rEDNJA KNJIŽNICA CELJE zeiski trg 1 a SH0003 S PESMIJO V POLETJE Istran 17) RADIO GOLD! Savinjski vai www.radioflpldi.si 106,2 Mhz ©m FRBtäNCA - STARI PRIJATELJI V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90,3 MHz Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold GRAFIČNE STORITVE ÄL ... Tet--- i^unigraf 839-50-80 Naročite si majico, po svojem okusu! Za promocijo podjetja, ob raznih srečanjih, zabavah, obletnicah ali pa kar tako... UPRAVNEGA V MOZIRJU Delovni čas: do petka 2.00,13.00-16.00 ŠTEVILKA 26 LETO XXXIX 29. JUNIJ 2007 CENA 1.25 EUR (299,55 SIT) Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje Telefoni prodajnega centra Ljubija: - prodajalna 837*07-80 - prodaja kmetijstvo 837-07-84 - skladišče gradbenega mat. 837-07-81 - poslovodja 837-07-89 - faks 837-07-88 Cesta na Lepo Njivo 1 9, 333D Mozirje Zadruga mozirje Zgomjesa vrijska kmetijska zadruga Mozirje z.o. o. ČISTILEC Yukon Lavor/ vroča voda ovemia Plfski 9® EUR 50 iiterski 100 iiterski VELIKA IZBIRA KOLES (popusti do 50 %) mesecu juliju in avgustu 10% POPUST! Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Oddamo v najem: - poslovne prostore na cesti Talcev 2 (nad KT Velenje), 4 pisarne v izmeri 72 m2 Odkupujemo: mlado ----...I.. :..vir.... pitano govedpdfflkr a ve i za zakol vstiijumin*^ SlovenijjjpreKt|HasM^So zbirneg^^^^^^B d 11 evi ip^iTJTj vjš j i lì? 'H t>dléùiWmy^mli!r - skladiščne prostore na posestvu Turn, Hrastovec 1 b, Velenje v izmeri 280 m2 Informacije: 04l 592 197 ali 04l 218 543 Posebna ponu - prostor za lokal poleg KT Šmarno ob Paki v izmeri 62 m2 NOVO V TPC ŠOŠTANJ!!! Kozarci 720 ml, 10/1 m samo Informacije: 041 618 236 Šolski program - torbe, ( - i - zvezki, 1 -barvice, ■8U ' P>sa'a ... » Pokrovčki g na navoj * za vlaganje, A fi 82 mm, 10/1 Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas USB pomni Brezosebna prihodnost? Bili so časi, ko so morala podjetja odpirati podružnice tam, kjer se je za to odločila politika. Direktorji so bili sicer besni, ker so jim običajno takšne investicije na dolgi rok kvarile bilance, toda le malo je bilo med njimi takšnih, ki so si upali reči »ne«. Našli so se sicer tudi takšni primeri, vendar se je njihovo uporništvo običajno prav kmalu končalo z zamenjavo. Danes je drugače. Danes imata glavno besedo ekonomika in dobiček, vsaj ko govorimo o gospodarskih subjektih z znanimi lastniki. Kjer je lastnik država, so še vedno možne tudi malce bolj čudne poslovne odločitve, ampak načeloma drži, da zavestno ni nihče več pripravljen dolgoročno prenašati izgube. Slednje velja tudi (ali pa še posebej) za banke. Nova Ljubljanska banka mora prinašati dobiček za svoje lastnike in prav nič ne koristi, če se župan podeželske občine plazi po kolenih pred direktorjem bančne podružnice, da bi ohranili krajevno ekspozituro, če na drugi strani občani ne koristijo storitev, s katerimi bi banka lahko pokrivala stroške, ki nastajajo pri poslovanju. Če se računica ne izide, je vse zaman. Ostaja le še vprašanje, kdo bo v situaciji, kakršna se je tokrat pojavila v Nazarjah, pridobil, kajti »kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.« Bo to Poštna banka Slovenije, ki je preko poštne mreže prisotna tako rekoč v vsakem kraju, ali pa bo to nekdo drug? Čas bo vsekakor prinesel svoje, starejši občani, ki so bili najbolj odvisni od osebnih obiskov v bančni poslovalnici, pa bodo morali vsak zase najti zadovoljivo rešitev. Čas gre neusmiljeno naprej. Osebni stiki postajajo skorajda luksus, ker zahtevajo največ časa, vse več opravil poteka v elektronski obliki. Je to res nepogrešljiv davek, ki ga je treba plačati za hitrejši razvoj? Ali je to sploh tisto, za kar se splača truditi osem ur in več? Kje je konec - v popolni avtomatizaciji? Bodo banke v prihodnosti upravljali roboti? Preveč neprijetnih vprašanj za začetek glavne turistične sezone, kajne? Zato vam raje zaželim prijeten oddih, če si ga boste že v kratkem privoščili, našim turističnim delavcem pa šepnem na dušo, da si obiskovalci Zgornje Savinjske doline želijo tudi (in predvsem) prijaznosti. IZ VSEBINE: Aktualno: Nazarčani bodo hodili po denar v Mozirje ... 4 Občinski svet Mozirje: V proračunu kar milijon evrov kredita.5 Mozirje: Otvoritev Trga osamosvojitve 1991.6 Občina Gornji Grad: Podelili priznanja ob občinskem prazniku.... 7 PGD Nova Štifta, Rečica ob Savinji, Šmartno ob Dreti: Visoki jubileji so prelomnica v življenju ljudi in društev.....7,9,10 Lajše: Uspela helikopterska vaja.................12 Struge: Po 50 letih spet doma..............15 Italija: Tretje mesto Primoža Zvira na svetovnem prvenstvu v igranju na frajtonerco....16 ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 26, 29. junij 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.25 EUR, 299,55 SIT za naročnike: 1.13 EUR, 269,60 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. m NOVA LJUBLJANSKA BANKA V NAZARJAH NE VIDI VEČ PRILOŽNOSTI Nazaržani bodo hodili po denar v Mozirje Težko je, ko se v nekem kraju, kjer se trudijo za razvoj oziroma bi le-ta moral biti skorajda samoumeven, zapirajo službe, ki so za občane precejšnjega pomena. Pa vendarle se to dogaja. V tem času ravno v Nazarjah, kjer bo 2. julija svoja vrata zaprla bančna enota Nove Ljubljanske banke (NLB), ki se nahaja v Domu kulture. Kot je zatrdila direktorica NLB Podružnice SavinjskaŠaleške mag. Lidija Dovšak,je bila takšna odločitev sprejeta po tehtnem razmisleku in s težkim srcem. Občani Nazarij, predvsem starejši, to sprejemajo še s težjim. POSLOVANJE V NAZARJAH NERACIONALNO Poslovanje nazorske izpostave NLB se seli v mozirsko poslovalnico, kije bila v lanskem letu povsem prenovljena in nuditako fizičnim kot pravnim osebam vse storitve NLB. Kot je razložila Dovšakova, seje v Nazarjah izvrševal predvsem plačilni promet, torej vplačila in izplačila, čeprav so že v letu 2004 svojim strankam začeli ponujati osnovne potrošniške kredite. Takrat so v poslovalnico umestili še eno delavko za delo s krediti, žal pa seje kmalu izkazalo, da je bila poteza stroškovno neracionalna, saj je te dodatne storitve koristil zelo nizek odstotek strank. Nekako takrat se začenja zgodba, kije pripeljala do zaprtja edine bančne enote v Nazarjah. Že leta 2003 so pri NLB vzeli pod drobnogled vse manjše bančne enote in začeli ugotavljati njihovo ekonomsko učinkovitost, možnost razvoja in stroške njihovega poslovanja. »Analize, ki smo jih opravili za bančno enoto Nazarje, so pokazale slabe rezultate. Kljubtemu smo v letu 2004 adaptirali prostore, strankam ponudili dodatne bančne usluge, računali smo, da bodo občani priložnost izkoristili, pa žal ni bilo tako. Po enem letu vztrajanja smo ugotovili,da pravzaprav v Nazarjah nimamo priložnosti,« je povedala Dovšakova in dodala, da gre razloge iskati v bližini Mozirja, kjer ima NLB veliko, moderno poslovalnico z vsemi bančnimi strokovnjaki. Mag. Lidija Dovšak: »Po enem letu vztrajanja smo ugotovili, da pravzaprav v Nazarjah nimamo priložnosti.« (foto: Franci Kotnik) NA BANKO RAJE V MOZIRJE Zaradi racionalizacije poslovnih procesov so pri NLB že v lanskem letu sprejeli odločitev, da se nazorska bančna enota zapre. Po besedah Dovšakove so se odločili, da zaradi občutljivega časa lokalnih volitev in uvedbe evra še počakajo: »Želimo si dobro sodelovanje z Občino Nazarje, vsemi njenimi gos-podarskimi subjekti in lokalno samoupravo, zato smo se v spomladanskih mesecih letošnjega leta odločili opraviti še dodatne analize in na koncu smo ugotovili, da resnično ni nikakršne priložnosti za razvoj poslovalnice v Nazarjah. Navada občanov občine Nazarje je, da se ob iskanju dodatnih storitev, poglobljenega sodelovanja z banko, odpeljejo v poslovalnico Mozirje. Vedo, da je tam velika bančna enota z vsemi bančnimi strokovnjaki. Preučili smo vse večje stranke, ki živijo v Nazarjah, in ugotovili smo, da velika večina svoje zadeve hodi urejat v mozirsko poslovalnico, ki je zelo blizu, zato je obdržati poslovalnico v Nazarjah popolnoma neracionalno. Še najbolj so nazorsko enoto koristili upokojenci, pa tudi v tej starostni skupini se jih je veliko rajši posluževalo mozirske poslovalnice.« Naša anketa 04 julija brez banke v Nazarjah Majhni se umikajo velikim, bi lahko rekli ob dejstvu, da Nova Ljubljanska banka zapira še eno od manjših agencij, in sicer v Nazarjah. Kot kaže tudi tam, kot pred tremi leti na Rečici ob Savinji, ni »ekonomske računice«. V Nazarjah bo tako ostal le bankomat, ki nikakor ne bo mogel nadomestiti prijaznosti in lepe besede uslužbenk. In kaj o zaprtju menijo njeni uporabniki? Karolina Bider, Nizko Banka v Nazarjah je bila zelo dobrodošla za vse, tako za starejše občane kot za nas mlajše. Na njej sem, potem ko so zaprli banko na Rečici pred tremi leti, pogosto dvigovala gotovino ali plačevala položnice. Čeprav veliko storitev opravim preko klika, bom pogrešala prijaznost uslužbenk. Bernarda Krajner, Žlabor Zaprtje poslovalnice Nove Ljubljanske banke v Nazarjah bo velik minus za kraj. Morali se bomo voziti v Mozirje, kar pa vsekakor ne bo enostavno za tiste, ki nimajo lastnega prevoza. Sedaj bomo morali plačevati položnice preko pošte ali pa se podati celo v mozirsko poslovalnico. Zofija Kokovnik, Čreta Banko v Nazarjah sem zelo pogosto obiskovala in na njej opravila številne storitve, ki sem jih rabila. Nazorska poslovalnica mi je namreč veliko bližje kot mozirska, zato jo bom sedaj kar pogrešala. Marjan Strojanšek, Dobrovlje Zaprtje poslovalnice v Nazarjah bo velika izguba za kraj, tudi moj račun, ki je odprt v Nazarjah, bo tako romal v Mozirje, kjer bom moral opravljati vse bančne storitve, ki sem jih do sedaj opravljal v Nazarjah. Vse skupaj mi bo to podražilo pot do banke, saj je bota sedaj dlje od mojega doma. Lojze Gluk, Ljubno ob Savinji Sam opravljam v tej banki storitve, ki so povezane z našim društvom. Pogosto pa sem opravil tudi manjše dvige gotovine. Drugače sam uporabljam nekaj malega klik in teledom. Banka bi morala biti prijazna do ljudi, vendar zapiranje manjših poslovalnic ne kaže na njihovo odprtost do strank. Zdi se mi, da bi tu vmes morala poseči tudi občina, saj občani rabijo banko. Matej Pečovnik, Nazarje Zaprtje banke v Nazarjah bo prizadelo številne krajane, predvsem starejše, ki so vezani na različne prevoze in jim je bila bližina bančnih storitev, ki sojih lahko opravili v domačem kraju, zelo dobrodošla. Pravtako ti ljudje poleg avtomatov in strojev rabijo tudi prijazno besedo. Sam, čeprav delam v Nazarjah, le redko rabim banko, pa še tedaj, ko moram opraviti kakšno storitev za društvo. Pripravila: Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem SO ZA ZAPRTJE KRIVI OBČANI? Za vsako razumsko zgodbo se skrivajo tudi čustva. Vsekakor večini Nazarčanov ne bo predstavljalo večjega problema odpeljati se v bližnje Mozirje. Kljub temu pa se ne sme pozabiti na tisti del populacije, ki nima lastnega prevoza in sedaj tudi pri urejanju denarnih zadev postaja odvisen od drugih. Kraj, kot je Nazarje, bi moral svojim občanom zagotavljati možnost urejanja vsaj običajnih poslovnih zadev. Res pa je tudi, da bi morali tudi sami krajani v večjem deležu izkoriščati prednosti oziroma ponudbo domačega kraja. »Poslovati le za urejanje plačilnega prometa, ki se lahko izvaja preko elektronske pošte ves teden, 24 ur na dan, ni racionalno,« pravi Dovšakova, ki sicer poudarja, da razume jezo in negodovanje starejših občanov. »Pripravljeni smo se pogovarjati z lokalno samoupravo, kako njihove težave razrešiti. Nagovorili smo vse naše stranke, jim poslali dopise po meri statusa stranke. Ponudili smo jim vse naše elektronske poti zastonj in ponudili tudi nekatere ostale storitve ugodneje. Sočasno smo dali testirati bankomat, pripravljenega imamo že novega, povsem sodobnega. Takoj ga ne bomo zamenjali, najprej pa moramo biti prepričani o lokaciji, kjer bo postavljen. Danes računamo, da bodo tudi upokojenci dvigovali gotovino preko bankomata, še je čas, da se posluževanja te storitve naučijo.« BODO ZAPIRALI ŠE KJE? Kot pravi Dovšakova, takšen strah ni potreben: »Kot matica ostaja poslovalnica v Mozirju, kije obnovljena, sodobna, z masovno cono in individualno obravnavo tako fizičnih kot pravnih oseb. Naše stranke so zadovoljne, pravijo, da smo elastični, prilagodljivi. V Mozirju smo našim strankam zagotovili parkirni prostor, dodali smo še en bankomat, nahaja se pri novi upravni stavbi, saj je bil prvi polno izkoriščen. Obratu- jejo tudi poslovalnice v Gornjem Gradu, Lučah in na Ljubnem. Najbolje se razvija enota na Ljubnem, kije najbolj perspektivna. Zato delamo na tem, da poslovalnico razširimo ali se preselimo v večje prostore. Delovanje ostalih dveh bančnih enot še analiziramo.« O tem, ali bi se dalo glede izpostave NLB za krajane še kaj več narediti, smo povprašali tudi na Občini Nazarje, kjer pa žal zaradi časovne stiske župana Ivana Pur-nata do odgovorov do zaključka redakcije nismo prišli. Tatiana Golob SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali vam bo letos uspelo izkoristiti ves dopust, ki vam pripada? Tokrat je rezultat izenačen. Polovica anketirancev bo svoj dopust v celoti izkoristila, drugi polovici pa bo dopusta očitno še ostalo. OBČINSKI SVET MOZIRJE V proračunu kar milijon evrov kredita Mozirski občinski svetniki so 21. junija sprejeli odlok o letošnjem občinskem proračunu, ki je skupaj z dolgoročnim kreditom v vrednosti milijon evrov »težak« dobre 4,7 milijona evrov. Za razliko od prve obravnave, ki si jo bodo svetniki in občinska uprava zapomnili zaradi burnih razprav, je tokratna potekala v duhu sodelovanja in usklajenosti. Zavoljo tega je član Liste prihodnosti Peter Goltnik umaknil napovedan izstop iz odbora za proračun, še enkrat pa poudaril potrebo po skrajnem varčevanju v prihodnjih letih. Visok dolgoročni kredit bo občinska uprava najela večinoma zaradi pokritja stroškov gradnje športne dvorane. »Poti nazaj ni. Projekt, ki smo ga začeli, moramo dokončati,« so bile besede župana Ivana Suhoveršnika ob obrazložitvi te postavke proračuna. Za sprejetje odloka so glasovali vsi svetniki razen članov Liste prihodnosti, ki so se tega dejanja vzdržali. Občani so v zadnjih letih vložili kar 140 pobud za spremembe rabe zemljišč v sklopu občinskega prostorskega načrta. Gre za spremembe namembnosti ra- zličnih zemljišč v stavbna zazidljiva zemljišča za individualno gradnjo. Obravnava vsake pobude je dolgotrajen postopek, ki s sabo prinaša določene stroške. V eni izmed sosednjih občin so te stroške ovrednotili na 300 evrov. To pomeni, da mora občan ob vložitvi pobude plačati tudi te stroške. S tem je narejena prva selekcija med vlagatelji. Mozirski občinski svetniki so razpravljali o višini sofinanciranja in sprejeli predlagano. Vsi vlagatelji bodo sedaj pozvani, da sofinancirajo stroške obdelave svojih pobud. Če kateri izmed njih teh 300 evrov ne bo nakazal, bo njegova pobuda umaknjena iz nadaljnje obravnave. Svetniki so se na tokratni seji seznanili tudi s strokovno podlago za nadaljnji razvoj krajinskega parka Golte. Izdelal jo je Razvojni center Planiranje d.o.o. iz Celja. Načrti predvidevajo razširitve ob- stoječih zmogljivosti. Zaradi občutljivosti naravnega okolja novih gradenj na tem območju ne predvidevajo. Benjamin Kanjir ERA VELENJE 17 tisoč evrov za CT aparat Velenjski družba Era se zaveda družbene odgovornosti v lokalnem okolju, zato se je že ob začetku akcije za nakup CT aparata v Bolnišnici Topolšica odločila za donacijo v višini 17 tisoč evrov. Donacijo je na priložnostni svečanosti direktorju Bolnišnice Topolšica prim. dr. Janezu Polesu predal predsednik uprave družbe Era Gvido Omladič. Skupina Era je v zadnjem letu ob- jetniško mrežo »multi business« cen- likovala novo strategijo s tremi razvojnimi stebri: celostna oskrba, prostor povezav in poslovni razvoj. Trgovina je prerasla v dejavnost celostne oskrbe profesionalnih uporabnikov, poleg celostne oskrbe pa je Era svojo dejavnost usmerila tudi v mednarodne poslovne povezave in zagotavljanje poslovnega razvoja okolja. Skupina Era postaja »multi business« skupina, ki razvija svojo pod- trov (MBC) po slovenskih regijah in državah Jugovzhodne Evrope. Poleg zagotavljanja storitev s področja informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij nudi tudi podjetniško svetovanje ter druge specialistične storitve. V sklopu MBC razvijajo tudi progam Top storitev, s katerim zagotavljajo drugačnost in celovito ponudbo na enem mestu ter povezanost sistemov med sabo. Franci Kotnik MOZIRSKO TRŠKO JEDRO Z NOVIM OBELEŽJEM Otvoritev Trga osamosvojitve 1991 Med barom Grabenček in mozirskim domom kulture je vzadnjih tednih zrasel posodobljen trg, ki so ga snovalci poimenovali Trg osamosvojitve 1991. Stem je Občina Mozirje na svojstven način vrnila svoj dolg in spomin na tedne osamosvajanja Slovenije sredi leta 1991 naredila trajen. različnih položajih od Pavličevega sedla do Črnivca in Soteske, pripravljeni, da opravijo svojo državljansko dolžnost. Kot so poudarjali govorniki, župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, takratni sekretar sekretariata za obrambo Niko Purnatin Karol Turk, ki je bil leta 1991 komandir Policijske postaje Mozirje, dogodki ob osamosvajanju v naših krajih niso terjali žrtev. Zgodilo pa seje več pomembnih stvari, kot je zasedba karavle na meji z Avstrijo in helikopterja JLA, kije pristal na Golteh. Kljub vsemu so Zgornjesavinjčani množično delovali in bili v pripravljenosti med osamosvajanjem dati tudi svoja življenja. Razporejeni so bili na Posodobljen trg pri Domu kulture Mozirje je posvečen slovenski osamosvojitvi (foto: Benjamin Kanjir) Vsemu temu se bodo lahko Mozirjani in obiskovalci poklonili na trgu, katerega obliko si je zamislil arhitekt Janez Grom. Ob otvoritvi je slednji poudaril, dajev obliko trga vtkal sveže ideje, neobremenjene z različnimi navodili. Tako je nastal prostor, ki bo odslej namenjen vsem generacijam za igro, sprostitev in različne prireditve. Otvoritev, ki jo je vodil Roman Čretnik, so s kulturnimi točkami popestrili otroci Vrtca Mozirje, članice mlajše Orffove skupine OŠ Mozirje, vokalna skupina Koledniki in člani Savinjskega trobilnega kvarteta. Benjamin Kanjir LJUBLJANA Visoko avstrijsko državno odlikovanje za Jožeta Jeraja Jožetu Jeraju (drugi z desne) je visoko državno odlikovanje izročil avstrijski veleposlanik dr. Valentin Inzko (foto: DZ) V avstrijski rezidenci v Ljubljani je avstrijski veleposlanik dr. Valentin Inzko pred nedavnim Jožetu Jeraju, bivšemu generalnemu konzulu Republike Slovenije v Celovcu, izročil zlati častni znak z zvezdo za zasluge za Republiko Avstrijo. Jeraj je prejel visoko avstrijsko državno odlikovanje v zahvalo za njegova velika prizadevanja za poglobitev sodelovanja med Avstrijo in Slovenijo. Jože Jeraj se je začel zavzemati za plodnejše slovensko-avstrijsko sodelovanje že leta 1990, koje bil izvoljen za podpredsednika ljubljanskega Mestnega izvršnega sveta. Dve leti kasneje je bil imenovan za ministra za trgovino, nato pa je prevzel funkcijo generalnega konzula Republike Slovenije v Celovcu. Pristojen je bil za zvezne dežele Koroško, Tirolsko, Predarlsko in Solnograško. Funkcijo generalnega konzula je opravljal vse do upokojitve leta 2000. Takoj po vrnitvi iz Avstrije je prevzel vodenje Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva, ki ga je vodil do nedavnega. Leta 2002je bil izvoljen v Državni svet Republike Slovenije, kjer vodi komisijo za mednarodne odnose in evropske zadeve. Za svoje prizadevno in uspešno delo na področju meddržavnega sodelovanja je Jože Jeraj v preteklosti že prejel več priznanj. Leta 1996 častno odlikovanje Celovškega sejma za posebno podporo pri pripravi specializiranih strokovnih prireditev, 1998 je prejel zlati častni znak dežele Solnograške, leta 1999 deželno odlikovanje dežele Koroške v srebru, leta 2000 častni prstan mesta Celovec in istega leta še zahvalo občine Železna Kapla za izgradnjo ceste čez Pavličevo sedlo in za pobude za sodelovanje med obmejnimi občinami. Jeraj je prejel tudi več priznanj za zasluge pri povezovanju slovenskih in avstrijskih nevladnih organizacij, med drugim odlikovanje Antona Janše II. stopnje Čebelar- ske zveze Slovenije, ki ima tudi simbolični pomen, saj je Jože Jeraj ves čas svoje aktivne dobe deloval marljivo kot čebela, kar je ob omenjeni priložnosti poudaril tudi avstrijski veleposlanik dr. Inzko. Na vprašanje, kaj mu pomeni visoko avstrijsko državno odlikovanje, je Jože Jeraj odgovoril, da predstavlja zanj priznanje za uspešno delo v času vodenja konzulata v Celovcu in vodenje Drušlva slovenskoovstrijskega prijateljstva. »Štern odlikovanjem pa ni bila izkazana čast le meni, temveč tudi mojim prijateljem v Zgornji Savinjski dolini, med katerimi na prvem mestu omenjam poslanca Jakoba Presečnika,«je še dodal Jeraj. Franci Kotnik BANKA CELjT Novo sindicirano posojilo Banka Celje je konec maja s klubom petih tujih bank podpisala pogodbo o najemu sindiciranega posojila vvišini 62,5 milijonov evrov. Toje prvo tovrstno sindicirano posojilo, ki ga je Banka Celje najela na mednarodnem trgu kapitala. Pogoji, pod katerimi je bilo posojilo najeto, tujim bankam ne prinašajo visokega donosa na kapital, zato je interes za sodelovanje bank v omenjenem klubu pomembna potrditev dolgoročnih poslovnih vezi in ugleda, ki ga celjska banka uživa vtujini. Najeto posojilo bo namenjeno splošnim potrebam financiranja in bo omogočilo konkurenčnejšo ponudbo Banke Celje. KF ______________________________________________/ OBČINA GORNJI GRAD Podelili priznanja ob občinskem prazniku Občina Gornji Grad v teh dneh praznuje svoj občinski praznik. Praznično dogajanje se je začelo 21. junija in bo trajalo do nedelje. V tem času so se zvrstila številnašportnatekmovanja,družabnasrečanja, predavanja, razstave... Za dolgoletno delo in zasluge so zlati grb Občine Gornji Grad prejeli Ana Čeplak in Jože Pahovnik ter Miha Dešman, ki se slovesnosti ni udeležil (foto: EMS) V soboto sona slavnostni seji občinskega sveta podelili občinske grbe in priznanja. Med častne člane letos niso vpisali nikogar, zlati grb občine pa so prejeli Ana Čeplak, Miha Dešman in Jože Pahovnik, grb občine je občinski svet podeli Mariji Rojten in Ludviku Tominšku, priznanje občine je prejelo kar 13 posameznikov oziroma organizacij, med njimi tudi PGD Nova Štifta, za katero so odgovorni z občinske uprave »pozabili« dostaviti listino. Zaplet je rešil župan Stanko Ogradi z iskrenim opravičilom in v os-rednjem nagovoru spregovoril o težavah ter hotenjih, s katerimi se sooča pri svojem delu. Predvsem je izpostavil, da si želimo sloge in miru ter varno prihodnost. Le tako si bo mogoče z delom služiti dostojno skorjo kruha. »Brez sloge in sodelovanja Nova Štifta ne bi bila tako urejena, kot je danes,« je poudaril župan in izpostavil prenovljena doma kulture in gasilcev ter poslopja Zadruge Mozirje. Pridobitev v smislu novih delovnih mest je tudi nova tiskarna v nekdanji Slonovi hiši pri farni cerkvi. »Ne želim trositi obljub. Če ni denarja, so lahko zaključki ubijajoči,« je svoj nagovor pomenljivo zaključil gornjegrajski župan. Drugi del prireditveje bil posvečen 70-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Nova Štifta. Leta 1937 so zgradili skromen gasilski dom in ga za takratne čase tudi dobro opremili. Z novimi časi in vse večjimi izzivije društvo raslo in se potrebam primerno razvijalo na vseh področjih. »Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem krajanom in organizacijam, ki nam vseskozi pomagate pri našem delovanju. Njihova zasluga je, da imamo danes dobro opremljen dom z novo streho,« je na slovesnosti med drugim poudaril predsednik društva Branko Sten-šak. Ob jubileju so zaslužnim članom podelili priznanja. Savinjčan Gasilci so 70-letni jubilej izkoristili za zahvalo najbolj prizadevnim članom (foto: EMS) NA POLIGONU POLHOVA JAMA PRI PIVKI SE JE ZGODILA NESREČA Z USODNIMI POSLEDICAMI Eksplozija usodna za tri pirotehnike Na poligonu Polhova jama pri Pivki se je 18. junija zgodila tragična nesreča, ki je zahtevala življenja treh pirotehnikov, dva pa sta bila ranjena. Naj spomnimo, da je usodnega dne okoli 15. ure omenjeni poligon pretresla silovita eksplozija, v kateri so umrli trije delavci kamniškega podjetja KIK, med njimi tudi France Žerovnik iz Luč. Direktor Kemijske industrije Kamnik Igor Kren je v prvi izjavi za javnost poudaril, da nihče od petih delavcev ni bil začetnik, ampak so bili njihovi najbolj izkušeni strokovnjaki z desetletnimi izkušnjami pri delu z eksplozivnimi sredstvi. Torejje težko razumeti, kako je do nesreče sploh prišlo. Pirotehniki namreč potrebujejo ogromno znanja in izkušenj, očitno mora njihovo delo spremljati tudi sreča, Zanimivo je, da razstreljevalci pri svojem delu ne uporabljajo kakšnih posebnih zaščitnih oblek. Imeti morajo primerno obutev in čelado ter varovalno obleko po veljavnih standardih, vendar ta ni tako specialna, kot jo Med tremi tragično preminulimi pirotehniki je bil tudi France Žerovnik iz Luč lahko opazimo pri delu policijskih bombnih tehnikov, kadar razstreljujejo nevarne predmete. Direktor Kren je povedal, da naj bi delavci na poligonu uničili vžigalnike, ki so sicer del eksplozivnih sredstev, medtem pa se je zgodila nesreča. Vžigalniki naj bi bili izdelani daljnega leta 1991 in ker jih niso mogli prodati, so pristali v skladišču. Ko so se odločili za njihovo uničenje, so povzročili tragedijo, kakršne pirotehniki ne pomnijo. Namesto, da bi se popoldne delavci vrnili na svoje domove, so pri svojcih zazvonili telefoni, preko katerih so zvedeli žalostno novico. Savinjčan MERCATOR Podaljšano dvojno označevanje cen Mercatorje že pred časom sklenil, da bo podaljšal dvojno označevanje cen vsaj do konca letošnjega leta in tako svojim kupcem olajšal nakupovanje. V Mefcatorju pravijo, da četudi k temu zakonsko niso zavezani, izkušnje v prvih šestih mesecih poslovanja z evrom kažejo, da se vsi kupci še niso povsem navadili na evre, zato jim bo dvojno označevanje cen v trgovinah olajšalo nakupovanje. KF __________________________________________/ 0 RAZSTAVA LIKOVNIH DEL DRUŠTVA GAL Tudi crno je barvo Občina Rečica je svoj prvi občinski praznik pričela z mašo v cerkvi sv. Kancijana in otvoritvijo razstave likovnih del izobraževalne delavnice članov Kulturnega društva Gal včetrtek, 14. junija. Likovno delavnico Tudi črna je barva je vodil akademski slikar Denis Senegačnik (foto: Marija Šukalo) članov in nad 40 članov. Godba ima na voljo 10 minut za izvedbo, ki jo ocenjuje strokovna komisija po mednarodnih kriterijih. Letos so bili v komisiji Emil Glavnik, Miro Saje in Jože Hriberšek. Godba Zgornje Savinjske doline pod vodstvom Tomaža Gučka se je že petič udeležila tega tekmovanja. Mesec in pol intenzivnih priprav je zahtevalo veliko odrekanja in naporov, predvsem ker je to čas matur, izpitov in ostalih obveznosti, ki pa sojih mladi člani godbe z veliko truda uspešno premagali. 53-članski orkester je suvereno odigral izbrani program, strokovna komisija pa gaje nagradila z zlato plaketo. To je poleg ene srebrne že četrta zlata plaketa, ki jo je godba prinesla iz Ormoža. Veselje godbenikov z dirigen- tom na čelu je bilo neizmerno, takšni uspehi pa vlivajo novih moči in idej za nadalje delovanje orkestra. Še posebej to velja, ker je bila letos res močna konkurenca, saj so se tekmovanja udeležile tudi godbe, ki se v Sloveniji uvrščajo v koncertno težavnostno stopnjo, torej v sam vrh slovenskega godbeništva. Zlata plaketa je nagrada za ves trud, ki ga godbenice in godbeniki vložijo v vaje in nastope. Kar se tiče vaj, je nastopil čas počitnic, nikakor pa to ne velja za nastope, ker se bo godba čez celotno poletje udeleževala raznih prireditev v Zgornji Savinjski dolini. Septembra pa zopet vaje, saj godbo v naslednji sezoni čaka državno tekmovanje v prvi težavnostni stopnji. Matej Kranjc POLETNI GLASBENI VEČERI V MOZIRJU Šansoni Edith Piaf Galovci so se ob pomoči občine in mozirske izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti občinstvu predstavili pod naslovom Tudi črna je barva. Dela na to temo so ustvarjali pod mentorstvom akademskega slikarja Denisa Senegačnika, ki je razstavo tudi postavil. Za popestritev dogajanja so s kratkim kulturnim program poskrbele članice Plesnega teatra Velenje. V uvodu je spregovoril župan Vinko Jeraj. Poudaril je, da se v kulturi in umetnosti zrcali razmerje med osebami, ki sporočajo in izmenjujejo duhovno bogastvo, ki ga človeška misel opredeljuje kot dobro in lepo. Številnim obiskovalcem je o društvu spregovorila predsed- nica Nada Zager. Oceno razstave in del je podal mentor Denis Senegačnik ter pri tem izpostavil večno dilemo o črni in beli barvi, za katero marsikdo trdi, da to ni barva. »Teoretiki bi temu rekli, da je to samo zatemnenje ali zasvetlenje osnovnih barv iz palete,« je povedal Senegačnik in poudaril, da so se likovniki uspešno spopadli z izzivom, kjer so lahko ustvarili svoj motiv, pri tem pa so bili osnovno vodilo črni, temni toni. Zaradi tega je tudi razstava 22 avtorjev zelo pestra. Ogledala si jo je tudi samostojna likovna svetovalka pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Andreja Koblar Perko. Marija Šukalo ORMOŽ Zgornjesavinjski godbeniki zopet zlati Ormož je v soboto, 16. junija, v organizaciji svoje območne izpostave Javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti gostil 12. tekmovanje slovenskih godb v zabavnem programu. Tokrat je tekmovanje prvič potekalo za pokal lani preminulega skladatelja Vinka Štrucla. Posebnost tega tekmovanje je, razvrščene po težavnostni stop-da se izvaja izključno program za- nji, ampak po številu članov. Tek-bavnega žanra, godbe pa niso muje se v kategorijah do 40 V sklopu prireditev za oživljanje mozirskega trškega jedra je Zavod za turizem, kulturo, šport in mladino, ki ga vodi Biserka Povše Tašič, 16. junija organiziral večer šansonov Edith Piaf. Šansone znane francoske pevke je ob spremljavi Zmaga Štiha, akordeon, predstavila samostojna umetnica Nika Vipotnik. Umetnica je šolana pevka, ki je znanje pridobivala na Visoki šoli za glasbo in umetnost v Grazu. Za njo je deset let solistične kariere v mariborski operi in mnogo samostojnih projektov. Z njimi se predstavlja širom Slovenije in z izvajanjem približuje občinstvu različne glas- bene stile. Od ruskih ciganskih, španske villaneske, slovenskih in srbskih narodnih pesmi do francoskih šansonov. S slednjimi seje predstavila tudi tokrat in navdušila občinstvo, tako je ura programa kar prehitro minila. Benjamin Kanjir Nika Vipotnik je ob spremljavi Zmaga Štiha obudila vrsto zimzelenih šansonov, ki jih je nekoč prepevala Edith Piaf (foto: Benjamin Kanjir) Najstarejše gasilsko društvo v dolini proslavilo 125-letni\.N U* '■ i M JR' . H3 ■ : Udeleženci usposabljanja so vadili tudi vnos in iznos ponesrečenca na nosilih iz lebdečega helikopterja (foto: Ciril M. Sem) nosilih iz lebdečega helikopterja ter spuščanje in dvigovanje ponesrečenca z elektromotornim vitlom. Kljub oblačnemu nebu vremenski pogoji niso onemogočili vaje, zato so člani lahko uspešno dosegli za- sposobnostmi izbirajo ture ter se na pot podajo le v lepem vremenu. Za poletne mesece priporočajo večje zaužitje tekočin, med katere naj ne sodi alkohol. ArtPuk ZAVOD za TKŠM MOZIRJE JZ TKŠM Mozirje Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje ztksmifflsiol.net www.ztksm-mozirje.si ŠPORTNI IZIDI MOZIRSKEGA POZDRAVA POLETJU Prvi mozirski pozdrav poletju je v soboto 23. junija 2007 minil v druženju z domačo skupino Trio Legende, posebno gostjo iz Žalca »Heleno Blagne« in dolenjsko glasbeno skupino Zlati muzikanti. Od petka do nedelje pa so potekale tudi športne prireditve v organizaciji javnega zavoda za turizem, kulturo šport in mladino Mozirje (turnir v nogometu za ženske), Športnega društva Loke (turnir v nogometu za moške) in Športnega društva Mozirje (sekcija in-line hokej). Rezultati športnega dela mozirskega pozdrava poletju so: Turnir v nogometu za ženske, v petek, 22. junija: 1. Ribice Mozirje 2. TD Rečica ob Savinji 3. Solčava Sodelovalo je pet ekip, poleg naštetih še Izoles Nazarje in Lepa Njiva. Turnir v in-line hokeju, v soboto, 23. junija: 1. Raduha 2. Lučketoečke 3. Ljubija Sodelovalo je šest ekip, poleg naštetih še: Mozirje, Generacija 92 (Luče) in Mulci (Mozirje). Turnir v nogometu za moške, v nedeljo, 24. junija: 1. Glin Nazarje 2. Tris Pesje 3. ŠD Bočna Sodelovalo je 11 ekip, poleg naštetih še: Poldas, Bar Oaza, ŠD Mozirski orli. Brez mehurčkov, ŠD Gornji Grad, Podvrh, Loke-Kamp Menina, Lepa Njiva. Vsem sodelujočim in še posebej nagrajenim, ki so zasedli prva tri mesta, športen pozdrav in iskrene čestitke. Nasvidenje prihodnje leto na tradicionalnem mozirskem pozdravu poletju! KONČAN PRVI JAVNI NATEČAJ ZA NAJBOLJŠI SPOMINEK MOZIRJA, NA VRSTI JE OCENJEVANJE V petek, 22. junija 2007 je potekel rok za oddajo spominkov v okviru javnega natečaja za najboljši spominek Mozirja v letu 2007. javni zavod za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje, kije razpis objavil je v skladu s Pravilnikom sestavil komisijo, ki bo ocenila prejete spominke. Komisijo sestavljajo (po abecednem redu): 1. Finkšt Mojca, TD Mozirje 2. Hauser Viiina, podpredsednica Združenja spominkarjev Slovenije 3. Novak Tanja, likovna pedagoginja na OŠ Mozirje 4. Plesec Božo, predsednik strokovnega sveta za turizem pri JZ TKŠM Mozirje 5. PovšeTašič Biserka, predstavnica razpisovalca natečaja 6. Videčnik Aleksander, lokalni ljubiteljski etnolog in poznavalec dediščine kraja Mozirje Komisija bo na svojem sestanku, ki bo zaprt za javnost, v sejni sobi Občine Mozirje, v torek, dne 3. julija 2007 ob 18. uri ocenila prejete prijave. Z ocenjevanjem po metodi točkovanja posameznih spominkov bo Komisija izbrala tri najboljše spominke Mozirja v letu 2007. Rezultati prvega javnega razpisa za turistični spominek Mozirja v izvedbi JZ TKŠM Mozirje bodo za tem objavljeni na novinarski konferenci. Vsi' prispeli predlogi in (ali) osnutki izdelkov bodo na ogled tudi na priložnostni razstavi, ki jo bomo v Zavodu v ta namen pripravili v mesecu juliju. Ko je požar ogrozil Golte Piše: Aleksander Videčnik Kmalu bo obletnica gozdnega požara, kije grozil uničiti Golte in okolico. Za začetek požara navaja Franc Goličnik- Povh 5. julij 1950. Povhov Franc je tedaj delal kot gozdni delavec Kmetijske zadruge Šmihel in je seveda vso nesrečo doživljal od blizu. V enem njegovih zapisov je takole ohranil spomin na veliko nesrečo, kot piše "na Mozirski planini": »Na Hlevišah, kot pravijo temu predelu domačini, sofiste čase pasli govedo, ovce in tudi konje. V času, ko se je vse to dogajalo, je pasel Srebočki Franc. Bilje vojni invalid, saj mu je roko odtrgala italijanska granata v prvi svetovni vojni. Sicer pa je doživel visoko starost in se ga ljudje spominjajo kot dobrega in prijaznega človeka. Jugovo živino pa je pasel Jugov Matija in prav Jugov bik je padel čez skalovje, imenovano Okence, bil je težak kakih 600 kg. Našli so ga šele kak teden po tem, ko je zdrsnil v globačo, ki jo domačini imenujejo še danes "Mesarska lovpa" (lopa). Tako so pravili tej globači, ker seje pred prvo svetovno vojno prav tam poškodoval velik vol in so ga kar tam zaklali. Tokrat se je žival že razkrajala, zato so obvestili konjederca (šintar-ja), da bi bika zakopal, saj je bil za takšna dela zadolžen in od oblasti plačan. Ko sije ogledal crknjeno žival, se mu ni dalo kopati v precej kamnitem zemljišču. Poleg tega je bilo vražje vroče vreme in dva meseca že ni deževalo. Na bika je nametal smrekove veje in vse skupaj zažgal. Pri tem delu mu je pomagal Jugov Matija. Očitno šintar ni imel te vesti, da bi ogenj nadziral, zato seje razširilo tlenje in bila je velika nevarnost, da izbruhne večji požar. Domačini so javili v Mozirje, kaj se v Moravi (Muldi) dogaja in prosili za gasilsko pomoč. Toda gasilci tedaj niso bili ustrezno opremljeni, Gozdna uprava je napotila na kraj požara delavce, vendar tudi ti z domačini vred niso bili kos ognju, ki se je zaradi velikega viharja na dan 5. julija razširil na okoli ležeče gozdove. Najprej na mali gozd pri planinski koči, kije povsem pogorela. Požar seje naglo širil v hrib in kmalu zajel ogromne površine. Nastala je katastrofa. Kot vedo povedati stari Celjani, je bilo videti žareče nebo nad Goltmi tja do Celja. Seveda te katastrofe niso mogli preprečiti ne domačini, kot tudi ne gozdni delavci. Požarje goltal hektarje gozdov, zato so prišli na pomoč vojaki iz celjske vojašnice. Bilo jih je ogromno in imeli so dobro orodje, "cugžage" (amerikanke) in odlične sekire. Požarje povzročil tuljenje, ki se je slišalo daleč v dolino. Bila je velika nevarnost za domačije, zato so se pri Vrbuču, Gostečniku in Zgornjem Goltniku lotili praznjenja hiš, bali so se, da bi požar krenil proti Zaloki. Gasili so kakih 14 dni, potem je neke noči močno deževalo, obilna voda je seveda pogasila tleče korenine in tako preprečila širjenje požara. Nevarno je bilo tudi zaradi ostankov raznega streliva iz druge svetovne vojne. Ogromno tega je ležalo po gozdovih na Golteh. Seveda je pokalo na vseh straneh.« Po mnenju Povhovega Franca, so v glavnem vojaki s prizadevnim delom preprečili še večjo katastrofo. Žal pa je bil zato odgovorni šintar iznajdljiv inje obdolžil pastirja, Jugovega Matijo, daje on zažgal crknjeno žival. Baje je bil pastir kar pol leta v zaporu. Šintarju pa ni nihče skrivil lasu! Zanimivo, Povhov Franc pripoveduje, da požar ni uničil cela drevesa, temveč v glavnem vrhove, zato so potem gozdni delavci opravili posek in spravilo lesa. Baje so bili tako črni zaradi saj, da so otroci pred njimi bežali, drugi pa so rekli, da gredo dimnikarji. Menda je zgorelo skoraj 100 ha gozda in več tisoč kubikov lesa. OLCARJI NA POGORIŠČU Povhov Franc se tega časa takole spominja: »Leta 1950 smo sekali les na pogorišču na Golteh. Stanovali smo v Planici in kuhali v črni kuhinji, ležali pa na senu v hlevu. Zaradi ožganih dreves smo bili črni kakor dimnikarji. Saje smo si umivali le ob sobotah, ko smo šli domov, saj ni bilo vode v bližini. Olcarji so si sami kuhali in nekega dne so vsi pekli šmorn (praženec) in kuhali črno kavo. Jaz pa, komaj 18 let star, nisem vedel, kaj in kako bi kuhal. Ker so vsi pekli šmorn, sem sklenil slediti njihove- mu zgledu. V lonec nalijem vodo in vanjo vsujem moko, dodam zabelo in začnem peči. Pozabil pa sem soliti. Drugi so že zajtrkovali, jaz pa sem šele pričel s kuho. Ko sem pokušal še ne pečen šmorn, sem ugotovil, da ni slan. Nekoč sem nekje slišal, da če nekaj ni slano, je treba pa obilno sladkati. Seveda nisem štedil s sladkorjem in šmorn ni bil užiten. Da se ne bi ostali smejali, sem skrivoma celo peko za hišo zakopal. Toda nekdoje mojo nakano opazil in vsi so se zbrali okoli pokopa in peli žalostinko (libere). Seveda so ves dan po malem govorili o mojem kuharskem podvigu. Črna kuhinja ni bila za vse olcarje dovolj velika. Zato sije Ivan Pudgar naredil ognjišče zunaj hiše. Tako kuhanje je bilo ob lepem vremenu še kar, toda ob slabem pa zelo sirotno. Nekoč je Pudgar kuhal polento, zabelil jo je in posolil, vročo ponev je postavil na kamen, da bi se ohladila, med tem je stopil k nam v hišo na klepet. Kmalu za tem slišimo zunaj strašno kričanje - drl se je Pudgar, ker mu je telica tako polizala ponev, daje še umiti ni bilo treba. Veliko je bilo smeha, Pudgar pa seje postil s kosom trdega kruha in litrom sveže vode. Seveda je bilo delo olcerjev zelo naporno. Včasih smo cele ure hodili do delovišča, vse orodje in hrano smo morali nositi na hrbtu. Potem pa sekanje, žaganje, lupljenje in še ostalo delo - pa vendar smo bili vedno dobre volje in dobri drug do drugega. Kadar je šlo kaj narobe, je kateri od nas stresel kakšno šalo in med smehom smo pozabili na tegobe. Tako je pač bilo življenje gozdnih delavcev. Življenje v planini nikakor ni bilo rožnato, saj smo delali ob vsakem vremenu, naša delavnica je bila pač brez strehe... Toda spomini ostajajo in še danes mije lepo ob njih,« pravi Povhov Franc. Sščemo stare fotografije Poleti 1944 so zavezniška letala odmetavala vojaško opremo in strelivo v Radmirju. Izvirnik slike hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. KARIN BITENC svetovalka za modo V vročem poletju, ki je pred nami, si privoščite vsaj nekaj zlatega. Kos oblačila, obutve, torbico ali nakit. Zlato se poda k vsem barvnim odtenkom, je praktično za kombiniranje, še posebej pa se ujema z lepo zagorelo poltjo. Lan je poletni material, naraven in hladen. Kargo hlače z žepi so letos nepogrešljive, saj jih lahko nosite na MODNI NASVETI Privoščite si vsaj nekaj zlatega športen ali klasičen način. Priporočam hlače, krila, suknjiči v lahkih, nežnih bombažnih materialih, ki dihajo in dajejo videz zmečkanine. Poletno sezono izkoristite za daljše tunike, ki jih nosite čez hlače in ki zakrijejo kakšen odvečen kilogram. Privoščite si frtotave bombažne ali svilene oblekice z različnimi vzorci. Piko na i pa dodajte s kakšnim satenastim pasom. Letošnji »modni žarki« so poskrbeli, da rože bogato cvetijo tudi v naši garderobi. Lahko so vezene, potiskane ali kot ljubki dodatki. Umirjena in nežna je bela barva, ki prevladuje vso poletje, še posebej v prosojnih, čipkastih ali luknjičastih tkaninah. Ne pozabite tudi na kopalke v zlatem sijaju. Materiali, iz katerih so kopalke izdelane, so zelo glamurozni, potiskani z metalnimi potiski in vedno bolj prefinjeni ter mehki na dotik. Vsak dan pa naj vas spremljajo zaščitna sončna očala, ki so še vedno najbolj vroča v XXL velikosti. Želim vam vroče in pisano poletje! NAZARJE Prvi vikend v juliju prvi lesarski praznik Na pobudo častnega občana Aleksandra Videčnika in župana Ivana Purnata so v Nazarjah lani začeli razmišljati o organizaciji strokovno-družabnega dogodka, s katerim bi ohranjali tradicijo gozdarstva in lesarstva v dolini ter hkrati promovirali sedanjo lesarsko dejavnost. Po več kot polletnem pripravljalnem obdobju je organizacijski odbor pod vodstvom Marjana Dobrovca pripravil vse potrebno za izvedbo prvega lesarskega praznika, ki bo potekal od 5. do 8. julija. Prireditev se bo začela v četrtek zvečer z odprtjem razstave uporabnih in okrasnih izdelkov iz lesa v nazorskem Domu kulture, kjer med drugimi uglednimi obiskovalci pričakujejo tudi znanega etnologa dr. Janeza Bogataja. Razstava bo za obiskovalce odprta vse do nedelje, 8. junija. V petek dopoldne se bo Lesarski praznik nadaljeval z razvojno konferenco lesarjev, na kateri bo sodeloval tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik, ki bo spregovoril o slovenskem lesnem gospodarstvu z vidika izrabe lesne mase ob upoštevanju trajnostne rabe lesa. Stanje slovenske lesno predelovalne panoge in ekonomske vidike uporabe lesne mase bo predstavil predsednik združenja lesarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije Asto Dvornik, strokovnjaki iz Biotehniške fakultete pa bodo dodali pregled in razvojne možnosti lesnega gospodarstva v Sa-Ša regiji. Predstavljena bosta tudi lesarska razvojna centra, ki v sklopu Predsednik organizacijskega odbora Marjan Dobrovc napoveduje zanimivo strokovno-družabno prireditev (foto: Ciril M. Sem) mednarodnega projekta nastajata v Nazarjah in hrvaški občini Vojnič. Uvodnim referatom bo sledila razprava in izmenjava izkušenj iz prakse. V soboto, 7. julija, bo pri Domu kulture od 10. ure dalje potekal etnografsko-družabni del praznika. Obiskovalci si bodo lahko ogledali prikaz izdelave uporabnih in dekorativnih izdelkov iz lesa, na stojnicah bodo lahko kupili različne izdelke iz lesa, lahko pa se bodo tudi preizkusili pri ročnih opravilih v lesarstvu in gozdarst- vu. Poskrbljeno bo tudi za vse lačne in žejne, ob 17. uri pa bo sledila še razglasitev rezultatov športnih tekmovanj, ki bodo tega dne od 8. ure dalje potekala v nazorski športni dvorani. V malem nogometu, košarki in odbojki se bodo pomerili ekipe lesnih podjetij iz cele Slovenije. Franci Kotnik KNJIŽNICA MOZIRJE Novosti s knjižnih polic LEPOSLOVJE-MLADINA Makarovič, Svetlana: Šuško in gozdni dan, Higson, Charles: Krvava vročica, Wilkinson, Carole: Zmajska skrbnica, Goscinny, René: Nikec v cirkusu, Smet, Marian de: Prodam bratca, Rozman, Andrej: Kako je Oskar postal detektiv. LEPOSLOVJE - ODRASLI Rankin, lan: Krvave skomine, Robb, J.D.: Očarani v smrti, Yangchen, Sonarne: Otrok Tibeta, Trevanian: Šibumi, Verbeke, Annelies: Spil, Gradišnik, Branko: Roka, voda, kamen, Gluvič, Goran: Blejsko potrkavanje, Jugovič, Željko: Balada za Selmo, Babnik, Olga: Škotske korenine, Lanoye, Tom: Kartonaste škatle. STROKOVNA LITERATURA Krona, kruh in vrtnice, Baigent, Michael: Dokumenti o Jezusu, Krishna Dharma: Pet modrih, Judo - trda pot, Dans, Fiona: Igrišča narave, Kavčič, Peter: Pogled z motorja, Dobnik, Jože: Vodnik po planinskih kočah v Sloveniji, Lanbein, Kurt: Veliki zdravstveni vodnik, Goljat, Andrej: Vegetarijanske jedi za vse ljudi. POGOREVČKI TONA JE BIL PO PETDESETIH LETIH SPET DOMA »Zdaj bom zagotovo še prišel na obisk!« Predstavljamo vam zgodbo, ki se je odvila v začetku junija v družini Pogorevčevih iz Strug. Gospa Marija je videla dva moška, kako sta se po cesti približevala hiši. Od daleč sta ji bila nepoznana, toda, ko sta prišla bliže, je spoznala: »To je pa Tona, Pogorevčki Tona!« Veselje je bilo v družini nepopisno, saj se je gospod Tone po skoraj petdesetih letih prvič vrnil nazaj v Zgornjo Savinjsko dolino. Tu ga je pričakalo nepozabno presenečenje, kakršnega se ni nadejal. NA IZLET IZ KANADE Tone Kosmač seje skupaj s prijatelji iz Kanade odpravil na dvotedenski izlet v Slovenijo. Med mnogimi izletniškimi cilji je skupina obiskala tudi Logarsko dolino, kamor vodi pot mimo Strug. Tone je s ceste prepoznal Strugersko gostilno in hlev. Želel je izstopiti v upanju, da bo morda v Strugah našel tudi svojo domačijo. Mislilje, da doma ni nikogar več, da so že vsi umrli, saj stikovz domačimi že dolgo ni imel več. Presenečen pa je spoznal, da je domačija prerasla v dom nečaku in njegovi družini. Domači so ga takoj spoznali, saj se Jože Kosmač svojega strica dobro spominja še iz otroških dni. Dogovorili so se za ponovno snidenje, ker je imel Tone še nekaj prostih dni do svojega odhoda nazaj v Kanado. V soboto in nedeljo so obiskali pokopališča umrlih svojcev in še živeče sorodnike. Tone je spoznal svoji nečakinji, obiskal ženi bratov Anza in Franca, na Pogorevcu pa ga je razveselil obisk njegovih prijateljev iz otroških in mladostniških dni. Srečanja so obudila mnogo starih spominov, saj »se po petdesetih letih ne spomniš več dosti. Pozabiš,« kakor je rekel Tone. Zanimivo je, da je navkljub letom v tujini, izredno dobro ohranil materni jezik in narečje - proti koncu srečanja je govoril že čisto »po lučko«. »ZELO LEPA JE SLOVENIJA!« Iz doline je odšel leta 1958, star 23 let. Z ladjo seje odpravil v Kanado, kjer ga je že čakal njegov brat. Sprva je našel zaposlitev kot gozdni delavec, vendarje delo v gozdu kmalu opustil in se odpravil v mesto. Tam sije našel novo zaposlitev, se naučil jezik in se privadil življenju na tujem. Poročil se je z Jamajčanko in si ustvaril družino. Sedaj kot upokojenec živi v manjšem mestecu blizu meje z Združenimi državami Amerike. Rad se udeležuje slovenskih srečanj, saj se številni kanadski Slovenci in njihovi potomci večkrat letno srečajo, družijo in zabavajo. »Nikoli nisem razmišljal o vrnitvi domov, da bi prišel nazaj,« je rekel, ko smo ga obiskali pri Pogorevčevih. Toda zdaj, ko je spoznal domače, bo skupaj z družino zagotovo še prišel na obisk, z ženo morda že naslednje leto. O Sloveniji je v kanadskih medijih slišal šele po njenem vstopu v Evropsko unijo, Tone Kosmač (drugi z leve) je bil najbolj vesel, da je po tolikih letih odsotnosti iz Slovenije našel sorodnike (foto: ArtPuk) letos poje le izkoristil priložnost in jo končno obiskal. »Zelo lepa je Slovenija, lepa, spremenjena! Kakšne ceste imate sedaj!« je bil navdušen. Po tolikih letih bivanja v kanadski ravnini so go bujni gozdovi, pianine in čudovita pokrajina docela presenetili. Na vprašanje, nad čim je po tolikih letih najbolj navdušenje po krajšem razmisleku odgovoril: »Da sem našel svoje ljudi, svoje sorodnike! To je največ, to je najbolj pomembno.« ArtPuk frmo... 10 /eti ... ŠTEVILNI RAZLOGI ZA SKUPNO REGIJO Župani in županja občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline so se v začetku letošnjega leta izrekli za oblikovanje Savinjsko-šaleške regije, ki jo bodo skušali doseči, čeprav je za zdaj v republiških delovnih gradivih ni. Pripravili so obsežno gradivo in ga posredovali vladi, poslancem državnega zbora, političnim strankam in občinskih svetom omenjenih občin. V gradivu ugotavljajo, da je načrtovana Savinjska regija po številu občin, ki naj bi jih povezovala, prevelika. Združevala naj bi 23 občin od Sotle do Logarske doline. Število gospodarskih združb v tej regiji bi bilo zelo veliko, kakor tudi njihova raznovrstnost. V Zgornji Savinjski in Šaleški dolini pa so si družbe manj različne, območje obeh dolin pa sploh ni majhno, saj obsega 705 kvadratnih kilometrov, tu pa živi 61.500 prebivalcev. 20 /eti ... GOZDARJI SO TEKMOVALI Naši gozdarji so bili zadolženi, da pripravijo l6. tekmovanje gozdarjev Slovenije. Ne ravno lahko nalogo so opravili odlično, saj je tekmovanje potekalo v najlepšem redu. Posamezne točke obširnega programa prireditev so potekale v Topolšici, že konec maja pa so pripravili likovno kolonijo gozdarjev. Glavno pa je bilo seveda v Mozirju, kjer so za nogometnim igriščem pripravili poligon za vse vrste tekmovalnih disciplin. 30 ... AKCIJA V OPOMIN Bila je sobota in tega dne naj bi se spomladi oblikovana občinska mladinska delovna brigada udeležila prostovoljne delovne akcije v Mozirskem gaju. Ob pripravah nanjo smo bili vsi, glede na čudovite izkušnje iz prejšnje akcije na Rečici, polni dobrih upov. Žal so se ti do začetka akcije in na njej sami razblinili kot milni mehurčki. Nerazumljiv, ali pa tudi ne, je odklonilen odnos dokajšnjega števila mladih in tudi starejših do zahtevnih del v nastajajočem gaju. Mladi se akcije niso udeležili, mozirska mladina spi, ne udeležuje se akcij nikjer drugje in se je ni udeležila niti v domačem kraju. Tatiana Golob _ ^ Kdor zna povrniti prijaznost, ki je je bil deležen, je zagotovo neprecenljiv prijatelj. Sofokles^ SVETOVNO PRVENSTVO V IGRANJU NA DIATONIČNO HARMONIKO Tretje mesto Primoža Zvira odraz dolgoletnega trdega dela V Sterzingu v Italiji je od 7. do 9. junija potekalo svetovno prvenstvo v igranju na diatonično harmoniko. V dveh kategorijah junior - do 18 let, in senior - nad 18 let, je skupaj natopilo 38 glasbenikov iz Avstrije, Nemčije, Slovaške, Ukrajine in Slovenije. Tega prestižnega tekmovanja se je udeležil tudi Zgornjesavinjčan Primož Zvir iz Šentjanža in zasedel odlično tretje mesto. Mladi glasbenik, ki seje učil pri Darku Atelšku in znanje nadgradil pri Robertu Goterju, je za svoje igranje prejel različne nagrade. Mednje vsekakor sodijo bronasta, srebrna in zlata plaketa na finalnih tekmovanjih Zlata harmonika na Ljubečni. Uvrstitev med najboljše svetovne frajtonarje pa je samo dokaz več, da je desetletna vaja naredila mojstra. »Na tekmovanju, ki je vsake dve leti, ni obveznih skladb. Vendar mora nastop, ki ne sme Primož Zvir je svojim nagradam dodal priznanje za tretje mesto s svetovnega prvenstva v igranju na diatonično harmoniko (foto: Marija Šukalo) biti krajši od 10 in daljši od 15 minut, vsebovati ritmiko in dinamiko, pokazati pa moraš tudi veliko teoretičnega znanja. Program sem si pripravil sam. Vse do konca pa nisem vedel, kako sem odigral, saj so bili v moji kategoriji vsi tekmovalci z enako kvalitetnim znanjem,« je o samem tekmovanju povedal Zvir, ki mu uvrstitev pomeni potrditev dolgoletnega trdega dela. Izkušnja, ki jo je na tekmovanju pridobil, bo dobrodošla pri prenašanju glasbenega znanja na njegove učence. Koliko je pri tem uspešen, bomo lahko videli že na različnih izbirnih tekmovanjih za zlato harmoniko, ki se ga bo udeležilo kar deset njegovih frajtonarjev. Celoletno delo učencev bodo predstavili na letnem koncertu na Ljubnem 28. julija. Primož pa ni le glasbenik. V zadnjem času svoj prosti čas posveča tudi dirkanju v kartingu na avstrijskih stezah. Marija Šukalo VRTEC BOČNA Na obisku pri čebelarju Mladi lap fjOfjsr) larja in čebeljih pridelkih v ljudskem izročilu. Spoznali so, da imajo čebele v naravi pomembno vlogo. Oblikovali so si pozitiven odnos do njih in z novim znanjem izgubili strah pred čebelami. Svoja spoznanja so predstavili staršem preko plakata. Obisk pri čebelarju Ivanu je popestril življenje v našem vrtcu, čebele pa so postale prijateljice naših otrok. Vzgojiteljica Minka Vrtar Mali kuharji ob pokušanju medenih napitkov Narava je posebno področje, v okviru katerega v vrtcu razvijamo otrokove sposobnosti za dejavno vključevanje v obdajajoče fizično in družbeno okolje. Poudarek je na pridobivanju izkušenj z živimi bitji ter veselje v raziskovanju in odkrivanju. V Vrtcu Bočna smo v mesecu maju raziskovali življenje na travniku. Otroke so še posebej pritegnile čebele. Najprej smo jih opazovali v naravi, med cvetočimi travniki. Ker pa smo želeli več zvedeti o delu čebelarja in o življenju čebel, smo obiskali izkušenega čebelarja Ivana Ropa. Prijazno nas je sprejel, nam razkazal čebelnjak, svojo opremo, kadilnik, izdelavo satnic, različne panje. Najbolj zanimivo je bilo opazovati čebele v steklenem panju. Otroci so kar hitro znali poiskati matico, saj je bila označena. Čebelar nam je predstavil način življenja v čebelji družini. Zvedeli smo veliko zanimivega o njegovih varovankah - čebelah. Lahko smo si ogledali tudi točenje medu in se posladkali s cvetličnim medom. Iz tega obiska smo razvili cel projekt o čebelah, ki gaje sooblikovala študentka predšolske vzgoje Erika Pavšek. Otroci so prinašali v vrtec informacije o tej temi. Pomagali so nam starši in stari starši, tudi s pomočjo knjig in interneta. S skupnimi močmi smo razvozlali nekaj slovenskih pregovorov o delu, pridnosti in lenobi. Otro- Otroci so čebelarju Ivanu z zanimanjem prisluhnili ci so spoznali, da se lahko od čebel marsičesa naučimo. Pri stricu čebelarju smo dobili satje in čebelji vosek, iz katerega smo si v vrtcu izdelali svečke. Otroci so si poslikali panjske končnice. Raziskovali smo, za kaj vse se lahko med uporabi, spoznavali zdravilno moč medu in si sami izdelali medene napitke. Otroci so se naučili veliko novega o delu čebe- IRENA VRČKOVNIK IN VOKALNA SKUPINA SONCE V NAZARJAH S pesmijo v poletje ob ritmih balalajke Vnedeljo, 17.junija,sosevnazar-skem domu kulture na tradicionalnem koncertu ob zaključku šolskega leta predstavili pevci in pevke vokalne skupine Sonce. S pesmijo v poletje, kot so poimenovali svoj koncert, so zapeli pod taktirko njihove učiteljice petja, glasbenice Irene Vrčkovnik. Ob kitari jih je spremljal Bojan Bač. Vokalno skupino Sonce sestavljajo dekleta in fantje od osmega do 26 leta, ki svoje pevske izkušnje in znanje vokalne tehnike pridobivajo na Ljubnem ob Savinji, Preboldu ali Velenju. Skoraj tri ure trajajoč koncert so razdelili v dva dela. V prvem so predstavili svoje delo skozi celo šolsko leto. Tako so se pevci skusili v zboru ali pa kot solisti s številnimi zabavnimi melodijami domačih in tujih avtorjev. Med solisti je vsekakor največ aplavza požela »veteranka« Irenine šole petja Jožica Grudnik z Ljubnega ob Savinji, ki sije pevske izkuš- nje nabirala tudi ob Alenki Gotar.Tako ni naključje, da sije za solistični nastop izbrala prav njeno pesem. Evrovizijski Cvet z juga je iz njenih ust zazvenel skoraj prav tako, kot ga v originalu predstavi Gotarjeva. V drugem delu pa so koncert »Ireninih sončkov« popestrili številni gostje: kitarist in pevec Simon Gorišek, Sara Beriša, orientalska plesalka Maja in ena od Ireninih spremljevalnih glasbenih skupin Happy band, v katerem prepeva tudi Franci Podbrežnik. Pri ruskih poskočnih ritmih Kalinke pa jim je bil v pomoč Rus Aleksej Jermakov s svojo balalajko. Vsekakor tako prijetnega koncerta ne bi bilo brez številnih Ireninih vidnih in nevidnih sodelavcev, ki so poskrbeli tako za sceno kot za nemoten potek koncerta. Tem seje ob zaključku posebej zahvalila, pevcem pa podelila tudi pohvale. Marija Šukalo GLASBENA ŠOLA NAZARJE so se "na ogled" postavili učitelji Tokrat Kako veliko je bilo zanimanje za koncert učiteljev v Glasbeni šoli Nazarje, pove dejstvo, da so morali v dvorano namestiti še dodatne sedeže. Glasbeni učitelji so tokrat v praksi pokazali tisto, kar sicer učijo svoje varovance. Devet učiteljev je v desetih točkah različnih glasbenih žanrov prikazalo svoje mojstrstvo in obiskovalcem nudilo res vrhunski užitek. Klavir, citre, saksofon, pozavna, harmonika in sopran so bili instrumenti, ki so posredovali glasbena dela vse od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Burni aplavzi, saj so se morali vsi izvajalci pred občinstvom prikloniti kar dvakrat, so pričali o zadovoljst- vu nad izvedenim. Vodja nastopa je bil Tomaž Guček. Poskrbel je, da večer ni zvenel preresno. Za lahkotnejšo noto je poskrbel tudi Miran Šumečnik z izvedbo Racmana Jake na pozavni in se je z odra podal kar med občinstvo. Na koncu pa je siedilo posebno presenečenje. Učitelji so odložili svoje instrumente in ob spremljavi citrarke Cite Galič družno zapeli lepo slovensko Nmau čez izaro, pritegnili pa so tudi gledalci. »Veseli me, da so se ob prazniku krajevne skupnosti Nazarje za koncert odločili nekateri naši učitelji. Upam in želim, da se jim drugo leto pridružijo še ostali kolegi, čeprav to ni lahka sh/ar. Nastopiti pred svojimi učenci, starši in kolegi je posebna odgovornost in hkrati svojevrsten izziv, še posebej zato, ker so kot nastopajoči v različnih glasbenih ses- tavih znani tudi na širši slovenski glasbeni sceni,« je v svojem nagovoru povedala ravnateljica Olga Klemše. Marija Lebar \jgUropHON€ Europhone Mozirje, Ob tmavi 1, 3331 Mozirje GSM: 031 387 180 tel.: 03 839 08 20 fax: 03 839 08 21 e-mail: mozirje@europhone.si Nokia 1600 0,90 € 215,68 SIT Nokia 2610 19,90 € Sony Ericsson K320i 39,90 € 9.561.64 SIT Prodaja mobitelov iz akcijske in redne prodaje »Dodatna oprema Sklepanje naročniških razmerij • Servis in odkup rabljenih mobitelov Sistem AIRMatic BREZPLAČNO! smer okna in vrata Simer d.o.o., Ipavčeva 22, 3000 Celje P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, P. E. Koper, Ferrarska 17, Zastopniki: Maribor 02 620 97 37 Jesenice 041 756 750 Ribnica 040 313 712 »08010 27) www.simer.si PVC okna in vrata Florjan 256, 3325 Šoštanj, tel.: 03/ 891 17 00, fax: 03/ 891 17 01, gsm: 041/624 151 Email: avtoprevoznistvo.sovic@siol.net r i i- M -Cii'. Nizke gradnje Veliko avtomobila za veliko denarja Passat je ime za veter, enako ime pa ima tudi Volkswagnov avto, ki je po prodajnih številkah na drugem mestu v hiši, takoj za golfom. Passat je s svojo uporabnostjo navduševal že v prejšnjih verzijah, prostornost in kompaktnost pa ga odlikujeta tudi v zadnji izdaji. nine dva litra, ki je razvije 170 KIVI in 350 Nm navora pri 1.750 vrtljajih. Za okolje je poskrbljeno s filtrom sajastih delcev, ki verjetno povzroča kar precejšnjo redukcijo konjičev pod pokrovom (omenjeni motor bi namreč z lahkoto imel čez 200 KM) in posledično tudi malce večjo porabo goriva, ki seje vrtela okoli sedmih litrov na sto prevoženih kilometrov. Seveda ne gre pozabiti, ta takšen passat na tehtnici kaže »ponosnih« 1.512 kilogramov... Passat se pelje nemško trdo in nemško natančno. Precizen volanski mehanizem dirigira gibanje vozila, suvereno vzmetenje pa skrbi tako za udobje kot za zabavo. Skratka, ko pregledamo široko paleto ponudbe na trgu, se z lahkoto znova odločimo za passata. Je pa res, da kakšen »poševnookec« prednjači z zanesljivostjo in nižjimi stroški servisiranja. Ampak v današnjem času je izbira predvsem in samo kupčeva, odvisno od njegovih želja in razpoložljivih sredstev. Passat vsekakor nudi veliko avtomobila za veliko denarja. Igor Pečnik Na 4.774 mm dolžine je inženirjem iz Wolfsburga uspelo postaviti ugledno limuzino, ki je skladno s tradicijo doživela tudi karavansko različico z imenom variant. V tem primeru so vozniku in sopotnikom na voljo najmanj 603 litri prtljažnega volumna, ki se ob podrti zadnji klopi povečajo na razkošnih 1.731 litrov. Poleg prtljažnega prostora je dimenzijsko razkošna tudi ostala notranjost. Prostornost je torej izrazito poudarjena, kar je razvidno tudi iz relativno skromno odmerjene arma- turne plošče, ki s svojo skromnostjo prispeva k občutku izdatne zračnosti. Ergonomija je vrhunska, stikala so razporejena po hišnih standardih VW in če je kdo že kdaj prej vozil avtomobil te znamke, se bo v passatu takoj počutil domače. Testni avto je z opremo highline nudil tudi veliko dodatnega udobja, zato zares ni manjkalo nič, kar bi s težavo pogrešali. Motorna paleta je pri passatu, kot se spodobi, precej široka in z lahkoto zadovolji še najbolj zahtevnega kupca. V testnem modelu je bil vgrajen najbolj nabriti TDI motor prostor- VOZILI SMO: VW PASSAT VARIANT HIGHLINE 2.0 TDI Delovni čas Od pSn! do pet. od 7. d or 9. ure sobota od 7. do 14. ure V POSLOVNEM OBJEKTU j Ol NAZARJE ^ / s V mesecu juniju vam ob friziranju PODARIMO PARAFINSK^NEGO ROM! £\&tem mesecu še posebno vabimo birmance in prvoobhajance! Ipsttfo efesio striženje brezplačno! Naročila sprejemamo na telefon 03/839-52-71. Trgovina z obutvijo Jurček KOPITARNA m Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZ v .ES Nazarje, tei. 839 02 50 in prodajalna Jurčeh v Parižljah, tei. 705 09 33 Novi modeli za poletje 2007! Največja izbira izdelkov kopitÀrna v dolini - ugodne cene! VABLJENI V PICERIJO IZOLES - NAJUGODNEJŠE MALICE V DOLINI od pon. do sob. malice in pice že od 9. ure dalje. Tel.: 031 892 685 Tednik PREDSTAVLJATA lesec je naokrog in dočakali smo naš dr i stilski izziv. Tokrat smo se zbrali v fr skem salonu Dalia v Nazarjah, katerega la icaje ga. Agica Novak. ša izžrebanka ga. Pavla Verdev s F lOVe si je že dolgo želela na kakšno si ko preobrazbo. Ker pa je za naše bralce ta eobrazba popolnoma brezplačna, je bila te še toliko bolj vesela. S preobrazbo je pričela spretna frizerka Urška, ki vedno sledi modnim trendom, zato je gospe Pavli oblikovala modno pričesko s poudarkom večbarvnih pramenov in ravnanju las. Urška ji je naredila tudi parafinsko nego rok. Sledilo je ličenje, ki je vedno nam vsem v izziv in veselje. Tu se je pokazala prava lepota gospe Pavle, pomlajena in spremenjena je bila v zelo kratkem času. Iz salona smo se odpravili v Mozirje v trgovino z modno konfekcijo KAR=IN, kjer so Pavlo že čakale pripravljene kombinacije oblačii, skupaj z modno obutvijo iz trgovine Jurček iz Nazarij. Ga. Pavla ima namreč zelo lepo postavo, zato se je lahko stilistka Karin poigravala z drznim stiliranjem. Izbrala je mnogo modnih kombinacij, v katerih je ga. Pavla kar žarela in se počutila sijajno. Ga. Pavla je bila s preobrazbo več kot zadovoljna in vesela. Vnaprej se veselimo novih stilskih izzivov. Zato že zdaj vabimo vse, ki bi radi bili modni in v trendu. Vabljene tako ženske kot tudi moški. Ne oklevajte, izpolnite prijavnico, ki bo ponovno objavljena v naslednji številki Savinjskih novic in jo pošljite na naš naslov. Trgovina z obutvijo Trgovina z modno konfekcijo Jurček Center IZOLES, 3331 Nazarje Na trgu 25, 3330 Mozirje V POSLOVNEM' “ OBJEKTU Ol NAZÄ'FJE 50-LETNICA SOŠOLCEV NIŽJE GIMNAZIJE V MOZIRJU »Mozirska« leta najlepša V soboto, 16. junija, so se pred restavracijo Vrbovec v Nazarjah, srečali sošolci Nižje gimnazije v Mozirju. Bili so zadnji, ki so gulili klopi nekdanje gimnazije. Od 44, kolikor jih je bilo ob slovesu, jih živi še 38, v Nazarjah pa sejih je zbralo kar trideset - med njimi tudi nekdanji učitelj Ludvig Es. Ostali učitelji žal ne živijo več. Veliko veselja in prijateljstva je žarelo iz oči sošolcev, ki so v letih od 1953 do 1957 nabirali znanje na Brdcah in ga kasneje uspešno nadgrajevali po raznih slovenskih šolah, ki so cenile in spoštovale vse, ki so prihajali iz tedanje mozirske gimnazije. Stari sošolci in prijatelji so brez izjeme ugotavljali, da so bila »mozirska« leta med najlepšimi v življenju. Nekaj jih že od gimnazijskih let naprej vztraja v domačem kraju, nekateri so se kasneje vrnili do- Zadnji sosolci, ki so gulili klopi nekdanje mozirske gimnazije, so se zbrali po petdesetih letih mov, ostali pa so zaživeli v drugem okolju. Srečanje je bila čudovita priložnost za pogovor o vsem, kar se jim je v petdesetih letih zgodilo in o načrtih (smelo, kajne...) za teh nekoliko let, ki so jim še namenjena. Zato sklep in želja, da se srečajo vsaki dve leti, ne presenečata. Sploh pa, če jih s svojo udeležbo preseneti sošolka, ki živi v Črni gori, tudi nekaj drugih je prišlo iz bolj oddaljenih krajev Slovenije. H.R. Skupina Šank Rock je na velikem koncertu ob 35. obletnici Vala 202 v Hali Tivoli premierno predstavila skladbo Dež. To je že slišan komad, do sedaj v izvedbi Demolition Group ter Helene Blagne. Šank Rock so baladni tempo izvirnika seveda pospešili ter obogatili z rock-erskimi ritti, kar daje skladbi svežo zvočno podobo, njihovemu železnemu repertoarju pa bolj alternativni pridih. Dež že lahko ujamete na radijskih valovih po vsej Sloveniji, za doživetje žive izvedbe pa si oglejte katerega izmed številnih nastopov Šank Rockov to poletje. Nova skladba skupine Turbo Angels Na Bahame je že obšla Slovenijo in v zadnjih tednih postala hit tedna na mnogih radijskih postajah. Končali so tudi s snemanjem videospota za omenjen komad. Prestižna jahta na odprtem morju je snemalni ekipi in skupini gotovo dala dovolj navdiha za popolnoma nov, poletno obarvan spot. Tako kot v pesmi sami, so tudi v spotu gostili JD Passyja, kije še popestril celotno dogajanje. Za njihov styling sta poskrbeli kar Marjetka in Maša sami. Premiero lahko pričakujemo v začetku julija. Alenka Ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja je županja Anka Rakun odličnjakom zaželela veliko uspeha na nadaljnji življenjski poti (foto: EMS) LJUBNO OB SAVINJI Županjo sprejela odličnjake Kot je že v navadi, je ljubenska županja Anka Rakun tudi letos pripravila sprejem za najboljše učence zaključnih letnikov osnovne šole, kjer prejmejo tudi priznanja za svoj uspeh. Ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja je županja čestitala tudi vsem ostalim učencem zaključnih razredov, saj je za njimi velik korak v življenju. »Gre za prelomnico, ko iz varnega zavetja staršev in domačega kraja odhajate novim izzivom naproti,«je sedem odličnjakov nagovorila ljubenska županja zjasnim poudarkom, da so za njihov uspeh v veliki meri zaslužni tudi starši in pedagogi. Vseh sedem seje odločilo šolanje nadaljevati na gimnaziji. Rakunova je občino primerjala z drevesom, za katerega je znano, da brez koren- in ne preživi, zato je vsem položila na srce, naj ostanejo povezani s krajem, in v kolikor bi po končanem šolanju ocenili, da jim rodno okolje lahko nudi primerno eksistenco, bodo na Ljubnem vedno dobrodošli. Savinjčan © LOKOSTRELSKI KLUB MOZIRJE Janja Perhač ponovno državna prvakinja Prejšnjo soboto je v Dravogradu potekalo letos drugo zunanje državno prvenstvo, in sicer FITA Krog, na katerem se strelja največ puščic -144. Kljub slabemu vremenu si je Janja priborila naslov državne prvakinje med mladinkami. V absolutni kategoriji s članicami skupaj pa je Janja v dvobojih streljala dobro. Prvi dvoboj je namreč dobila, drugega proti najboljši članici žal izgubila in se tako potegovala za tretje mesto, kar ji je tudi uspelo. Prejšnji mesec je bil rok za doseg- anje norm za mladinsko evropsko prvenstvo. Janja je normo dosegla na Cipru in se je tako 25. junija odpravila na mladinsko evropsko prvenstvo na Portugalsko skupaj s še eno mladinko in tremi kadeti. Bernarda Zemljak STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško V soboto so v gornjegrajskem strelskem društvu organizirali občinsko prvenstvo z zračno puško. Na strelišču v Zagradišču so pripravili zračno strelišče z električnimi nosilci tarč, tako je tekma potekala hitro in zanesljivo brez zastojev. Strelci so streljali deset diabol za preizkus in 40 za oceno. Po naporni tekmi so si najboljši sledili: 1. Jože Gomboc (328 krogov), 2. Janez Železnik (319) in 3, Boris Purnat (314). V ponedeljek dopoldan pa so organizirali tekmo z malokalibrsko puško leže v sklopu prireditev ob občinskem prazniku. Nastopili so lahko vsi starejši od 14 let. Strelci so lahko tekmovali za posamično in ekipno uvrstitev. Nastopilo je osem ekip s po tremi člani. Nastopajoči so streljali po pet nabojev za preizkus in deset za oceno. Strelci od 4. do 6. mesta so prejeli nagrade Občine Gornji Grad, prvi trije, ki so se ovenčali z medaljami, pa so bili: 1. Nani Tiršek (87 krogov), 2. Ivko Poličnik (73) in 3. Janez Železnik (73). Ekipno so bili najboljši strelci vekipi Lovske družine Gornji Grad z 204 krogi. Jože Gomboc in Kremžerjevem vrhu. Vsi ti uspehi mu vlivajo še dodatni optimizem na bližajoče se državno prvenstvo, julija v Kamniku, kjer starta absolutno samo na naslov državnega prvaka. Preizkusiti se poskuša tudi v maratonih, saj so mu zaradi dolžine prog, konfiguracije terena in pred- vsem vzponov pisani na kožo, sama vztrajnost in vzdržljivost pa pri njem tako ni bila nikoli problem. Sicer so te kolesarske prireditve bolj rekreativne, jih je pa tudi nekaj na državnem nivoju in prav dirka iz Snovika, preko Črnivca na Veliko planino bo še kako zanimiva. Franjo Pukart Kolesarski maraton Alpe Sprejmite izziv in se udeležite 1. kolesarskega maratona Alpe, ki bo potekal v nedeljo, 8. julija. Start bo v starem delu Kamnika ob 9.00 uri. Pot vas bo vodila skozi Komendo, Cerklje, mimo Preddvora po dolini Kokre navzgor preko Jezerskega vrha na avstrijsko Koroško in spet navzgor na Pavličevo sedlo. Sledi spust v Logarsko dolino in naprej ob Savinji skozi Solčavo, Luče in mimo Ljubnega do Gornjega Grada. Samo še skok čez Črnivec do Stahovice in ob Kamniški Bistrici do cilja v Kamnik. Maraton bo izziv za vsakega kolesarja, saj na 131 km dolgi progi premaga skoraj dva tisoč metrov višinske razlike. Vse udeležence čakajo bogate praktične nagrade, žrebanje štartnih številk in pogostitev na cilju. Za spremljevalce bo organiziran voden ogled starega mesta Kamnika, s svojimi posebnostmi pa se bodo predstavile tudi občine in kraji ob progi. Več informacij in predhodne prijave na www.kd-alpe.si. Luka Pustoslemšek PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Gorski tek na Menino planino Gornjegrajski planinci organizirajo v sklopu prireditev ob gornjegrajskem občinskem prazniku drugi tekna Menino planino. Štartteka bo jutri ob 10. uri izpred doma kulture, tekmovalci pa se lahko prijavijo med pol deveto in pol deseto uro. Tek je odprtega tipa za moške in ženske, razglasitev rezultatov pa bo predvidoma ob 12.30 uri pri planinskem domu na Menini. Organizatorji opozarjajo, da vsak tekmovalec teče na lastno odgovornost. Savinjčan GORSKO KOLESARSTVO Rosensteinu vodstvo v slovenskem pokalu Sezona v gorskem kolesarjenju je v polnem teku tudi v kategoriji »amater C«, kjer več kot uspešno nastopa neumorni Erik Rosenstein z Ljubnega ob Savinji. Njegovi prepričljivi zmagi slovenskega pokala v »cross countryju« ga uvrščata na vodilno pozicijo, blizu nje pa je tudi v Koroškem pokalu vzponov z dvema prvima, enim drugim in tretjim mestom. Po rezultatih sodeč seje Erik res dobro pripravil na to sezono, kar gre pripisati predvsem njegovi trdni volji in razumevanju tako doma kot v službi. Predvsem vzdržljivost in dolgoletne izkušnje so plod uvrstitev na stopničke, ki jih v tej sezoni res ne manjka. Tako v Slovenskem pokalu čez »drn in strn«, kjer po zmagi v Zlatoličju in Vrtojbi prepričljivo vodi, kot tudi v Koroškem pokalu vzponov, kjer je slavil v Strojni in Mežici, stopničke pa si je prikolesaril še na Trbonjah SMUČARSKI SKOKI Piki s silovitima skokoma do ponovne zmage Na mednarodni reviji smučarskih skokov Costella v soboto se je 24-letni Ljubenčan Primož Piki ponovno odlično odrezal, saj je na 62-metrski napravi v Mostecu ugnal vso konkurenco. Z dvema silovitima skokoma je obakrat dosegel največjo daljavo dneva (59,5 metra). »Očitno mije še od konca minule zime ostalo dovolj samozavesti, kajti že na nedavnih pripravah v Pragelatu sem skakal zelo dobro,« je pojasnil Piki. Na drugo mesto je doskočil Primož Peterka (58 in 59,5 m), za Piklom je zaostal za 4,2 točke, tretjeuvrščenega Jureta Šinkovca (58 in 57,5 m) pa je od zmagovalca ločilo 5,3 točke. V naslednjih dneh bodo člani reprezentance A večinoma vadili pod Šmarjetno goro. Po uvodnih treh tekmah celinskega pokala v Velenju in Kranju (6., 7. in 8. julija) pa si bodo privoščili enotedenske počitnice. IS Črna kronika, Oglasi OBČINA LJUBNO Cesta v Rastke 12 LJUBNO OB SAVINJI 3333 Te.: (03) 839-17-70, faks: (03) 584-14-15 E-mail: obcina@ljubno.sl Štev.: 356-04/2007 Datum: 26.6.2007 Občina Ljubno na podlagi 8. člena Statuta Občine Ljubno in na podlagi Strategije razvoja turizma v Občini Ljubno objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO PRIREDITVENEGA PROSTORA VRBJE V ZAKUP I. Predmet razpisa je oddaja Prireditvenega prostora Vrbje, ki obsega naslednje pare. št. 387,388/1,389/1,390/3 in 390/4 k.o. Ljubno v skupni površini 1,1 ha v zakup. II. Zakup se lahko izvaja samo na način in z dejavnostmi, kijih predvideva Odlok o ureditvenem načrtu turistično - rekreacijske cone Vrbje na Ljubnem ob Savinji (Ur. list RS št. 23/92 in 3/92). III. Vloga za zakup mora vsebovati natančne podatke o prosilcu, namen zakupa s programom ureditve prireditvenega prostora in čas zakupa ter druge pomembne podatke, ki lahko vplivajo na izbiro kandidata. IV. Z vsemi prosilci bo po pridobitvi vlog opravljen razgovor, na podlagi katerega bo občinska komisija v roku 30 dni od prejetja vlog odločila o izbiri najugodnejšega kandidata. Naročnik si pridržuje pravico, da po izvedenem postopku ne izbere nobenega kandidata glede na prispele vloge. V. Zainteresirani prosilci lahko pošljejo svojo vlogo na naslov Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji ali vlogo osebno vložijo v času uradnih ur na navedeni naslov do 16. 7. 2007. Županja Anka Rakun CRNA KRONIKA • POZABIL DENAR NA BANKOMATU Mozirje: 17. junija je občan dvigoval denar na bankomatu. Koje storitev opravil, je iz reže pozabil vzeti denar. Koje to ugotovil, seje vrnil do bankomata, denarja pa tam ni bilo več. • ZARADI DEL ZAGORELA HIŠA Čeplje: 20. junija ob 17. uri je bil dežurni operativno-komunikac-ijskega centra obveščen, da gori stanovanjska hiša v Čepljah. Na kraj je bila poslana patrulja, ki je ugotovila, da so domači doma opravljali gradbena dela z gorilcem, pri čemer je počila cev med jeklenko in gorilcem. Nastal je manjši požar z manjšo materialno škodo. • KRIVOLOVEC ULOVLJEN NA DELU Ljubno ob Savinji: 23. junija zvečer je bil dežurni Policijske postaje Mozirje s strani ribiškega čuvaja RD Ljubno obveščen, da so pri krivolovu dobili osebo, ki se noče predstaviti. Na kraj je bila poslana patrulja, ki je izvedla indentifikacijski postopek in ugotovila, za katero osebo gre. S temi podatki bo lahko čuvaj zoper krivolovca ustrezno ukrepal. • RAZBIJAL PO LOKALU Mozirje: 23. junija pozno ponoči je prišlo v lokalu Žako v Mozirju do prepira in razbijanja inventarja. Do prepira med gostom in lastnikom je prišlo pred lokalom, med prepirom pa je gost razbil tudi dve šipi. Ker se eden izmed obeh vinjenih kršiteljev tudi po prihodu policistov na kraj ni pomiril, je bilo zoper njega odrejeno pridržanje do iztreznitve. • ZDRS PLANINCA Logarska dolina: 25. junija dopoldan je na poti med slapom Rinka in Okrešljem planincu na glavo padel kamen. Ob pomoči drugih planincev in gorskega reševalca iz Celja je poškodovani sestopil do parkirišča, kjer ga je oskrbela dežurna ekipa nujne medicinske pomoči iz Mozirja. Zaradi poškodb je bil nato s helikopterjem prepeljan v Klinični center Ljubljana. • ODNESLI MOTORNE ŽAGE Trnovec: V času vikenda so neznani storilci iz žage v Trnovcu odnesli tri motorne žage. Lastnik ima za okoli 1.700 evrov škode. KLUB ZGORNJESAVINJSKIH STUDENTOV s* vabi na turnir v malem nogometu 4P 4. MEMORIAL MLADIH FANTOV \*'ßw tew '*•’ ki bo 7. in 8. julija 2007 na Forštu (Ljubno ob Savinji) SELEKCIJE: SOBOTA: ČLANSKI TURNIR. NEDELJA. TURNIR ZA MLADINCE U-20 (LETNIK 1987 IN MLAJŠI ) - NAGRADE: -ifi, ‘ I " 1. mesto: PREHODNI POKAL + élÈÈ POKAL + PRAKTIČNA NAGRADA 2. mesto: POKAL + PRAKTIČNA NAGRADA 3. mesto: POKAL + PRAKTIČNA NAGRADA - STARTNINA ZA EKIPO znaša 25€ in se poravna do žreba - ŽREB bo v petek, 6. julija 2007, ob 19.00 v baru Liman na Placu ZA VSE OSTALE INFORMACIJE IN ZA PRIJAVE POKLIČITE NA TEL: 040-187-586 (Radenko) POHITITE S PRIJAVO, OMEJENO ŠTEVILO EKIP Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. c Ljudje in dogodki, Zahvale, Oglasi ROBANOV KOT Pohod po poteh Robanovega Joža Turistično društvo Solčava in Mohorjeva družba Celje pripravljata 6. tradicionalni pohod Po poteh Robanovega Joža. Ljubitelji narave bodo na pot v Robanov kot krenili v nedeljo, 1. julija. Na startu ob 9.30 pred Robanovo domačijo bodo lahko prisluhnili prijetnemu kulturnemu programu, ki ga bodo oblikovali člani solčavskega Kulturnega društva Franc Herle, osnovnošolci, citrar Robanov Franci, pevci in pevke ter člani društva Slap. Pot bo pohodnike vodila preko Travnika do plan-šarije v Kotu, kjer bodo lahko pris- ostvovali maši. O pomenu zgodb Robanovega Joža za današnji čas bo spregovorila urednica Mohorjeve družbe Celje Alenka Veber. Ura hoje sicer ni zahtevna, kljub temu pa organizatorji priporočajo pohodniško obutev in zagotavljajo, da se bodo na pot podali ob vsakem vremenu. Marija Sukalo Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica ■ IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, ■OKENSKIH POLIC in ■ DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA 7e/. Gs'Jj; Kdo pozabil bi gomilo, v kateri spi srce, ki neskončno ms ljubilo, do poslednjega jedne. V SPOMIN 30. junija bo minilo leto dni, od kar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama in tašča Frančiška POLJANŠEK Primoževa mama Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Ljubil si življenje, ljubil si dom, a tiho brez slovesa odšel si v večni dom. ZAHVALA vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnega Florjana JORDANA iz Okonine pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku za darovano sveto mašo, govorniku, g. Feliksu Ugovšku s svojimi pevci, praporščaku ter pogrebni službi Anubis. Z lepo mislijo nanj Vsi njegovi ^0G^E STOR/t-^ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Bolezen te je objela, poslednjo moč ti vzela. Odšla si tja, kjer ni gorja in ne solza. Med nami več te ni, a v srcih boš ostala nam do konca dni. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Jožefe SEM (30.3.1926 - 15.6.2007) z Ljubnega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter za svete maše. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, se najlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala sestri Angelci Šuster ter Maji Gosar za njeno lajšanje bolečin. Hvala g. dekanu Martinu Pušenjaku, cerkvenim pevcem in Ani Kamplin za poslovilne besede. Žalujoči: sinova in hčere z družinami BMVfiHWn “Zadnjič sem končno dosegel, da je hči pospravila sobo!” pove Solčavan. “Povej recept!” reče Lučan. “Tudi meni bi prišel prav.” “Rekel sem samo: - Gremo na morje! - in sem imel v pol ure poln prtljažnik njenih oblek in oblekic, soba je bila pa prazna.” Soseda sta šla na dopust. Žena, ali ZAHTEVEN DP SEBE bi rada slišala njun pojoči telegram? Ves preznojen se Mozirjan zaklinja: “Ne bom kupil klime, dokler tašča ne gre od hiše!” Šmihelan pa se mu čudi: “Če te prav razumem, na lastno željo vztrajaš v dvojnem peklu?” Blenda Tavrl Ali je vaša hči še vedno v isti sobi? MISLI PREMIKAJO GLAVE Mala Ana rine z glavo v kavč, da bi ga prestavila, ker ji je podenj padla barvica. “Ana, kaj pa delaš?” zanima očka. “Nič se ne čudi, očka,” reče mala, “saj si mi ti rekel: - Uporabljaj glavo, zakaj jo pa imaš?” Hugo Mušnik OSEBNA PACIENTKA Čedna mladenka vstopi v zdravnikovo ordinacijo in se na njegovo presenečenje prične slačiti. Ko leti že tretji kos njene obleke mimo njegovega nosu, jo le vpraša: “Kaj se pa greste?” “Vi nadomeščate doktorja Kovača, on pa me vedno pregleda od glave do pete.” “Za čem pa bolujete?” “Vgrlu me boli." “Bova takoj pogledala. A nogavic pa ne boste slekli?” Samo Sprožilec KRIŽANEC MED H JOPAMI Matevžu so na fantovščini navesili križ, ki ga je moral nositi po vasi, da bi občutil težave zakonskega jarma, preden se poda vanj. Zarana naslednjega dne ga budijo. “Kaj hočete?” začne nergati. “Celo Kristus ni po križanju vstal takoj naslednji dan!” STARE ŽELJE “Vedno sem si želel imeti starejšo ženo," razlaga Lju-benčan. “Vendar me nobena takšna ni hotela zaradi tega, ker sem izgledal veliko mlajši, kot sem bil. Šele sedaj pri osemdesetih se mi zdi, da se mi bo nasmehnila sreča.” PO STARE NOVICE “Kam greš pa letos na morje?” vpraša Rečičan Gornje-g raj ca. “Na isto lokacijo kot lani.” “Ti je bilo tam tako všeč?” “Sploh ne, toda v hotelu mi je ostal še neprebran dnevni časopis, ki so ga lani z zamudo pošiljali za mano.” Potrebujeva manjši avto, da ga bom lahko lažje parkirala... r « Cvetke tokoprfve > ČASOVNA DILEMA Jakob Presečnik, poslanec v državnem zboru (levo): »Jože, čestitam za visoko avstrijsko odlikovanje! Čeprav se naši sosedje radi motijo, sploh če gre za Slovenijo, so se tokrat odločili prav!« Jože Jeraj, prejemnik zlatega častnega znaka z zvezdo za zasluge za Republiko Avstrijo: »Eh, Jaka, saj je lepo dobiti priznanje, samo ne razumem, zakaj moraš biti star, da ljudje končno opazijo, kaj si v življenju postoril dobrega...« SPORNA PROMOCIJA Biserka Povše Tasič, direktorica Javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje: »Prosim, ne me spet slikat, ker mi potem svetniki očitajo, da skrbim samo za lastno promocijo...« Edi Mavrič - Savinjčan - samostojni novinar »Je kdo omenil promocijo? Lepo prosim, nikar spet s tem! Na promocijo sem alergičen, odkar nekateri v ta namen nepooblaščeno uporabljajo moje fotografije...« ZAVAROVAN HRBET Ernest Eöry, predsednik Gasilske zveze Slovenije (levo): »Če hočeš biti večni predsednik slovenskih gasilcev, se ne smeš zameriti niti Janši niti Kučanu, še najbolje pa je, da si si dober z mediji...« Lojze Ternar, župnik v Novi Štifti: »Če hočeš biti večni novoštiffni župnik, se ne smeš zameriti niti Ogradiju niti Riflju, še najbolje pa je, da si si dober z Mavričem...« Križanka, Oglasi SMUČARSKA DISCIPLI- NA RADOVEDNI SKRIVNOST (KNJIŽ.) VNETNI MEHURČEK NA JEZIKU KDOR SE UKVARJA S TELEPATIJO DORASEL MLAD MOŠKI AFRIŠKA ANTILOPA ZAVAROVALEC, KDOR KOGA ZAVARUJE EDMOND ABOUT FRANCOSKI IGRALEC- PHILIPPE SLOVENSKA OPERNA PEVKA- ZORA (1864-1955) TAJVANSKI POUTIK (JINGGUO) ODISEJEVA DOMOVINA NEMŠKA OPERNA PEVKA- ERNA THOMAS MALTHUS VISOK GORSKI VRH TERORISTIČNA ORGANIZACIJA V ALŽIRU SLOV. OPERNA PEVKA-ONDINA SLOVENSKA PEVKA (DERENDA) DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE TALNA VODA TEKOČINA V ŽILAH NEOMEJENO TRAJANJE ŠČETKA FRANCOSKI SKLADATELJ- GEORGES TOMAŽ TOMŠIČ PREDKUP- NA PRAVICA, PREDKUP ARABSKI POGLAVAR, NAFTNI MOGOTEC KRAVICA, ICIKA (NAR.) ČEBELJA TVORBA V PANJU OČE (NAR.) Portal Savinjska doline MINI SLOVARČEK: AKROMAT- sistem dveh leč, dajo sliko brez napak ROPAŠ- slovenska operna pevka- Zora NOIRET- francoski igralec- Philippe ALEP- mesto v Siriji, tudi Haleb ŠTEJN- ruski pisatelj-Aleksander Petrovič PFEIFER 4.O.O., Prihova 21 3331 Nazarie Razpisuje PROSTO DELOVNO MESTO SKLADIŠČNIKA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 27. številki SN ime in priimek_____________________________________ NAROČ. ŠT. naslov Samo pisne ponudbe sprejemamo do 6. julija 2007 na naslov Pfeifer d.o.o., Prihova 21, 3331 Nazarje Napovednik • Petek (29. junij), ob 18.00. Šolsko igrišče Gornji Grad Turnir trojk v košarki___________________________________ • Petek (29. junij), ob 19.00. Katedrala v Gornjem Gradu Predstavitev slovensko-nemške knjige z listinami oglejskih patriarhov za slovensko ozemlje________________ • Sobota (30. junij), ob 9.00. Pred Mlekarno Celea, Celje Start rekreativnega maratona Mlekarna Celea ■ Log, dolina • Sobota (30. junij), ob 8.00. Nova Štifta Občinsko gasilsko tekmovanje za pokal Občine G. Grad • Sobota (30. junij), ob 8.30. Ljubno ob Savinji 1. mednarodno srečanje starodobnikov____________________ • Sobota (30. junij), ob 10.00. Pred kulturnim domom Gornji Grad Start gorskega teka na Menino planino____________________ • Sobota (30. junij), ob 16.00. Šolsko igrišče Gornji Grad Odprti turnir v odbojki na mivki_________________________ • Sobota (30. junij), ob 18.00. Košarkarsko igrišče ŠD Mozirje Košarkarska liga Davidov hram (odrasli)________ ______ • Sobota (30. junij), ob 20.30. Rečica ob Savinji Večer pod trško lipo z ognjemetom ______ ______ • Nedelja (1. julij), ob 13.00. Pod Gradiščem v Gornjem Gradu Gozdarsko tekmovanje lastnikov gozdov ___________________ • Nedelja (1. julij), ob 15.00. Športno igrišče na Rečici ob Savinji Igre med zaselki občine Rečica___________________________ • Četrtek (5. julij), ob 18.00. Dom kulture Nazarje Odprtje razstave izdelkov iz lesa________________________ ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca sivca, za zakol ali nadaljnjo rejo; tel. 583-55-43. Prodam dve črni in dve beli ovci; gsm 031/404-784. Prodam telička sr, starega 14 dni ter mešalo za gnojevko za traktor; gsm 041/466-720.____ Prodam visoko breje telice (čb in sr pasme); gsm 041 /649-539. Zajce domače reje - žive ali očiščene - prodam; gsm 051/ 357-683. Prodam 2 bikca sivca (od 120 -130 kg), cena po dog.; tel. 584-10-70 ali gsm 041/230-067. Prodam 7 tednov staro teličko -sivko; gsm 031/214-997. ŽIVALI - KUPIM Kupim visoko brejo kravo, za nadaljnjo rejo - sivko ali simentalko; gsm 031/567-361. Kupim kravo in telico za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031 / 533-745. Kupim teden stare bikce, mp, po 4,5 eur/kg ter 200 - 400 kg. bika; gsm 031/676-833. ŽIVALI - ODDAM Oddam psičko nemško ovčarko, staro 8 tednov; gsm 031 /262-019. DRUGO - PRODAM Prodam dve karti, za Španijo, za 8 dni; gsm 030/911-615. Prodam mizo in 6 stolov; gsm 031 / 609-514. Prodam hidravlični cepilec drv; gsm 031/568-095. Prodam metrska, cepljena drva (bukev, gaber); gsm 031/585-735. DRUGO - KUPIM Kupim učbenike za 1. letnik gimnazije v Celju (splošna gimnazija); gsm 031/796-431. VOZILA - PRODAM Prodam golf 3,1.8 gl, letnik '95, rdeč. 167.000 km prevož.; gsm 031/348-448. Prodam citroen zx, 1.4 i, let. NEPREMIČNINE '94, red. servis., dobro ohr., v bližini UKC Ljubljana, oddam v reg. do 2/08; gsm 041/688- najem stanovanje trem študentom; 094. gsm 041/769-644. MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/534-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. VIP MEHAN Vzdrževanje in popravila vozil, viličarjev, traktorjev in kmetijske mehanizacije na terenu. Gsm 041/793-633. Janez Klopčič s.p., Ob Savinji 10 a, Nazarje. KOLESARSKI SERVIS - MOZIRJE Popravilo vseh vrst koles, prodaja rezervnih delov in kolesarske opreme. Gsm 040/431-591 - Filip; pdf@email.si. PROCES- PDF d.o.o., Brezje 9, Mozirje. POSTELJNI, VOLNENI IN DRUGI PROGRAMI Iščete lahke naravne poletne odeje? Vseh dimenzij, tudi po vaši meri. Polnilo 100 % domača ovčja volna, blago 100 % bombaž. Pošljemo po povzetju na naše stroške. Pri nakupu dveh izdelkov dobite jubilejno darilo - ortopedski volnen vzglavnik (proti potenju in nemirnemu spanju). SOVEN d.o.o., Belingerjeva 19, 2352 Selnica ob Dravi. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO ZA UREDITEV OKOLICE? Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. RAČUNOVODSKI SERVIS Naj bo vaše poslovanje urejeno pravočasno in strokovno. Nudimo računovodske storitve; tel. 839-42-18. SONTAN d.o.o., Aškerčeva 36, 3330 Mozirje. BREZPLAČNO PRANJE ZA Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate registracijo svojega avtomobila, se do petka, 6. julija 2007, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. AM.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a,m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Upravljanje s stanovanji Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 00386 (0)3 898 16 00 E-mail: habit@rlv.si Internet naslov: http://www.habit.si Fax: 00386 (0)3 587 57 56 Posredovanje v prometu z nepremičninami Pisarne; Šaleška 18d, Velenje, Zadrečka 11, Nazarje Tel.: 00386 (0)3 897 51 30, nepremičnine GSM: 041/ 665-223 E-mail: habit.nepremicnine@siol.net : V podjetju Habit d.o.o., se ukvarjamo predvsem s poslovanjem z nepremičninami, kjer je glavna dejavnost upravljanje z nepremičninami, ter organizacijo gradbeno-obrtnih in instalacijskih del na stanovanjskih in drugih zgradbah. V podjetju Habit d.o.o., se ukvarjamo tudi s posredovanjem v prometu z nepremičninami za kar imamo pridobljeno ustrezno licenco Ministrstva za okolje in prostor. Storitve, ki jih opravljamo: H sestavljanje pogodb in svetovanje; M3 vpisi v zemljiško knjigo; m cenitve nepremičnin v okviru pooblaščenih sodnih cenilcev; 13 oglaševanje na internetu, ter v časopisnih medijih; H brezplačni ogledi za kupce in najemnike nepremičnin; KI provizijo zaračunamo samo v primeru, če pride do sklenitve posla NAŠA STROKOVNOST IN ZANESLJIVOST BOSTA VAŠA VARNOST IN ZADOVOLJSTVO! sam Celje - skladišče D-Per ■■."TL D-Per |1 j 7/2007 Za m 5000020039-26 COBISS Q DARILO vodna denarnica Pri nakupu nad 30 EUR bomo strankam delili vodotesno PVC denarnico za poletne dni. Akcija velja od 2. 7. do 7. 7. 2007 v vseh poslovalnicah SAM. j SAM d.O.O. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje PC Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel: 01/ 729 88 00 PC Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 PE Nazarje, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 PE Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 lA/UAAf C O KYY C Ì PE Trbovlje, Bevško 3a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80 WWW.Odlll.ol OSREDNJO KNJ. CELJE