# 16 učiteljev glas { Iz prakse ... Škotska ... }
Študijskega obiska na Škotskem sva se s 
kolegico Leonido Novak udeležili junija 
2013, v okviru projekta Podpora učiteljem 
pri učinkovitem uvajanju formativnega 
spremljanja (ang. Supporting teachers for 
effective assessment for learning). Obiskali 
sva sedež organizacije Education Scotland 
(škotskega nacionalnega šolskega inštituta) 
ter nekaj osnovnih in srednjih šol v Glasgowu 
in njegovi okolici. Skupaj z udeleženci iz 
Belgije, Irske, Nizozemske in Estonije smo 
v šolah spremljali pouk, se pogovarjali z 
učitelji, učenci, ravnatelji in svetovalci. 
V nadaljevanju predstavljam delovanje škotskega šol-
skega sistema, kot smo ga lahko doživeli med našim 
obiskom. Poudarek v članku bo predvsem na udeja-
njanju formativnega spremljanja in dejavnostih, ki 
jih učitelj načrtuje, da v učnem procesu zagotavlja 
načela formativnega spremljanja.
Šole (Carmyle Primary school, Miller Primary 
School, Haghill Park Primary School in Whitehill 
Secondary school), ki smo jih obiskali, so t. i. »AiFL 
Schools« (ang. Assessment is for Learning schools), 
tj. šole, ki se zavedajo pomena stalnega spremljanja 
napredka v učnem procesu. Formativno spremljanje 
je tista ključna dejavnost, ki učencem in učiteljem 
skozi stalno povratno informacijo omogoča spremi-
njanje in prilagajanje učnega procesa. Organizacija 
in delovanje teh šol sledita sistematični reorganizaciji 
škotskega šolskega sistema, ki se je začela leta 2002.
Škotski šolski sistem
Škotska zagotavlja brezplačno splošno javno šolstvo. 
Vse šole, ki smo jih obiskali, so javne (državne) šole. 
Po nekaterih podatkih naj bi bilo v privatne škotske 
šole vključenih le 4,5 % šoloobveznih škotskih otrok. 
Otroci, stari štiri leta in pol do približno pet let in 
pol, vstopajo v osnovno šolo. Osnovna šola je razdel-
jena na sedem stopenj, podobno kot imamo pri nas 
razrede, vsaka stopnja predvidoma traja eno leto. Po 
končani sedmi stopnji, ko so stari enajst let, učenci 
napredujejo v srednješolski sistem. Ta je razdeljen na 
šest stopenj, zadnjo končajo z dopolnjenim osemnaj-
stim letom starosti. Škotski šolski sistem je zelo flek-
sibilen, napredovanje otrok po stopnjah starostno ni 
omejeno in pogosto lahko otroci napredujejo hitreje 
na področjih, na katerih so učno uspešnejši, oziroma 
napredujejo v skladu s svojimi zmožnostmi.
Značilnost škotskih šol je, da se šolarji prvič sreča-
jo z ocenjevanjem znanja na nacionalnih testih v 
obdobju med petnajstim in osemnajstim letom. Do 
takrat učitelji njihovega znanja ne ocenjujejo, kar pa 
ne pomeni, da ga ne spremljajo in vrednotijo. Eno 
izmed ključnih načel škotskega šolskega sistema je 
udejanjanje t. i. vrednotenja za učenje (Assessment for 
learning) ali z drugimi besedami zagotavljanje forma-
tivnega spremljanja znanja otrok, ki je ključno za na-
predek in razvoj učenca in njegovega učnega procesa. 
Formativno spremljanje  
v škotski šolski praksi
Saša Kregar, 
Zavod RS za šolstvo

# 17 { Iz prakse ... Škotska ... } učiteljev glas
Prenova šolskega sistema na Škotskem
Škotska je leta 2002 začela s prenovo šolskega sis-
tema. Po temeljitih analizah stanja, številnih javnih 
razpravah in razmisleku, kaj resnično učinkuje v 
šolskem prostoru, so leta 2004 objavili Curriculum 
for Excellence (Kurikul za odličnost). V pogovoru 
so svetovalci, zaposleni na Education Scotland, kot 
ključno za doseganje učnega uspeha učencev izposta-
vili, da morajo ti razumeti svoj učni proces, za kar so 
nujno potrebni stalen dialog med učencem in učite-
ljem ter učinkovito medvrstniško učenje in pomoč, 
tudi učitelji morajo razumeti učni proces slehernega 
učenca, pri čemer jim je v pomoč intenzivno med-
sebojno sodelovanje, za zagotavljanje naštetega pa so 
nujni podpora vodstva šole, medsebojno sodelovanje 
šol, sodelovanje s starši ter sprotno spremljanje in 
vrednotenje znanja, ki je vključeno v učenje in pou-
čevanje in nanju tudi vpliva.
Korenita prenova šolskega sistema je zahtevala spre-
membo miselnosti in načina dela vseh udeleženih 
v šolskem sistemu, učiteljev, učencev, vodstva šole 
in tudi staršev. Sprememba sistema dela zahteva od 
učitelja stalno spremljanje ter presojo o napredovan-
ju učencev. Test ali preizkus znanja je postal le eden 
(in ne najpomembnejši) izmed mnogih dokazov o 
učenju, na podlagi katerih učitelj spremlja in presoja 
napredek učenca. Ker številčnih ocen ni, so pogoste 
povratne informacije, ki jih učenci prejmejo po pre-
soji posameznih dokazov, podlaga za njihov nadalj-
nji razvoj in napredek ter načrtovanje, usmerjanje in 
evalviranje lastnega učnega procesa.
Pomemben dokument, ki je nastal v okviru prenove, 
je t. i. Kurikul za odličnost. Njegovi glavni cilji so:
• povečati učne dosežke vseh otrok in mladine,
• zmanjšati razhajanja med učenci, ki imajo visoke 
dosežke, in tistimi z nižjimi učnimi dosežki,
• opremiti in pripraviti mlade za delovanje in odgo-
vorno vlogo v stalno spreminjajočem se globalnem 
okolju z znanjem, veščinami in samozaupanjem.
Škotski kurikul za odličnost
Curriculum for Excellence je nacionalni škotski ku-
rikul, ki zajema učence od tretjega do osemnajstega 
leta starosti. Je rezultat širše javne razprave o izobra-
ževanju, ki jo je leta 2002 vodila škotska vlada. Opre-
deljuje štiri glavne namene izobraževanja, in sicer 
omogočiti vsakemu otroku ali mladostniku, da bo 
uspešen učenec, samozavesten in učinkovit posame-
znik, odgovoren državljan ter učinkovit sodelavec. 
Kurikul zajema osem področij (eno izmed njih je npr. 
naravoslovje), znotraj katerih je zapisano, kateri pri-
čakovani cilji oziroma dosežki in izkušnje (outcomes 
and experiences) so predvideni za učence na določe-
ni stopnji izobraževanja in omogočajo napredovanje 
učencev na višjo stopnjo izobraževanja. Učitelji nače-
la kurikula, predvidene dosežke in izkušnje uresniču-
jejo s spodbujanjem vsakega posameznika, s postav-
ljanjem učenca v središče učnega procesa in s skrbno 
načrtovanim, izvajanim in evalviranim formativnim 
spremljanjem. Prav formativno spremljanje je ključ-
na pot do realizacije kurikula in napredovanja sleher-
nega učenca. Izvajanje kurikula spremlja ustanova 
Education Scotland, katere gosti smo bili v Glasgowu. 
Ena izmed pomembnih nalog te organizacije je tudi 
stalna podpora in pomoč učiteljem pri udejanjanju 
formativnega spremljanja.
Sprememba sistema dela zahteva 
od učitelja stalno spremljanje ter 
presojo o napredovanju učencev. 
V pogovoru so svetovalci, zaposleni 
na Education Scotland, kot ključno 
za doseganje učnega uspeha 
učencev izpostavili, da morajo ti 
razumeti svoj učni proces, za kar so 
nujno potrebni stalen dialog med 
učencem in učiteljem ter učinkovito 
medvrstniško učenje in pomoč, 
tudi učitelji morajo razumeti učni 
proces slehernega učenca, pri 
čemer jim je v pomoč intenzivno 
medsebojno sodelovanje, za 
zagotavljanje naštetega pa so nujni 
podpora vodstva šole, medsebojno 
sodelovanje šol, sodelovanje s 
starši ter sprotno spremljanje in 
vrednotenje znanja, ki je vključeno 
v učenje in poučevanje in nanju tudi 
vpliva.
»

# 18 učiteljev glas { Iz prakse ... Škotska ... }
Preglednica 1: Prevod učnega sklopa Dednost iz Kurikula za odličnost. Vsebinsko področje dednost (Inheritance) je 
opredeljeno z dosežki in izkušnjami, predvidenimi za celotno šolsko vertikalo.
Predvideno 
starostno obdobje
Predšolsko
(3–5 let)
5–8 let 8–11 let 11–14 let 14–18 let
Dednost
Z opazovanjem 
podobnosti in razlik 
med posamezniki 
začnejo učenci 
razvijati 
razumevanje o 
razvoju organizma 
ter prenosu 
genetskih 
lastnosti staršev 
na naslednjo 
generacijo. 
Nadgrajujejo svoje 
znanje o genetiki 
in vlogi DNK ter 
preučujejo moralna 
in etična vprašanja, 
ki se porajajo 
ob tehnološkem 
razvoju.
Prepoznam, 
da je vsak 
posameznik 
edinstven, 
da obstajajo 
med nami 
podobnosti in 
razlike.
S primerjanjem 
večih generacij 
rastlin, živali in 
ljudi začenjam 
razumevati, 
kako se 
dedujejo 
lastnosti.
Z raziskovanjem 
življenjskega 
cikla rastlin in 
živali prepoznam 
različne faze 
njihovega razvoja.
S preučevanjem 
prenosa lastnosti 
na potomce med 
razmnoževanjem 
staršev razlikujem 
med lastnostmi, 
ki se dedujejo, 
in tistimi, ki niso 
dedne.  
Razumem 
proces oploditve 
in embrionalnega 
razvoja ter 
razpravljam o 
možnih tveganjih 
pri razvoju 
zarodka.
Izoliram DNK 
in razumem 
njeno funkcijo. 
Sem ozaveščen 
o profiliranju 
DNK in znam 
predstaviti 
njegovo tveganje 
in koristi.
S preiskovanjem 
znam prepoznati 
in primerjati rast 
in razvoj različnih 
organizmov.
Z vrednotenjem 
podatkov primerjam 
spolno in nespolno 
razmnoževanje 
in razložim njun 
pomen za preživetje 
vrst.
Razumevanje 
pojmov DNK, gen 
in kromosom 
ter razumevanje 
dedovanja lastnosti 
organizmov 
uporabim pri 
reševanju 
preprostih genetskih 
problemov in 
primerov dedovanj.  
Dostopno na: http://www.educationscotland.gov.uk/thecurriculum/-howisthecurriculumorganised/experiencesandoutcomes/
index.asp (12. 8. 2014).
Udejanjanje formativnega spremljanja 
v škotskih šolah
Škotski model formativnega spremljanja (Holcar 
Brunauer, 2013) ima naslednje značilnosti:
• oblikovanje smiselnih kriterijev uspešnosti skupaj 
z učenci,
• vključevanje učencev v načrtovanje in vrednotenje 
njihovega učenja,
• zbiranje učnih dokazov in spremljanje učenčevega 
napredka,
• ugotavljanje napredka učencev (kje se nahajajo),
• podajanje povratnih informacij in načrtovanje na-
daljnjih korakov učenja.
V podporo učiteljem pri formativnem spremljanju 
znanja in presojanju o napredku učenca je Education 
Scotland razvila spletni portal National Assessment 
Resource (Nacionalna zbirka vprašanj, primerov 
vrednotenja znanja in primerov načrtovanja vred-
notenja znanja določenega učnega sklopa v podporo 
vrednotenju znanja), kjer so uporabniku prikazani 
predvideni koraki za načrtovanje formativnega spre-
mljanja z učencem v središču učnega procesa.
Ob obisku šol in spremljanju učnega procesa smo bili 
pozorni prav na izpeljavo teh korakov in na konkret-
Slika 1: Učiteljica v pogovoru z učenci; seznani jih 
z namenom učenja, skupaj predvidijo cilje pouka in 
postavijo kriterije uspešnosti.

# 19 { Iz prakse ... Škotska ... } učiteljev glas
»
ne aplikacije formativnega spremljanja v osnovni in 
srednji šoli.
Učitelj načrtuje učni proces, poučevanje, spremljanje 
in vrednotenje znanja skupaj z učenci. V kurikulu 
izbere, katere cilje, dosežke in izkušnje bodo učen-
ci pridobili v določenem učnem sklopu. Na podlagi 
izbranega sklopa v kurikulu seznani učence z name-
nom učenja (Learning intention – LI). Tako je vsak 
učenec na začetku učnega sklopa seznanjen s tem, kaj 
bo moral znati, razumeti ali narediti na koncu učne-
ga sklopa. Učitelj učence povabi k oblikovanju ciljev 
učenja, kjer jih spodbuja tudi k razmišljanju o oseb-
nih ciljih, povezanih s predvidenim učnim sklopom.
Prevod tabelske slike:
Namen učenja:
Zasnovati oblikovanje 
izdelka
Kriteriji uspešnosti:
Predstavim več kot 
en primer oblikovanja 
izdelka
Uporabim izbran način 
oblikovanja pri izdelavi 
izdelka
Vrednotim izbran 
način oblikovanja in 
izdelave izdelka
Naslednji izjemno pomemben korak je skupni dogo-
vor učitelja in učencev o kriterijih uspešnosti (ang. 
success criteria – SC). Kriteriji uspešnosti so zapisi 
predlogov, kako bo učenec dosegel namen učenja. 
Kriteriji uspešnosti so merljivi in zapisani jasno in 
preprosto, tako da jih učenec razume. Osredinjeni 
so na dokaze o učenju, ki jih bo učenec pridobival 
pozneje. Postavljeni kriteriji so osnova za načrtova- 
nje preverjanja in vrednotenja znanja, iz njih izhajajo 
povratne informacije in so tako podlaga za sprem- 
ljanje napredka učenca. V snovanje kriterijev uspeš-
nosti so aktivno vključeni vsi učenci, učitelj izjemno 
pozorno vzpostavlja dialog z njimi in s tem zagotav- 
lja, da bi vsak razumel svoj učni proces, ga uspešno 
usmerjal in tudi evalviral. Kriteriji uspešnosti so tudi 
podlaga za uspešno samoocenjevanje in podajanje 
vrstniške povratne informacije, presojanje dokazov o 
učenju in ne nazadnje oblikovanje t. i. profila, ki ga 
vsak učenec pripravi konec šolskega leta. 
Postavljenim kriterijem uspeha sledijo preverjanje 
predznanja, načrtovanje dejavnosti učencev in pri-
dobivanje dokazov o učenju in izkazanem znanju. 
Vsako dejavnost spremljajo postavljeni kriteriji us-
peha in stalno presojanje doseganja namena učenja 
in napredovanja učenca. Spremljanje in presojanje 
o napredku učenca, njegovem razumevanju, širini 
in globini njegovega znanja ter zmožnostih uporabe 
znanja omogočajo raznoliki načini preverjanja zna-
nja. Učni dosežki učenca se vrednotijo na podlagi 
zbranih dokazov o učenju in postavljenih kriterijev. 
Dokazi o učenju so raznoliki, kar omogočajo tudi 
različni pristopi, metode in oblike dela kakor tudi iz-
bira načina dela, ki je pogosto omogočena učencem 
(Novak, 2014). Učenci jih lahko samovrednotijo, vr-
stniško vrednotijo ali jih vrednoti učitelj. Vrednote-
nje znanja vedno spremlja podajanje kakovostne po-
vratne informacije, ki učencu pove, kaj je dosegel, kaj 
Slika 2: Tabelska slika: seznanitev z namenom 
učenja in postavljeni kriteriji uspešnosti. Zgoraj levo 
je datum, na sredini je zapis kurikularnega področja, 
zgoraj desno je zapis številke zapisa učne izkušnje 
in dosežka, ki si ga je kot cilj učnega sklopa izbral 
učitelj. Namen učenja (LI) odslikava zapis v kurikulu, 
zapisan je tako, da je učencu razumljiv. Kriteriji 
uspešnosti so rezultat pogovora z učenci in bodo 
pozneje učencu v pomoč pri razmisleku, kaj se je 
dobro naučil in kako.
Sliki 3 in 4: Zapis preverjanja predznanja in 
postavljanja ciljev

# 20 učiteljev glas { Iz prakse ... Škotska ... }
ve, kaj zmore in kaj bo moral še znati, narediti, da bo 
svoje učne dosežke izboljšal.
Učni sklop sklenejo s poročanjem o napredku, pri 
čemer upoštevajo napredek vsakega učenca, a hkrati 
evalvirajo tudi učinek učenja na ves razred. 
Poleg sprotne povratne informacije pa učitelj nekaj-
krat letno, obvezno pa na koncu šolskega leta, pre-
soja o dosežkih in napredku posameznega učenca v 
obliki poročila. Poročilo oblikuje na podlagi zapisa 
v kurikulu in postavljenih kriterijev uspeha ter pri-
dobljenih dokazov o učenju. V poročilu so zajeta 
predmetna področja, ki imajo ob opisu dosežka tudi 
napotek za nadaljnje učenje. Torej učenci niso oce-
njevani s številčnimi ocenami, temveč se napredek 
odraža v povratni informaciji in poročilu, ki ga prej-
mejo učenci. Posebno zanimivo je vrednotenje učen-
čevega vložka, odnosa, vedenja in domačega dela, ki 
se bistveno razlikuje od slovenskega ocenjevanja. V 
nekaterih poročilih tudi učenci in starši dodajo svoj 
komentar (Novak, 2014). Priprava poročila o dosež-
kih in napredku učenca je za učitelja zahtevno delo. 
Scotland Education organizira usposabljanja za uči-
telje, na katerih se ti izpopolnjujejo v presojanju do-
kazov o napredku in spodbujajo profesionalni dialog 
med sabo s tem, da vzpostavlja mreže šol, sestavljene 
iz učiteljev osnovnih in srednjih šol, znotraj katerih 
se učitelji redno srečujejo in s pomočjo svetovalca 
razpravljajo o ustreznosti presojanja posameznih 
dokazov učenja in učnih dosežkov. V Glasgowu je 
takšnih šolskih mrež 21, v posamezni mreži je prib-
ližno sedem šol.
O svojem napredku pa ves čas poročajo tudi učenci. 
Poročila so namenjena vrstnikom, staršem in vsem 
preostalim udeleženim v vzgojno-izobraževalnem 
procesu. Poročila in dosežki so vidni na vsakem ko-
raku po šoli in niso samo formalne oblike zapisa na 
listu. Poročila lahko objavijo v šolskem časopisu, ob 
dnevu odprtih vrat, v dnevniškem zapisu, ipd. Na 
koncu šolskega leta pa mora vsak učenec izdelati svoj 
t. i. profil. Gre za izčrpno letno poročilo o glavnih do-
sežkih v šolskem letu ter prihodnjih načrtih. Pripravi 
tega poročila pravijo profiliranje in njegov glavni na-
men je, da učenci razumejo svoj učni proces in prev-
zamejo odgovornost za svoje učenje. Učenci predsta-
vijo svoja prizadevanja in dosežke na posameznih 
učnih področjih. Profil izdela učenec sam, v pomoč 
mu je dialog med učiteljem, njim in starši. Tudi za 
Slike 5, 6, 7 in 8: Stene razredov škotskih šol so polne dokazov o učenju. Ti so vedno opremljeni s kriteriji uspešnosti.

# 21 { Iz prakse ... Škotska ... } učiteljev glas
»
Molly kaže pozitiven odnos do lastnega zdravja 
in dobrega počutja ter jasno izraža svoje misli 
in občutke. S svojim delom je odlično prispevala 
v svetu učencev (ang. pupil council). Njen odnos 
do vrstnikov je pozitiven, do sebe in drugih kaže 
spoštovanje. Razume učinke delovanja drog in 
alkohola na organizem. Razumevanje pomena 
zdrave prehrane poveže z lastnim življenjskim 
slogom. Je spretna pri športu. Zaveda se pomena 
telesne kondicije, je samozavestna in navdušeno 
pristopi do izvajanja vseh vaj. Ima dobro 
koordinacijo in vzdržljivost ter je samozavestna 
pri igri košarke in rokometa ter pri gimnastiki in 
atletiki. Še posebej dobro se je izkazala pri teku na 
dolge razdalje in zastopala šolo v krosu. 
Nadaljnji koraki: 
• Mollyjino zanimanje za šport bi veljalo spodbujati 
s sodelovanjem v klubih in obšolskih dejavnostih. 
• Molly naj se poskuša bolj zavzeti zase tudi v 
primerih, kjer je treba dati prednost občutju 
drugih.
učenca je priprava poročila zahtevno delo. Veščine, 
potrebne za to, pridobiva celotno šolsko leto.
Celostno pa se otrok ne obravnava le v učnem pro-
cesu, temveč tudi v vzgojnem. Učence, ki imajo di-
sciplinske težave, usmerijo, podobno kot pri nas, k 
šolski svetovalni delavki. Ta v pogovoru z učencem 
in glede na pripombe učiteljev opredeli njegove teža-
ve in skupaj pripravita spremni list, kjer je zapisanih 
nekaj ciljev, ki jih bo učenec pri vsaki uri pouka sku-
šal doseči v izogib vedenjskim težavam, ki jih sicer 
ima pri pouku. Spremni list je dodan kot priloga in 
je priredba spremnega lista, ki smo si ga ogledali na 
srednji šoli. Izpolnjujeta ga učenec in učitelj pri vsaki 
uri pouka. Vsak dan morajo spremni list pregleda-
ti starši, kar potrdijo s podpisom, in nato ga mora v 
vpogled učenec posredovati tudi svetovalni delavki. 
Opisani način spremljanja vedenjsko problematičnih 
otrok se na šoli izjemno obnese in takšno spremlja-
nje učencev je pripomoglo k zmanjšanju vedenjskih 
težav učencev na šoli.
Spremljanje pouka v škotskih šolah nam je omogo-
čilo vpogled v šolski sistem, ki je sistematično vpeljal 
formativno spremljanje na vseh ravneh izobraževanja. 
Tako na osnovnih kot tudi na srednjih šolah smo se 
lahko prepričali, da teorija o formativnem spremlja-
nju dejansko deluje tudi v praksi. Najbolj so se nam 
vtisnili v spomin aktivnejša vloga učenca v vseh fazah 
učnega procesa, stalno načrtovanje in evalviranje dela 
Sliki 9 in 10: Učenci pri dramski predstavitvi (zgoraj) 
in obrazec, s pomočjo katerega so vrstniki vrednotili 
njihovo predstavitev. 
Slika 11: Prevod dela poročila o napredku učenca

# 22 učiteljev glas { Iz prakse ... Škotska ... }
in dosežkov in izjemna veščost podajanja kakovostne 
vrstniške povratne informacije, vezane na kriterije us-
peha. Pouk, ki smo ga spremljali, je vključeval ogrom-
no dialoga med učitelji in učenci ter tudi med učenci 
samimi. Učenci so pokazali odgovoren odnos do uč-
nega procesa. Kljub temu da večina njihovega šolanja 
poteka brez ocenjevanja znanja, smo opazili izjemno 
prizadevnost učencev po doseganju zastavljenih kri-
terijev uspeha in veliko zrelost pri presojanju dokazov 
učenja in podajanju povratne informacije.
V nekaterih slovenskih šolah in pri ne tako redkošte-
vilnih učiteljih lahko zaznamo poučevanje po načelih 
formativnega spremljanja. Tudi ti učitelji prepoznajo 
pozitiven učinek vpeljevanja načel formativnega 
spremljanja na učni proces in dosežke, razvoj ter na-
predek učencev. Težko je presojati, kako bi škotski 
model prenove šolskega sistema učinkoval v sloven-
skem prostoru. Vsekakor pa bi bil sistemski pristop 
k analizi stanja, ugotavljanju potreb po spremembah 
in iskanju sistemskih rešitev po celotni vertikali šol-
skega sistema bolj učinkovit in si lahko v tem pogle-
du škotsko reformo šolskega sistema brez pomisleka 
vzamemo za zgled.
Viri in literatura
Education Scotland. Dostopno na: https://www.
educationscotland.gov.uk (9. 8. 2014).
Gradivo, pridobljeno na študijskem obisku v Glasgowu 
na Škotskem.
Holcar Brunauer, A. (2013). Formativno spremljanje – 
škotski model. Delovno gradivo s seminarja za učitelje 
projekta. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Novak, L. (2014). Škotska – dežela s šolo brez 
številčnih ocen. Razredni pouk, št. 1 (2014), str. 61–66. 
Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Viri fotografij
Vse fotografije so vzete iz arhiva fotografij Saše 
Kregar in Leonide Novak.
Slika 12: Na vsakem koraku po šoli so prikazani dosežki otrok.

# 23 { Iz prakse ... Škotska ... } učiteljev glas
Ime učenca:
Navodilo učencu
Na začetku vsake ure oddaj list svojemu učitelju.
Na koncu vsake ure prevzemi list pri učitelju in se oceni z oceno od 1 do 5 glede na presojo, kako dobro si 
dosegel vsak zapisani cilj.
1 je slabo……………………………..3 je dobro ………………………………….5 je odlično
BODI POŠTEN DO SEBE in ne obupaj, če te učitelj oceni slabše, kot predvidevaš, da bi te moral. Poskusi se z 
učiteljem na hitro pogovoriti o svojem napredovanju. Ne pozabi poročati o svojih ocenah (psihologinji) vsak dan, 
na koncu pouka.
Navodilo učitelju
Za vsak cilj, naveden v spodnji razpredelnici, ocenite učenca od 1 do 5. Če je možno, namenite nekaj časa za 
pogovor o morebitni razliki med vašo oceno in samooceno učenca. Pojasnite mu, kako lahko pri naslednji uri 
pouka izboljša oceno, s katero ste ga ocenili.
Navodilo staršem
Prosimo, da vsak dan pregledate s svojim otrokom razpredelnico z ocenami, s katerimi se je ocenil (ime 
učenca), ter ocenami, s katerimi ga je ocenil učitelj. Če je potrebno, vprašajte otroka, kaj lahko stori pri 
naslednjih urah pouka, da bo izboljšal ocene.
DAN CILJ 1 2 3 4 STARŠI PSIHOLOGINJA
Poskušal bom ostati miren in se ne 
bom razburil, če me učitelj opozori 
zaradi neprimernega vedenja.
Štel bom do deset in počasi dihal, 
preden bom kar koli rekel.
UČITELJ     
UČENEC
Po svojih najboljših močeh bom 
opravil vse naloge in zadolžitve. 
Ne bom rekel: tega ne bom naredil, 
tega ne znam, prosil in sprejel bom 
pomoč, če jo bom potreboval.
UČITELJ
UČENEC
Pokazal bom spoštovanje do 
posameznika v razredu in njegovega 
mnenja.
UČITELJ
UČENEC
Vir: Prirejen spremni list, pridobljen na Whitehill Secondary School.
Priloga: Spremni list za presojo vedenja učenca