izoli (izjemoma bo v petek)
Torek, 11. marec ob 16.00 - Dom krajanov
Ajdovščina - občni zbor društva
Petek, 14, marec ob 19.00 - Dom krajanov
Žapuže - nastop Večernice in Zarje
Sobota, 15. marec - enodnevni izlet po
slovenski obali
Četrtek. 20. marec ob 19.00 - ČETRTEK DOBRE VOLJE
Petek, 28. marec - Srečanje zlatoporočencev v restavraciji Sivi Čaven v Potočah Rekreacija v pokritem bazenu na Policah, vsako sredo med 17.00 in 18.00 Vodena telovadba za skupino prizadetih od kapi, podobnih bolezni ali starejših od 70 let v pokritem bazeni na Policah, vsako sredo med
18.00	in 19.00
Rekreacijska telovadba na Policah, vsak torek med 17.00 in 18.00
MERJENJE KRVNEGA TLAKA, SLADKORJA, MAŠČOB IN HOLESTEROLA vsak prvi petek v mesecu med 9.00 in 11.00 v prostorih DU Ajdovščina.
MERJENJE KRVNEGA TLAKA vsako zadnjo sredo v mesecu med 16.00 in 17.00 v prostorih KS Planina.
MERJENJEKRVNEGATLAKAINSLADKORJAv Batujah vsak prvi ponedeljek ob 8.00.
Če bi prostovoljno želeli pomagati starejšim, pokličite na sedež DU Ajdovščina, ki obratuje ob pon., sre. in pet. med 9.00 in 11.00, na naslovu Cesta IX. Korpusa 1. v Ajdovščini, tel.: 05/36 61 383.
VADBA ZA MAMICE Z DOJENČKI Vadba je primerna za vse mamice od 8. tedna po porodu pa do starosti otroka 1 leto, ki se želijo fizično in psihično okrepiti ter preživeti aktivno urico s svojim dojenčkom.
Info in prijave: 040 886 313 (Tina) ali www.
zavod-tamala.si
KARITAS
Karitas Vipavske dekanije
Vipavska cesta 11, tel. in fax.: 05/ 36 62 372,
karitas.vip.dek@siol.net
Uradne ure: pon. od 9.00 do 11.00, tor. in čet.
od 16.30 do 18.30, ostale dni po dogovoru.
Srečanje prostovoljcev: prvi pon. v mesecu ob
20.00
Info: jozica.licen@rkc.si ali 041 429 713 Center za pomoč odvisnikom in njihovim svojcem
Goriška cesta 17, Rizzatova vila - sre od 9.00 do 15.00, čet od 15.00 do 19.00, od 19.00 do
Sokratov zagovor
v interpretaciji Petra Trnovška je v počastitev kulturnega praznika ponudila domača Zveza kulturnih društev, pa smo 12. februarja v Dvorani prve slovenske vlade prisluhnili monodrami SNG Maribor. _____________ v
O e danes aktualen tekst iz leta 399 pr.n.št., ki ga je O Platon zapisal v svoji Apologiji kot odgovor najvišjemu atenskemu sodišču na obtožbe, da ne veruje v državne bogove, da uvaja nova božanstva in kvari mladino, je tudi tokrat zbrane oplemenitil.
Sila preprosta dramaturgija brez scene vključuje zgolj igralčevo telo, ki je stičišče vseh energetskih niti predstave, a prav minimalizem tudi v jedru določa naše življenje. Sokrat v očeh tožnikov ostaja kriv, ker z raziskovanjem resničnosti počne nepotrebne reči in s tem zastruplja (beri: ozavešča) druge. Tega pa čredna družba ne zmore dopustiti, ko ogroža samooklicane pastirje.
A kot je Sokrat s tuzemlja odšel tako, kot je živel, prepričan v svoj prav, je tudi gostujoči igralec odkorakal z odra domače dvorane, a ob tem omajal temelje biti vsem, ki so voljno sledili razmišljanju misleca.
In spet je (prehitro) prišel ‘čas, da gremo, jaz v smrt, vi v življenje. A kateri gremo v boljše, je vsakomur prikrito
razen bogu’.
21.00	- srečanja skupine, info: Tanja Kaligarič 041 760 067, Oče Franc Prelc 041 795 051 Dom karitas na Cesti
Cesta 98, tel.: 05/ 36 47 964, karitas. cesta@siol.net
Materinski dom, info: Katarina Deotto, 041 331 639
Popoldan na Cesti, program za otroke, sre. in čet. od 15.00 do 17.00, info: Klementina Bajec, 041 762 029
Popoldan na Cesti, ILO, terapevtska delavnica,
sobota od 15.00 do 18.00
Zavod karitas Samarijan
Solkan, Skalniška 1, 05/ 33 00 234, karitas.
samarijan@siol.net
Materinski dom in Varna hiša
Stalne prodajne razstave - Občina Ajdovščina,
Nova KBM, Ajdovščina, Kapucinski samostan
Vipavski Križ, Karitas vipavske dekanije
J
ZVEZA
KULTURNIH
DRUŠTEV
AJDOVŠČINA
FOTOGRAFIJA IN MOBILNA TELEFONIJA
Mobitel Mobitel
f*
Pri nas lahko uredite VSAK DAN
EXPRES


-sklepanje novih naročnin-
- podaljšanje naročnin-ugodno kupite nov akcijski GSM telefon
AJDOVŠČINA-MERCATOR CENTER
Medija Ajdovščina d.o.o., Vipavska cesta 6, Ajdovščina, tel: 3681580
LaraSa
KLUB KRŠČANSKIH IZOBRAŽENCEV POSTNI VEČERI 2007
Dvorana Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina
ob 20.00 Petek, 7. marec: prof. Tomaž Pavšič
SLOVENSTVO, KO NI VEČ MEJA
Petek, 14. marec: s. Meta Potočnik DRUŽINA
KOT PROSTOR RANLJIVOSTI
Srečanja kluba Krščanskih izobražencev za
področje celotne vipavske dekanije so vsak
drugi torek v mesecu ob 20.00 v učilnici
ajdovske župnijske cerkve. Vabljeni novi
člani.
Informacije: 031-600-770
Informacije za rubriko Koledar zbiramo do 24. v mesecu.
INFO: 05/ 36 59 140, 051 304 607, tic. ajdovscina@siol.net,http:www.tic~ajdovscina. si, naslov: TIC Ajdovščina, Lokarjev drevored 8, Ajdovščina
yŠ\
Program ZKD Ajdovščina za marec 2008-02-19
Sobota, 8. marec 2008 ob 10.30 uri v Dvorani prve slovenske vlade Ajdovščina SKRATKOV ABONMA Plesno-gledališka predstava MUCA COPATARICA
Nedelja, 9. marec 2008 ob 19.00 uri v Dvorani prve slovenske vlade Ajdovščina Koncert posvečen praznovanju dneva žena VEČER ŠANSONOV IN ZIMZELENIH MELODIJ z Darjo Švajger, Laro Jankovič, Romano Krajnčan in Juretom Ivanušičem
Petek, 14. marec 2008 ob 20.00 uri na dvorcu Zemono
GLASBENI ABONMA
Koncert komorne zasedbe VOKAL NORD iz Norveške
Sobota, 15. marec2008 ob 10.30 uri v Dvorani prve slovenske vlade Ajdovščina OSTRŽKOV ABONMA
Lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Maribor
PIKA NOGAVIČKA
KULTURNI DOM NOVA GORICA
Info: Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, 5000 Nova Gorica
T 05 335 40 13, F 05 335 40 20, E pr@kulturnidom-ng.si, W www.kulturnidom-ng.si
Predprodaja vstopnic: blagajna Kulturnega doma Nova Gorica T 05 335 40 16, E blagajna@kulturnidom-ng.si
Pon. - pet. 10.00 - 12.00, 15.00 - 17.00 oziroma uro pred pričetkom predstav.
Sob. - ned. uro pred pričetkom predstav.
Sobota. 8. marec 2008. ob 20.15
Velika dvorana Kulturnega doma Nova
Gorica
NEISHA
Koncert s slovensko pop zvezdnico ob dnevu žena.
Neisha bo s svojo spremljevalno skupina predstavila svoj nov album Planet za zadet. Ne zamudite enkratnega koncerta Neishe! Izvenabonmajski koncert Za izven
Ponedeljek, 10. marec 2008, ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
Orkester 'Špirit of Europe'
Karmen Pečar (Slovenija), violončelo Martin Sieghart (Avstrija), dirigent Program:
S. Prokofjev: Uvertura na židovske teme, op. 34b
L. vam Beethoven: Simfonija št. 2 v D-duru, op. 36
D. Šostakovič: Koncert za violončelo in orkester št. 1 v es-duru, op. 107
Sreda, 19. marec 2008. ob 20.15
Mala dvorana Kulturnega doma Nova
Gorica
Spopad harmonik
Miha Debevec, diatonična harmonika Tomaž Rožanec, klasična harmonika Sprehod od klasične glasbe do rocka in vse do ljudskih pesmi na izviren in duhovit način - z dvema harmonikama!
Art sredica
MESTNA GALERIJA NOVA GORICA
Soočanja s sodobno vizualno umetnostjo
Igor Španjol: Nematična področja - video
umetnost v Sloveniji
Torek, 4. marec 2008, ob 19.00
Predavanje
Mestna galerija Nova Gorica
Dogodek je del širše akcije »Gostimo Moderno
galerijo!
14. marec 2008 - 3. april 2008
Društvo likovnih umetnikovseverne Primorske,
društvena razstava
Otvoritev v petek, 14. marca 2008, ob 19. ud
križanka je
KUP LESA PRIPRAVLJEN ZA SEŽIG
LIKOVNA*
UMETNOST
LATNIK
RADIO
NOVA
MESTO OB MURI V
AVSTRIJI
MADŽAR. M. IME
PRIPRAVA
ZA
ČESANJE
LAS
DOHODEK
IZ
OBRESTI,
KAPITALA
KRATEK
IZREK,
GESLO,
VODILO
GROBO
OTIENTAL.
DOMAČE
SUKNO
MORSKI SESALEC IZ DRUŽINE KITOV
FRANC
GRUM
SLIKARSKA
TEHNIKA
ALEŠ
NABERGOJ
AVTOM.
OZNAKA
GRČIJE
J |g |||
m
's
LATNIK
RADIO
NOVA
ZNANJE,
SPRET-
NOST
UDELE-
ŽENEC
DELOVNE
AKCIJE
ŽARA
SKANDI-
NAVSKI
DROBIŽ
VELIKONOČ.
JAJCE
GOZDNI
GLODAEC
EDEN
OD
STARŠEV,
OČE
JOSIP
BROZ
V VOJSKI DEL VEČJE CELOTE
STARO
INDIJSKO
BREN-
KALO
REKA NA FINSKEM Z ZNANIMI BRZICAMI
GR. BOG PASTIRJEV
ANG.REŽIŠ. (PETER)
ROMAN
ALBREHT
KRAJNA
GORENJSK.
OTEKLINA V TKIVU, VODENA BULA
TEK ČEZ DRN IN ...
MESTO NA HRVAŠKEM
DALMATIN.
REKA
GR. BOG LJUBEZNI
SLOVEN. PEVEC ZAB. GL. (MIKI)
GENERAT.
IZM.TOKA
VRSTA
POSODE
ČERNIGOJ
ROMAN
DEL
LETALA
JUDOVSKI
KRALJ
PESTNER
KSENIJA
ERKER
MARKO
ELSNER
VISOK
GORSKI
VRH
PRIPADNIK NEKD. JUŽ. AMERIŠK. LJUDSTVA
IGRALEC
CRUISE
REKET
MAGDA
AMBROŽIČ
LIT. JUNAK
..IN
OČALNI K
ALOJZ
DEVETAK
PAS PRI KIMONU
NEKDANJI FINSKI SM. SKAKALEC (TONI)
NEKD.JAR SM.SKAK. HI ROVA
SONJA PEV
ST.JUDOV.
RELIGIOZ.
MISLEC
(URIEL)
KOTNA MERA V MATEMATIKI
ATLETSKI
KLUB
DALMAT-
INSKO
ŽENSKO
IME
VISOKA
IGR.KARTA
LIVADA OB HIŠI
NEMŠKO IME ESTONSKEGA TALLINA
ANGLE-
ŠKO
SVETLO
PIVO
SRB.REKA
SL.OBLIK-
OVALEC
(MILJENKO)
LATNIK
RADIO
NOVA
ROBERT
ČERNE
AM.REŽIŠ. KAZAN
OLGA
DOLENC
SL.IGRAL.
(META)
REKA V SIBIRIJI
STATUA,
SOHA
ZNANI
SLOVENS
GEODET
(TOMAŽ)
GRŠKA
ČRKA
KEM.ZNAK ZA NIKELJ
GORATA
GRŠKA
POKRA-
JINA
GLASILO
KOMUNIST
PARTIJE
ITALIJE
ZVER
IZ
DRUŽINE
PSOV
VRSTA
SLADKO-
VODNE
RIBE
EUROPEAIM CHAMPI0N5HIP
SLOVENI A‘ANKARAN
V________ ... .'____/
www.fj-slo.si/EC.html
VIPAVA
Prvo turistično dvigalo
A • I	•
v Ajdovščini
O obe ajdovskega hotela po šestintridesetih O letih rabe ter dveh manjših osvežitvah dobivajo novo, sodobno podobo. Podjetje GOLD KLUB ravnokar zaključuje preobrazbo 21 sob v t.i. »pametne« sobe: vrata se odpirajo s kartico, luči v sobah se senzorsko prižigajo šele ob prihodu gosta, ki je tudi ne more pozabiti prižgane, saj se tudi ugasnejo ob odhodu, kakor se ugasne klimatska naprava in ogrevanje, zaprejo se tudi okna, vse zato, da bi se iztrošeni zrak prisilno zamenjal s svežim ogrevanim ipd. V sobah kajpak ne manjka bogatih tapiserij, zaves in tapet, izbor ohlajenih pijač, LCD TV s plačljivimi programi ipd. Tudi vsa notranja oprema in posteljina je nova in vrhunska, kakor tudi popolnoma obnovljene sanitarije. Prokurist družbe Igor Mlinarič pravi: »V dveh mesecih bomo zaključili z obnovo, kije obsegala tudi vgradnjo dvigala, ureditev stopnišča in zasilnih izhodov, po tej fazi bo popolnoma obnovljenih 39 sob oz. 78 ležišč«. Vrednost investicije pre-
sega milijon eurov.
Ajdovski hotel je tako s prihodom igralnega salona gotovo zaživel - v njem najde stalno delo 44 ljudi, od tega jih »odpade« na igralniške delavce 12, ostali, predvsem gostinci in vzdrževalci, zagotavljajo »hotelsko vzdušje«, ki ga, dodajmo, potrebuje vsako mesto.
»Naši načrti so še bolj smeli od sedanje obnove«, nadaljuje Mlinarič, »načrtujemo popolno obnovo kurilnice, ureditev fitnes centra, izgradnjo nove kuhinje, večje restavracije, ki bo omogočala poroke, plesno oz. konferenčno dvorano ter ureditev Welness centra. Obstoječim prenočitvenim kapacitetam bi v nadgradnji dodali še 22 sob. Načrti so narejeni, čakamo na gradbeno dovoljenje. Doslej smo z vsemi v občini dobro sodelovali, upamo, da bomo tudi v prihodnje. Konec koncev
-	vsi naši delavci, dobavitelji in izvajalci del so domačini. Naši gostje okolju niso moteči
—	gre za gre za goste iz Italije, povprečno 64 let star par in ki si s prihodom v Ajdovščino zagotovita nekaj igralniške zabave, izvrstno hrano in pijačo ter določen komfort po spre-jemnljivih cenah ...«
Pa zaključimo ta opis prav s cenami: vsi ki bi želeli v hotelu preizkusiti nekaj drugačnosti - nočitev z zajtrkom za dve osebi vas bo stala v obnovljeni sobi 90 €, za apartma pa bo par odštel 110 €. Pri tem se lahko peljete z dvigalom. Ajdovščina jih, mimogrede, premore še štiri - dva tovarniška na Mlinotestu ter dva zdravstvena - enega v Domu starejših občanov ter enega v Zdravstvenem
domu. Foto in tekst mt
Ime in Priimek:
Naslov:
Rešitev pošljite v kuverti do 20. 3. 2008 na naslov:
Nova Nova d.o.o. .Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina.
Na sprednjo stran kuverte pripišite: Slikovna križanka ! Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili 3 flaškončke vina iz domače kleti.
Imate vi sami ali kdo od vaših najbližjih težave z alkoholom? Društvo Klub zdravljenih alkoholikov Ajdovščina - Vipava vam nudi strokovno pomoč. Pokličite in pomagali vam bomo. Telefon: 041-520-966
■ KJI	AVTO SLEJKO D.O.O. POTOČE
JA V ■ Ww	inl4Ka«jPHk^P POTOČE 2.5263 DOBRAVLJE
TEL: 05 36 <44 100, OS 36 44 101,05 36 44 102, FAX: 053644110 o-mail: ov*©.jlejl<o®>iol.n«t
Nudimo vam vse servisne storitve in karoserijska popravila!
popusti na vsa vozila do
€5.000
+ bon-bon

Popolni nadzor v vseh razmerah!
OtoBate CtlroSnove salona In aodalujte v	ovt nagnadnligtli
Velika nagrada:	za 3-meseCno uporabo)
a


_________
«OMl 03 4^dbWI1M Ml Ent*A <XSt <011 d d*2>4 B trn.
[CITROEN
24
sosed
*
K Center tehnike, gradnje in pohištva Ajdovščina
Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00
Ki) mn lip-lop
jn urnjm o,
Zbirajte lepe trenutke s kartico Mercator Pika v času do 3. 3. 2008.
Parni likalnik Braun SI 6550 FreeStyle
Redna cena: 67,20 EUR / 16.104 SIT
Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:
39,65 eur
9.502 SIT
Ponudba velja v HM Mercator in v prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo.
Pralni stroj Bosch WAA24161
večkratna zaščita proti, izlitju vode,
Fuzzy količinska avtomatika, energijski razred A, učinkovitost pranja A, učinkovitost ožemanja B
Redna cena: 433,57 EUR / 103.901 SIT
Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika:
299,16eur
71.691 SIT
Prihranek se ne sešteva in se obračuna pri blagajni in velja ob plačilu s kartico Mercator Pika, razen ob plačilu s poslovno kartico Mercator Pika. Ponudba velja v prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo v času od 17. 1. do 3. 3. 2008.
Prihranek se ne sešteva in se obračuna pri blagajni in velja ob plačilu s kartico Mercator Pika, razen ob plačilu s poslovno kartico Mercator Pika.
..lercatorPika
Zbirajte lepe trenutke
Bodite pozorni na ponudbo v navedenih M Centrih tehnike in gradnje ter v prodajalnah s tovrstno ponudbo:
•	MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 • MCI Koper*, Ljubljanska cesta 5, tel.: 05/662 69 10 • MCI Lenart*, Industrijska 7, tel.: 02/720 09 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35 • MCTG Ptuj, Ormoška cesta 30 tel.: 02/749 53 40 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92
*	Poslovalnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: osnovni gradbeni in instalacijski materiali.
Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Ivan Mermolja • DTP: V&H d.o.o. Ajdovščina * Oblikovanje: Ksantippe d.o.o. & G.M. Humar • Tisk: SET Vevče d.d. • Tel. uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionova@sjol.net