Poitnina plačana v gotovini. LETO V. LJUBLJANA, 6. AVGUSTA 1927. STEV. 32 NAROČNINA ZA JVCOSLA VHOČETRTLETNOOINI5* CELOLETNODIN'60/ZA INOZEMSTVO jEDODATI POŠTNINO/OGLASIPO I CENIKV/ POJAMEZNA fr E VILKA - PODINI'50, POŠT. ČEK. RAČ. 13.18« VftEDNlfrVO-IN-VPQAVA V-VČITELltKI-TIJKARNl/ ROKOPISI SE-NE VRA-TCAJO /ANONIMNIDO-T>ljl • JE ■ NE - PRIOBCV -lElO/POjTNIHA- PLAr tANAV-GOTOVINI TELETOM ŠTEV. 90«. Narod voli! Naš mili narod je res potrpežljiv, miren stvor, ki liki staremu napol hromeu konju pusti delati s se-‘boj, kar že kdo hoče. Iz volitev ga gonijo v volitve, skoro vsako leto bo odločilno za nadaljnji razv$ države, zunanjo politiko in gospodarstvo, a ko bi se v resnici imelo začeti delo, pa že imamo zopet krizo vlade, nato krizo parlamenta in končno zopet »svobodne« volitve z že neštetokrat pogretimi gesli. Ne bomo sodili, so li letošnje volitve potrebne, ali ne — le nekaj pripomb bi si usodili pristaviti, predno pridemo šele v pravi volilni cirkus. Mam nacionalistom so »ljubi« nasprotniki radi očitali surovost, pokvarjenost, nasilnost in skratka ni ga bilo »ljubeznivega« priimka, s katerim nas ne bi počastili. Danes smo jedva šele v predvolilni dobi, ko se jedva pričenja volKna overtura, pa so pričeli strankarski listi s tako demagoško. surovo in skoro sadistično kanonado drug na drugega, da poštenega človeka ogorči. Nam so očitali nasilje, a danes se po letih znova zopet ponavlja, da se strankarsko zaslepljene in naščuvane mase spopadajo — da bije brat brata in to danes, ko gleda ves svet na nas, ko se nasprotniki na vso moč, z vsemi silami pripravljajo, da nas v prvi ugodni priliki stro ali vsaj okrnijo še bolj, kot smo že. Očitali so nam, da smo nasprotniki demokracije, a stranke danes same to demokracijo brezobzirno gazijo, jo zlorabljajo do absurda ter so iz nje napravile le še medlo karikaturo, v katero ljudstvo čim dalje bolj manj zaupa. Na eni strarti se torej netijo plemenske, verske in strankarske strasti, netijo v narodu najnižji instinkti, na drUgi strani Pa zapada narod sit večnih obljub, medsebojnih natolcevanj in blatenja v vedno večjo apatijo, ki se zna nekega dne podižagana od neodgovornih elementov spremenit! v katastrofalno pobuno — morda hujšo, kot le bila ona pred tedni na Dunaju. In kljub vsem obetom, kljub tolikim volitvam, smo bore malo na- predovali, zakonodaja še niti v najvažnejših panogah ni izenačena; gospodarska in socialna kriza sta na vrhuhcu, izenačeni še niso davki, železnice propadajo skratka povsod — izven naše vrle vojske nudi se nam žalostna slika neurejenosti, nikjer nobenega stalnega programa in sistema. Kot nacionalisti in socialisti smo prijatelji države ter zlasti ponižanih in razžaljenih; smo pa tudi, kljub lažem nasprotnikov, pristaši čistega in pravega demokratizma in zato toli bolj obsojamo današnje metode. V interesu države in nacije je, da se stvori močna enotna jugostoven-ska fronta poštenih in čistih strank, ki naj izvede veliko delo obnove in konsolidacije. Ako pa ustanovitev take grupacije vsled strankarskega antagonizma in osebnostnih ambicij ne bo možna, potem je edini izhod začasna zdrava, pravična diktatura, ki naj dosedanje strankarske tvorbe razbije, onemogoči v bodočnosti politike z zastarelimi nazori in ozkim obzorjem ter pripravi teren mladim nekorumpira-nim silam, ki naj ustvarijo povsem nove tvorbe z novimi nazori in vidiki. Danes rabimo štednje, resnega, vzajemnega in sistematičnega dela, ne pa volitev, ki bržda ne bodo prinesle pričakovanih izprememb. Plačajte dobro uradnike, skrbite za napredek kmeta in obrtnika, izvajajte v ustav! predpisan'socialen program. pa komunizma ne bo treba preganjati z zaplembami, zapor! in izgon! — ampak bo shiral sam. In še eno — gospodje — poznajte narod tudi pred volitvami in po njih, in ne le za časa, ko gre za mandate. Svarimo Vas dokler je čas, mi poznamo, ki smo iz naroda, njega jedro, iz vrst kmetskega, delavskega in intelektualnega proletariata njega psiho — in vam kličemo, ne igrajte se, da se nekega dne ne opečete. Naj ne bo star rimski klic: Caveanf consules — tudi to pot bob v steno! j, p. J An. POHARC: Novoslovanski nacionalizem. Neutajljivo dejstvo je, da je danes v svetu nacionalizem zopet na Pohodu in da se pričenja z elementarno silo pojavljati čelo tem, kjer slavi odnosno je slavil internacionalni komunizem svojo popolno zmago. Tudi med slovanskimi narodi, ki so se šele ob koncu svetov- SchicHtovo & terpentinovo milo a Sedma odlika: iluiie je svojstvo Schichtovega terpentinovega mila. Posebno priporočljivo za pranje bolniškega in otroškega perila. 1. Terpentin v milu. 2. Velik in priročen kos. 3. Prijeten duh. 4. Slike iz pravljic za izrezati. 5. Milo je v zavitku. 6. Svetla barva. 7. Razkuženje perila. l\ ne morije osvobodili, opažamo močan nov nacionalistični pokret, ki ima od starega, rekli bi meščansko liberalnega nacionalizma v bistvu le idejo, a še to pod povsem novimi vidiki. Ta mladi — danes še neiz-kristalizirani neonacionalistični pokret, čigar cilji so še nejasni, pro- gram neizgrajen, ki se nahaja še v otroški dobi ter prehaja v mladostno «Sturm und Drang« periodo, dejal bi Nemec — je socialističen nešovi-nističen in se mora, ako hoče uspeti, usmeriti v povsem novem pravcu. V teh kratkih vrsticah bom skušal, kolikor je možno v omejenem obsegu in poljudno razviti misli, podati v grobem obris smernic, ki jih mora zavzeti novi nacionalistični pokret. Brez dvoma je, da je stari nacionalizem buržoazne dobe prinesel dokaj dobrega, a s svojo ekspanziv-nostjo, šovinizmom in Izrodkom nacionalizma — imperializma dovedel je do silnih krivic poedinim nesvobodnim narodom, do zatiranja delovnega ljudstva in končno do velike svetovne morije, v kateri je slavil svoje poslednje zmage, a je končno prdnapeta struna počila — in prva poVojna leta bila so silen pre-okret v levo, a obenem tudi začetek ere internacionalizma. A kakor se je izkazal stari nacionalizem v svojem ekstremu kot ponesrečen, ker je dovedel s svojim kapitalizmom do istovetenja socializma in komunizma z interrtacionallžmom, tako se je tudi po vojni 'pokazalo, da je bil skok prevelik in zato zgrešen ter bo potrebna nova orientacija — in jasno je, da svet išče novih poti. V dobi riajbujnejšega razcvita internacionalizma- in komunizma se je fbdil nov nacionalističen pokret kot protiutež destruktivizmu, ki pa ni imel nič skupnega, kakor se mu jc podtikale?, s starimi buržoaznimi narodnimi strankami, izven v kolikor so njegpvi člani bili pristaši po-edinih teh strank. Novi pokret je tu — in širi se med mase in zlasti tudi med prole-— a Zdaj, ko je prva faza razvoja končana treba za nadaljno evoluciji dati stvari tudi vsebino in cilj. -Predvsem treba povdariti, da mora današnji nacionalizem biti strogo socialen — ter mora razbiti tezo, ki istoveti nacionalizem z reakcionarnim buržoaznim ustrojem v nasprotju z internacionalnim progresivnim socializmom. Eden ne drugi se nista obnesla — in novi nacionalizem je tretja možnost, rezultanta dveh nasprotujočih si komponent — je aurea mediocritas. On je spojitev socializma z nacionalizmom preko katerega evolucijskim potom, z vzgojo novih generacij in mednarodnimi- stiki zamoremo doseči ideal internacicnalizma ob ohranjenju bistva, značilnosti in svojstev poedi-nih narodov. Današnji nacionalizem mora bit! bo} za revolucionarno evolucijo, boj proti reakcionarstvu hi borba zoper demoralizujoči komunizem. Njegov program gospodarski In socialni dvig države, narodia kot celote zlasti pa moralni, fizični, intelektualni, higienski in najbolj gmotni podvig šibkejših slojev, njih posebna zaščita in pravice, zavarovanje, organiziranje in postopna soclallzabija veleobratov. Vzgojiti mora nov zdrav rod intelektualcev nele naobražen, nego tudi z zavestjo kolektivnosti in socialnega čuta, da ne bo onih nesrečnih prepadov med visokorodnifni imenitniki in prostim narodom. Treba pa tudi vzgajati članstvo v jaki disciplini, v kateri mora po-edinec na korist celote brezprimer-no pokazati samozatajevanje, dalje v globoki, psihološko in etično utemeljeni nacionalni in državni zavesti, v smislu za sistematično delo, poštenost in red ter končno neomejeno požrtvovalnost. To bi bili temelji, na katerih je graditi dalje, to so misli, ki jih treba detaljno še obdelati in do zadnje podrobnosti na podlagi njih izdelati obširen program. Predvsem pa moramo mi Slovani hiteti, da nas čas ne prehiti in da ne zamudimo niti trenotka, kajti le prečesto velja rek, enkrat zamujeno, vedno zamujeno. In ako je danes z velikim uspehom na pohodu kitajski nacionalizem, ako sta si priborila zmago italijanski, ki pa je prevzel hibo starega — imperializem in nestrpnost do drugorodcev, in turški, ki ustvarja novo moderno Turčijo na razvalinah stare in strohnele državne tvorbe — moramo hiteti tudi mi Slovani in pokazati svetu nekaj povsem novega v nacionalni strpnosti, pacifizmu in globoki demokratsko socialni duševnosti slovanskih narodov temelječega. Danes imama že v vseh slovanskih državah nacionalne pokrete z različnimi programi, često ozkosrčnimi, deloma s kopiranjem slovanstva sovražnega in našemu bistvu tujega fašizma. — Ta nacionalni pokret je zavzel že precejšen' razmah kljub oviram z desne in leve — tako pri nas, kot pri Poljakih, Čehoslo-vakih in celo v sovjetski Rusiji in med emigranti. Da pa bomo uspeli, treba Jja gremo skupno, da se postavimo na širši vidik, da si izberemo višji skupen cilj in program, ki bi mu mogle biti osnove moje kratko izrečene nedetajlirane misli. Zlasti moramo mi Jugosloveni zatreti vsak plemenski hegemonizem, antagonizem in separatizem — izvesti popolno združenje z bolgarskim delom našega naroda v LISTEK. Kandidat. V neki zemlji je nenadoma nasta-ia opančarska afera. V času, ko so ' P°iki te zemlje branili z nadčloveškimi napori sleherno ped je prodajal nekdo vojski opanke. Ko pa so te bosonogi vojniki obuli in stopili na blatno cestO', so opanke razpadle, ker so bile papirnate. In tako so zbog bosonogosti sredi mrzle zime romali bolni vojaki v bolnice, da jih je bilo kmalu več v njih nego v baonih na položaju. Ko je narod zahteval, da se zločinskega goljufa postavi pred sddi-sče, je mož pobegnil v inozemstvo. Tu je v času, ko je moral narod zapustiti domovino, živel krasno s Prigoljufanim denarjem in se mastil s kolači in šampanjcem, ko so umirali tisoči njegovih rojakov gladu sredi zime med neprijateljskim narodom. Preživel je tako celo vojno. Ni §e prišel s severne meje po končanih bojih v novi razširjeni do- movini poslednji demobilizirani Vojnik, že je bil pošteni liferant na pragu domovine in zajedno z ostalimi izrodki stopil preko meje ob prvi priložnosti. Preje je sprejel zagotovim vladajočih, da se mu ne bo skrivil las na glavi. Narod je zaprepaščen gledal ko ga je videl voziti se v luksuznem avtomobilu po prestolici in ugibal, koliko 'zadnje stopnje, do . interaaciona-lizma! Dopisi. Logatec. Tukajšnja »Narodna mladina« je priredila preteklo nedeljo lepo uspelo vrtno veselico, ki so se je udeležili v prav zadovoljivem številu narodni Logatčani. Finančni in moralni uspeh vse prireditve je zadovoljiv in pričakujemo od organizatorjev »Narodne mladine« še novih podvigov. Na učiteljišču v Tolminu so se vršili izpiti. S tolminskega učiteljišča je delalo izpit 21 rednih dijakov in: dijakinj ter 8 privatistov. Vseh skupaj torej 29. Izmed teh so izde- lali samo štirje. KFa goriškenr učiteljišču j£ polagalo izpit 47 rednih dijakov in 9 privatistov. Izmed 56 jih je popolnoma izdclak/ samo -^kandidatov. Učiteljiščniki so vSi Slovenci, učiteljišče pa je sedaj popolnoma italijansko. Zanimivo je dejsiVG', da so se morali vsi gojenci in gojenke Skodnikovega konvfkta k rzpitom, ki so se vršili v Cfarfei kdt sedežu prefekture podati' v balilski uniformi, odnosno v uniformi maEfir Italijank. Toda niti to ni pomagido. Izdelali so predvsem dijaki, k S niso v tem zavodu. Naš pokret. Streljačka družina Beograd prireja od 2. avgusta dalje velike strelske tekme v Beogradu na saveznem strelišču v Topčiderju. Tekmam je pokrovitelj sam kralj Aleksander in bodfl po dosedanjih rezultatih nadvse pomembne za dalnji razvoj strelskega športa v Jugoslaviji. Orjuna Št. Janž ob Dravskem polju je imela občni zbor, ki se gu je udeležilo jako lepo število tamkajšnjega članstva in dva uniformirana voda dravsko-poljskega bataljona pod poveljstvom agilnega četnega komandirja brata Plomber-garja. Za občni zbor je vladalo veliko zanimanje med kmečkimi fanti, katere ni odvrnil od udeležbe teror klerikalcev, ki so z divjo agitacijo pri starših hoteli doseči, da se faritje naj ne udeleže zbora Orjune. Ptujsko polje se probuja zmiraj bolj in bolj in edina Orjuna ve, ki je v stanu mlado kmečko generacijo pritegniti k sebi. N "a. kolodvoru v Orehovi vasi se je pojavil tudi g. veliki župan. Videli bi radu da bi zboru pri- sostvoval tudi on;, na katerem bi slišal navdušene besede priprostih? kmečkih fantov o naši Koroški. Avijatički almanah »Vfdovdan« izda tekom tega meseca »Vidov-dan« v Novem- Sadu. Almanah bo* posvečen našž avijatiki in namenjen najširšim slojem naroda, ki morajo vzljubiti tej prevažno grano obrambe-naše zemlje. Knjiga bo tiskana- nat finem papirju,, bogato ilustrirana' in: -spisana po naših najboljših publicistih. V njej bodo objavljene tudi slike vseh naših avijaf&ov padljjr na polju časti od leta 1-914. pa dc/ danes. Ilustracij bo preko dvesto in hodu med njimi nekatere tudi kolo-rirane. Almanah bo v razprodaji i pri upravništvu ».Orione«, na kar že sedai opozarjamo naše čftatelje in prijatelje jugoslovenske avijatike. Orjuna Šibenik je priredila izborno uspete shode v Ztoselu. Beti-ni, Murteru in Tijesnu. Pripominjamo, da so bila imenovana sela še pred nedavnim .najmočnejše radičev-ske lcule. Kronika, - Deveto leto po os v obojen ja ko-respondirajo s slovenskimi trgovci še vedno Franz, Erjaurtz iz Rogaške Slatine, B. Burger, Hrastnik, Ignatz Paar, Jesenice, M. Rauch. Celje. Naši zasužnjeni bratje onkraj Karavank žive v žalosti in tugi življenje težje od smrti, pri nas.pa slovenska javnost podpira in vzdržuje ljudi, ki se devetfl leto po osvobojenju še nišo toliko priučili državnega jezika, da bi v njem korespoitdirali. Da pa bodo imenovani gospodje potolaženi, jim botii povedano, da imamo poleg njih v evidenci še druge njim vredne »slovenske korespondente«, Odpada listjei z debla radikalske-ga. Med protivladne kandidate je srečno prijadral i črnorizec — veseli dr. Voja Janjič, ki se je s svojim lepim tenorjem tako skladal s Stipino tarrtburiep. Umrl je .Baja in sedaj štejejo zadnje ure pred politično smrtjo njegovi najbližji. Dolgo je poslančeval tenorist Voja Janjič prav od onega dive, ko je tako iz kmetje pokvarjena gospoda- potem nam vsaj povejte tisti čudežni lek, ki je obvaroval pred to kugo pokvarjenosti Vas in Vaše kofege z raznimi doktorskimi in inženirskimi titli in o katerih vemo, da se tudi nič ne branijo kretanja med pokvarjeno gospodo. Gospod Prepeluh! Naši kmetje imajo v resnici mcigane, da z njimi mislijo in zato se bodo tudi dobro premislili prej, ko jo bodo ubrali za Vami, ki ste živeli vse preje od drugega, kakor od kmečkega dela in ki Vam je danes nepremagljivi prapor kmetske misli in duha to, kar Vam je bila včeraj avtonomija in predvčerajšnjim trgovina in pred-predvčerajšnjim socializem. Pesnik »Dume« je dejal, da je naš narod star dolgih ti,soč let in da mu ne bo voditelj vsak, ki nima svoje teže! borno doigral ulogo Gapona napram čestitim sr,bslkim oficirom. ki so se zbirali okoli junaškega pukov-nika Apisa. Sedaj prihaja i zanj ura, ko* bo položil račun za poslančeva-nje in z njim poslanski mandat. Česar niso zmogle protikorupcionistič-ne aitkete, to je storil čas, ki tirja danes pred sod naroda tega prvega beograjskega Epikurejca in najma-terialističnejšega poslanika radikalne partije, ki mu je radikalizem sa-md prazna etiketa. Pop Janjič sicer danes še kandidira v Sremu, uver-jeni pa smo, da je njegova kandidatura samo plusek v vodo. Gospoda Prepeluha, ki toliko vneto razširja tezo o pokvarjeni gospodi, vljudno vprašamo, od kdaj se on prišteva med zdrave in' klene kmete, ko smo vendar zajedno trgali po šolskih klopeh hlače in se po pastirjevanju udruženo pripravljali na poklic »pokvarjene gospode«. Ako smo mi vsi, ki so nam dedje, če že ne očetje pravi čistokrvni V vsakem gospodinjstvu so postali različni usnjeni izdelki neznatni, kakor: rjavi čevlji, aktovke, usnjeni kovčegi, usnjeni sloli itd., kafere z Braunsovo „Vilbra“ barvo za usnje popolnoma prebarvaš in prenoviš. Ako prebarvaš lake usnjene izdelke, bodeš imel z njimi novo veselje. U pravnik carinarnice Rakek Ostradovski proti kateremu smo vodili poznano borbo radi rakovške carinarnice je prestavljen v Zagreb. S tem je dosegla »Orjuna« zopet lep uspeh, ki seveda sloni na slož» nemi nastopu prizadetih, ki niso klonili v borbi in jo izvedli do konca. Slovenoborci prijatelji mladine. Da so postavili maziljeni voditelji slovenskega ljudstva na najvišje .mesto moža, ki mu očitajo, da je metal v roke avstrijskih preiskovalnih sodnikov — cvet slovenske 'mladine, je znano vsem. Samo vrli mladeniči okoli »Mladine« tega ne vedo, ker se le ti ob vsaki priliki iziprsujejo s svojimi papirnatimi mečki v obrambo stranke slovenskega ljudstva. Le tern mladeničem, ki zelo radi posegajo po historičnih argumentih, prijateljsko svetujemo, da se z ozirom na izkazano prijateljstvo SLS napram slovenski mladini obrnejo nekoliko v pdApre-teklo dobo. Na primer k poglavju o . pbteku dijaškega štrajka leta 1914. v spomin 500-letnice poslednjega stavenskega usmrčenja vojvod na Gosposvetskem polju. In videli bodo potem, kdo je bil oni, ki je zasejal med dijaštvo seme nezaupanja in prvi telefonično opozoril c. kr. policijo na nameravano dijaško stavko. Morda bodo ob tej priliki doznali tudi za poznano brzojavko dr. Brejca iz Celovca, kakor tudi za »Slovenčevo« oficielno denunciranje pokojnega Endlicherja, katerega so opisali maziljeni bogaboječi »SIo-venčevci«. kot »človeka dvomljive preteklosti«, kar so z nemalim veseljem ponatisnili tedaj Slovencem čez vse sovražni graški listi. K vsemu temu pripominjamo, da je bila proslava 500-letnice ustoličenja eminentno samoslovenska sni. slovesnost in da ni imela vsaj na videz jugoslovenskega značaja. Spopad med fašisti in flnancarjl se je odigral nedavno par sto me-tri#v od državne meje levo od Logatca. Ta spopad Italijani skrbno prikrivajo in skušajo zabrisati z nekim spopadom z »belo oblečenimi Orjunaši«, katerih so baje zajeli kar osem. Po naših informatorjih smo doznali, da sta se v resnici spoprijeli ponoči fašrstovska in financarska patrulja, ki sta streljali polni strahu druga na drugo, dokler niso fašisti pobegnili z megdana junaškega in pustili na licu mesta težko ranjenega komilitona. Izstreljenih je bilo Jkoli sto strelov, katere je bilo moči čuti celo rta naš teritorij. Ker je sedaj gospodo seveda sram radi tega medsebojnega obstreljevanja pa skuša zvaliti krivdo na Orjunaše, ki so v Primorju po mnenju Italijanov pravi vir vseh njihovih nezgod in bridkih ur. Težave naših Seljakov se vedno bolj množe in morajo le ti najemati nova posojila, da se očuvajo pred popolnim bankerotom. Po statistiki presegajo skupni kmečki dolgovi iznos dveh milijard dinarjev. Dočitn obdelujejo v ostalih zemljah polja z najmodernejšimi poljedelskimi stroji, obratuje v Jugoslaviji še vedno en milijon lesenih plugov. Pred volno je bilo na teritoriju Jugoslavije 22 milijonov glav živine, danes je je samo 17 milijonov. Število 'konj je padlo za 18%, goved za 23%, konkurzi pa so narastli za 200%. Vse te grozne številke naših poklicnih politikov nič ne interesiraji* in samo računajo, koliko mandatov jim bo poklonil pri prihodnjih volitvah srečni in zadovoljni jugosloven-ski narod, ki mu je Bog dal v last tako lepo zemljo, a ga kaznoval s tako marljivimi voditelji naroda. Nastas Petrovič obljublja rešiti Narodno radikalno stranko pred razpadom in to zavdjo blaginje in spa-sa Krone in Države. Fraze so sicer lepa in prijetna stvar za povprečna ušesa, vendar mislimo, da tako kapitalnih kot je očuvanje najkorumpi-ranejše stranke Balkana v interesu Krone in Države vpliva nekoliko' kakofonično celo za kosmata jugo-slovenska ušesa, ki so sicer že marsikaj čula. * Časopisi poročajo o izgonu nekaterih laških državljanov, ki so nastopali pod raznimi naslovi po Jugoslaviji. Pozdravljamo ta odločni nastop vlade in samo želimo, da bi i v Sloveniji jeli z ekspediranjem nadležnih Italijanov. Tako je med mnogimi Italijani, ki odjedajo kruh našim ljudem, tudi na Jesenicah pri tovarni cinkastih zamaškov usluž-ben neki italijanski državljan Che-bat, katerega bi prav lahko nadomeščal kak domačin, posebno ker nima dovoljenja za nadaljnje opravljanje dela v Jugoslaviji. V Primorju vsak dan izganjajo naše ljudi, da jih zamorejo nadomestiti s Kalabreži. Pri nas pa nemoteno dovoljujemo italijanskim privandrancem odjedali kruh domačinom, ki se morajo streljati zavoljo orezposelnosti. Italijani sistematienol nadaljujejo z aretacijami, in šikaniranji slovenskih turistov, ki jih je usodna pomota zanesla na italijanski teritorij. Mi to krepenčenje italijanskih financar-jev in obmejnih stražnikov že dolgo motrimo. Zato resno opozarjamo našo vlado, da najde leka zoper fa-kinsko postopanje teh _ brezobrazlu-kov, ker bomo sicer prisiljeni poseči sami pe zelo uspešnih protisred-stvih! Toliko v vednost, da ne bo potem nepotrebnih rekriminacij. Kasaclja v Zagrebu je ugddila pritožbi državnega pravdnika radi oprostilnega izreka porotnikov o porotni razpravi proti ubijalcu brata Valentina Žica. V najkrajšem času bo razpisana nova razprava, pri kateri bc, upamo, zmagala Pravica nad Politiko. O zatiranju Madžarov pod Jugoslavijo govoriči »Popolo di Trieste«, Iz seznama učiteljev v Vojvodini pa vidimo, da se nahaja samo na šoli v vasi Temerin 24 učiteljev Madžarov. Sedaj naj pa navede silni propo-vednik fašizma v Julijski Benečiji kraj, ki bi se mogel ponašati vsaj z dvanjstorico slovenskih učiteljev na eni šoli! »Do Salurna!« se glasi napis slehernega šolskega razreda v svobodni Tirolski. Pri nas pa ne bodo smeli kmalu učitelji deci v šoli povedati. da ima preko Snežnika in Javornika 600.000 nesrečnih bratov, ki ječe v sužnjosti pod laškim jarmom. Restavracija »Zvezda« Ljubljana. Vljudno naznanjava slavnemu občinstvu in p. n. gostom, da sva restavracijski obrat, katerega je vodil eno leto g. Vulentin, prevzela zopet sama ter se p. n. občinstvu najtopleje priporočava. — Dnevno koncert. dobra topla in mrzla jedila, izborna pijača ter prvovrstna postrežba. Fran in Roza Krapeš. Mizice za pisalne stroje. THE REX CO., Ljubljana. ZRNA. • Nov salonski voz za ministra sa-Sbračaja mislijo zgraditi na posebno zahtevo istega v deveti deželi. Da bo salonski voz prima izdelan priča proračun, ki se dviga v lepe stotisoče. Načrt zanj pa je izdelat ministrov kuhar, ki zna več kot hruške peči. Pravijo, da je deveta dežela siromašen kraj in da v njej po-štedijo pri državnih uradnikih, oso-bito pa še pri železničarjih, 'ki bodo morali kmalu na poučno potovanje v oni del devete dežele, kjer so prebivalci tako privajeni, da se zado-. voljujejo z zeleno travo in drevesnim lubjem. Vzgojitelji mfadine. Poznano povišanje denuncijanta naše omladine pod Avstrijo, ki zavzema danes enega najodličnejših položajev, je bilo že ponovno ožigosano. Menili smo, da smo s tako zglednimi vzgojitelji mladine obdarovani samo Slovenci. Iz Sarajeva pa nam piše prijatelj, da imajo i tam ravnatelja srednje šole, ki je peljal nedavne maturante na ekskurzijo v Avstrijo in Čehoslo- Svetla CiLAVA i LE Z DrOETRER- JEVIM BACKINOM NajboljSe in preizkušene recepte požilja na željo brezplačno in poštnine prosto Dr. OETKER, d. z o. z. ________MARIBOR._______ vaško ter ob tej priliki povedel mladino i v staro kapucinsko grobnico, kjer čaka posmrtni prah Habsbur-govcev vstajenje. Dočim je mladina ogledovala grobnico z istim občutkom, kakor mumije v muzeju, je pa dični gospod direktor padel na kolena in boguvdano jel moliti za spas duše cesarja Franca Jožefa in njegovih vrednih prednikov. Imenovani gospod je seveda odlikovan z redom sv. Save in velja v Sarajevu kot velik patrijot *1odl vedno z dostojnim cilindrom ter z likanim frakom na krajce k mast za srečo našega kralja. Bataljon vojske oMJUbujejo Pri-jepolcem Vukičevičevi kojrieši,.če izvolijo proti pašicevskemu kandidatu Miši Trifunoviču — njegovega sina! GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA ING. DUKIČ IN DRUG Bohoričeva ulica št. 24 Za konzorcij lista »Orjuna« odgovarja D rej če V erbJfl. • h^flTisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France Štrukelj Odgovorni urednik: Jože Spali J