POŠTNINA PLAČANA IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA G EPP A ŠTEV. 9-II — TELEFON 89-33 CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 10 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, 250 DIN; POLLETNA 180 LIR, 130 DIN. CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40— LIR. Cena lir 15 Komu V korist upropastiti Trst ? i in cenami Poveljnik angloamer iških čet na STO-ju in načelnik angloame-riške vojaške uprave gen■ T. S. Atrey je poslal Varnostnemu svetu OZN osmo poročilo »o upravi angloameriškega področja«. Posvoji zamisli se poročilo razlikuje od prejšnjih samo v toliko, kolikor je pretežni del posvečen tržaškim financam in gospodarstvu. Seveda vsebuje tudi to poročilo generalov »caeterum censeo«: »Ttr-gestem esse delendam« _______ Svo- bodno tržaško ozemlje je treba odpraviti, Trst priključiti k Italiji in ga gospodarsko upropastiti. Ne trdimo, da ima general Ai-rey oseben namen gospodarsko upropastiti Trst, toda v zgodovini narodov in držav osebni, čeprav morda tudi dobri, nameni ne o-pravičujejo zgrešenih političnih, potez in ne predstavljajo olajševalne okolnosti: učinek, pos'edice političnih namenov in dejanj so odločilne. In 25 let zgodovine Trsta pod Italijo predstavlja neizpodbiten dokaz, da bi bil Trst pod Italijo obsojen na gospodarsko propast. Ze tedaj je usihalo gospodarsko zaledje, kaf bi šele bilo iz Trsta, ko bi bil priključen k Italiji v današnjih mejah? To si lahko vsakdo ogleda v Gorici. Ponovno zagovarjanje predloga treh zapadnih sil, da se Trst priključi k Italiji, je v popolnem nasprotju z dejanskim gospodarskim in finančnim razvojem v pasu STO-ja pod angloameriško vojaško upravo. V državnih financah 21 ostal primanjkljaj samo v izrednem proračunu in gre na račun javnih del. Gen- Airey sam poroča, »da je dejanski proračunski (kratko, obračunski) primanjkljaj za prvo polletje 1949 znašal samo 4836 milijonov lir in je bil za 1904 mil. Mr nižji od predvidenega »in dodaja«, da bi primanjkljaj lahko izkazoval še večje ^nižanje, ko bi ne bili v sporazumu z italijansko vlado nakazali iz povečanih dohodkov 1500 mil. Ur Za financiranje načrtov Za predelavo ladij v tržaških ladjedelnicah.’ Primanjkljaj za drugo polletje 1949 bo po predvidevanju Za 86 milijonov nižji kakor v prvem polletju. Za finančno leto 1949-50 je ZVIJ Zahtevala od uprave ECA iz sklada ERP manj dolarjev (14 mil.) kakor prejšnje leto (18 mil.). Sam general pravi, da si je ZVU s sodelovanjem misije ECA postavila svoj gospodarski program tako, da do konca Marshallovega načrta (30. junija 1952) reši angloameriško področje potrebe po Posebni zunanji pomoči, in da bi tedaj stanje plačilne bilance bilo naslednje: področje bo imelo z dolarskim področjem uravnovešeno Plačilno bi’anco, oziroma bo izkazal celo majhen prebitek; imelo bo Ugodno bilanco s funtom šterlin-gom in avstrijskim šilingom ter z valutami Srediije Evrope. Le nasproti italijanski Uri in nemški marki bo imelo primanjkljaj. Trditev, da bo področje vedno Potrebovalo pomoči iz Italije, »ker le neizogibno odvisno od italijanskega, gospodarstva«, ni utemeljena z gospodarskimi podatki. Italija danes prispeva določene vso-*e za gospodarsko obnovo STO-ja ln vzdrževanje vojaške uprave, ker to določa mirovna pogodba. To je tudi moralno in mednarodnopravno povsem opravičeno: ker ie bilo tržaško gospodarstvo med Vojno močno prizadeto po krivdi italijanskih imperialistov ; ker je Italija še danes v posesti glavnih Plovnih družb in industrijskih Podjetij; ker si je v zunanji trgovini STO-ja z rimskimi sporazumi zagotovila odločujočo besedo in ker je ZVU zadržala v Trstu ogro-naen italijanski birokratični apa-rat, ki je prava cokla za tržaško gospodarstvo, samo da ga lahko uporabljajo kot orodje italijanske ~~~ in če treba tudi druge — politike. Tudi razvoj zunanje trgovine ne govori za tezo gm. Aireya: vrednost uvoza v četrtletju julij—sep-teniber znaša 6.044,765.741 lir (v 1 Uzdobju apri1—junij 5.800,226.315), izvoz 811,529.147 (718,789.732). Po- datki o ladijskem prometu v Trstu govorijo samo na videz za Italijo, ker je ladjevje Tržaškega. Lloyda vpisano v italijanske po-morske registre (razen okoli 30 tisoč BRT) in so bile njegove ladje nalašč postavljene na netržaške. proge, kakor je bilo to za časa Italije. NIkdo ne more danes dokazati — in to še proti dokazom Stoletnega gospodarskega razvoja Trsta — da bi Trst ne mogel živeti brez italijanske pomoči, ko je v gospodarskem življenju v bistvu še vedno v okviru italijanskega gospodarstva; ko ni bila izvršena mirovna pogodba; ko ni bila Trstu vrnjena trgovinska mornarica in niti njegovo premoženje kakor to določa mirovna pogodba; ko o tržaški industriji, ki preživlja hudo krizo, odločajo v Rimu in končno, ker je bila pravim Tržačanom v rimskih sporazumih onemogočeno vsako iniciativno poseganje v notranje in zunanje gospodarsko življenje. Povsem se strinjamo Z ugotovitvijo gen. Aireya, da politična negotovost zaradi pripadnosti Trsta ovira gospodarsko obnovo, toda gotovo je, da nobeno sredstvo ne ustvarja večje politične negotovosti in ne ubija bolj vsako gospodarsko načrtovanje kakor stalna napovedovanje dokončnega uničenja mirovnih pogodb, sklenjenih s takšno težavo, in to prav z vrhov, 'ki so jim prav te pogodbe eksistenčna osnova in »raison d’6-tre« ter so prvi poklicani, da jih Neenakomerna razdelitev zlatih zalog po raznih državah odkriva razliko med njihovimi trenutnimi gospodarskimi in finančnimi silami- Po najnovejših podatkih je bilo 37.3 milijarde svetovnih zlatih rezerv ob koncu 1948 razdeljenih takole: ZDA 24.4 (skoraj dve tretjini vsega zlata), ZSSR 2.7, Velika Britanija 1.6, Švica 1.4 in Mednarodni denarni sklad 1.4 milijarde do’arjev zlata. Drugo zlato je bilo razdeljeno med ostale države. Agencija ATI poroča iz Washing-tona, da so protj koncu novembra ugotovi'i, da so Se zlate rezerve ZDA prvič v zadnjih 15 letih skrčile, in sicer v teku zadnjih 7 mesecev zaradi nakupov v inozemstvu, ki predstavljajo vrednost 3Ta pol poti Avstrijski tranzit čez Trst ovira okolnost, da italijanska devizna politika onemogoča plačevanje brodnin za prevoz avstrijskega blaga v funtih in drugih valutah razen v dolarjih. Rešitev tega vprašanja v okviru italijansko-av-strijškega kliringa ni zadovoljila Avstrijcev pa tudi ne Tržačanov. Avstrijci so zagrozili, da bodo preusmerili svoj tranzit čez severne luke, ako italijanska vlada ne popusti. Po neki vesti iz Rima je zdaj rimska vlada pristala na to, da Avstrija izvozi v Trst 63-001) kub. m lesa izven kontingenta v italijansko-avstrijski pogodbi, da bi se z izkupičkom od prodaje tega lesa poravnale brodnine Za prevoz avstrijskega blaga na italijanskih ladjah, v Trstu bodo ustanovili posebno prodajno centralo za razpečavanje avstrijskega lesa. Čeprav velja ta ugodnost samo Za poravnavo brodnin na Italijan- j skih ladjah, predstavlja la ukrep : korak k tolikokrat predlagani rešitvi, naj bi državam tržaškega zaledja, in to vsem, omogočili, da poravnajo brodnine in pristaniške usluge Z izvozom blaga na STO. Italijanska vlada je pristala na uvoz lesa (verjetno na zahtevo an-gloameriške VU), ker les ne predstavlja konkurenčnega blaga za italijansko industrijo. Ta obzir ne sme biti odločilen, pač pa gospodarski koristi Svobodnega tržaškega ozemlja. ŽIVILSKA BANKA Glavni ravnatelj organizacije FAO je predlagal, da bi Se ustanovila mednarodna banka, ki bi odkupovala višek živi' v produktivnih deželah in jih prodaja’a v pasivnih predelih sveta. Banka bi morala razpolagati s skladom 1 milijarde dolarjev. 118 milijonov dolarjev. Zlate zaloge ZDA znašajo 24.58 milijarde dolarjev, to je tri petine svetovnih rezerv. DOLAR' IN ZLATO Predsednik ZDA g. Truman je napravil konec polemiki o potrebi, da se vrednost dolarja nasproti zlatu zniža, s svojo izjavo, da vlada nima namena menjati sedanjega razmerja 35 dolarjev za unčo zlata. Trumana je podprl predsednik Federai Reserve Board v svojem poročilu pred gospodarskim odborom Kongresa. Vlada je odbila zahtevo, da bi lahko vsakdo zamenjal dotar za zlato. Dolarja noče razvrednotiti, ker računa, da bi takšen ukrep zmanjšal ugled ZDA v svetu. Ob finančnem, gospodarskem in socialnem vprašanju padajo francoske vlade druga za drugo. Ali bo sedanji ministrski predsednik Bidault imel več sreče? Najtežje vprašanje, ki ga mora rešiti je: najti vsaj približno ravnovesje med plačami in cenami, t. j. med plačami in življenjskimi stroški. Vsak delavec, duševni in telesni, naj toliko zasluži, da bo s svojo družino lahko spodobno živel. Pravilna rešitev tega vprašanja je toliko bolj težka, ker se cene zaradi nihanja vrednosti valute, ki ne odvisi samo od notranjih, temveč tudi od zunanjih tržnih razmer, ne morejo ustaliti. Zato nastaja razlika med kupno močjo plač in cenami, t. j. med kupno močjo plač in življenjskimi stroški. Te razlike povzročajo s svoje strani mezdna gibanja, ki stremijo za uravnovešenjem razmerja med plačami in življenjskimi stroški. Bidault se je s svojimi sodelavci lotil vprašanja dokaj radikalno. Dosedanjemu razmerju med plačami in cenami, ki je bilo neelastično, hoče dati več gibčnosti. Po izbruhu druge svetovne vojne, t. j. od novembra 1939, je vlada določevala plače. Odpravljen je bil sistem skupnih pogodb. Kakor znano, je pri sklepanju teh dana delavstvu večja možnost, da pride s svojimi zahtevami do veljave. Zakonski načrt, ki ga je vlada predložila parlamentu, predvideva postopno obnovo sistema skupnih 88 'el SiiGštega crstoga : Dne 17. novembra je preteklo 80 let, kar je 68 ladij iz raznih držav zaplulo v Sueški prekop ob zvokih Verdijeve »Aide«- Francoz Fr. Lesseps je gradil prekop 10 let. Finančno mu je pomagal Napoleon III., kolikor je mogel. Pozneje so si Angleži zagotovili velik de! delnic Sueške družbe in strateško premoč ob prekopu. Leta 1968 poteče rok 99 let, za katerega je Egipt odstopil prekop Sueški družbi za vzdrževanje prekopa. Leta 1968 torej postane Egipt pravi lastnik prekopa, ki bo tudi užival velike dohodke iz taks za prehod. Zgraditev Sueškega prekopa je leta 1869 odprla tudi tržaškemu pomorstvu nove poti na Srednji in Dalini vzhod in s tem nove Prožnosti za nagli razvoj tržaške trgovine in vsega pomorstva, • • V Španiji (Andaluzija) so v te-1 ku poizkusi za uvedbo kultur naravnega kavčuka- Pred kratkim je paropio vna družba »Tirrenia« posegla v tržaško pomorstvo. Najela je tri motorne 'adiie za prevoz manjšega kontingenta lesa iz Tr.sta na otok Malto, Med tržaškimi brodarji je ob tej priložnosti zbudila veliko razburjenje vest, da je za prevoz družba določila brodnino 12.5 angl-šilingov za kub. m lesa, medtem ko se povprečna brodnina za prevoz lesa na tej progi suka okoli 17 šilingov. Mali brodarji se vprašujejo, kako je mogla »Tirrenia« znižati prevozno tarifo kar zas 27 odstotkov, ko pa je znano, da sedanje brodnine komaj krijejo stvarne stroške obrata. Mali brodarji so tem bolj za-skrb'jeni, ker je italijanska vlada poveri’a prav družbi »Tirrenia« vzdrževanje nove italijanske krožne proge med Genovo in Benetkami (»Periplo italico«). Progo bodo morda podaljšali do Spani' e in Portugalske ter tudi do Sardinije. Ta proga bo, po mnenju malih brodarjev pobila vse manjše krajevne prevoze, ki so že itak v primeri s predvojno dobo, znatno nazadovali. Huda konkurenca za kabotažno plovbo so tudi konkurenčne cene železniških tarif. Lahko je državnim družbam tako pogodb krajevnega ali vsedržavnega obsega. Z zakonom bo določena najnižja plača, izpod katere ne bo smel iti nihče. Stavke so dovoljene. Toda pred izbruhom mora agitacijski odbor poskušati doseči poravnavo po spravnih organih, krajevnih ali vsedržavnih, sicer proglasi država stavko za nezakonito. Za ta primer niso določene Skok diamantov za k0°/<, Na diamantnih borzah v An-versu in Amsterdamu so diamanti poskočili, in sicer veliki kar za 40 odstotkov; manjši za nekoliko manj. VREDNOST DIAMANTOV IN ZLATNINE. Iz Hamburga poročajo, da imajo zlatnina in briljanti kakor vsi dragi kamni še vedno visoko mednarodno vrednost. Cene briljantom določajo v Holandiij, biserom v Parizu, v Londonu postavljajo cene kamnom manjše vrednosti. V zadnjem času so cene nekoliko nazadovale, toda kljub temu so kamni ohranili mednarodno vrednost. Trgovina s tem blagom se je v vojnem in povojnetn času zelo razvila, ker prinašajo begunci iz raznih držav, s seboj svoje prihranke, vložene v bisere in druge drage kamne. V samem Hamburgu je 70 zlatarjev, ki se bavijo s prekupčevanjem dragih kamnov. Ti so zdaj ustanovili lastno strokovno organizacijo. zaključujejo mali brodarji, zniževati tarife, ko uživajo znatne podpore na račun davkoplačevalcev, med katere spadajo tudi mali pomorski prevozniki. Beneška »A-driatica« je pospravila tržaške proge v Levant, zdaj vam pride še neapeljska »Tirrenia« in -odnese še ostale proge. CENE LADIJ PADAJO Po poročilu švedskih listov so cene ladij padle od spomladi do 9 danes za okoli 30%. Padajo tudi n cene razmeroma novim ladjam. Tako so prodali 9.000-tonsko ladjo «Saturnus», ki je bila zgrajena leta 1939 za 5 milijonov švedskih kron, medtem ko je oktobra 1948 bila prodana 10.000-tonska ladja «Uranus», zgrajena 1.1942, za 8,95 milijonov švedskih kron. Neka italijanska družba je kupila norveški parnik «Skoghalt» (998 BRT) za 21.000 funtov šter-lingov . Brodnine za prevoz 'lesa iz Trsta v Port Said se sukajo okrog 5 do’arjev za kub. m, v Aleksandrijo 5, v Pirej 4, v Carigrad 5 datari ev;v Tripolis okoli 25—27 šilingov. Za prevoz raznega b'aga iz Trsta v Carigrad znaša brodnina 50 do 100 šilingov za kub. m, na Malto 35 do 40 šilingov fco. . nikakšne kazni. Za spore v javnih ustanovah umenuje pristojni minister posrednika. Nameščenci in delavci računajo, da bodo reformo lahko izkoristili za dosego izboljšanja svojega položaja; vendar ni po njihovem mnenju reforma dovolj odločna, da bi jim zagotovila v polnosti dosego tega smotra. je izšla ta številka „Gospodarstva" z zamudo. Prihodnja izide kot novoletna na Silvestrovo, in sicer na 6 straneh. UREDNIŠTVO Švicarska letalska družba »Swisseair« je sklenila podaljšati svoje zračne proge čez Ocean. Medtem je nastopilo razvrednotenje funta, ki je potegnilo za seboj tudi druge valute. To je spravilo družbo v takšno težavo, da je sklenila opustiti nameravano podaljšanje prog. Kaj je s premoženjem tržaških Slo ven cev? Predsednik zapadne nemške vlade Adenauer, ki je obenem zunanji minister, je nakazal Izraelu 11 milijonov nemških mark kot nekakšno zadostilo Za strahote, ki so jih Židje morali pretrpeti pod Hitlerjevim režimom. Nemški komentarji pravijo, da je bila to prva simbolična gesta. Vlada je tudi podala izjavo, da bo odločno zatrla vsak nov pojav antisemitizma. Jasno je, da milijonom in milijonom ljudi, ki jih je uničilo divjanje hitlerizma in fašizma, ' ni mogoče več vrniti življenja. (V Nemčiji je danes še okoli 30.000 Zidov.) Vsaj deloma pa se da poravnati gmotna škoda. To je bilo tudi rečeno v vojnem programu zavetnikov. V resnici so Zidom vrnili vse premoženje v državah, ki so jih zavzeli zavezniki, tako tudi v Trstu. Tržaški Slovenci pa še vedno čakajo,^ da ZVU razveljavi ukaze jfašističnih oblastnikov, s kateri-i/ni so uničili slovenske denarne zavode (kakor Tržaško posojilnico in hranilnico in Trgovsko-obrt-no zadrugo) ter druge ustanove, kakor tudi ukaze, s katerimi je bilo zaplenjeno premoženje slovenskih ustanov; dalje pričakujejo, da se končno poravna škoda za .premoženje, ki je bilo Slovencem ugrabljeno ali uničeno za časa »liberalnih« in fašističnih vlad, zaradi fašističnega terorja. K reševanju tega vprašanja bo treba končno pristopiti, da se zadosti osnovnim načelom zasebnega in javnega prava pa tudi zato, da se najde zatočišče za tisoče naših ljudi, ki nimajo vstopa v javne službe, ker so bili zaradi svoje narodnosti zaznamovani z žigom pravih pravcatih garjevih ovc. ZLATE ZALOGF MIU7AKD OOIAZISV POSAMEZNIH D6.ŽAV Uanec 1948 ; ' 'v :;.r t: MH.IJAZD aoiAnre.r ir 10 J = Z.O.A. E - Z.S.S.JZ E = V SR.IT/KhJ i j E =ČlHON. OEMAIPSI / SIO/O V = 5V/CA m - bei&ma El - PUAMC.IJA M = OSTALE ZALOE6. : > : c ■■ n m jz v yi jzzt m branijo. Svetovne zaloge zlata „TIRRENIA" JE POSEGLA v tržaško pomorstvo (ki •ftalianoun do diiokmookki Alija Sirotanovič Kuski rudar Aleksij Stahanov je 1.1935 zaslovel v Sovjetski zvezi po svojem rekordu, ki ga je dosegel s tem. da je izkopal 102 toni premoga v enem dnevu. Sovjeti so nato uvedli njegov sistem medsebojnega tekmovanja med rudarji in delavci sploh. V Jugoslaviji se je na podoben način proslavil Alija Sirotanovič, ki je 24. jul. 1949 v premogovniku Brezi s skupino 8 rudarjev pridobil v enem dnevu 152 ton. Ta u-speh je dosegel z modro delitvijo dela. Opazil je, da se rudarji drug drugemu zadevajo, ako jih koplje več na istem mestu. Zato je prosil načelnika, naj mu dovoli, da s skupino 8 ljudi dela v istem času na treh mestih. Sam je z manjšo skupino pričel kopati, druga skupina je takrat takoj pripravljala les za oporo, dva druga rudarja sta premog nalagala in odvažala. Sirotanovičev sistem so u-vedli tudi v drugih rudnikih. 2e v s amen rudniku Brezi je Nikola Skobič s svojo skupino potolkel svojega mojstra peti dan po njegovem rekordu, ko je izkopal 166 ton. V Kaknju so 4 brigade v času od 17-21. avgusta izkopale zaporedoma 270, 254, 296 in 442 ton premoga. V septembru je Anton Zagorišek v skupini 13 rudarjev izkopal v Trbovljah 862 ton premoga, to se pravi, da je vsak rudar izkopal 66,3 tone, medtem ko je bila norma postavljena na 6,5 tone. Tehnične novosti Lastnosti pojačane atomske bombe Ameriška komisija za izkoriščanje atomske energije je v dogovoru z ministrstvom narodne obrambe napovedala poskus z novo atomsko bombo Po zadnjem ameriškem poskusu v Eniwetoku spomladi leta 1948 in po eksploziji sovjetske bombe bo to prvi poskus. Ameriški listi poročajo, da drži komisija v tajnosti čas eksplozije, da bi preprečila motenje in opazovanje s strani sovjetskih podmornic; s pomočjo posebnih aparatov je mogoče vohuniti tudi pri poskusih ž atomsko bombo. S takšnimi aparati so menda Američani odkrili prvo eksplozijo sovjetske bombe. Nova bomba sloni na istih osnovnih načelih kakor bomba, ki so jo preizkusili v Eniwetoku. Mehanizem je v bistvu ostal neizpreme-njen. Le eksplozivna sila uranija je bila bolje izkoriščena. Pri dosedanjih bombah je bilo mogoče izkoristi samo eno desetino uporabljene mase. Jasno je, da se že pri količkaj boljšem izkorišče-nju eksplozivne sile doseže veliko pojačanje atomske bombe. Nova bomba bo 6-krat močnejša kakor bomba, ki so jo vrgli Američani na Japonce v Nagasakiju, (9. avg. 1945). Američani si prizadevajo, da bi sestavili «super-bombo», ki bi bila 1.000-krat močnejša ,kakor sta bili bombi, vrženi na Japonsko. TELEFON NA BELGIJSKIH VLAKIH Na vlaku na progi Brusellj-Char-leroi (izg. Sarlrua) so Belgijci uvedli radijski telefon, po katerem bodo potniki lahko v stalni zvezi s svojim uradom ali domom. Progo, ki je dolga okoli 68 km, prevozi vlak v 45 minutah. * * V ZDA so pričeli proizvajati po patentih družbe International Nickel Company upogljivo lito železo. Novemu izdelku so dali ime «ductil». Novo železo je mnogo bolj trpežno in elastično kakor navadno lito železo in se lahko uporablja skoro kakor jeklo. S proizvajanjem novega litega železa se bavi že 40 tovarn, ki proizvedejo 315 ton na dan. DAN REPUBLIKE-! praznik gospodarkega vzpona Dan proglasitve FLRJ (29. no- I vernerai so letos v Jugoslaviji proslavili s tem, da so slovesno spustili v obrat vrsto velikih tovarn in novih objektov v obstoječih tovarnah, kakor tudi da so odiprli promet na novi progi Ša-bac—Zvornik. Novo železniško progo Saba c— Koviljača—Zvornik so zgradile enote JugotsliOvtainiskie armade ob pomoči frontnih brigad. V Sisku sta pričela obratovati nova železarna in nov plavž. Na Jesenicah je začela obratovati nova valjarna za debelo pločevino. V Kaštelu Sučurcu pri Splitu je pričela obratovati: velika tovarna plastičnih mas »Jugovimi«. V Zenici so: prižgali v novi veliki jeklarni tretjo, doma zgrajeno Siemens-Martinovo peč; njena zmoglj ivost znaša 60 ton j ek'a. Prav tako je zagorela prva globinska peč v valjarni. V Kostolcu ob Donavi so dovršili gradnjo termoelektrarne Veliki Kostolac in končali montažo prvega agregata. V 'adjedelnici »Tretji maj « na Reki so splovili čezoceansko ladjo »Titograd«, ki je poslednja iz vrste ladij tipa »Zagreb« in »Skoplje«. Novo radijsko srednjevalovno oddajno postajo z jakostjo 150 kw je dobil Beograd. Neva zagrebška radijska postaja oddaja s 135 kw (dosedanja samo 20 kw). Zagrebški oddajnik je zgradila neka francoska tvrdka, ker ni madžarska tovarna »Standard«, ki ji je bilo izplačanih že 8 milijonov1 dinarjev, dobavila potrebnega, materiala, pač pa samo nekatere dele- KOKSA NE BO TREBA UVA-: 2ATI. ,V Lukavcu v Bosni gradijo prvo veliko koksarno za metalurški koks. Predelovali bodo rjavi premog v koks. To ne bo edina koksarna v Jugoslaviji poleg plinarn, ki tudi dajejo koks. Drugo večjo koksarno bodo zgradili v Zenici; iz nje bo zeniška železarna prejemala koks, tako da ji ga ne bo treba dovažati od drugod. TOVARNA ORODJA V ŽELEZNIKU Tovarne orodnih strojev proizvajajo vse, kar je bistveno za opremo tovarn: tovarniške naprave, stroje in orodje. Takšna tovarna je «Ivo Lola-Ribar» v Železniku južno od Beograda. Izdeluje najtežje orodne stroje in spada med najpomembnejše tovarne, osnovne obra-. te jugoslovanske proizvodnje. Izdeluje že celo vrsto strojev — o-gromne skobeljnike, 62 ton težke stružnice, stroje za obdelavo ingotov, 10 metrske stružnice, brusilne in rezkalne stroje, stroje za valjanje stekla, prstane za velike turbine hidrocentral, vrtalne garniture za industrijo nafte, pnevmatična kladiva, Bartonove peči za težko industrijo, frikcijske stiskalnice, dvojne škarje za sekanje železa in jekla, stroje za proizvodnjo cementnih izdelkov. Tudi «Prvomajska», zagrebška tovarna orodnih strojev, prispeva velik delež za industrializacijo. POSOJILO MEDNARODNE BANKE ZA OBNOVO Po vesteh iz Washingtona je predsednik Mednarodne banke za obnovo E. R. Black izjavil, dlai banka še vedno: preučuje vprašanje pogojev za podelitev posojila Jugoslaviji. Misija', ki je v imenu banke preučevala jugoslovanske gospodarske razmere, s:e je vrnila v Washington, in pripravila svoje poročilo. Jugoslavija: želi posojilo za financiranje elektrifikacije (hiti me entrai) in rudarstva. Proge Jugoslovanske linijske' plovbo Jugoslovanska trgovinska mornarica vztrajno razvija mrežo svojih rednih tovornih in potniških prog. Ladje Jugoslovanske linijske plovbe, ki ima sedež na Reki, u-spešno konkurirajo ostalim mornaricam. Jugcslavenska linijska plovidba vzdržuje naslednje progé: 1) Jadran-Severna Evropa vsakih 115 dni, s pristajanjem v naslednjih lukah: Reka, Dubrovnik, Alžir (v primeru zadostnega tovora), Oran, London, Hamburg, Rotterdam, Anvers, London, Trst. 2) Jadran-Bližnji vzhod, vsakih 10 dni, pristajanje v naslednjih lukah: Reka, Trst, Dubrovnik, (y primeru zadostnega tovora), Bej-Aleksandrija, Benetke, Trst. 3) Jadran-Turčija, vsakih 20 dni, s pristajanjem v pristaniščih: Reka, Trst, Carigrad, Smirna (Izmir), Trst. 4) Jadran-Ciper-Izrael, vsakih 20 dni, s pristajanjem v pristaniščih: Reka, Split-Dubrovnik, Haila-Tel Aviv, Famagusta (v primeru potrebe), Limasol in Trst. 5) Jadran-Severna Amerika, vsaka dva meseca, s pristajanjem v pristaniščih: Reka, Alžir (v primeru potrebe) Gibraltar, New York, Montreal. 6) Jadran-Južna Amerika, vsakih 20 dni, s pristajanjem v pristaniščih: Reka, Šibenik, Split, Dubrovnik, Alžir (v primeru potrebe), Gibraltar, St. Vincent in Buenos Aires. LADJEVJE DOLGE PLOVBE Jugoslovanska dolga plovba razpolaga danes — po vključitvi motorne ladje «Srbija» (6.250 BRT) — s tonažo 170.260 BRT. V inozemstvu je bilo naročenih 9 motornih ladij; doslej je bila izročena «Srbija», zgrajena v Rotterdamu. V Rotterdamu bodo kmalu dogradili tudi motorno ladjo «Makedonija». V jugoslovanskih ladjedelnicah sta v gradnji dve čezoceanski ladji «Sarajevo» in «Titograd». Zmogljivost jugoslovanskih ladjedelnic se bo povečala zlasti, ko bosta začeli obratovati ob koncu petletnega načrta novi tovarni parnih turbin in Dieselovih motorjev. Na Reki že izdelujejo Dieselove motorje. italijansko-jugoslo- VANSKI LLOYD SE V ZRAKU Tržaška »Astra« poroča iz Beo-1 gradai, da z jugoslovanske strani še ni bdi dan nikakšen odgovor na italijanski predlog, naj bi ustanovili plovno družbo »Italijansko-j ugasi©vranski L'oyd«, v kateri bi ■sodelovali, obe mornarici na Jadranu. Italijanska delegacija je sproži'a ta predlog med gospo-t darskimi pogajanji y. Rimu. Pristojni jugoslovanski predstavniki niso na to dali ne pritrdilnega ne negativnega odgovora. Do ustanovitve nove družbe ne pride tako kmalu, ker je predlog izvedljiv samo x okviru širokega in odkritega gospodarskega sodelovanja: 1 med obema državama. VZROKI KRIZE v italijanski tekstilni industriji Italijanska tekstilna industrija j preživlja težko gospodarsko krizo, j Po izredno dobri konjunkturi, ki je trajala vse do leta 1947 in ki jo je italijanska teksti na industrija izkoristila za to, da obnovi in preuredi svoje obrate, je v teku preteklega, zlasti pa letošnjega leta zaš'a v slepo ulico, iiz katere išče zaman 'izhoda. Notranji italijanski trg tekstilnega blaga je prenasičen spričo šibke kupne moči širokih slojev potrošnikov, naročila iz inozemstva pa se iz dneva v dan krčijo zaradi ostre konkurence s strani tuje industrije. Razvrednotena funta steri in,ga je pdleig tega zadala nov udarec tej važni italijanski gospodarski panogi. Izvoz na šterlinsko področje se je popolnoma ustavili, deloma zaradi težkoč valutnega značaja, deloma tudi zaradi prepovedi uvoza v nekatere države kakor n» pr. v Indostan- Daber del italijanske tekstilne industrije je zaposlen s predelavo cunj, ki jih zdaj dobiva od ZDA na račun ERP- Odjemalci teh iz- delkov so v glavnem v deželah z nizkim življenjskim standardom, t. j. v Afriki, na Srednjem in Daljnem vzhodu, po večini na področju funta šterilinga. Upajo, da Po Italija kmalu obnov,ila trgovinske stike z novo Kitajsko, ki bi ji utegnila postati dobro tržišče za italijansko tekstilno b ago. Položaj italijanske industrije je tem bolj kritičen, ker si mora nabavljati surovine na dragih tržiščih in se mora n. pr- pri nakupih avstralske volne boriti z està-limi velikimi odjemalci k,ot so SZ in ZDA. Edino področje, kjer se Italija lahko opira izključno na lastno proizvodnjo, t. j. na proizvodnjo konoplje, ni v boljšem položaju. Tako se n. pr. Argentina, ki je uvažala do 30 °/o vseh italijanskih izdelkov iz konoplje v zadnjem trgovinskem sporazumu skoraj popolnoma odrekla tem pošiljkam. Prav tako So Se z Norveško ustavile tradicionalne kompenzacije konopljenih izde’kov pioti polenovki- Z Grčijo ne grej o po,sli od rok zaradi prevelike pasivne postavke y klirinški izme- Kamnoseški pouk v Nabrežini njavi. Na trgu ZDA morajo, itali- I janski izdelki iz konoplje konkurirati z bombažem in juto. Dobri odjemalci tekstilnih izdelkov bi lahko zopet postale vzhodnoevropske države, če bi v tem primeru ne posegali vrneš drugi činitelji, ki niso vedno gospodarske narave- Italijanski drobiž Označba »cognac« velja od 1-decembra 1949 samo za francoski konjak, v smislu trgovinskega dogovora med Italijo' in Francijo. A. M. lire ostanejo■ Italijanska vlada je predložila parlamentu zakonski načrt, ki odpravlja zakon, po katerem bi se do 31. decembra 1950. potegnile iz obtoka zasedbene lire (AM) in bankovci po 50 in 10 lih". Italija bo nabavila na Angleškem za 20 milijonov funtov «strojev. da bi zmanjšala svoje dobro-ime.tje v funtih, ki znaša: 70 milijonov. Italijanski industriici se upirajo tej kupčiji-ad RIŽ Letošnji pridelek riža cenijo na 6 milijonov q- Notranja potrošnja znaša približno 4 milijone, za seme potrebujejo 500.000 q, tako da ostane- Za 'izvoz okoli 1-5 mil. q. Cena ie bila določena: uradno na 7400 lir za običajni riž in 6850 za slabšo vrsto. Na 'svobodnem trgu v Milanu so cene nižje'- 5800 do 6000 in 6400 do 6600 lir za q. ZA DOPOLNITEV TELEFONSKE IN BRZOJAVNE MREŽE V ITALIJI je ECA v Washingtonu odobrila iz lirskega fonda 3,715 milijarde lir. SILOS ZA PREMOG z zmogljivostjo 13-14.000 ton bodo zgradili v Livornu da bi olajšali razlaganje premoga z ladij in nalaganje na železniške vozove in avtomobile. Opremljen bo z modernimi dvigali. Ladjo z 8.000 ton premoga bodo lahko razložili v teku 24 ur. DENARNI OBTOK V ITALIJI, je do 30. septembra dosegel 973.829 milijonov. Od 31. avgusta se je povečal za 12.167 milijonov. V teku zadnjih 121 mesecev je narastel za 93.989 mil. lir. Decembra 1948 je dosegel najvišjo točko in je bil za 7.131 mil. večji kakor na koncu septembra 1949. Novo električno centralo, ki jc je zgradilo podjetje «Edison», so slovesno odprli na Mernl. Proizvajala bo 202 milijonov kWh, ko bo dovolj vode. Obratovati bo pričela spomladi. DRUŽBA «ILVAii, ki ima poleg drugih podjetij tudi škedenjsko železarno je razpisala posojilo v znesku 4 milijard z izdanjem obveznic po 1.000 lir z obrestno mero 6%. Posojilo jamči «Finsider». ITALIJANI JEDO MANJ RIŽA, ugotavlja Ente Nazionale Risi; vendar dodaja ,da se je prav za prav zmanjšala potrošnja pravega riža, ker so v prodaji razne potvorjene vrste riža. Minister za poljedelstvo je izdal ukaz, da je treba strogo nadzirati trgovino z rižem. Se pod Avstrijo je bila v Na- | brežini zelo znana, šola, v kateri se je moška mladina urila v kamnoseškem poklicu. Odkar je pa prenehala ta šola, so se izučili . vajenci kamnoseštva le v delavnicah. Ko se je pa pričel dne 15. januarja 1947 pouk na Slovenskem industrijskem strokovnem tečaju v Nabrežini, so usmerili na tej šoli pouk. tehnologije in praktičnih vaj v kamnoseštvo. Na nižjih industrijskih strokovnih šolah ter tečajih so namreč poleg teoretičnih predmetov predpisane tudi strokovne vaje. V ženskih razredih poučujejo ženska ročn$ dela, v moških razredih pa glavne panoge (moških ^jbrti.J (Omenjeni tečaj je bil dvoleten, v letošnjem šolskem letu pa ima tudi III. dazred- V okviru praktičnih vaj poučuje naj tej šoli kamnoseštvo strokovnjak, ki uči fante oblikovanja kamna s »špico« in dleto. O uspelih tega pouka se je lahko vsakdo prepričal, ko si je ogledoval razstavo kamnoseških izdelkov, katere so izklesali gojenci te šole. Zanimanje za, omenjeno: šolo je med ljudstvom precejšnje. Obiskujejo1 jo nabrežinski otroci ter otroci okoliških vasi. Njih število vsako leto narašča. Letos jo obiskuje 65 otrok, od tega, je 29 dečkov. Izredne težave pa dela pomanjkanje prostora. Pouk /je zelo otežkočen, ker so v razredu skupaj dečki in deklice kljub temu, da se učni načrt za dečke precej razlikuje od načita, za de-feVre v te." "o’: «da 4tn» učilnici, v pritličju je pa delavnica, ki je pretesna za tolikšno število dečkov. Vsekakor ni ugodno, če so ribdifd rvalc.i Vampa -t-®-7'- - skupaj: kameniti okruški zlahka odlete komu v oko. Sedaj1 pa bodo s steno pregradili delavnico na dva dela. Na ta način bo v škodo, delavnice pridobljen prostor ra J ‘ r -1 V ’ ry C 71 DPoVi ,ÌP) starši žele, da. bi: se: gojenci te šole naučili tudi mizarstva in obdelovanja kovin. Zaradi pomanjkanja prostora bo težko ugoditi tej želji. Ta šola, ki kaže vidni napredek ter je v stalnem razmahi 1 1-, v ir,a [IV -a '■ č i'V ’ , ■ C ’ preseliti v novo poslopje. Za to bi morala poskrbeti šolska, oblast v Trstu. Hiša, v kateri je zdaj nastavljena, je premajhna ter poleg tega še izredno vlažna. V bližini postaje »Križišče« s6 povečali stavbo, v kateri nameravajo odpreti šolo za vajence kamnoseške industrije. Solo pripravlja Pokrajinsko združenje za tehnični pouk pri tržaški Trgovinski zbornici. Ni še znano kdaj bo pričel pouk na tej šoli niti, v katerem jeziku se bo vršil pouk. Glede na narodnost prebivalstva bi moral biti v slovenščini. NAROČILA IZ AMERIKE NE BO »Gospodarstvo« je nedavno poročalo, da so se nabrežinski industrije! udeležili natečaja, ki je bil razpisan za izdelavo nagrobnih kamnitih križev za pokopališča ameriških vojakov v Evropi in Sev. Afriki. Podjetje, ki bi na tem tečaju zmagalo, bi izdelalo 18.000 kamnitih križev v. vrednosti približno 200 milijonov lir. Ker je bila ponudba nabre-žincev najugodnejša so prizadeti pričakovali, da bodo zmagali pri natečaju. Pred kratkim so bili ustniki kamnoseških podjetij v Nabrežini obveščeni, da jim ni bilo dodeljeno: to naročilo. V obvestilu ni bilo utemeljeno., zakaj niti ni znano, katero podjetje je dobilo to veliko delo. Kamnoseška družba Radovič v Nabrežini, ki je nedavno zopet odprla svoje kamnolome in dobila posojilo ERP, je prejela is ZDA naročilo za mramornate plošče v vrednosti enega miliona lir. To je razvidno iz poročila gen. Aireya na Varnostni svet. Socialni utrinki Davčna obremenitev na Angleškem Angleški finančni minister Grippa je vi poslanski zbornici dal pregled današnjega obdavčenja na Angleškem y primeri s predvojnimi razmerami- Anglež mora obračunati od svojih dohodkov naslednje vsote v funtih: Dohod ek pred obd. po obdavčenju 1948/49 1938/39 1913/14 5.000 2598 3.479 4.708 10.000 . 3673 5.922 9.242 15-000 4148 8.034 13.825 20.000 4398 10.009 18.408 25.000 4523 11.847 22.992 30.000 4648 13.684 27.575 35.000 4773 15.384 32.158 40.000 4898 17.084 36.742 50.000 5148 20.484 45.908 PREBIVALSTVO ČEŠKOSLOVAŠKE Po odredbi češkoslovaške vlade bodo 1. marca prihodnjega leta izvedli ljudsko štetje. Praga ima danes 935-188 prebivalcev. Zanimiva je socialna struktura praškega prebivalstva v primeri z letom 1930. V Pragi je bilo leta 1930 32.6 odst. delavcev, 16.8 odst. uslužbencev, 22.4 odst. uradnikov in 28.2 odst. pripadnikov svobodnih poklicev. Danes je v Pragi: 47 odst. dtelavcev in nameščencev, 17.2 odist. pripadnikov svobodnih poklicev in 4 odst. uradnikov. ZAČASNI UVOZ ALUMINIJA, je dovolila italijanska vlada za dobo 6 mesecev. V poštev pridejo pošiljke od 100 navzgor. V teku 3 mesecev se morajo zopet izvoziti izdelki ali polizdelki. C It Lil LOK A IMA BODOČNOST Potrošnja stalno narašča Poročilo, ki ga je objavila pri- J iravljalna konferenca za svetov-, ia vprašanja v zvezi s celulozo, | ó posluje v okviru Organiza-;ije za prehrano in poljedelstvo (FAO), dokazuje, kako velik pomen ima celuloza v industriji in svetovnem gospodarstvu sploh. Poročilo daja pregled današnjega položaja in napoveduje njegov razvoj. Kot izhodišče je bilo vzeto rekordno leto 1948. Delež Združenih ameriških držav v svetovni proizvodnji se je dvignil od 44 odst. v letu 1937 na 68 odst. v letu 1948, v potrošnji pa od 51 odst. na 71 odst. Temu nasprotno je evropski delež pri proizvodnji nazadoval od 50 odst. na 27 odst., odnosno pri potrošnji od 42 odst. na 25 odst. Čeprav je bila lanska proizvodnja rekordna bi bila Evropa lahko proizvedla še 4,3 mil. ton, ostale dežele pa, predvsem Japonska nad 1 milijon ton. Zmogljivost proizvodnje narašča. Svetovna proizvodnja celuloze je bila 1. 1948 za 3 milijone ton večja kakor 1. 1937, ko je dosegla predvojni rekord. Proizvodnja in potrošnja sta bili leta 1938 razdeljeni tako-le (v 1.090 ton): Proizvodnja Potrošnja Evropa 7.900 6.700 ZSSR (za izv.) 40 Bližnji vzh. 10 15 Sev. Amerika 19.000 19.255 Juž. Amerika 190 470 Afrika 15 15 Azija 505 520 Oceanija 120 165 Ves svet 27.780 27.140 Prebitek proizvodnje nad potrošnjo je dosegel komaj 3 odst.; kljub temu so cene padle. Računajo, da se bo v odnos potrošnje do proizvodnje uravnovesil v 1. 1949—50. Po teh računih bo letošnja potreba po celulozi prekašala proizvodnjo. Letošnja proizvodnja narastla samo za 500.000 t. V letu 1950 bo potrošnja narasla za nova 2,5 mil. t., tako da bo za 500.000 t. prekašala trenutno proizvodnjo. Čeprav je zmogljivost severo-ameriške industrije narasla v tekočem letu, bo njena proizvodnja zaostala za 600.000 za lansko. Nasprotno se bo evropska proizvodnja povečala za 859.000 ton. Računajo, da se bo evropska proizvodnja v 1. 1950 povečala za nadaljnjih 600.000 ton, severo-ameriška pa za 1,3 mil. t. V Evropi bo povpraševanje po celulozi hitrejše naraščalo kakor proizvodnja. Tako se bo izvozni preostanek celuloze znižal od 1,2 mil. t. v 1. 1948 na 700.000 ton v letu 1949 in na okoli 300.009 ton v prihodnjem letu. V Severni A-meriki bo povpraševanje za malenkost večje kakor proizvodnja. To se pravi, da bodo ZDA uvažale celulozo Računajo, da bo severoameriški uvoz celuloze iz Evrope 1. 1949 dosegel in 1. 1950 okoli 300.000—500.000 t.; na drugi strani bo Severna Amerika izvozila okoli 250.000 t. Po vsem tem ne pojde severoameriški izvoz po starih poteh na evropska tržišča; zadevni strah evropskih proizvajalcev ni upravičen. Po računih pripravljalne konference bo potreba po celulozi 1. 1955 za 10 mil. t., t. j. 40 odst večja kakor v letu 1948, vsako leto se bo povečala za okoli 6 odst. V razdobju 1937—48 je narasla samo za 3,3, t. j. za 15 odst. Treba je upoštevati, da je razvoj v zadnjem razdobju motila vojna-V času 1948—55 se bo vrnilo ravnotežje med svetovno proizvodnjo in potrošnjo. Pred vojno ie bila Evropa s svojimi 2,5 mil, *• prvi dobavitelj celuloze ostalemu svetu. Se danes ima na razpolago nekaj prebitka za izvoz-Toda leta 1955 bo potreba P° vsej verjetnosti prekosila proizvodnjo, kar naj bi pokazale na-slednje številke v 1.000: Proizvodnja Potreba Evropa 10.900 11.430 ZSSR (za izv.) 200 — Bližnji vzhod 30 f Severna Amerika 23.475 23.t** Juž. Amerika 440 7" Afrika 30 3 Azija 865 9.n Oceanija 320 4 _ Ves svet 36.260 37.23v Po vsem tem je potreba 'Severi ne Amerike v času 1948—55 narasla za 4,5 mil. t., t. j. 23 ods ■’ v Evropi 4,7 mil. t., t. j. 80 odst-medtem ko napovedujejo še ve je naraščanje potrebe v Oceani) in Južni Afriki. Svetovna potr®' ba po celulozi bo 1. 1955 za ok li 50 odst. večja kakor 1. 1937- Po podatkih iz tega poročila 3® bila potrošnja lesa razdeljena gozdarskem letu 1947-48 tako-le milijonih kub. m): -, Mil. kub. m /0 Drva 825 ^5 Žagani les 360 g Proizv. vlaken 119 Ost. industr. lesa 149 . Skupaj 1453 Severna Amerika je dobavi 56% celuloznega lesa, Evropa 26 0 Sovjetska zveza 16% in vse °sta.g dežele 2%. Zapadna Nemčija dobavila 3,4 mil. kub. m, t.j. Zakonske določbe Ukaz št. 208 (17. XI. 1949) po-daljšuj e veljavnost pismenih ali '•Snih zakupnih pogodb za zem-jiišča do konca poljedelskega le-‘a 1949—1950. Ukaz št. 209 (17. XI, 1949) do-•ača, da se mora gozidna imovinn, je biila vknjižena na ime od-za gozdarstvo (»Comitato loresitale«) vknjižiti na ime javne R>zdne imovine pod upravo oddel-za kmetijstvb ih gozdarstvo tiri Zbornici za trgovino, industri-in kmetijstvo- Ukaz št. 210 (17. XI- 1949) spre» •'linja prejšnje določbe o sestavi Agencije za posojila pri ZVU«-Agencija bo obstajala1 iz članov 'dbora za gospodarstvo pri ZVU, predstavnika generalnega ravna-Hjstva, predstavnika ravnateljeva za notranje zadeve, načelnica ER p, načelnika sekcije za po-j°H!a (Loans section) in kontrola EBP (EBP Controller). Ukaz št. 212 (17- XI. 1949) opro- Ladij ski V zadnjih štirinajstih dneh so fripluSe, oziroma odplule iz na-e9a pristanišča naslednje ladje: Uadja tržaškega Lloyda »Canna-'e9io<( (7200 ton) je prispela iz Kalkute s 000 tonami raznega bla-Ladja domače družbe Trvpko-lč »Fanny Brunner« (2400 ton) e Priplula iz Beiruta s 705 tona-raznega blaga. j ^raeriška ladja »Exilona« (8000 ,0ri, New York) je izkrcala ob .Agarju 62 v luki pri Sv. Andre-r1 v nied drugim raznim blagom >ec)o količino svinjske masti v jeznih sodih, namenjeno 'v Au-njo. Ameriška ladja »Exporter« j, 5°C ton, New York, American ^Port Lines) je iztovorila ob Agarju 58 razno blago, nakar ,! naložila med drugim raznim la0om večjo količino celuloze, amenjene v Vera Cruz in Narvik. Italijanska ladja »Aldebaran« ^ 6°0 ton, Genova) je vkrcala ob .Agarju 55 v luki pri Sv. Andre-“ tovor lesa in manjšo količino 8°°iep židovskih izseljencev. ®b hangarju 58 je že del j časa -°torna ladja »Risano« (3000 ton, enetke), ki jo je Tržaški Lloyà kratkim kupil v Združenih *zavah. Ladjo so Zgradili l- 1934 > Hamburgu za račun »Deutsche eyante Lime« in je tedaj plula j°d imenom »Sofia«. Konec tega 9-n-a je nastopila prvo potovanje Indijo in Pakistan. (JInieriška ladja »Garden State« iz°°0 ton, New York) je prispela Združenih držav in je izkrcala ^- hangarju 64 razno blago. Am.e-1^°- ladja »Sulphur Mineš« (7000 lon> New York) je iztovorila v si-knv-v Inki pri Sv- Andreju večjo ‘ičijjo žita. Ameriška ladja q thstar« (7000 ton, Savannah je iztovorila ob hangarju 65 blago. t,?u9°slovanska motorna ladja (4500 ton, Reka) je na-(jr 1,1 ob molu 5 v luki pri Sv- An-j, večji tovor lesa s posredo-■riniem špedicijskih tvrdk Goud-Marittima in SA1MA. Po-«a je namenjena v Haifo. Ju-t0^ovnnska ladja »Sabac« (7000 • Neka) je izkrcala v stari lu- šča carine poštne zavoje, ki se I pošiljajo iyi dar p o edinim nasilov- I nikom v inozemstvo, če ne presegajo' težine 10 kg. Pošiljke smejo vsebovati samo živila (toda ne več kot 1 kg kakava, 2 kg kave in 3 kg sladkorja), nadalje oblačila, čevlije, milioi, zobne paste in zdravila, potrebna za naslovnika samega in njegove sorodnike, razen alkaloidov, mamil in, saharina. Ugodnosti ukaza so omejene na 1 zavoj na mesec za vsakega poedi-nega naslovnika- Zavoj mora imeti napis »brezplačna družinska pošiljka« tem navedbo vsebine in vrednosti predmetov. Kdor nabira naročila za inozemske pošiljke ali pošlje v inozemstvo denar za tako naročilo, ,se kaznuje z denarno kaznijo 40.000 do 400.000 lir- Ukaz št. 216 (17- XI. 1949) spreminja nekatere veljavne predpise o davku na proizvodnjo glede destilacije vina. Ukaz št. 217 (18- XI. 1949) spreminja sestavo občinske komisije Za krajevne davščine v prvi stop- nji- Komisija je sestavljena v občini Trist iz 45 članov, v ostalih občinah pa iz 15 članov in se ustanovi s posebno odredbo župana; eno tretjino članov imenuje občin,ski svet, eno tretjino Trgovinska zbornica, ostalo tretjino pa conski predsednik iz vrst davkoplačevalcev- - RAZNE VESTI Zakonski osnutek, ki ga pripravljajo v Italiji in ki bo verjetno uveljavljen tudi na tukajšnjem ozemlju, predvideva, da ne bo potreba odslej polagati kavcije za pridobitev olbrtnic za prodajo na drobno in na debelo; tudi že položene kavcije bodo vrnili. Po še nepotrjenih vesteh bodo kmalu uvedli enkratno plačevanje davka na poslovni promet (IGE) a sladkorjem v razmerju 5 odst- vrednosti blaga, S tem bodo odpravili vsa nadaljnja plačevanja davščine ob raznih tržnih prehodih razen pri prodaji na drobno. promet živahnejši ki manjšo količino bombaža in da* teljnov. Prve dni tega. tedna je priplula iz Združenih držav v luko pri Sv. Andreju jugoslovanska ladja »Hrvntska« (9000 ton, Split), ki je ob hangarju 58 izkrcala manjšo količino morske trave. Ta ladja, ki je prvikrat v Trstu, spada v vrsto »VictOry«- Poleg raznega blaga, namenjenega v Jugoslavijo, je bilo na ladji tudi 40 potnikov (ameriških Jugoslovanov), ki se bodo izkrcali na Reki. Po kratkem bivanju je odplula na Reko. Ameriška ladja »American Star-ling« (7000 ton, New York) je iz- \ kreola v silosu večji tovor žita- | V staro luko je prispela angleška ladja »Empire Caicos« (4000 ton, West Hartlepool) in je naložila razno blago- Prav tja je priplula italijanska ladja »Abbazia« (3800 ton, Benetke), ki je naložila več vagonov solitra, namenjenega v Palestino. Manjši italijanski ladji »Miseno« (1800 ton, Napoli) in »Adele Croce« (1000 ton, Benetke) sta vkrcal) v stari luki tovor lesa. Italijanska ladja »Esperanza« (3000 ton, Benetke) je vkrcala ob hangarju 71 les in drugo razno blago. Manjša italijanska, ladja »S. Antonio« (2000 ton, Genova) je vkrcala ob hangarju 69 tovor lesa- Prav tam je grška ladja »Ti-nos« (3000 ton, Pirej) vkrcala tovor lesa. Italijanska motorna ladja »Loredan« (1800 ton, Benetke) je vkrcala ob hangarju 62 razno blago- Italijanska ladja »Salvare« (1600 ton, Benetke) je vkrcala v luki pri Sv- Andreju tovor lesa, namenjenega v Haifo. Nizozepiska ladja »Venus« (2000 ton, Amsterdam) je vkrcala ob hangarju 55 tovor lesa Za Palestino. Ladja tržaškega Lloyda »Aliga« (7200 ton) je pripeljala večjo količino bombaža egiptskega izvora ter ga je več dni razlagala v hangar štev. 65, kjer so ga s posredovanjem spedicijske tvrdke F. Parisi naložili v. železniške vozove, namenjene v razne kraje na Madžarskem. Kakor se vidi, sc je blagovni, tranzitni promet nekoliko dvignil, zlasti v luki pri Sv. Andreju, kjer je zaposlenost med pristaniškimi delavci večja kakor v zadnjih dveh mesecih- D Ostra kritika občinske uprave Dr. J. Dekleva, predstavnik Slo-vansko-italijanske ljudske fronte v tržaškem občinskem svetu, je v svojem govoru med proračunsko razpravo razčlenil vse slabosti dosedanjih občinskih uprav. Občinski primanjkljaj se nenehno dviga in je v proračunu za 1.1950 prekoračil dve milijardi lir. Vprašanje je, ali tržaško gospodarstvo spričo splošne gospodarske krize v angloameriški coni lahko sploh prenese takšne primanjkljaje. Največ denarja požre ogromni upravni aparat. Danes je na občini nameščenih 30.000 ljudi, leta 1936 jih je bilo samo 11.000. Uradnike in delavce je treba v okviru občinske uprave racionalnejše razdeliti, da bo nji- hovo delo donosnejše. Občina mora iniciativno poseči v gospodarstvo, zboljšati upravo sedanjih podjetij in ustanoviti nova (n. pr. za predelavo odpadkov), ki bi dajala nove možnosti zaslužka. Govornik je zahteval večjo avtonomijo občin, ki so zdaj pod strogim nadzorstvom conskega odbora in ZVU. Treba je preobraziti davčno obremenitev tako, da bodo bolj obremenjeni bogatejši. Sedanje razmerje med neposrednimi in posrednimi davki je nesocialno; saj so bili po letu 1938 neposredni davki povišani samo 6-krat. Davki na potrošnjo pa 35-krat. Govornik je zahteval ,da je treba v občinski upravi namestiti tudi slovenske u-radnike. Po razvrednotenju avstrijskega šilinga Po razvrednotenju avstrijskega I šilinga, ki smo ga kratko omenili v zadnji številki »Gospodarstva«, je nastal naslednji položaj v avstrijski zunanji trgovini; Vsak izvoznik mora - odstopiti 40 % svojega deviznega izkupička Narodni banki po »osnovnem« tečaju 14.40 šilinga za dolar; ostalih 60 % lahko proda na novem, deviznem trgu, ki ga nadzira Narodna banka po «premijskem» tečaju 26 šilingov za dolar. Po vsem tem doseže izvoznik povprečno dejanski tečaj 21.36 šilinga- V istem razmerju se izračunajo tečaji drugih valut. Tako je ostalo še nekaj prostora za črno borzo, ki pa je omejena, ker je premijski tečaj že itak visok. Uvoznik p’ača uvoz trgovinske narave po enem izmed navedenih tečajev, Naj nižji »osnovni« tečaj velja za nujno potrebno blago (živila in pošiljke EBP), na j višji (premij siki) za najmanj potrebno blago, srednji dejanski tečaj pa za srednje važno blago. Vrsta blaga je ocenjena na posebnem spisku. Za nagrade in plače velja premij,ski tečaj, prav tako za tujski promet. Do razvrednotenja je uradno veljal tečaj 10 šilingov za dolar- Iz- voznik ie lahko uporabil do 90% svojega deviznega izkupička za kritje lastnega ali tujega uvoza devize je na svobodnem trgu mnogo dražje prodajal kakor je bil uradni tečaj, in sicer od 30 do 12Q odstotkov dražje. Narodna banka se temu ni protivila-Po razvrednotenju niso cene mnogo poskočile, ker se ie to zgodilo že prej, t. j. ko so razvrednotenje napovedali. Po uradnih podatkih so se življenjski stroški povečali za 3 %. Vlada namerava znižati dohodnino in davek na plače Sa 20 %. Kdo ima prav? Začetek letošnjega šolskega leta na tržaški univerzi je njen rektor Ermanno Cammarata, ki ga je pred leti angloameriška vojaška uprava začasno odstavila, proslavil z nenavadnim govorom. Postavil je tezo, dal mirovfila pogodba z Italijo, s katero je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje, ni prekinila suverenosti Italije nad STO-jem, čeprav poseben člen te pogodbe izrecno to ugotavlja! Poleg gen. Aireya, poveljnika angVoameriške VU, ki je govorniku čestital, je bil prisoten tudi predsednik conske vlade profesor Palutan- Verjetno je tudi on čestital govorniku, čeprav je še 30. septembra v č’anku, objavljenem v angleškem listu »Continental Daily Mail« izrecno poudaril, da ni nikakšnega dvoma, da je suverenost Italije po uveljavljenju mirovne pogodbe (15. septembra 1947) prenehala. Conski predsednik je videl v datumu 15. septembra, ko je prenehala italijanska suverenost, tako važen in jasen zgodovinski mejnik, da je svoj članek naslovil »Trst — dve leti potem« (po uveljavljenju mirovne pogodbe). Tržaški sefem zagotovljen Ukaz ZVU št. 220 Je proglasil gradnjo sejmišča za »Tržaški mednarodni Vzorčni sejem« Za javno koristno. Dela se bodo začela v teku dveh mesecev in bodo dokončana 31- dec- 1950. S tem so bili položeni temelji stalnemu tržaškemu velesejmu. Države tržaškega zaledja bodo verjetno zgradile lastne paviljone- Tihotapili so Z valuto. Tržaška policija je zasačila nekega menjalca, ki je ob sodelovanju 18 pomočnikov tihotapil s tujo valuto. Gre za 32,707.942 lir. Pri njem je zaplenila večjo količino dolarjev, avstrijskih šilingov, francoskih frankov, argentinskih pezov itd. Pri IRO se ie v Trstu javilo okoli 2200 beguncev- Po zatrdilu italijanskih listov se je v Trstu naselilo okoli 20-000 italijanskih beguncev iz Istre. Ladjo »Remo« (9000 BRT) je »Tržaški L-loyd« pod ugodnimi pogoji odkupil od avstralske v’ade. Ta je med vojno zaplenila »Remo«, Lloydovo last. Pristaniške usluge Zaradi razvrednotenja avstrijskega šilinga v razmerju z dolarjem bodo postale pristaniške usluge, ki jih nudijo Avstrijcem severne luke, precej dražje: nova podlaga za izračunavanja teh pristaniških uslug je določena v razmerju 27 šilingov proti 1 do’arju (prej 10 : 1). Ker je za tržaško pristanišče določeno razmerje 20 : 1, bo odslej avstrijskim operaterjem y tem pogledu zopet olajšan tranzit skozi tržaško luko, v kolikor ne bodo seveda to razmerje izpremenili. Gospodarstvo V zadnji številki smo objavi i razgovor s tržaškim slikarjem A. Černigojem z namenom, da bi spravili v neposredni stik slovenske slikarje z gospodarskimi krogi in tako pripomogli k medsebojnemu razumevanju jn podpiranju. Opozoriti smo hoteli tudi našo javnost na veliko krivico, ki jo delajo našim slikarjem velika podjetja, kakor Združene jadranske ladjedelnice, ki so prejele milijardno posojilo iz 'sklada EBP in pri graditvi ladij povsem ignorirajo naše umetnike- Ni bil naš namen, izzvati polemiko o sami umetnosti, ker so za to pok icani drugi listi in časopisi. Kljub temu objavljamo mnenje »diletanta« kot glasnika določenih plasti naše javnosti, ki jim mi vsaka umetnost dovolj dostopna in prebavljiva. Med te spadajo prav gotovo tudi tisti, ki imajo kaj pod palcem in bi lahko podprli naše umetnike- Pisec ni gotovo pni tem, meril izrecno na dela A. Černigoja, ki so dozorela in izven raznih ekstremov, pač pa je hotel ostati v mejah splošnosti. Za »diletantom« bi radi culi mnenje še iz umetniških krogov samih. Dobrodošel bo tudi vsak konkreten predlog, ki bj šel za dosego -smotra, ki smo ga navedli v začetku-Jedro »polemike« naj bi bilo vprašanje, kako navezati stike med umetniki in odjemalci, zlasti iz gospodarskih krogov. Uredništvo. ** Z velikim zanimanjem sem čital Černigojeve misli o gospodarski strani umetnosti, objavljene v zadnji številki «Gospodarstva». Mojo pozornost so zbudili pred vsem naslednji stavki: «Predvsem bi morali (gospodarski krogi) slediti razvoju tržaških umetnikov in njihovim smotrom. Poleg tega bi lahko tu pa tam kupili kakšno njihovo delo»... «Vsak (umetnik) se mora ukvarjati še s postranskim delom, ki ovira njegovo umetniško ustvarjanje...» Ker mi skopo odmerjeni prostor ne dopušča, da bi se spustil v temeljito kritično razglabljanje, omenim le mimogrede, da nimam za resničen umetniški razvoj vsake novotarije v umetnosti, čeprav sem odločen nasprotnik okostenelosti I in lenobnega počivanja v plesnivi tradiciji. Picassov kubizem n.pr. ni zame razvoj, ampak vratolomen «salto mortale», s katerim je zbudil pozornost bogatinov, da so začeli kupovati njegove slike; te so zaradi take kričeče reklame silno poskočile v ceni. Picassove slike v posesti bahačev dokazujejo prvič, da so dotičniki bogati in drugič bi morale dokazati, da so izobraženi poznavalci najmodernejše umetnosti. Ta in podobni primeri niso torej umetniškega, temveč gospodarskega značaja. in umetnost Poleg tega nam takšni primeri dokazujejo, da ni tako lahko «slediti umetniškemu razvoju», in sicer predvsem zaradi tega, ker človek brez temeljite umetniške kulture nikakor ne more razsediti, kje je razvoj in kje je banalna reklama. Zato ni ljudstvo sploh (ne le «gospodarski krogi») krivo, da ne more slediti razvoju umetnikov, ampak so temu krivi umetniki sami, ker se premalo zanimajo za vprašanje: kaj tisti, ki bi morali priti v poštev kot njihovi odjemalci, lahko umetniško prebavijo in kaj ne. Ako umetniki želijo, da bi ljudstvo kupovalo njihove umetnine — in to bi morali želeti že v interesu umetnosti same in splošne prosvete — potem se morajo postaviti na stališče vseh drugih proizvajalcev, t.j. morajo preučevati in upoštevati želje svojih odjemalcev. Na kratko: ker se njihovi odjemalci nikakor ne morejo povzpeti do njihove umetniške višine, morajo sami umetniki stopiti nekoliko niže, vsaj toliko, da jih bo mogoče videti in spoznati. Že po svoji prirodi stremi vsak človek za prosveto in predvsem za umetnostjo, zato pa mu je ne smemo postaviti tako na visoko, da je ne more doseči. Ne le slikarstvo, tudi druge umetnosti so zletele tako visoko nad oblake, da jih je človeštvo dejansko izgubilo iz vida. Poslušajte, kako mladina grozno tuli tiste raztrgane ostanke nekdanjih prekrasnih narodnih pesmi, ki so jim še ostali; poglejte, kakšne grozne spake so namazane po stenah javnih lokalov in drugod; dalje kakšne umazanosti mora gledati občinstvo v kino dvoranah, ker plava tudi današnja gledališka umetnost tam visoko nekje v stratosferi. In po vsem tem se umetniki pritožujejo, da ne morejo živeti. Seveda ne morete živeti v zračnih višinah, čeprav ste bliže soncu. Toda stopite k nam na zemljo, pa boste videli, da vam življenje ne bo več tako težko. Vsak umetnik se mora ukvarjati še s postranskim delom, pravi Černigoj. Dobro, potem pa imejte zgoraj predlagano «umetnost za odjemalce» vsaj za postransko delo, ki bo prinašalo vam, umetnikom, gospodarsko, nam pa prosvetno korist. V svojih odgovorih je omenil Černigoj tudi nameravano prodajo umetnin na obroke. Misel je dobra in bo gotovo uspela, ako bodo u-metniki upoštevali želje odjemalcev. Prodaja bi se dala organizirati tudi na drugi način. Toda o tem morda ob drugi priložnosti, ako se umetniki odzovejo na zgoraj izražene misli. DILETANT KRAMLJANJE O TRŽAŠKI ZGODOVINI Slovenski gostilničarji v 15. stoletju e ®vallijeva knjiga «Commercio Itj !ta privata di Trieste nel 1400», 16 izšla leta 1910, govori v po-poglavju o tržaških gostil-l Jriih in krčmarjih v dobi od A500; ti so navedeni v teda-ttv . uradnih spisih, shranjenih v uškem mestnem arhivu. 83 ^Seh gostilničarjev smo našteli Hj’ n-*ed temi je 6 takšnih imen, da J^ugoče ugotoviti njihove narod-sti. Med 77 gostilničarji je bila Grkinja, 6 Nemcev, 15 Italija-in 55 Slovencev, katerih ime-Uavajamo v spodnjem spisku. °Kolicanski ples pred MESTNO HIŠO 1-j r°stor nam žal ne dopušča, da jv 0 naših povedali kaj več. Ne reru° pa opustiti okoličanskega Sl).Sa Pred mestno hišo, ki ga opi-Co t Cavalli, ko omenja krčmari-rt Ž° iz Gornjega grada (Gne-tt) de Goregnigrad). O tej Neži je $tj?0§0 zapisanega na raznih me-jfin' V mestni blagajniški knjigi jj Zabeleženo, da so Neži izplača-V6?ekaj denarja za prehrano člo-a> ki je bil osumljen tatvine in potem oproščen. Knjiga omenja tudi izplačilo za napravo lesenega poda pod Ložo (sotto la Loggia), na katerem so na Telovo plesali okoličanski fantje in dekleta; seveda v svojih narodnih nošah. Pred 500 leti! Na stroške mestne občine tržaške! Zdaj pa naj sledijo naši gostilničarji in krčmarji, ki so imeli na ta dan vsako leto gotovo polne roke dela: 1) Hus Peter, 1.1428, na Velikem trgu; 2) Vrisingoj Miha, «Velika gostilna»; 3) Spajnar Peter, Vrisingojev naslednik; 4) Povesnar Urban, Spajnarjev naslednik; 5) Ribica Martin, imenovan Magajna; 6) Vrisingoj Andrej, naslednik v «Veliki gostilni»; 7) Vrisingoj Anton, naslednik v «Veliki gostilni» v 1.1429; 8) Neža iz Gornjega grada, žena Martina Magajne; 9) Rado iz Dubrovnika, krčmar blizu mestne hiše; 10) Jakonja pl. Krištof, njegova žena Urša iz Ljubljane; 11) Primož, Radov sin iz Dubrovnika; 12) Matic imenovan Matija, gostilna za mestno hišo; 13) Figa imenovan Gregor iz Ptuja gostilna na Malcantonu; 14) Maruša, krčmarica za mestno hišo 1.1494; 15) «Lepa Lucija», Hrvatica, gostilna na mestu, kjer je danes kavarna «Specchi»; 16) Stajerc Jurij je imel 1.1461 gostilno in trgovino; 17) Miklavec iz «Siticha» (verjetno Stične); 18) Mate iz Korčule, krčmar v ulici Beccheria; 19) Tristan iz Bistrice, tržaški meščan, gostilničar; 20) Jurij iz Metlike, krčmar 1.1433; 21) Gašpar «de Volfsberg», od koder je prišel tudi njegov gost Ravnikar; 22) Zupan Marko, gostilna izven mestnih vrat Riborga; 23) Cerne pri potoku «Stari Breg» (danes Battistijeva ulica); 24) Cerne v ul. Malcanton; iz Si- ticha (verjetno Stične) na Kranjskem; 25) Kostev Anton je kupil leta 1945 gostilno od Černeta (ob Starem bregu); 26) Pirman (Perman), krčma pri cerkvici Sv. Ane; 27) Strelec Peter, gostilne pri mostu v Zavljah; 28) Mahne iz Ricmanj je imel 1. 1462 dve krčmi; 29) Marin, kožuhar in krčmar v Zavljah; 30) Hermanko v Boljuncu, krčmar 1.1445; 31) Krišna v Dolini, «Crisna ta-vernara», 1.1446; 32) Matija v Bazovici, krčmar 1. 1492; 33) Skokulič Nikolaj na Proseku, krčmar 1.1445; 34) Zaporica Helena, krčmarica v ulici Bužon 1.1456; 35) Barbara, Skrbčeva žena, 1.1445 krčma na Malen trgu; 36) Ivec, 1.1445, krčma na Malen trgu; 37) Cernarit iz Zagreba, krčma v ul. sv. Silvestra; 38) Maslo, 1.1422, krčma na Velikem trgu; 39) Mihče, krčma med Riborgom in Reno; 40) Kocjan, krčma 1.1428 v okraju; 41) Furlanič Stefan, bivši krčmar, 1.1450 obsojen na 600 lir globe; 42) Urban iz Siticha (verjetno iz Stične) na Kranjskem; 43) Matan. Jurij, 1.1445, krčmar na trgu Cavana; 44) Kare (Kodre), 1.1446 krčmarica blizu Pozzo del mare; 45) Jurij imenovan Kapitan, je imel sorodnike v Ljubljani; 46) Matija, porok za njegovo gostilno je bil krojač Janez iz Rimnice (verjetno Ribnice); 47) Anica, Kranjica («carniolina» in «sclabonica»). 48) Janko, Ceh («Jancho boemo»), krčmar 1.1472; 49) Janče Suša, gostilna na Vel. trgu 1482; 50) Martin «de Sotta» (Suto?), v njegovi gostilni je umrl gost Miha iz Mokronoga; 51) Krištof (njegov prijatelj mlinar v Zavljah je poravnal zanj najemnino za gostilno); 52) Filip, sodarski mojster in krčmar; 53) Peter; čevljarski mojster in krčmar; 54) Krištof, sin krojača Lovreta; 55) Miha sin Mateja. (Sodarji, čevljarji in krojači so bili tedaj po večini Slovenci). HRANA IN ZASLUŽEK Poglejmo še, kako so tedaj živeli po tržaških krčmah in gostilnah. L. 1477 so plačali za trimesečno sobo v gostilni 18 funtov (5400 dan. lir, oziroma 1800 lir na mesec), za trimesečno prehrano pa 2 zlata dukata (3715 dan. lir, oziroma 1238 dan. lir na mesec); 1.1480 za mesečno prehrano: kruh, meso, vino ÌÌ f. (900 dan. lir); 1. 1480 za 14-mes. sobo v gostilni 7 duk. (13.002, oziroma 928 dan.lir na mesec); 1.1493 za kosilo: v dveh primerih po 6 krajcarjev (87 dan. lir) in v enem primeru 7 kraje. (101 dan. lir); 1.1494 kosilo v krčmi 3 kraje. (45 dan. lir); 1.1499 kosilo v krčmi 5 kraje. (73 dan. lir); 1.1499 kosilo v krčmi 6 kraje. (87 dan. lir); Neki odlok iz 1.1420 je določal dnine za poljske delavce tako-le: kopači brez hrane 14 kraje. (260 dan lir), s hrano 10 kraje. (185 dan. lir); nosači brez hrane 10 kraje. (185 dan. lir), s hrano 8 kraje. (150 dan. lir). Kopačem se je torej hrana zaračunavala po 4, nosačem pa po 2 kraje, na dan, kar bi bilo v približno pravilnem razmerju z navedenim najcenejšim kosilom v krčmi. — od — TRZNI PREGLE® December zaznamuje običajno najvišji blagovni promet v letu, zlasti'v prodaji na drobno. Zar cedi tega sledijo tržni opazovalci z veliko pozornostjo poteku poslovanja v tem letnem obdobju in iz zadevnih indeksov prometa ustvarjajo zaključke o splošnem tržnem razpoloženju. V povojnih letih je blagovni promet v Trstu dosegel višek v decembru leta 1947■ Pc-slej je trgovina na drobno in na debelo trajno nazadovala v pogledu količine izmenjanega biaua. Opazovalci menijo, da bode letošnji prednovoletni nakupi za okrog 30 40c/r nižji ód nakupov v istem obdobju leta 1947. Ob takem položaju se je seveda ratvili ostra konkurenca; , značilno je, da :e prav v zadnjih časih mnogo podjetij, ki se nikdar niso bavila s prodajo na obroke, uvedla ta postopek. V pogledu cen se položaj ni bistveno izpremenil. (Lani so se no. pr. živila v decembru oolnižun na tržiščih na debelo povprečno za 10 %■) Cene pri proizvodnji slonijo na zelo šibki pollar:; in dejstvo je, da niorajq Prtr.zvLjilci prenašati najhujše breme,- ker ni pocenitev dosegla ostala področja blagovne izmenjav”. Na trgu na debet o je najznačilnejša pocenitev trlin s-.rov', krem-pirja, limon, otrobov, svinca in cina. V zmernem porastu so cene tekstilnega blaga, zlasti bmnbacc-vine■ ** ŽITARICE Od septembra do danes ne zaznamujejo tržišča žitaric večjih j izprememb. V primerjavi s prej- | šnjimi ceniki so se nekoliko podražila koruza in o-stale postranske žitarice. Kljub večjemu povpraševanju, ki ga pričakujejo v sedanjem obdobju, bodo verjetno ostale cene na sedanji osnovi-Težnja za naraščanjem cen se opaža pri stročnicah, predvsem pri fiižolu. V Trstu so ceniki žitaric in žitnih izdelkov sukajo okrog naslednjih kvotaicij: običajni riž 94 do 102 lir za kg, phani ječmen 85 do 90, zdrob 150 do 155 fco. skladišče. Rovigo: pšenica I 6400 do 6500, 11 6300 do 6400. III 6200 do 6300 lir za stot; rumena koruza 4300 do 4500, bela 4250 do 4400; rž 3800 do 4000; oves 4300 do 4400. Verce'li: običajni riž 8700 do 9000 lir; riž srednje vrste 10.400 do 11.000, riž najboljše vrste 12 do 13 .tisoč lir za stot. ŽIVINA Zaradi večjega povpraševanja so tržišča živine nekoliko oživela, vendar ni ta oživitev vplivala na cene, ki se gibajo okrog prejšnjih kvotacij z zmerno tendenco k pocenitvi. Za plemensko živino ter za živino za de'o ni v sedanjem obdobju zanimanja. Prašičereja je za živinorejce postala pasivna postavka, čeprav prihajamo v obdobje večje potrošnje prašičjega mesa- Zadnji ceniki so naslednji: Reggio Emilia: voli I 210 do 230 lir za kg žive teže, II 180 do 210; krave I 160 do 180, II 120 do 160, III 100 do 120; teleta od 50 do 70 kg 330 do 360, od 70 do 90 kg 360 do 390, nad 90 kg 390 do 410; pitani prašiči od 120 do 150 kg 220 do 230, od 150 do 180 kg 230 do 240, nad 180 kg 240 do 250 lir za tog; prašički od 18 do 20 kg 160 do 200, od 20 do 25 kg 170 do 200 lir za kg žive teže. Videm: voli I 190 do 210, II 160 do 190; biki 170 do 200; kirave 1 160 do 190, II 130 do 160; teleta I 260 do 280, II 220 do 250 lir za kg; prašiči od 100 do 150 kg 170 do 190, nad 150 kg 180 do 200 lir; prašički z'a rejo 130 do 150 lir za kg. MLEČNI IZDELKI Cene mas'a se kakor v preteklih tednih dobro držijo. Med trdimi siri se je pocenil zlasti parmezan: na tržišča so namreč pričele pritiskati velike količine vzkladišče- nega blaga, ki znašajo več sto tisoč stotov. Pri mehkih sirih vlada sorazmerno dobro zanimanje za gorgonzolo. V Emiliji veljajo naslednje povprečne cene: maslo 830 do 850; parmezan 1948 1000 do 1100, proizvodnja 1949 750 do 820 lir za kg. VINO Cene vina so ostale nespremenjene. Kaže, da ne bodo niti predato ječi prazniki vplivali na vinska tržišča in spravili poslovanje z mrtve točke. Proizvaja'ci vztrajajo vsekakor pri starih cenah- Verona: Valpolicella 440 do 475 za stop./hl, Soave 460 do 490. Bardo'.ino 440 do 475, »Verona« 400 do 420 za stop./hl. OLIVNO OLJE Proizvajalci se tožijo zaradi velike donosnosti oljčnih kultur. V Sredozemlju se obeta letos dober pridelek olja: v. Italiji bodo verjetno pridelali! za 60—65% vleči olja kakor lani, -t j. 1.6 milijona stotov. V Tunisu je obilen pridelek povzročil pocenitev olja. kar za okrog 100 frankov za kg. (Zdaj prodajajo severnoafriško olivno olje po 110 frankov za kg.) Perspektive .bodočega razvoja tržišč olivnega olja so torej za proizvajalce slabe, ker se predvideva nadaljnji padec cen, v kolikor ne bodo te ostale na sedanji precej nizki stopnji. Trgovci, zlasti pa proizvajalci se razburjajo, ker je italijanska vlada pravkar vrgla na Glavni poljedelski proizvodi, I predvsem pa žitarice in bombaž, so zabeležili na mednarodnih trgih izrazit porast. Na ameriških, trgih n. pr. je to blago doseglo najvišje kvotacije v tem letu. Podražitev žitaric je vplivala tudi na okrepitev ostalih poljedelskih proizvodov, zlasti maščob in mesa, ki so se v zadnjih časih v mednarodni trgovini občutno podražili Na področju trga kovin vlada še vedno veliko zanimanje za baker in za cink- Zanimanje vzbujajo cene cina, ki niso kljub nazadovanju verjetno še dosegle dokončne ustaljenosti. * * KOVINE Za baker in deloma tudi za cink se nadaljuje ugodna konjunktura. Manjše je povpraševanje po svincu. (V ZDA so pričele priha;ati pošiljke japonskega svinca.) Podražitev železa in jekla, ki so jo nekateri opazovalci pričakovali na ameriškem trgu kot posledico stavkovnega gibanja, se ni uresničila. Cin je zabeležil nadaljnjo pocenitev. Po ameriških virih je znašala svetovna proizvodnja bakra (brez Japonske, SZ in vzhodnoevropskih držav)!, v oktobru okrog 175.000 ton- Svetovne zaloge so se skrčile trg znatne kontingente semenskega olja (80-000 stotov), ki ga je uvozila letošnje poletje, ko je nakupila okrog četrt milijona stotov blaga, Znači'mo je, da je italijanska država plačala ta kontingent olja po 480 • lir za tog, medtem too je morala adai blago oddati na pr.vti dražbi povprečno po 270 lir za kg, ker ni bilo večjih ponudb. V Trstu se cena olivnega olja suka od 380 do 480 .Mr za kg; semenskega olja pa od 299 do 305 lir za tog. LES V Trstu je dosegla količina vzkladiščenega blaga v prosti luki rekordno višino 430.000 stotov-Tranzitna trgovina z lesom je nekoliko nazadovala; medtem ko poteka notranji lesni trg brez izrazitih novosti. VelAko zanimanje vlada še vedno zlasti za jugoslovansko bukovino. V Avstriji so se pričele krčiti zaloge osušenega lesa., pripravljenega za izvoz. Po ! razvrednotenju aVstriiiske valute [ znaša povprečna podražitev avstrijskega. lesa na notranjem trgu okrog 50. šilingov za kubični meter. Na bližnjem videmskem lesnem trgu je bil zadnji cenik naslednji: tramovi u. Trst 6 m 10.000 do 10.500 lir za kub. m; konična žagana je’ovina I 28-000 do 31.000, II A 22.000 do 23.000. II B 18.500 do 19.500, III 15.000 do 15.500. IV 10.000 do 12.000 lir za kub. in. od 344.000 ton v septembra na 315.000 ton v oktobru. Pri činu proizvodnja prekaša potrošnjo; računajo n- pr. da so na svetu v septembru proizvedli 13.200 t cina, potrošili pa le 10.400 ton. Svetovne zaloge cina (brez strateških zalog ZDA) so cenili v avgustu na 130 tisoč ton- žitarice V izpopolnitev .podatkov, ki smo jih navedli v zadnji številki našega lista, navajamo naslednje podatke o razpoložljivosti letošn.e-ga pridelka pšenice v Kanadi in Avstraliji Kanada bo lahko razpolagala za izvoz z 235 milijoni ■bušlov pšenice na 342, kolikor znaša njen letošnji pridelek. Večina izvoza bo namenjena Angliji; 58 milijonov bušlov bodo razdelili na podlagi žitnega sporazuma; prosti presežek pa. bo znašal okrog 30 mil. bušlov- Avstralija bo proizvedla okrog 185 mil. bušlov pšenice (približno toliko kakor lani), od tega bo lahko izvozila okrog 100 mil. bušlov-OLJNATA SEMENA Pni proizvodnji semenskega olja v svetovnem merilu igra važno vlogo pridelek ameriških lešnikov. Letos pričakujejo rekordni donos te vrste oljnatega semena, in sicer 11.46 milijona ton, t. j. 4 % več kakor lani in okrog 20 % več MEDNARODNA TRZISCA 7/XI 21/XI 14/XII Pšenica (stot. dol. za bušel) 21025 211 75 220.75 Koruza „ „ „ „ .. 118.25 125— 131.50 NEW YORK Baker „ „ „ . 18 50 18.50 18.62 Cm „ „ „ . 95— 85— 79— Svinec „ „ 13— 12— 12— Cink „ 9.75 9.75 9.75 Aluminij „ „ „ 17— 17— 17— N'kelj „ „ „ . 40— 40— 40— Krom (dol. za tono) . 39— 40— 38— 7. srebro dol. za steklenico 74— 74,— '73— LONDON Baker (f. šter. za d. tono) . 153— 153— 153— Baker blister „ „ . 149.50 149.50 149.50 Svinec „ „ „ „ . 106.50 102.50 98.50 Antimon „ „ ,, ., . 185— 185— 185— ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak11 I. (talerjev za kantar) ... 88.45 96.95 93.40 „ „Zagora11 I. „ „ ) ... 74.65 8280 87.65 SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 145— 194— 185.90 BOM^A VALUTE V MILANU 25. XI. 19. XII. Min. Maks- Funt šterling 8.575 8.300 8.100 8.750 Napoleon 7.125 7.100 6.800 7.150 Dolar 660 665 655 665 Francoski frank 166 167 163 167 Švicarski frank 153 155 153 156 Funt št. papir 1.540 1 540 1.475 1.570 Avstrijski šiling 21 21 , 21 21 Zlato 1.000 940 935 1.030 BANKOVCI V CURIHU dne 15. XII. 1949 ZDA (1 dol.) 4,29 Anglija (1. f: št.) 10.35 Francija (100 fr.) 1,10 Italija (100 lir) 0,66 Avstrija (100 šil.) 13,30 ^ehoslov. (100 kr.) 1,20 Belgija (100 fr.) 8,60 Holand. (100 fl.) 105— Švedska (100 kr.) 67,— Izrael 1 f, št.) 9,— Španija (100 pez.) 9,50 Argent. (100 pez.) 27,— VREDNOSTNI PAPIRJI V 25. XI. 19. XII. TRSTU Min. Maks. Južna žefeznica 2 435 2.385 2.380 3 435 Splošne za varov. 6.140 6.080 5.975 6140 Assicuratrice 790 785 785 800 Riun. Adr. Sic. 1.870 1.815 1.7 0 1880 Jerolimič 1.980 1.980 1 980 1.980 «Istra-Trst» 580 580 580 580 «Lošinj» 8.000 8.000 8.000 8 000 Martinolié 1.450 1.450 1.450 1 450 Premuda 3.565 3.565 3 565 3.565 Tripkovič Tržaški tramvaj 6.910 6.910 6 910 6 910 580 580 580 580 Openski tramvaj 1.010 1.010 1 010 1.010 Terni 265 260 254 277 1LVA 248 224 220 248 Zdr. jadr, ladjedel. 208 187 187 208 Ampelea 800 800 800 800 Arrigoni 1000 1000 1000 1000 kakor v predvojni povpreki. Proizvodnja lešnikov je narasla predvsem v Indiji in na Kitajskem, nazadovala pa je v ZDA in Braziliji. ZDA bodo letos proizvedle okrog 41 mil- bušl.ov lanenega semena (lami 52) in do 215 mil. bušlov soje (lani 220 mil.). BOMBA2 Na ameriškem trgu bombaža so cene blaga usmerjene navzdol, vendar opazovalci menijo, da gre za začasno konjunkturo. Državne podpore, sorazmerno veliko povpraševanje ter trdnost cen bombažnih izdelkov so činitelji ki bodo verjetno ovirali nadaljnji proces pocenitve ameriškega bombaža. Zelo živahno je trgovanje z egiptskim bombažem. Razvrednotenje egiptske valute nudi kupcem precejšnje ugodnosti, vsaj dokler bodo cene blaga ostale na sedanji stopnji. Egiptska vlada pieučuje medtem vprašanje nove razporeditve bombažnih kultur. Omejili naj bi predvsem površino namenjeno kulturam bombaža z dolgim vlaknom kot je vrsta »Karnak« zlasti v zgornjem Egiptu. Izkustva so namreč pokazala, da intenzivna gojitev te vrste bombaža povzroča peslab sanje v pogledu kakovosti vlakna, ki je kakor znano zelo cenjena v svetu. Poleg tega naj bi popolnoma opustili pridelovanje vrste »Zagora«, ki ni dalo v zadnjih letih dobrih uspehov. V zgornjem Egiptu naj bi gojili odslej le vrsto »Ashmouni«, v doljnji dolini Nila pa vrsto »Giza št. 30«. Menijo, dal boi Nemčija na mednarodnih trgih bombaža kmalu postala važen činitelj kot odjemalec bombažnega vlakna. Zdaj pričakujejo, da bo Nemčija uvozila prvi večji kontingent bombaža v vrednosti 11 milijonov dol. Sicer se je Nemčija že pojavila tudi na trgih z volno! v Južni A-friki, kjer je vznevoljila zlasti francoske trgovce. POPER Poper je dosegel v primeri z ostalim kolonialnim blagom naj-vi.šje cene ina mednarodnem trgu. venda- ne kaže. da se bo to blago v kratkem pocenilo- Indonezija, ki je pred vo;no dobavljala 85% popra, bo letos 'lahko izvozila le okrog 2.5 milijona funtov. Ostane Indija, ki bo m račun znižanja notranje potrošnje lahko izvozila okrog 2Q milijonov funtov blaiga. (Letošnja proizvodnja 40 mil., lanska 46 mil.) Spričo omejene razpoložljivosti je povpraševanje po popru izredno veliko. Same ZDA bi n- pr. potrebovale 30 mil. funtov popra letno, v letošnjem prvem polletju pa so :ga uvozile le 12.5 mil. funtov. Tržaški trg s sladkorjem Tržaška tranzitna trgovina s'ad-korja je y sedanjem obdobju precej omejena zaradi prenasičenosti izvoznih tržišč. Glavne pošiljke so zdaj namenjene vsekakor v Avstrijo in Grčijo. (Cene: 136.5 do 139 dolarjev fco za tono skladišče.) Ponudbe za nov pridelek se sukajo okrog 133 do'arjev cif Genova za kubanski sladkor, 134 dol. pa za angleški s'adkor. Češkoslovaška ponuja blago po 147.40 dolarja fco -meja Trbiž. Značilno je dejstvo, da je češkoslovaški sladkor v primeri z blagom drugega izvora precej dražji. Stvar pripisujejo izvrstni konjunkturi za izvoz češkoslovaškega š'adkorja, ker izvaža Češkoslovaška pod zelo ugodnimi pogoji s’adkor na avstrijski in nemški trg. Zaradi tega ne kaže Češkoslovaška zanimanja za izvoz na Sredozemlje in v čezmorske dežele, kjer bi se morala boriti s konkurenčnimi cenami kubanskega sladkorja. Računajo, da bo zaradi tega tranzitna trgovina s češkoslovaškim sladkorjem za-zdaj precej omejena. Carinska vrednost valut Italijanska vlada je določila za čas od 28. XI. do 7. XII 1949 naslednje tečaje za carinjenje: Amer. dolar 624,00 Argent. pez 69,33 Avstral. funt 1.397,76 Belg. frank 12,71 Brazil 33,73 Danska krona 90,34 Egipt, funt št. 1 1.791,85 Francoski frank 181,00 Funt šterling 1.747,20 Holand. fiorini 164,25 Kanadski dolar < 565,99 Novozel. funt št. 1.747,20 Izraelski funt št. 1.747,20 Južnoafr. unt št. 1.747,20 Portugal. eskudos 21,70 Španski pezos 31,96 Švedska krona 120,62 S vic. frank 144,39 Turška lira 223,08 Italijanska živilska industrija, »e pritožuje zaradi izredno ,slabega letošnjega donosa gob, kakr-šega niso zabeležili že mnogo let. Izvoz predelanih .gob ne gre od rok zaradi slabega povpraševanja na mednarodnih tržiščih. Podražitev cementa V zadnjih treh mesecih se je pričelo v Trstu čutiti pomanjkanje cementa. Najbližji dobavitelj cementa je cementarna v Čedadu. Potrošnja je v zadnjem času tako velika, da čedadska cementarna ne more več kriti potreb. Potrošniki so prisiljeni nabavljati cement v cementarni v Vittorio Venetu in celo v Pontassieve pri Firencah. Zaradi prevoza je ta cement seveda dražji. Cedadski cement je stal doslej na mestu v tovarni 765 lir za q; temu je treba prišteti 130 lir za vreče in 30 % davka, tako da se je cena v tovarni povzpela na 922. Prevoz do Trsta stane 100 lir pri q; tako pridemo do cene 1022 lir za q cementa, postavljenega v Trst. Prevoz cementa iz cementarne v Vittorio Venetu stane 150 lir pri q, tako da se cena tega cementa poviša za 50 lir nasproti čedad-skemu. Prevoz iz P. Sieve stane po že’eznic.i; 300 lir pri q. Včasih se .ponudi kupcu priložnost, da pripelje blago v Trst ® kamionom, k.i je odpeljal v Firence drugo d'ago in bi se sicer moral vračati prazen- Iz P- Sieve stane cement po vsem tem 1250 lir q. Splitski cement, ki je po kak0-vasti mnogo boljši kakor itali.'311 skl, ne prihaja več v Trst, pač P3 ga v več j ih količinah izvažajo v Argentino v zameno za kože. CENE OSTALEGA GRADBENEGA MATERIALA Opeko nabavljajo tržaška P3*" jetja v opekarnah v Romansu J11 Krmin-u. Cene so približno našle3' nje: ooeka polna 8-80 do 9 lir Trst (velikost 26 X 13 X 6); votla (velikost 26 X 13 X 8) ima F1' bližno isto ceno. Opeka za strešn0 podlogo (40 X 20) 17.60 lire k®" 1 mad, postavljen v Trst. Korci: 11 l,ir v tovarni, 12-20 P°j stavljeni v Trst, in sicer kori1 0-40; cena korcev 0.45 12.30 lir® v tovarni in 13.80 v Trstu. Apno po kub. m .gašeno 6500 v Trstu, živo q 650 v Trstu. Betonska žica (10 mm) 80 lir M fco Trst. Cena peska je ostala neizpri meni ena; nabavljajo ga navadno iiz Za graja- Soški pesek stane Trstu 1200 do 1250, v Zagraju P°' stavljen na kamion 600. Tramovi kub. m fco Trst iz strile in Jugoslavije 11 000 3 11.500. POLJSKA GRADI PO NOVIH SISTEMIH Malo katero državo je vojna tako prizadela kakor Poljsko. Med poljskimi mesti je bila najbolj porušena Varšava. Poljaki so se-z vsemi silami vrgli na obnovo. Tre ba je dobro in hitro graditi. Poseben državni institut za znanstveno stavbarstvo si prizadeva, da bi odkril nove metode dela, ki bi o-mogočile hitrejšo graditev. K njegovemu delu prispevajo tudi sami tehniki in zidarji na stavbiščih. Posebne nagrade naj bi jih vzpodbudile na delo za novo odkritja stavbne tehnike. V zadnjih treh mesecih je prišlo iz vrst samih tehnikov in zidarjev 262 predlogov. Vodstvo je sprejelo 60 takšnih predlogov za zboljšanje stavbne tehnike. Stalno so v teku poskusi, kateri način zidave se bo bolje obnesel. Graditelji so zdaj razdeljeni po večini v akordne skupine. Uporablja se zlasti sistem trojke: en poklicni zidar zida, podajata mu dva podajača — nezidarja. Po starem sistemu je en zidar zazidal povprečno 600 opek na dan, danes jih zazida s pomočjo dveh po-dajačev 5.000. ZA BOLJŠO EMBALAŽO Jugoslovanska trgovinska zbornica je organizirala v Beogradu razstavo domačih in tujih vzorcev embalaže, ter materiala, ki ga pri tej uporabljajo. To bo nov doprinos k izboljšanju sicer že dobro razvite jugoslovanske tehnike pri embaliranju izvoznega blaga. PLAČILNI PROMET MED NEMČIJO IN INOZEMSTVOM JEIA (Joint Export-Import -A" gency), ki je doslej v imenu za padnih držav vodila nemško zuna njo trgovino, je del svoje pristo' nosti prenesla na nemška oblastva’ V zvezi s tem je Banka nemški dežel (Bank der deutschen La311 der) pooblastila izvozne banke, da v trgovini z Norveško, HolandiP in Svico lahko odprejo akredi1 ve v nemških markah (DM). KUP ci iz imenovanih držav bodo lah^3 plačali blago, kupljeno v Nem," s tujo valuto ali z markami. strežne račune v DM bodo odPr^ Norges Bank, Nederlandsche B3*1 in Scheweizerische Nationalban7j Obračunavanje z Banko nemški dežel se bo vršilo na podlagi te čaja marke nasproti dolarju. Glavni urednik LOJZE BERCE' Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK Založnik Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva- tržaškega t'sl