r t jo pr»«nl«0T. ^ kot načelnik sudetske V Pragi bo zahteval «nu nemške manjšine pra-«unoodločevanja. On bo Jral, da morajo sudetski dobiti to pravico. Kaj ^mčija storila, ako bo Pravila zahtevo, je še tajnost. ^ bojazni pred civilno V Češkoslovaški, ki lahko ■ fcvropo v krvavi konflikt, * Rinila. Strah prevladu-Meprav je nemški propa minister izjavil, da je k« ga je poslal Henlein viadi, zadeva, ki se tiče "j^kih Nemcev. "Mi ne ■trimo Henleinove akcije za J«. temveč le za predlog," Pravnik ministra, '•-m momentu nihče ne ve, F*je zavzel Hitler jT* krizi. I)iktator ^ 8kri. ' VV0JI vili v Berehtesgade-* *>varaka, kjer pozorno opa-r^voj situacije. •• U. sept. - Muasolinije-Je Izzvala Prago, naj > "*tske distrikte Nem- Todtr l° "d,n* P<>t. ^ lah- Vrr>* vojno v Evropi, Bu-Mr 1 «» je objavila napol u LL ™ Informa/.ione > 1 a "izgredi in voj- V tonu piše fašistlč Mi i i ' prej pozdra- okio poslal nov protest Moskvi Kitajci reokupirali mesto ob Rumeni reki Tokio, 14. sept. — Japonska vlada je včeraj protestirala pri odpravniku sovjetskih poslov Konštantiftu Smetaninu proti novim obmejnim incidentom. ?rotest pravi, da so sovjetske čete prekoračile mejo na otoku Sahalinu z namenom, da provo-cirajo nov konflikt z Japonsko. Sanghaj. 14. sept. — Japonci poročajo, da prodiranje proti iankovu, kjer je sedež kitajske vlade, napreduje. \r bitkah v zadnjih dneh, ki so se vršile v dolini ob reki Jangtse, je padlo 0,000 kitajskih in japonskih vojakov. Osem japonskih bojnih ladij ,ie včeraj bombardiralo kitajske obrambne pozicije pri Matovu. Odgovarjale so jim kitajske top-uiike baterije. Obstreljevanje je i;rajalo tri ure, dokler niso topovi na japonskih bojnih ladjah utihnili. Kitajsko poročilo pravi, da so citajske čete ponovno zasedle Venhsien, mesto na severnem >regu Rumene reke, ki je 50 milj oddaljeno od Lojanga, važnega železniškega križišča. Vest dostavlja, da je bilo 400 Japoncev ubitih v bitki s Kitajci. Kitajci so ujeli nekaj japonskih voja-tov in zasegli japonsko skladišče municije ter štiri topove. Hongkong, 14. sept. — Kitajska delegacija se je v tukajšnjem pristanišču ukrcala na >arnik, ki je odrinil proti San •Vanciscu. Iz tega mesta bo od-nla v Washington, kjer bo skušala dobiti posojilo. Načelnik de egacije je K. P. Cen, direktor citajske centralne banke in finančni veščak. Domače vesti Nesreča v rovu Shinnston, W. Va. — Anton Stipič se je ponesrečil pri delu v premogovniku. Poškodoval si je nogo in zdravi se doma. f Clevelandske veHtl Cleveland. — Umrla je Mary A. Videnšek, stara 29 let in rojena v Clevelandu. Zapušča moža, dva Binova, starše, tri brate in sestro. — V bolnišnici je u-mrl John Majnarič, star 40 let, na posledicah operacije. Zapušča ženo, dva sinova, starše, tri brate in sestro.^, Se nekaj o Božu Joniču Pittsburgh, Pa. — Božo Jonič, glavni tajnik Hrvatske bratske zajednice, ki ga je ubil avtomobil zadnji teden, je bil star 51 et in rojen je bil v Biaku, Dalmacija. V Ameriki je živel 29 et in tu zapušča ženo in več o-trok. Direktor odbora CIO obsojen Los Angeles, Cul., 14. sept.— Sodnik Edward T. Bishop je spoznal Harryja Bridgesa, di rektorja odbora CIO na zapadu, za krivega Žal jen ja sodišča, ker je v svojem telegramu federalnemu delavskemu departmentu critiziral odlok drugega sodni ka, ki ga Ja »podal v a poru mod CIO in ADF. Sodnik je Bridgesa obsodil v plačilo $125. Revežem bi radi odvzeli volilno pravico Jersey City. — C^nice organizacije Ženske revolte, ki je bila ustanovljena preteklo leto z namenom pobijanja "newdeal-skih" reform, zahtevajo odvze-tje volilne pravice ljudem, ki so odvisni od relifa, in delavcem, ki so uposleni pri gradnji relif nih projektov. Voditeljice te or ganizacije insistirajo, da so vs ti v smislu državne ustave bera či in kot taki ne bi smoli imet volilne pravice. Organizacija je nAznanila, da bo raztegnila kam panjo na druge države, ki imajo slične provizije v svojih usta vah. Rudarska unija plačala odškodnino Premestitev urada v Springfield Gilleopie, III., 14. sept. — U-radniki progresivne rudarske unije so povedali delegatom na etni konvenciji, da so se pobo-i ali z United Electric Coal Co., (i je tožila unijo za odškodnino n zmagala na sodišču. Sodišče je odredilo, da mora uniju plačati kompaniji odškodnino v vsoti $117,000, toda unija je plačala $35,000 po dosegi sporazuma s kompanijo. Jot Ozanič, predsednik unije, ki je naznanil poravnavo, je dejal, da upa, da bodo delegatje odobrili akcijo. United Electric Coal Co. je zahtevala odškodnino $400,000. Na obravnavi, ki se je vršila v zadnjem januarju pred federalnim sodnikom F. L. VVhamom v E. St. lx)uisu, je trdila, da je bila prikrajšana za to vsoto zaradi stavke, ki jo je oklicala u-nija v njenem premogovniku v Freeburgu, ki se je pričela 1. 19M in je trajala tri leta. Ozanič je dejal na konvenciji, da Je bila poravnava najboljša, ki jo Nepokoj se širi v nacijski Nemčiji Odpor proti Hitlerjevi strahovladi' Copenhagen, Danska. 14. sept. — S porast jo vojne nevarnosti se je pričel |U*iti tudi nepo-coj med nemškimi prebivalci. Vprašanje je le, kako dolgo bo nemški narod toleriral Hitlerjev terorizem. Od 1. 1988, ko so prišli naciji na Vladno krmi-o, se je jQ$pokoj m cd maso čutil, toda zdaj je dosegel vse sloje. Štirje glavni faktorji so odgovorni za nepokoj: Dekret, ki dovoljuje vladi kon-skripcijo vseh državljanov za prisilno delo. Pol milijona delavcev je bilo žel mobiliziranih za ta dela. Tajne aretacije več tisoč o-seb iz vseh slojev. Strahovito mučenje jetnikov v koncentracijskih taboriščih — Arijcev" in Židov. Bojazen pred vojno, ki se je povečala po mobilizaciji rezervistov in delavcev. Hitlerjevi propagand isti bodo lahko razvili vojno razpoloženje proti Češkoslovaški vsled tega, ker mnogi Nemci mislijo, da je celo vojna boljša nego mo ra, ki jih zdaj tlači, da stalno trepetajo v bojazni, kaj vse lahko pride. Razume se, da bo bojazen prešla, če bo Hitler uspel in podjarmil sudetske distrikte v Češkoslovaški. Zadnje upanje delavcev in delodajalcev, da jih bo Hitler rešil pred boljševizmom, Je izginilo, ko je dikta tor mobiliziral ogromno delavsko armado za gradnjo cest in trdnjav ob zapadm In vzhod n meji Nemčije. Ti deluvci morajo delat dvanajst do štirinajst ur na dan in tudi ob nedeljah. Avtoritete jim ne dovolijo po čitka, ker bi se jim pričelo tožiti po družinah, od katerih so bili odtrgani, če bi imeli preveč prostega časa. Izbrali bi si lah ko tudi ljubice, kur bi ustvarilo nove komplikacije, ko bi žene delavcev to izvedele. Nekateri delavci v taboriščih so poskusili z revoltami, ki pa so bile takoj potlačene po moč ni roki tajne nacijske policije. Dola vel so bili aretirani in "stavke" ustavljene. Delavci, ki so videli v Hitlerju svojega zaščitnika, so zduj razočarani. PARIZ SVETUJE PRAGI RAZPIS PLEBISCITA fodja francoskih fašistov posvaril Hitlerja FORMIRANJ^ KOALICIJSKE VLADE? Pariš, 14. sept.— Ministrski predsednik Edouard Daladier meni, da se Je napetost v Evropi nekoliko polegla. Predno se je podal k počitku je imel razgovor z re|w>rterji. "Mi moramo ostati hladnokrvni," je rekel premier. "Izgleda, da se je situacija isboljšala in u|wm, da moj apel ne bo naletel na gluha ušesa." Znamenja so, da bo francoska vlada zaeno z Anglijo pritiskala na Češkoslovaško, naj ruzpiše plebiscit v sudetskih d zastavo. Jactjues Doriot, vodja fran coskih fašistov, je včeraj javno posvaril Hitlerja, da se bo vsa Francija dvignila kot celota, ako bo napadel Češkoslovaško. Doriot, bivši komunist In župan v SI. Denisu, pariškem predmestju, se Je prelevil v fašista in ustanovil ljudsko stran ko in tako |K>stal vodja skrajne desničarske grupe. Green spet napadel voditelje CIO Dejal je, da so hinavci in sovražniki delavcev Chicago, 14» sept. — William Green, predsednik Ameriške de-avske federacije, je ponovno u-daril po voditeljih Odbora za ndustrijsko organizacijo. Green e govoril nu konvenciji Ameri-ške federacije vladnih uslužbencev v hotelu l«a Salle in bičal voditelje CIO kot hinavce in sovražnike delavcev. "Voditelji CIO so mislili, da bodo uničili Ameriško delavsko federacijo s razkolom in podži-ganjem sovraštva, a so se smo-tli v svojih računih," je dejal Green. "Naša organizacija je danes močna in zedinjena, dočim je v nasprotnem taboru notranji konflikt. Kandidatje, ki Jih je podpiral CIO, so bili poraženi. David L. U»wis, kandidat za zveznega senatorja v Marylan-du, je bil tepen pri primarnih volitvah in zmagal je senator Millard E. Tydings. Ameriška delavska federacija je imelu v svoji zgodovini že veliko bojev z razkolniki, toda je vselej zmagala. Zmagala bo tudi v sedanji borbi z voditelji CIO, Ameriški delavci nočejo imeti nobenega opravka s komunisti in njihovo filozofijo, ki Je v nasprotju ameriškimi tradicijami." Green je dalje rekel, da se Je unija International Ladles Gar-msnt VVorkers uprla Lewlsu. U ni J a tekstilnih delavcev Ja unl čena, dočim Ima Ameriška delavska federacija 5,000,000 članov in število stalno naraAča. Amerika opazuje razvoj evropske krize Washington, D/ C., 14. sept. — Državni tajnik Cordell Hul ni hotel komentirati ultimata sudetskih Nemcev čelkoslovašk vladi. Dejal Je le, da vlada po zorno opazuje dogodke, ki se odigravajo v Evropi. je unija mogla doseči v obstoječih okolnostih. Resolucija, ki določa premestitev urada unije iz Gillespieja v Springfield, Je bila sprejeta na konvenciji. O tem vpraAanJu bodo končno odločili člani , pri sploAnem glasovanju v prihodnjem decembru. Pariz, 14. sept.-—Premier Daladier se je včeraj posvetoval s svojimi pristaši glede formiranje vlade narodne enotnosti, v kateri naj bi bile reprezentlra-ne vse večje politične stranke. Vse stranke zunaj ljudske fronte — socialisti, komunisti in socialni radikalci, ki imajo večino v parlamentu — že dolgo urgi-rajo formiranje vlade narodne enotnosti. Edouard Herriot, predsednik nižje francoske zlsirnice, Pierre Klandiii, Jean Mistler, predstavniki političnih grup zunaj ljudske fronta, so včeraj konforirali s premier-j Jem. Pozneje so se oglasili v njegovem uradu reprezentantje nekaterih drugih strank. 'L TV £0Vor n* fconven- Ifetu k *'r»nke v Nurem-f*.. . '^ilen prispevek Kr ' "udeUk«*« Vro- ' ''hillips, ameriški ' H-mu. j« dobil kopi. ko ae j« oglasil v Arabci vidijo v Hitlerju zaščitnika Jeruzalem, 14. sept. — Arabci vidijo v Hitlerju, ki Je v svojem govoru v Nurembergu omenil Palestino, svojega zaščitnika. "Zdaj vemo, da imamo prijatelje v Evropi" pravijo Arabci. "Nafti končni uspehi kot naroda so v Hitlerjevih in Musso-linijevih rokah, ne pa v rokah in Francije." >U. enakega zunanjega ^nglije ministra grofa Ciana. Phillip* se Je poslovil od ministre pred povratkom v Ameriko. Planik ae bo ukrcal jutri na ladjo, ki ga odpelje domov. Evropa na pragu nove vojne? Nemiki diplomatje v Moskvi se vračajo domov Mnakva, 14. sept. — Moskov ski žurnal, na|H>l uradno glasilo zunanjega urada, pile, da se Je svet pomaknil na rob nove vojne. Vojna nevarnost Je danes večja nego je bila kdaj prej ml I. 11H H. List kaže Anglijo kot državo, ki bolj pomaga kot ovira dikta torja Hitlerja v njegovih naporih, da prisili Češkoslovaško na kapitulacijo. Angleška diploma dja hoče, da Praga pristane na vse Hitlerjeve zahteve bre* od pors, "čeprav te ogražajo terlto-rijalno Integralmist In politično neodvisnost Češkoslovaške." Mo»kva, 14. sept. — Uradn krogi molčijo o razpletu konflikta med Češkoslovaško In Nemčijo, toda dejstvo, da m vs uradniki nemškega poslaništva zapustili Moskvo in se vrnili v Berlin, smatrajo za značilno, V Moskvi m ostali le nekateri nižji uradniki, dočim so poslanik 1» drugI diplomatje odpotovali s svojimi ženami v Berlin. TOBAČNI MAG-NATJE KUJEJO | VELIKE PROFTTE Nesramno izkoriščanje delavcev in farmarjev DELAVCI ODVISNI OD RELIFA Waahington. — Ameriška to->ačna industrija se ponaša s dvema največjima ekstremoma: t velikanskimi profltl In nesramnim iskoriščanjem delavcev in tobačnih farmarjev. Po poročilu sveine borsne komisija so štiri velike tobačne družbe leta ltkH5 naredile $88,-440,000 profita, kar maša več ko polovico toliko kakor ao ameriški farmarji prejeli ta ves tobačni pridelek, dotičnega leta in več kakor šeatkrat toliko kakor so zaslužili tobačni delavci. Te družbe so Reynolds A Co., American Tobacco, Llggett & M \«.«rs in Lorillard Co. V zadnjih petih letih je Reynolds kompanlja izplačala $1500 divl-de ud ua vsakega svojega de-avoa. Leta 1988, v dobi največje kri- ^ ze, je George VVaahington Hlll, predsednik American Tobacco ( <>., prejel plače In bonusa $1.-884,087, kar znese $24,608.08 na teden. Poleg tega pa Ja spravil svol tep tudi mastne dlvldan-de. Ca bi bil on plačal svoje delavce (M) deset dolarjev na teden, kur je več kakor pa snaša povprečni zaslužek tobačnih delavcev, bi mu bilo ostalo še $12,500 na teden za osebne potrebe. Z drugo l>esedo: sam predsednik te družbe je prejel dvakrat več plače in l>onuwa kakor pa vsi njegovi delavci I I*ta 1U85 so ameriški tobačni magnutje prejeli aa cigarete $887,818,000. V mezdah ao delavcem izplačali $18,818,000, pro-flti samo štirih največjih družb pa so znašali—kot že prej ome-njeno—$88,449,000. Leta 1988 Je znašal povprečni letni zaslužek delavcev v tobačnih tovarnah $818. Toda v tem "visokem" zaslužku so uključeue tudi plače v linijskih tovarnah, ki so preeej večje kakor pa v tovarnah prej omenjenih štirih družbi Lansko leto Je bil relif nI administrator llarry Hopklna Informiran, da Je mnogo delavcev teh družb na relifu. Odredil Je preiskavo, ki Je dognala nezaallš-ne razmere: vsled miterne plače so se ti delavci rešili faktič-nega stradanja le z—-rellfom. V Vlrginiji in Norih Cardtinl Je znašul isivprečni letni zaslužek družin—ne |s>sameznih cigaretnih delavcev—-komaj $144 na leto. Jma magnstje zborovali v VVhite Hul-gala v Mu proti kominterni, tu |jhur Hprlngsu, Va. Razpravlja-di z orožjem. Japonska, Nemčl- i, 0 dveh stvareh. Tuhtali sj, ja In Italija so spojene s proti lutko bi se IsvHl It mrež* ivea-kumunističiilm paktom | IIu HIomm ftattoaftl h(Ml Maw*a)a» to Kwl»»r 4jU»« UumI i« A6.U0 u* M". M 0» M pul liU. II I« aa tri.fl Wu; M Citira«« to ('Umu ItM M tmU Wto. Sl.1l M H Ml; M lllipU'« Kutorrtptloa r«L.. s far Ur Ualtto MjktM (eMrpt Citira«..) •eS <»n#to »M* *sr «■'»«•» Ctsvru r«K. for.tsn MMNUtaa Hm »k/ y**r. O*« p« 4i»..»«rii K al <«>1*1 Sapi—» i« ih trptoju IlUfam« rutlM I So- vasti. dr»»-. pt««i lUl.) a« »rn»i» |M#llj*i«0u la v »lučaju, to + »toOito» A4v«rti»i«s rau-. u,. nI crl»U of rlf i«rwil and .tampad SS*Mp- Mtito ■■ »a«, kar laa rtih PBOSVKTA IMI to. 1.*» atole A*«., CM« m«. IIIImI« M«HMks or IM* t K I)KRATKO Glasovi iz : naselbin ^138 Datum * ohi «p*Jtf M pf lnwr (istr II. p«df* ,*««» IMH M MaL mu |M«nl, to »si u i* • ton pa pijani RooneveKovoga burgundca. Kooaevelt je res dober politični demokrat, ampak njegova ekonomska in socialna "demokracija" je v tem, da morata biti delavec in kapitalist zadovoljna drug i drugim in i>«»mag*li drug drugemu — kar je nemogoče. Delavska stranka — izvzemši v nekaterih državah: Minnesota, Wisconsin, New York ctc. — mor« torej čakati. Čakati mora toliko časa, da se s|Mirazumejo voditelji unij CIO in ADF. da z«gledajo luč. Da bi se VVilliam tlreen in John I*wis res sporazumela in zagledala luč — je pa jako malo upanja. Ostane torej drugo upanje, ki je. da U dva voditelja s svojimi vodilnimi pristani vrtni odideta v za slu leni — pokoj. Skratka splonna delavska stranka v Združenih državah mora čakali na novo vudatvo unij £10 in ADF, na mlado energično in socialno demokratično usmerjeno vodstvo, ki se bo dobro zavidalo, uvsa je treba ameriškemu delavstva in ki bo prepričano, da edini izhod is da-naAnje politične konfuzije je samostojna. s|iloAna. veliki«, močna tu enotna delavska Atranka v Zdruiemh državah. J'ro*veia je obvrmn«. da podpira in zagovarja le ona delavska politi« na gibanja. ki iskreno delujejo sa omenjeno ntranko. Te saiari ae bo I'ros veta odi« njim drftala brez ozira u* one konfusue elementi- n»rd nami. ki nas cukaj<> na vse strani — saoi«> tla ne, komor vodijo deUvaka načeta, delavska poAtoooot m delavski zdrav razum * Vrane si ne izkljujcjo oči!-.. Johna town, Pa. — Dne 8. sept. j« tukajšnji list Tribune poročal o zadevi "našega" župana J). J. šhieldsH. ki ga je prejšnji dan ofcpuna porota oprostila krivde, da je denar, katerega je prejel od Hethlohem Steel korpo/ocije, v jeklarski stavki, rabil v nepravilne (svoje) svrhe. Glavna priča namroč ni hotela pričati proti županu obtežilno, kajti vrana vrani nikdar pe izkljuje oči, saj je bil ta priča ravnatelj tiste drtfbe. 1 Shieids, kakor so poročali časopisi, je bil pred jeklarsko stavko v zelo slabem finančnem položaju. Po stavki pa se je izkazalo pred La Follettovim preiskovalnim odborom, da je Shieids plačal velik dolg na svojem posestvu in večjo vsoto na zaostalem davku. Natančno vsoto sem pozabil, toda spominjam se toliko, da je celotna vsota znaftala nad deset tisoč. Sum je padel nanj. da je rabil denar, ki ga je prejel od Bethlehem Corporaci-je v razbitje stavke, za plačanje omenjenega dolga. Distriktni pravnik S. Meyer ga je dal aretirati, ampak ker ikorporacija noče tožiti niti nočejo njeni u-radniki pričati zoper Chieldsa, je težko obtoženca soditi. Korpora-cija in njeni višji uradniki pač vedo, (Ja jim je Shieids storil veliko uslugo, ko je lani pomagal razbiti jeklarsko stavko, in lah-' ko se zgodi, da ga bo ftorporaci-ja Ae v bodoče potrebovala, zato nočejo Shieldsove zamere, četudi je z njihovim denarjem sebi poplačgl dolgove. Tu je večkrat kaj novega, kar ne bi lahko porabilo aa dopis v Prosveti, pa je jako težko za dopisovalce, ker so nekateri komunistični prenapeteži "prav do greha" natančni. Ko sem lani poročal o jeklarski stavki in o zaslišanju pred Delavskim odborom, se je neki ",premogar" v pittaburškem N^preju zgražal nad temi poročili, češ, da so "aj-ronponarski", dasi so bili pisani v prid stavkarjem. Ker se naši "nezmotljivi" komunisti družbo j. vsem, kar ni "fašistično" in ker o "našem" Shieldsu še nisem slišal, da bi pristopil k fašistom, je lahko mogoče, da bodo tudi gorpje poročilo smatrali za razredno nezavedno in ajzenpo-narsko. John I^angerholc, 82. Velik mladinski koneert Weat Park. O. — Velik skupni koncert združenih mladinskih pevskih zborov se vrši v nedeljo, dne 18. sept. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ave. s pričetkom ob 3. popoldne. Ker bo to največji koncert slovenske mladine v Ameriki, je i>ač vredno. da se udeležimo od blisu in daleč in da jim pripomoremo k večjemu uspehu, zakar nam bodo zelo hvaležni. Nastopilo bo aedem zborov po-sa/nezno iu skupno. Peli bodo le uovc pesmi, ki jih doacdaj še ni-| ste slišali. Za ples po sporedu bo igrsla izvrstna godba in dobre postrežbe tudi m* bo manjkalo, kajti odbor že sedaj skrbi, da bo vsega dovolj. Zbor Zvončki v Weat Parku se I je ustanovil šele pred šestimi mesoci, in kot najmlajši zbor, bo j nastopil prvi s krasnimi pesmicami. Človek si ne bi mtmd mi- sliti, da ee morejo v tako kratkem času naučiti toliko. Vsa čast pevovodji L. Šemetu, ki se tru-di, da (jih čim Hitreje in čim lepše nauči. S tem delom je veliko truda, zraven pa se mladina Uči pravilne izgovarjave in čita-nja slovenščine. Na svidenje 18. septembra! F. Knafelc, 267 Poročilo a farme WIUard, Wfe. — Le malokdaj dihamo v Prosveti dopise iz Wil-larda, ne vem kje tiči vzrok. Menda pač vsak rajši čijta kot piše in k tem se tudi jgz prištevam. iRedno čitam P ros veto, ker je delavski list in pazno čitam dopise. Barbič4vi dopisi se mi zelo dopadejo. Sleherni dopisnik se pritožuje nad depresijo. Tudi mi na farmah i^mo zelo prizadeti vsled de-pvesije, dela j)a imamo seveda uedno dovolj, Ae preveč, kajti farmar dela dolge ure, ne dobi pa plačano za svoje delo, ker nimajo farmski produkti nobene veljave. Tukaj se bavimo največ z mlekarstvom. Mleko oddamo v mlekarne oziroma sirarne, iz katerega izdelujejo sir, katerega cena je sedaj 10c funt. To ceno dobimo mi zanj sedaj, ko to pišem,, koliko bo v bodoče, ne ve-mo, "kajti oni, ki nič ne delajo in živijo od naših žuljev, določajo ceno našim produktom. Delavci in farmarji! Pred nami so volitve, zato pazimo, komu bomo oddali naše glasove. Oddajmo jih možem, ki bodo zastopali nas delavce in farmarje! Kar se tiče letine, letos ac bo preslaba, le da ne bi Mq toliko dežja, ki smo ga imeli letos polovico preveč. Zadnje dni je zelo deževalo in napravilo dosti škode zlasti po nižinah. V^asi pa imamo tudi kakšno domačo zabavo, da se malo porazdelimo. Nepričakovano se nama prijatelji priredili prijetno presenečenje ali surprajzno partijo k najini 25 letnici zakonskega življenja. Nič nisva slutila, da se taj takega pripravlja w naju. V resnici. se nama je milo storilo, ko sva videla toliko prijateljev skupaj zbranih na našem domu, da z nama slavijo najin jubilej. Nisva mislila, da imava toliko prijateljev. Vsem skupaj se najlepše zahvaljujeva za udeležbo in darila. Posebna zahvala gre F.j Rergantu in ženi ter mrs. J. Murgel ca njihov trud in požrtvovalnost. a Peter Belay ia žena. Razno iz Bridgeporta liridgeporl, O. — Dne 7. septembra je na svojem domu nad bližnjim Bartonom preminila ses. Mary Primožič, članica društva št. 662 na Bartonu. Bolehala je več let na vodenici In bila je večkrat v bolnišnici, a menda ni bilo nobene pomoči, kljub temu pa nismo pričakovali tako nagle umrti, saj smo jo videli in se z njo raagovarjali Ae 4. septembra na njihovem vrtu. Takrat je seveda tožila nad svojo bolesnijo. ie pa še hodila, ampak smrt nič ne vpraAa. Kot so povedali, jo je sadela kap na srce in ta ji je vae!a življenje. Pokojna Marv je bila napredna žena, rada je vselej podpirala napredne stvari in liste. Primoži-feevi lastujejo lep in obširen pro stor ob glavni cesti in imajo ga-solinsko postajo ter gostilno, ki dobro uspevata, kar jim lahko omogoča dobro življenje, ampak vmes pride bolezen in nato smrt. Pokojna je bila doma od Tolmina na Primorskem in je bila stara 55 let. ZapuAča moža, štiri sinove in dve hčeri, ki so vsi odrasli in ocenjeni oziroma omožene. Prizadeti družini naše iskreno sožalje. Dne 10. septembra sem obiskal rojake v več naselbinah v bližnji West Virginiji v svrhp agitacije za JSZ in ostalih naših delavskih ustanov. Kadar grem na agitacijo, agitiram za vse, kar je koristnega za delavsko gibanje in SNPJ, ako tako nanese prilika, kajti pripravljen sem na vse take stvari. Delavske razmere v naselbini War-vvood so neznosne In rudarji so tam večinoma brez dela, nekateri že 7 mesecev, ker so jih izpodrinili stroji. Tam je nekaj naših rojakov, članov SNPJ, ki so vsi brez dela. Obiskal sem tudi rojake v .Triadelphiji in E'lm Grovu. V prvi naselbini je malo boljše, a tudi tam nadomeščajo rudarje stroji, garanje pa tako, da ni za prenašati. V Elm Grovu pa delajo v rovu vsak dan, ampak ta rov je tako prenapolnjen z rudarji, da dela .rudar le vsak drugi dan in se tako vrstijo. V Triadelphiji, ki leži na hribu, se nudi žalostna slika, vse žalostno in potrto čaka — na kaj ? Sam ne vem, boljših časov ne bo, kajti strojev ne bodo pobrali iz rovov, to vemo. Pred par tedni je v tamkajšnji bližini velika VVindsor Coal Co. odslovila 260 rudarjev, ki so jih pognali na cesto novi stroji. Kaj bo iz vsega tega? Stroji notri, rudarji na cesto. Na poti sem srečal osebo, ki je izrazila svoje mnenje o vzroku depresije, o strojih itd. Seveda se človek ne mara pričkati na cesti, vendar lahko povem, da je tista oseba slabo zadela vzroke. Na milijone je takih, zato mizerije ne bo konec, dokler masa ne pride do spoznanja in pro-najde vzroke mizerije ter najde pravo pot za odpravo iste. Dokler pa bo masa ignorirala prave delavske voditelje in celo zasmehovala njihove nauke, dokler ne bo posečala njihovih (delavskih) shodov, predavanj iv čitala pravega delavskega časopisja in tiskovin ter literature in dokler se lavskemu gibanju — toliko časa bomo kleli stroje, uwave, te in one polit i kaše. namesto da bi sledili poti, po kateri bi delavska masa morala iti — po poti poltenega delavskega gibanja. Vse do takrat bomo trpeli v mizeriji. Kajti danes je treba resne misli, ker so resni časi. "Stari do- CETRTEK, IS. SEPTPin) Zvezde živijo de a m o || so bri Časi" se ne bodo več vrnili. Pred leti smo res rudarji precej dobro zaslužili. Anipak sedaj so razmere popolnoma drugačne. Ni več tistega sistema, krampa in Jopate se ne bo kmalu več poznalo, premoga se producira kolikor se hoče, tako je t\idi v drugih industrijah. Nadprodukcija, ker ni med ljudstvom kupne moči, ker delovno ljudstvo ne zasluži, da bi produkte pokupilo. V tem smislu je nadprodukcija, v resnici pa je ni, kajti če bi delovno ljudstvo imelo zaslužek, bi lahko vse produkte pokupilo. S.tagnacija v produkciji in distribuciji, kajti oba sta še vedno v objemu svetega profita. Am p^k najboljši poznavalci, ki so pošteni, pravijo, da je rešitev, 3ci pa bo prišla dele takrat, ko bo masa za to rešitev zrela. Z Adamičevim člankom v New Leaderju se ne strinjam. On piše, da ameriško delavstvo ne ve kaj hoče. Mnogo delavcev ve, kaj hoče in kam spada, a so še vedno v veliki manjčini, kajti veČina se pusti še vedno preva-riti. In tako se to vprašanje vleče, da ne moremo nikamor naprej. Zraven tega pa imamo voditelje in vsakovrstne strančice. Vsak hoče biti voditelj -in tako slepijo maso v njeno škodo. V dokaz so nam tudi razne velike unije dO in AFL, med kateri-, mi je razkol. Pretekli petek zvečer smo poslušali radijski program soc. Zarje iz Clevelanda in Barbičev trio. Poročali so, da bodo nastopili na eni najmočnejših postaj, so pa menda nastopili na eni najmanjših, kajti mnogi sploh niso mogli dobiti programa. Jaz sem ga, ampak bil je tak ropot, da sem ga le mak) slišal, kar je mnogim žal. Zarja naj bi šla na močnejšo postajo prihodnjič, da bi njihov program slišali, in jih urgiramo, ako mogoče, da bi večkrat nastopili. Ko je France zaigral tisto poskočno in je Johnny zavriskal, nas je kar privzdignilo, nato pa je takoj druga postaja zmotila program, kar me je ujezilo tako, da bi prejemni aparat kar skozi vrata ven vrgel. Tako je bHo tudi z lepim petjem. Torej Zarjani, naprej! Dajte nam še kaj sličnega dobrega u-žitka na močnejši postaji. Barbič je začel z dolgimi dopisi Bol videl, kako bodo "kika-U." Sem vedel, da s tistimi kratkimi dopisi ne bo daleč prišel. ne bo pridružila poštenemu de- Ali je videl, da so ga začele še Narol Selotokslrr, i opcav« Manami« da potrebuje m 4ffc*c«v dame "pucati." Glede plele pa naj se nikar ne "kimra*, saj bo k maju imel tovariša v moji osebi. Včasi so brivci tarnali nad menoj, češ kako košate in trde ko "drat" lase imam. Danes so pa že beli in letijo z glave kot bi vedeli, da Barbjču ženske "zavidajo" njegovo lepo plešo. Sedaj bo imel partnerja. Nekateri pravijo. da Barbič jih pa zna nime-tati, in tem se pridružujem tudi jaz, drugi so pa "želos," ker jim zna tako zabeljeno povedati, kar jim fr in žena in Lro Crčar ter Mary Straus. Povedali so. da je bila proslava sijajna. tLmljom «. sto«*.) Ce brskamo po zgodovini ZV€rdo,u preiskujemo, kaj *> razna Ijud*ha t dob storila za razvoj te znaS vedno znova čuditi znanju o svWae^ so m+toM stari Babiionci, Ara?" a praprebivalci Južne Amerike. Sprfo da ta ljudstva le niso imeia nobenih teh in optičnih pripomočkov. j€ naravi h nctljivo, kako dobro so znali <13 astronomi in kako nazorna je bila n i h stava o poteh planetov ter Meseca ir vesoljstva. Srednjeveški astronomi tem pogledu daleč zadaj. Skoraj ni * pojavov na zvezdnem nebu. o katerih b deli te stari, kolikor se dado pač za*led« psestim očesom. Samo v nekem primeru« visoka opazovalna sposobnost popolnoma vedala. Zvezdoslovci starega veka namrei opazili, da je mnogo stalnic, tako svanih ' monljivih zvezd, ki morejo v nekoliko dnevih ali tednih periodično in prav i spremeniti svojo svetlobnost. Čudno je ostalo *o dejstvo stoletja prikrito in dal dobe reneaance. Sele vzhodnoazijskem škemu učenjaku, Davidu Fabriciju, je i odkriti prvo spremenljivo zezdo. S tem j bricius ustanovil tisti del astronomske i sti, ki mu današnji zvezdoslovci posvečaj* raj večino svojega truda. V ozvezdju Kita je svetla zvezda, ki jo i nomi imenujejo "Mira Četi", "Čudež Kita avg. 1596 je opazil Fabricius v tem ozv jarko rdečo zvezdo drugega reda, ki je a močno navzlic bližnjemu Mesecu. Te zve] bil opazil noben zvezdoslovec pred njim sledoval jo je zato v nadaljnjih tednih opazil, da postaja čedalje manj svetla.' tobru istega leta je povsem izginila. Takri Še ni bilo daljnogledov, da bi jo mogel ra valoc zasledovati še dalje. Toda to, da je zvezda isginila, je bila za(tedanje čase t novost in posebnost, da je Fabricius o takoj pisal Keplerju. Se večje pa je bilo r vo začudenje, ko se je v februarju 16« zvezda spet pojavila, naraščala po svetlo! tem pa postajala spet slabotnejsa, doki znova izginila. Od tistega časa jo astn redno zasledujejo in s tem se je začelo ra vanje spremenljivih zvezd. Zanimanje zvezdoslovcev za sprem« zvezde je postalo kmalu tako veliko, da, menilo odkritje novega objekta prav taki vo kakor odkritje repatice aJi nove i sploh. Ko je pa znanosti prišla na pomt tografija, so se nova odkritja zvezd pon la na stotine in med zvezdarnami se je i pravo tekmovanje, katera jih bo več od Prvotno so imeli rekord v tem pogledu a Američani, danes pa ga ima sonneberšk družnica berlinske vseučiliške zvezdarne, v zadnjih letih sama odkrila nad 2000 menljivih žvead. Veliki katalog teh zvei ga izdaja ta zvezdama vsako leto, obseg manj nego 2000 spremenljivk. Njih svetlost vedno znova natančno pr< jejo in določajo njih svetlobno krivuljo, krivuljo, ki ponazoruje naraščanje in pai njih svetlobe. Mnoge izmed teh krivulj s ravnost matematično enakomerne. Pri tančnem opazovanju se potem pogostom kaže, da nastajajo po neki vrsti sončnih rt v svetovnem prostorju. Stalnice so pač ii sonca kakor naše sonce in imajo mnof* tako planete in trabante kakor naše sonce ko je lahko domnevati, da zakrivajo ti trt ti ta sonca našim pogledom. To se d<#i takšno točnostjo, da je mogoče mrk v vi nosti napovedati na minuto. Niso pa vse spremenljive zvezde sprem* ve zavoljo mrka te vrste. Mnoge med njim žejo v svojih svetlobnih krivuljah raz* so prav tako redne, a se ne dado razlol tem, da bi zvezdo zakrila druga zvezda, u spremembe se dogode tudi v nekoliko ur» dnevih in tu smemo upravičeno domnev siu vzrok v zvezdi sami. Danes menijo ačaka s to dališče razprodano, ker je Kun-ho in jo izroči spet novi čeva res pevka izrednih odlik. Jfcini, ki bo izvoljena še po Nezgoda pilota dr. Rapeta.— Mtoriniem volilnem zakonu. Letalci držav Male antante so Slovenec" je o tem govoru priredili te dni letalske tekme po *a! obširneje in označil dr. državah Male antante. Tudi iz J^cakot voditelja slovenske- Jugoslavije se je udeležila tek n,roda movanja skupina letal in pilotov, nesreča kiparja Napot- Iz Ljubljane pa je odšel samo V Za vodnjak pri Sošta- naš najboljši pilot dr. Stane Ra-J 'ivi na domači kmetiji kipar pe. Odletel je s starim letalom. Kapotnik. star 50 let. Spa- ker ni dobil drugega, kakor so wtovo med najboljše seda- mu obljubljali..Iz Ljubljane Je •»venske kiparje, a razmere v slabem vremenu odletel v Zato' dopijš,-ajo, da bi ne lahko greb in Beograd, od tam v Bu-^^ z \<lj signala in r>eliram na vse bedne in teptane, da se dvignejo in oddajo svoje glasove delavskim kandidatom l To naj bo naš cilj in naš odgovori Zavedajmo se tudi tega, da vsake volitve stanejo ogromno vsoto denarja, ln da nam bo mogoče uspešneje vršiti volilno kampanjo, Je potrebno, da imamo močan kampanjski sklad, I z tega ruzloga klub št. 37 J8Z pri redi kartno zabavo in tekmo z lepimi krasnimi nagradami. Za bava se vrši prihodnjo nedeljo (»opoldne, dne 18. septembra, dvorani SST. Vabljeni ste od blizu in daleč, da se nam pridruži te tega dne in nam po svoji moči pripomorete do popolnejšega uspeha. Pred članstvo in naše simpatičarje pa »»lagam novo prošnjo sa darila, na katera za pilite svoje ime in nairlov ter Jih lahko iaročite l«*tniku dvoran« ali pa tajniku kluba. Darila bo mo zelo potrebovali, ker smo prepričani, da bo zabava zelo dobro obiskana in v vseh osirih se lo uspešna. L. Samopomoč nezaposlenih ifficlja je potlačl- J P«id Ki 'f F* N* h. , Mit fM« Pregled federalnega uruda sa delavsko statistiko, ki je bil pred kratkim isvedon, pokaauje znaten rasvoj stalnih neodvisnih produktivnih podjetij, ustanov-jenih po sumopomolnih zadrugah (kooperativah), ki ao jih organizirali nezaposleni delavci v mnogih dritovah. Knu izmed od-ičnih potez tega gibanja je, da mnogo starejših in drugače otež-kočenih delavcev, ki so Imeli le malo izgleda sa induatrlaino za poalitev, je bilo v stanu vzdrževati same sebe popolnoma ali deloma vsled okolščine, ker so bili člani teh samopomožnih skupin. Gibanje za samopomoč je i-melo svoj sačetek v prvi dobi depresije, *o so se razne nezaposlene in druge potrebne-osebe organizirale v skupine v stremljenju, da zadostijo svojim potrebam potom lastnega zadružnega prizadevanja. Ker niso imeli drugih sredstev rasen dela svojih rok. so si zumenjali vzajemne proizvode svojfega dela proti enakovrednim produktom; oblačila ln drugo blago, Še do-bro za rabo, se Je poprnvljalo. Te skupine, ki so bile najbolj Številne v sapadnih drŽavah, so poatopno razširile to vrsto delovanja. Denarna sredstva, dovoljena pod federalnimi relifnimi zakoni leta 1088 in dveh naslednjih let, kakor tudi pomo* držav v nekaterih pokrajinah, so omogočila nakup skromne opreme ln dala raznim takim skupinam priliko, da so se sačele u-kvarjati a produktivnimi podjetji. Uspeh tega gllmnja Je od le s 11W3 naprej padal vsled vplH va gospodarskih razmer. Mnogo prvotnih skupin Je Izginilo, vendarle je še ostalo precej, k I so le vedno aktivne. V drŽavi Call fornljl — na primer — je 01 udruženj, začetih v dobi lW0-38, ki še vedno delujejo. Pregled, ki ga Je Izvedel zve* ni statistični urad, ae Je nanaša na 145 skupin za samopom»>< uahajajočih ae v U dritavah in v distriktu ColumbiJi, oziroma na malo čez polovico vseh obalo ječlh udruženj te vrste. Izmed bolj navadnih udej stvovanj teh udruženj ali za drug, Je bilo poljedelstvo In vrt narstvo (48), šivanje In ladelo vanje moških In ženskih oblači (87), Izmenjavanje dela prot blagu (84), sekanje drv (20) napravljanje konserv (26). lesna podjetja (14). Z ribamtvom ln izdelovanjem ploskev »o se peča le zadruge ob obali in v gorilo I vlh. Druge skupine «0 Izdelovale shrambne, Uterlje, iwhlštvo preprogo, odeje Itd. !>ruge vrsU-delovanja Je bila zajčjereja, suho blatfo In drobnarija, *akor tudi eksperlmentaclje f oledene. | Um sadjem ln pridelovanjem zelenjave na vodi. Neko udru^nje v premofovlšču Je Izkopavalo Jamo prtmoga. V neki mali občini. kjer Je bilo \eliko pomanjkanj* cenenih stanovanj, Je sa-mopomožnji zadruga /gradila za svoje člane hiše vseh vrst, od koč do modernih hiš S vso moremo opremo. IA udrut^nj Je upravljalo kuhinje rs svoje člane In štiri jMružema so preskr-liovala s |>renoč|ščl. Kiiej"t trgovin na drobno, o»< m p» karij takih udruženj za pomoč njihovim članom. Obseg organizacij je različen — od članstva treh ljudi do Članov v enem udruženju ali zadrugi, večin« pa je imela 10 do 50 Članov. Petoric« Je- Imel« članstva čez 100 oseb. Člani srednje starosti so bili v pretežnem ktevilu pri udruženjlh v državama Californljl in Washingtonu. Kar se tiče Imovine, je 98 udruženj prijavilo skupno vsoto Stavka trgovskih i klerkov na zapada Delavski svet obljubil podporo itavkar jam San Franci«co, Cal.— (FP)— Kamimnja protkinijskih delodajalcev Je stopila v novo faso, , •-.,.» i iwiko j« moralo flOOO trgovskih skoraj pol milijon« de «rjev. Do- k|wrk()V XHHtttvkull v 27 velotr- datno so udruženj« z« snmopo-1 ^^ po odklonitvi kompromisnega načrta, ki g« Je predložil« unija. Pogajanja so se razbila zaradi vprašanja starostnih pravic. Unija Retail Department Store moč v državi CalifoiniJI prijavil« skupno vrednost strdjev ln opreme fttjOGP. Skupna^ produkcija z« leto 198« 76 udruženj Je bi'« prijav IJena v vrednosti $140,158. Cla-, „ Am«rliWl , | 84 samopomožnih skupin J rk(' u »lunul leta 198« Skupaj zaslužili $146, ^» ^ d ovnoga Udna 458 bodisi v gotovini «11 v ena- f™ * kov rednih (seri|>s). Članstvo kreditnih 145 ...nieiiii M ur in pristala na obnovitev 1 1 J 'stare pogodbe, ki določa 40-ur- samopomožnih 111' d«Iuvnl Kot ,,Hdome' smitt^erssse ssmopomoč ni J^o^Um«,^^ Ujsavlll. da so pro. darle dokazuedestv^damn^ >mu b| Jjm ^ star^s**'mo^ ^ j,n<1>! |IV'C() najemanj«, odvisnost potom zttdruinlh pod- DirektorJ veletrgovin ao na-etij, ki odgov«rj»Jo njihovim mignili, da bodo uposllll stavko- potrebam In potrebam soseščine, lomce v puskusu. da trgov ne o-—KLI8. I »tanejo odprto. Z delodajalci bo sodelovala tudi mestna administracija; večje Število posebnih policajev bo patruljIralo glavni del mesta, kjer so veletrgovine. Stavkujočl klerkl so dobili o-poro pri uniji voznikov, ki Je Že luizntttiil«, d« njeni AU11I ne bodo šli skozi vrste piketov, ki ob-leg«jo trgovine. Svet delavskih ( unij v San Franelacu Je tudi Perplgnan, Francija, 18. sept. | obljubil podporo stavkarjem. — Vest iz fašlstlčneg« vir« ae Iypor Hkltscll*^nlH delavcev še Klasi, da so uporniki dkuplrali nj |,|| Končnn, ko J« unija kler-strateglfien hrib pri ('aballosu, jtwv o^Hcala st«vko. ltt velikih /apadno ihI reke Btore. 8 tega ^ladiM Je zaprtih zar«dl Izpo-iriba zdaj bombardirajo pošto- pB( v kttterem Je prizadeta uni-Janke loj«llstov v dolin«h ob tej jM ^jo. reki, - Poročilo d«lje pravi, d« so fašl-1 nr . Lil zasegli veliko zalogo bojneg« ADFpoir^ia^ materiala In orožja in da je v $1,000,000 V kamp**/l bitki za jHJsest hrib« padlo veli- At|Hnt|c Clt/, N, J.—Ob za-ko število lojallstov; č<« dveato kyučku po||etne seje eksekutlve španskih voJ«kov so uporniki u- AnuirlJikt. delavske federacije Je , „' . . , nill Green rekel, da Je federacl-LjuU' bitke nu desc^t milj dolgi Iwtrollla nad milijon dolsrjev fronti mtsl Osadefto In (iaeto se l or„ttn|KMtorl6«ll kampanji v nadaljujejo. Vladne čete so do- y44(,nJ(.m -jetu-^ad več ko *lej odbile vse naskoke »<»vraž- i |rujf(| )|tU ^ je tud| rekel, da nik« na svoje |M>ziclJe in fašisti j ga|r|^k| delavski zakon nobe-so blU vrženi nazaj z volikimi Is- ^ hlflliclju w ameriške delsvsk« gubami. | Pohvalil Je Roosevel- tovo komisijo, ki Je preiskovala te probleme v Angliji ta tt®'"41* navskih državah, češ, da Je delo dobro opravila. Dejal Je, če ho- Fašisti zasedli' strategičen hrib Srdite bitke na fronti pri Gandeti Vodja republikancev tnubi demokrate Mttk« Kock, Ark., 14. sept. ,M4kJ , v Alfred M. Landon, pn,Uednlškl čejo kandidat republikanske itranke Industrijah, t^ajtujse sprtjaz-I 1986, JTpozval demokrate, nljo z unijami in kolektivnim po-naj (Kialavijo Intereee dežele nad | gajanjtm stranko in oddajo svoje glasov« kandidatom rrpublikan ake stranke pri prihodnjih volitvah. Priporočal Jim Je, naj protestirajo pnitl "vladi enega mota" v svojem govoru na kon veiuiji državne republikanske stranka, ki se Je pridela v LHtk- 'uro~'kMr j„ več kakor pa aaalu žljo (olmčnl delavfl, In 44-urnl tednik Drugo vprašanje pa »o Mle cene nurovemu tobaku. Nekaj dni po tej konferenci so štr-btinknile navzdol eene maryland-•kernu toliaku, kar Je lahko le alučsjncno trga omot, ki je ves na debelo obložen t žigi in pečatnim voskom, da itgleda kosmat, kakor v dobrih starih časih bahaške šnite na kmečkih botrinjah. Cita; pa vedno nejevoljneje gu-banči čelo: — Trlato kozaških hudičevi Tako torej t V tej peklenski vročini naj sklicujem aejo. letam okrog občinskih mož. naj nadle* gkjem gospoda župana!? Potem pa naj pisarim in javljam na vse kraje! In kaj še vae pride! Vae skupaj pa ta praten nič! Kdino-le. da ki kdo avansirnl ali pa le bolj utrdil že tako pretopil kotiček!— Jetno mečka uradno pisanje, na katerem j« jasno, ps krfatko ukazano od najvišje oblasti v Paterburgu, da je treba zaradi državnega jubileja takoj sklicati občinsko sejo, svečano in pol-noštevllno, na kateri naj se soglasno in z domorodnim navdušenjem itvoll ta častnega občana kneta Santonijeva It Peter-burga in gubernatorja Makaro-va. Takoj po aklepu je javiti to v Peterburg, pripraviti diplome, ki bodo na pratnik sv. Vladimira iaročene it cele poduralske gu-bemije počaščenima gospodoma, latočasno naj se vdano in ganljivo objavi v strankinem časopisju! Vse v osmih dneh! Pod kaanijo! — Tajnik Poharukov je opravičeno slabe volje. Zato počasi le-le nazaj na klop. pod vije roke pod glavo.-upre oči in razčlenjuje avoj prav: — Kdo pa je to. ta goapod 8antonijev ? V aelo Zalohustije ga nI bilo še nikoli. Tudi gospoda Makarova ne. Sploji ne vesta, da Zalohustije Še postoji. Zaslug nikoli nobenih. Le kdo ju pozna?! S pokvarjenimi prebavili, naveličana bab, naj na stare dni uživata diplome, častne naslove in zlagane novinarske slavospeve! Se par let morda, pa bosta le še žalosten kupček blata, ali pa — če gresta skozi kre-matorij — prgišče pepela. Zdaj pa tak tamtam! Ce sta še pri pravi pameti, morata dedca biti razžaljena s takimi otročarijami ; če ata pa že bedasta, pa škoda papirja! — Po aobi brenče samo muhe. V tajniku pa dozoreva trden sklep, da ne skliče seje, da nič ne pove županu in da po svoje reši akt. Iz previdnosti prelista še enkrat akt, pretiplje omot, če ni morda priložena šablona z litanijami zaalug za utemeljevanje častnega občanatva, kakor je sedaj v modi, zloguje ponovno vsako besedo ukaza; pred mrakom pa sede k mizi in napiše: — V tukajšnji občini gospoda Makarov in Santonijev popolnoma neznana. Niti nista kdaj mignila z mezincem za korist občine in njenih občanov. Nimata niti sorodnikov, niti prijateljev, niti znancev. Občina ne more najti ne v sedanjosti, ne v preteklosti obeh gospodov ničesar, za kar bi ju mogla imenovati častnim občanom. Sploh pa je Zalohustije tako zanemarjeno in zapuščeno, da se s takimi stvarmi ne peča. — Cez teden dni dospe na občino uraden odgovor, osebno na gospoda župana. Kratek, suh, o-ster, kakor vonj neprijetne medicine. Zraven je priložena zadnjič pozabljena šablona z vsemi zaslugami za narodov blagor in za premilo ljudstvo, s čimer je utemeljiti častno občanstvo. Diplome morajo biti gotove ^red praznikom sv. Vladimirja. Občinskemu tajniku Poharukovu pa je odšteti zaradi neposlušnosti pred svečano občinsko sejo petindvajaet palic pod nadzorstvom opozicije. . : Župan pomisli: zdaj gre pa zares! Skliče sejo, sklep soglasen, vse gotovo ;*tudi siromak Poharukov prejme polno število, tako da ni nekoliko dni za nobeno rabo. Ne more ne sedeti, ne ležati vznak. Neprestano tarna: — O,. presveta Bogorodica, kako morel„ trpeti toliko krivico na tem svetu! Kaj res je potrebna do popolne slave gospodu Santonijevu še moja zadnja plat s polno porcijo petindvajsetih^? Ali jih on sam ne zasluži morda petdeset ali pa celih sto!? —. Leži na trebuhu ali pa se sprehaja po sobi, sedeti pa ne more, ker je tisto mesto polno ran. Zato neprestano premišlja. Preden pa ozdravi, pride nov ukaz iz Peterburga, naj se vse delo okrog častnega občanstva ustavi, diplom ne pošilja in vse sklepe iz zapisnika uniči, tajniku Poharukovu pa kazen izbriše. — Kazen je lahko izbrisati, a bolečine, bolečine, gospod župan. — Potrpi — ga tolaži župan — nikoli se ne ve, za kaj je kakšna stvar dobra na tem svetu?! Noe — na primer — je vzel osla v barko zato, da se je sorta ohranila, ljudje pa dajejo neumnosti zato, da izgledajo pametni, ko jih skušajo popraviti. — Prebrisan ec Dva prijatelja se srečata v neki trgovini s porcelanom. Oba kupujeta darila za svoji ženi, a eden izmed njiju kupi nenavadno dragocen servis. "Kaj, tako drag servis kupiš ti svoji ženi, ali ti to nese?" "Pa še kako ae mi obnese, prijatelj moj, če bi namreč kupil poceni servis, bi gs moral sam brisati in umivati, tako pa žena ne pusti, ds bi se ga dotaknil." • , Spomini s potovanja po Afriki "Povej no. prijatelj, ali je potovanje med ljudolrri res tako strašansko nevarno?" "Pa še kako, dragi moj, z eno nogo ai zmerom na jedilnem listu.- Na AngleAkem "Mama. ali imajo angelčki peruti?- , "Seveda. Ijubček moj." "Ali tudi lete?" "Kajpak, radovednež mali." "Veš, včeraj je rekel očka na II Micki, da Je angel. Ali tudi o-na lahko leti T "Se danes bo zletela, Ijubček T VRHNJA PLAST "Moj bog, že drugič se moram danea podpisati! Saj vendar nisem iz železa!" Tretji... J. Pasztor I. Timar je ljubeznivo pogleda mlado damo, ji vljudno ponudi stol in dejal: "Milostljiva, naj vas nered v našem stanovanju prav nič ne moti. Nelly se je komaj pred dobre četrt ure vrnila." "Vem", je rekla Liana. "Nelly mi je o vsem piaala in tudi to, kdaj se vrnete. Nikar se ne bojte, ne bom vas dolgo motila. Saj vem, da si imata po štiritedenskem razstanku marsikaj povedati. Povejte odkrito, dragi Timar, ali niste bili malo v skrbeh zastran Nelly?" Timar se je nejevoljno nasme hnil. "Seveda sem se bal zanjo. Vedel sem tudi, da je bilo mnogo naših znancev v gorskem letovišču. Nelly mi je pisala vsak dan, s kom se je tam srečala. Mislim, da ga ni zakonskega moža na zemlji, ki ne bi kdaj pa kdaj podvomil v ženino zvestobo, če še tako zaupa vanjo. Dobro vem, da so se okrog Nelly precej smuka-li moški. Saj mi je sama piaala, da so bili Sarlay, Gero in Bartha tam. Vem, da so vsi trije oboževali mojo ženo, ko je bila še dekle. Vsi trije so moji prijatelji, potemtakem imajo malo več pravice do dvorjenja. Nelly bom vse vprašal, vi mi boste pa svetovali, kateremu izmed teh treh gospodov naj pokažem vra ta. Velja?" II. Drugo jutro je Timar smeje se vprašal svojo ženo: "No, dušica, kakšne pustolovščine si doživela?" Ženico je zalila rdečica. "Ah, žal prav nobene. Komaj dva dni sem bila tam, ko mi je Sarlay poslal velik šopek ciklam in popoldne me je tudi že obiskal." "Doma?" "Da, saj je bila mamg pri meni. Ko sva se slučajno drugi dan srečala na poti, ki drži k Marijinemu gričku, se je meni nič tebi nič pridružil." Mož je zgrabil Nelly za roko. "Vem, da je Sarlay velik ženskar." "Kajpak." Gospa se je malomarno tasmejala. "Vesel je bil, da te ni bilo traven, in mi je razodel svojo ljubezen.^ "In ti?" "Zaamejala sem se mu v o-braz. Nekaj časa se me je ogibal, potlej me je pa vselej telo spoštljivo pocdrsvil." "In Gero?" Gospa Je nabrala obrvi. "Ne smeš biti hud!" "Zakaj?" "Ce ti bom vse po pravici povedala. Ne bi rada. da bi se vidva sprla . . . Gero me Je meni nič tebi nič poljubil na tilnik .. . Kar mirno sedi ... Nikar ne ne ratburjaj . . . Odkrita bom ... Ves teden mi je bil ta petami, a kljub temu ni našel priložnosti, da bi se mi približal .. . Nekega večera sem šla v svoji svetli svileni obleki z globokim hrbtnim izrezom po praznem hotelskem hodniku. Na lepem sem na tilniku začutila poljub. Bil je Gero. Za svojo predrznost je dobil zasluženo plačilo!" "Takšna nesramnost!" je krik-nil mož. Gospa je nežno pobožala njegova zaripla lica. "Nikar se ne razburjaj. Je pač tak ptič . . . Bil je precej iz sebe in se je opravičeval, češ da se ni mogel premagati, ko je videl tako krasen tilnik; dejal je, da se to ne bo več zgodilo." "Dalje! In Bartha?" "Ta je bil edini, ki sem se z njim lahko mirno zabavala. Bartha je res častivreden mož. Veliko priložnosti je bilo, ko bi se mi lahko približal, a izkazoval mi je le veliko spoštovanje in pozornost. Tudi tebe zelo ceni. Pogosto sva govorila o tebi. In kako je bil ustrežljiv! Mamo je seznanil s svojo ljubeznivo teto; stari dami sta se prav dobro razumeli med feboj. Posojal nam je knjige. Za izlete nam je priskrbel vodnika, pred našim odhodom nam je kupil vozne listke in poskrbel za našo prtljago. Bil je res pozoren in brezhiben ka-> valir. Sicer naju bo pa tako in tako obiskal." Timar je zmajeval z glavo: "Ta Gero mi ne gre iz glave. Takšna predrznost . . ." ^•P* J« prisrčno ari svojega moža. W "Dovolj o tem," j€ no. "Pozabi teKa t ' ■ -em bila vendar tako odi ni. Popoldne je prišla Liani ae je Ne|ly bas oblačila sprejel Timar. reke1?"7 * Vge ' No, in?" j€ rad0 vprašala Liana. "Ta Gero! Kaj pravite v mu? je razdraženo vzklik mar. "Nič," je smeje odgovori ma. "Prosim vas! ... in ^ Sarlay ... Kaj pa pravit« mu?" "Nič." ' "Nič? Povem vam, da ti ne bosta več dolgo moja telja. Odkrito povejte, k vi storili na mojem mestu "Barthi bi odrekla prii stvo." 1 1 "Kako? Barthi? Žena i vendar pravila, da je bil. "Ustrežljiv, pozoren, vi in spoštljiv." "Da. Vedel se je ko prai štenjak." Likne se je porogljivo u jala: "Da! Kaj mislite, kaj nek je mož, ki je štiri tedne pr ob strani lepe, mlade, očai dame in je ostal ves čas u ljiv in pozoren mož-poštet Verjemite mi: najspretnej med vseh treh je Bartha!" "Ali morda veste še kaj i je rekel mož nervozno. "O, ne ... Le stvar gledi ženskimi očmi... Ce pride tha, mu pokažite vrata — p teljsko vam to svetujem, ga dva gospoda tako in tak bosta prišla." Ali ste že naročili ProsrtU Mladinski list svojemu prij^J edini dar trajne vrednosti,« ali sorodniku v domovino? n ta mal denar lahko pošljcti* ▼ domovino. oooooeoooooiooinoooooooooooo^oooieoooooinoesoooo1***********........... VŠZIO Zš VSŠRM SADAS HlOSte Immi t (Uri knJi KADAS «U ubmJmI v ataH kraji EADAB Mit« kafa ia atom« kraki KARTE za vse izi Potniki s našim poiredo?iiij«a jejo najceneje la udoraljaa Denarne pošiljke Iminjeoa i in zsnesljiro po dneraen kar T JUGOSLAVIJO v mu* Za | I.U. IN Dla t.m. .. m m UM... IM " U.N..I.NI - U.N.. .l.M« h kara. PaiUJaaaa lavriaJaaM la»la«ila V Vala« laataam la Za I Ml ■. U - U.!l... t • M.M - IT JI. ■ mm. _ • 1I7.M...UI »...Ml »...Ml knSM Uran fc * *** la pojaaaila SLOVENIC PUBLISHINGI (Glas tfaroda—Trarel Bnrta SI« Weet 18 st Ne* Tsil NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO konvencije se lakke naroči na ^ J*0"*? štiri aH pet liane? is ene drnltae k •m-j-j Pe sklep« 11. rodne prišteje eden. dva, tri, nini. List Presvets eno letno naročnine. Ker p« člani le plolsje pri —-^ . A tednik, so Jfan te prišteje k naročnini. Torej sedsj ni vtreks^. ^ •»■"-s:; |e Uot predrag sn člane 8.N.PJ. List Presveta Je vste nekdo. UMrndčItallistvsskdtt. "" •eeeeeeeeeeei Za Cteere Is CM««* 1 tednik In........... | tednika in. IT* m m s* « -............; m .........ut ffotevo Jo v vsaki drnilnt Usta Proovote Joi Ce Umi. drla ve la K< 1 tednik ta. t tednika ta • tednike ta 4 tednike ta.............LM 4 tednike In I tednikov ta............ nll « tednlker in Ea Evropo Jo..............__ _ It polnite spodnll knpon. prtloUte potrebne vsote dea-rte jM 1" Drdor v ptann h si naročite Prosvete. Ust. ki Je t^ h iti tas Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri tek tlano* pr«'" m SNPJ, sli če so preseli pioč od dmtlne * * tednik, kodo moral tleti član Is detlčne drnltes. ki J« » ^ aa.očena na dnevnik Proevete. to takoj ansaaatti in obenem doplačati dotično veoto listo ProsreU. Akow tedaj mora apmmilUo sniftnti dotam sa to veoto ner«*".« PROHVRTA. SNPJ, MS7 So. Leemdale Ave, (>»«*• Pritoftene peUlJaai naročnine ss Hot Proevete eeeU ......... D dro*« *....... ■ / »W • ooooo •oeooeoooeooooeoooeeeoeoee«* ........... Naslov .<...»....•..••••••.••«•«*•••••*****''' mm^rn Voterito tednik ta ta prlpUiae k omJI oor«čo»ei mi oni Je drofctae: •I ...čl dre*" *........ 'G. droi«" * ....... d . ............... S) .......d droif N-........ ....................................... M«aia " Drtava .»•• Noe «o