59. številka. V Trstu, v soboto 23. julija 1892. Tečaj „E D I N O S T" uhaja dvakrat n« teden, Tanko aredo in loboto ob 1. ari popoludne. „Edinost" stane: m rae leto gl. 8.—; izven A vat. 9.— gl. m polu leta „ 3.— ; „ , 4.50 „ i« oetrt leta „ 1.50; „ , 2.85 , Posamične številke ae dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tratil po * nov.. * Gorici in v AJdovičinl po • nov. N« naročje brez priloien« aarećntnsee apravaiitvo a« oslr*. EDINOST Oglasi in oznanila ae vrattca v petitu ; za aulOVt Srkami ae plačuje proator, kolikor bi (• obaeglo navadnih vreli«. Paalana, Javne zahvale, oemrtaloe itd. ■e račune po pogodbi. Vai dopiai ae pošiljajo uredniitvn Piazia Caaerma it. 2. Vsako piano nora biti frankovano ker nafrankovana ae ne spre- jenajo. Rokopisi ae ne vraiajo. Naročnino, reklamacije in inaerate prejema upravnlitvo P iazza Caaerma št. S Odprte reklamacija o proate poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva z^ Primorsko. »V .4I.O.I ]• »ni« Bodi jasno! „Želeli bi le, da bi bili nazori listov glede katoliškega shoda popolnoma jasni.* — Tako piše „Slovenec* v uvodnem članku z dne 13. julija. V tej želji sogla-iamo tudi mi popolnoma a iestitmi »Slovencemvsaj je v tej želji določno izraženo uprav isto stališče, na koje smo se postavili mi ob tem vprašanji koj s prvega začetka. Najkrajša pot do aporaiumljenja je vsikdar — jasnost v mejsebejnem razmerji, jasnoat, kar se do* • taje namenov, in jasnost tudi, kar se dostaje sredstev, a koji m i se hočejo doseči ti nameni. Ker smo pa v dotičnem vabilu — dasi je bilo pisano, ponavljamo to, trezno, mirno, vabljivo in prikupljivo — pogrešali brezpogojno potrebne jasnosti, ker smo čitali v listu, ki velja kot oficijelno glasilo pripravljavnemu odboru za katoliški shod, marsikako izjavo, ki se ni strinjala s duhom vabila, pač pa mu je tu pa tam nasprotovala odločno ; ker smo izvedeli iz Gorice iz verodostojnega vira, da neki krogi, hoteči veljati kot uzor pravemu ka tolioizmu, zahtevajo od katoliškega shoda stvari, kojim bi se mi morali upreti z vsemi štirimi; ker nam v Tratu uprav sedaj hočejo rušiti našo organizacijo pod krinko katolicizma ter .verskega in moralnega čutja;* ker smo čitali v nekem slo venskem dnevniku resolucije, baje določene sa katoliški shod, kojim ne bi mi mogli pri trditi nikakor; in — slednjič —, ker se je s merodavne strani oporekalo, da so to le osnutki, nikar pa predlogi, konečno urejeni : moramo ostati pri svojem sahtevanji, da gospoda pridejo na danz avtentičnim programom. Gospodje, nikari se ne čuditi, da smo taki dvomljivci in aezaupneži: razmere, v PODLISTEK. Spomini na znamenite inožć slovenske. Čital Vatroalav Holx v Čitalnici Tržaški dne 9. aprila 1893. (Dalje) Šestnajst mesecev potem, ko so zakopali tam zunaj v Kaiserslauternu J a n e z a, umrl je v Lipakem za srčno kapjo drugi njega brat: Šubic Jurij, najnadarjenejši iznaed petorice Šubičevih sinov. Ž njim sem se sešel prvič junij meseca 1883. I. istotako v Poljanah pri Čadeževih. Prišel je bil takrat iz Pariza k orožnim vajam, po katerih je potem domd, slikal sv. Jurija za veliki oltar Šentjurske cerkve pri Kranji. Takoj prvi hip sem spozual, da imam opraviti z izredno genijalnim človekom, ter sem ga v tem zmislu takrat tudi pozdravil z oduševl jeno napitnico. In poslodoja je dala prvotni povod poznejšemu prijateljstvu med nama, ki je sćasom vzplamonelo v uzorno pobratimstvo. O Juriju Šubicu in ob umeteljniškem delovanji njegovem pisal sem precej obširno že za njegovega življenja, kakor tudi pozneje ob prezgodnji njega smrti: tu v kojih živimo, in pa čudni dogodki poslednjih let v našem javnem življenju storili so, da smo taki, k a k o r š n i smo. Klanjajoči se tudi mi zlatemu navodilu : In necesariis unitas, in dubiis li-bertas, in omnibus caritas!" zahtevamo odločno, da se spoštuje tudi nase me-nenje, da se spoštuje vse ono, kar je dosedaj dobrega ustvarilo slovensko rodoljubje. In ne le spoštuje, ampak tudi podpira naj se po moči in z vseh strani. Kakor bi bila absurdna trditev, da mi kot katoličani mrzimo katoliške institucije, isto tako nez-miselno je, ako se podtika brezverstvo vsakemu društvu, ki ne nosi na čelu in na hrbtu verski naslov. In uprav to se dogaja sedaj v Trstu s tako odlične kon servativne strani, da se ne moremo izne-biti bojazni, da gospoda v Ljubljani soglašajo — ne z nami — ampak z onimi. Nočemo dolžiti in nikakor ne trdimo to, ali bojimo se. Zato pa zahtevamo jasnosti, predno si vežemo roke. Jasno bčdi torej, kar se dostaje razmerja ljubljanske gospode do nas, kakor tudi do zastopnikov bratskega nam naroda hrvatskega, s kojim moramo v Istri skupno prenašati politiŠko bedo in trpeti — narodno mučeni S t v o. Blaga človeška nrav nas že sili, da sočuvstvujemo se sotrpinom; tem bolj pa, ako je ta sotrpin — brat. Jasno bčdi tudi, kar se dostaje raz merja ljubljanske gospode do znanih krogov goriških, v kojih so sicer pošteni, vsega spoštovanja vredni možje in katoliki, ali tako slabi narodnjaki, da se Bogu usmili. Mi pa hočemo ostati poleg katolikov tudi narodnjaki. Gori smo navedli nekoliko razlogov, zakaj vstrajamo v rezervi. Za zaključek pribrani!) smo si še jednega. Slovenec je posnel zlate besede, koje je ob tem vprašanji napisal celovški .Mir.11 okviru jednovečernega berila hočem vam navesti le nekatere najznačilnejše poteze iz slavonosnega življenja in čudotvornoga umeteljnikovanja njegovega. Jurij Šubic je bil v primeri s prena darjenim njegovim bratom Janežem pristen slikarski genij, kakeršnega še nismo imeli Slovenci dosihdob in Bog ve, da-li se nam porodi še sploh kedaj zopet. Pri njem je bilo vse genijalno: zunanji tek njegovega (žal prekratkega!) življenja, kakor tudi način umeteljniškega proizvajanja, v obče vse njegovo vedenje in mišljenje ter vsa-keršno njegovo dejanje. Oglejmo si najpreje fenomenalno njega umeteljnisko življenje. Leta 1873. vstopil je, osemnajstleten mladič, v slikarsko akademijo na Dunaji in sest let pozneje vidimo ga že tam doli v Atenah, kamor so ga bili poslali prvi njega učitelji na akademiji s častnim nalogom, da oslika novo-vzgrajeno palačo dru. Schliemanu, znanemu odkopovalcu Troje. Zdaj pa treba pomisliti, da naš umetnik ni bil vseh šest let zdržema na akademiji, temveč v tem časi je bil dve leti (1875, —1876.) pri vojakih v Trstu in pozneje za okupacije malone leto dnij v Bosni. Pr i Schliemanu je slikal povsem samostojno, vse po s v o j i h načrtih ter so sponesel s svojimi doli med Grki tolikanj N. pr.: Kaj pa mi Slovenci P Na nas se če dalje bolj pritiska. Nočejo se nam pri-poznati ni najmanjše pravice. Posebno Slovenci ob mejah se moramo boriti ■ vso odločnostjo za vsako ped zemlje in za vsako drobtinico; dejanjske ravnopravnosti nam nočejo pripoznati, če tudi plačujemo tako dobro davek v dedarjih in krvi, kakor Nemci in drugi narodi v Avstriji. In potem : Skušnje nas pa učijo, da se s popustljivostjo ničesar ne da doseči> zatorej je treba odločno in neustrašeno vsikdar in povsod, kjer se zbirajo Slovenci, tirjati, da so ustreže vendar enkrat tudi že našemu ubogemu in teptanemu narodu slovenskemu. Učimo se odločnosti od naših nasprotnikov in posnemajmo jih v njihovi predrznosti t Tem besedam je „Slovenec" pristavil feljo, naj koroških Slovencev lokalni odbor za prvi slovenski katoliški shod na mnoga pisma odgovori tudi glavnemu pripravljavnemu odboru v Ljubljani ter dopožlje svoje misli in sklepe glede resolucij. To je korektno. Ali vprašamo vas sedaj: zakaj ae niste držali tega korektnega postopanja tudi glede nas Tržaških Slovenoev? Zakaj niste vprašali za menenje mož, kojih nasveti bi vam izvestno ne bili škodovali. Razumi se ob sebi, da nismo toli drzni, da bi hoteli v prvi vrsti pokli-cauim možem dajati nasvete v strogo verskih zadevah, pač pa smo pričakovali, da se bode bes da odličnih tržaških rodoljubov poštovala vsaj v takih zadevah, na katero je izvestno mislil tudi Celovški „Mir". To se ni zgodilo — to naa je osupnilo še bolj. Nezaupljivosti na naii strani se ne smete čuditi po takem. Nezaupljivost pa ni nasprotstvo ; — z avtentičnim programom pridite na svetlo, da bode jasno. To vas prosimo v interesu mejsebojnega spora-zumljenja. sijajno, da so mu ponujali, njemu, jedva dozorelemu mladeniču, profesuro na slikarski akademiji atenski. Lota 1880. nahajamo Jurija Šubica že v Parizu, v družbi svetovnoznanih ume-teljnikov slikarskih. Ondu je izdeloval n. pr. s češkim slikarjem Vojtehom K y-n a i s e m dekorativno slike za „Narodno divadlo" v Pragi; pomogel je, ako se ne motim, tudi Vaclavu B r o ž i k u pri znani sliki: „Jan IIus v Kostnici* in naposled je delal s proslavljenim ogerskim slikarjem, Mihaelom Munkaczy-jem na velikej sliki: „Kristus pred Pilatom", katera je bila razstavljena po raznih mestih evropskih. Izvršil je tudi precejšen predelek one Munkaczy-jevo slike, s katero je okrašen strop stolbišča v novem umotniško-zgodo-vinskem muzeji na Dunaji. VmeB pa je ustvarjal samostojne umotvore, izmed katerih je razstavil joduo (žanrsko sliko: „Pred lovom") I. 1883. v pariškem „Salonu", kjer je bilo vsprejetih izmed 10.000 slik jedva 3000 komadov. Na domačem pozorišči se je pojavil Jurij Šubic prvič 1. 1878. v „Zvonu* Stritarjevem, in sicer z ilustracijami njegove „Raje". Naposlod, ko je glas njegove slave prišel i med zaupane mu rojake, in to iz Pariza preko Prage in Beča, dobil jo naš Jurij dolo tudi tukaj v do- Affira Spinčićeva. Govor poslanca H erolda v 148. seji poslanske zbornice dne 5. julija 1892 (Dalje.) Toda, gospoda moja, kako pa je • tistim: „klanjati se takim težnjam?* Denimo, da je gospod poslanec S p inči č res kje izjavil kak predlog ali kako težnjo, ki bi meril* na premembo naše ustave, našega državnopravnoga razmerja do Ogrske: je-li tako delovanje v zastopanju kakega politiškega programa, ako se le vrši postavnim p d t o m in ni t nasprotstvu s kazenskimi zakoni, ako namreč ni naperjeno proti jedinstvu in neraz-deljivosti dežela, združenih pod žeslom dinastije — je-li tako z gol politiško delovanje za premembo ustave kaznivo in ne« postavno P Ako bi so morda jutri v tej zbornici stavil predlog, da se število poslancev za mesto Dunajsko pomnoži po državnem volilnem redu, da se premeni državni temeljn1 zakon glede določbe števila poslancev, po takem ne bi smel temu predlogu pritrditi ni-jeden poslanec in državni uradnik, ker bi s tem dotičnik razvijal delovanje, težeče po iapremembi državnih Jtemeljnih zakonov! (Prav res! se strani somišljenikov.) In ministri bi morali savrniti tak predlog, ker veže tudi njih priseŽna dolžnost, če se ne motim. Pravi se torej na dalje „proti določilom državnih temeljnih zakonov". Ali, poslanec S p i n č i č ni grešil proti določilom državnih temeljnih zakonov, ker ni storil ničesar, kar bi bilo prepovedano po teh določilih. In vender naj je kazniv! Ako pa postopa kak okrajni glavar istrski, ali kak namestnik .tržaški, eventuvalno tudi kak minister proti izvest-nim pozitivnim določilom državnih temeljnih zakonov, ter jih ne iipolnuje, obdrže ga v službi. (Živo pritrjevanje se strani somišljenikov.) movini. Najprvlje mu je deželni odbor kranjski naročil četiri dekorativne Blike za stolbiŠče v novem muzeji ljubljanskim, in ko je s temi slikami „očaral* v pravem izrazu besede vse gospode odbornike z istim Deschmanom vred, poklicali so ga iz Pariza v Ljubljano, da je naslikal v muzejskem vestibulu Še četire portrčte. Govorilo so jo takrat, da ima Jurij Šubic izvršiti tudi veliko sliko iz naše zgodovine na stropu glavno dvorane v muzeji, za katero je bojda napravil dotični osnutek; toda stvar je pozneje zopet zaspala, kakor marBikakšen predražesten načrt, spočet v prvem trenotku hipno vzkipelega navdušenja. . . Po prej omenjenih slikah v deželnem muzeji vspodbujen, ojačil se je potem č. g. Rozman, župnik pri sv. Jakopu v Ljubljani, ter dal naslikati po Juriji Šubicu četiri prizore iz življenja farnega patrona na obok omenjene cerkve. S tem znamenitim corkvenim delom v naši stolici odprl se je Juriju Šubicu vabljiv razgled v lepšo bodočnost, zlasti ker mu je ob posveče-vanji Šentjakopske cerkve zagotovil svojo naklonjenost in podporo sam — vladika ljubljanski. Dovzetni naš Jurij je sanjaril takrat o novej dobi za slovensko umetnoBt ter si v umetni h kej svojoj uajiv-nosti snoval zlato gradove v oblakih o bo- No, gospoda moja, kako govore nadalje P Da je vedenje gospoda S p i n č i č a ▼ nasprotstvu s dolžnostmi uradnika in celo vzgojitelja mladine, da se ne strinja • tem, da igra v strankarskem vrvenji .vodilno ulogo *. Će torej vzgojitelj mladine igra v strankarskem vrvenji le podrejeno ulogo, 6e namreč to stori, kar mu velevajo drugi, potem pa je pravi vzgojitelj mladine (Prav dobro! se strani somišljenikov.), potem je značaj, kojega treba priporočati kot uzor, ki naj jej služi kot svetilnica! Če nima nikacega prepričanja, če mu drugi zapovedujejo prepričanje, ako do* pušča, da mu drugi narekujejo, potem še-le je pravi vzgojitelj mladine. (Prav dobro! se strani somišljenikov.) Po takem nam njegova ekscelenca, gospod naučni minister, če ima tako razumljenje, v Av-strij vzgoji tak rod, na katerem bodo še enkrat tožili naši potomci. Le klanjajte se takim nazorom, ako hočete v šoli vzgojevati brezznačajne ljudi, ako hočete, da bodi učitelj vzgled brezznačajno-sti in ptujega, zapovedanega mu prepričanja. (Živo odobravanje se strani somišljenikov.) Dozdeva se mi, da se uprav pod sedanjim naučnim ministrom kaj obilo stori v tem pogledu. (Tako je I se strani somišljenikov.) Skušnje imamo sami: Ako učitelj v politiških stvareh pripada vladni stranki — v šolskih stvareh stori itak navadno svojo dolžnost —, ako voli vladnega kandidata, potem sme agitovati po vseh zborovanjih (Živa pohvala in ploska« nje s rokami na strani somišljenikov) in slednjič dobi še kako odlikovanje. Ako pa le ima svoje lastno prepričanje, ne da bi pri tem posebno deloval v strankarskih bojih in ne da bi se teh bojev udeleževal na očividen način, pa ga kaznujejo 1 (Prav res! se strani somišljenikov.) Ali, gospoda moja, nikakor ni res — in to je najbolj obžalovati v tem utemeljevanju — in ni naveden nijeden čin, da bi bil poslanec 8 p i n č i č igral vodilno ulogo pri splošnih volitvah ali pri dopolnilni vo-litvi; naveden ni nijeden čin, iz kojega bi se dalo sklepati, da je stopil v volilni boj nekako „strastjo" in nezmernostjo. če to znači strast, da si je kot poslanec svojega naroda — vsaj to je njegova dolžnost — dozvolil brzojaviti mini-stru-predsedniku ter mu prijaviti nezakonitosti, naj le vlada sama dožene to stvar. Toda, gospdda moja, težko je v tem najti strast. Ako so se mej volitvami morda dogodila motenja javnega miru, koja je obžalovati, se pa je deželna šolska oblast obrnila do napačne adrese. Ne gospod Spinčič je prouzroči!, da se je kalil mir, ampak tista zgrešena politika, k o j o tirajo v južnih deželah leta in leta, do cela zgrešena politika, (Pohvala se strani somišljenikov.), k o j o tirajo povsod v Avstriji, ki potiska domače slo-slovansko prebivalstvo pov-sodi in v vsakem pogleduter je noče pripoznati, ki pospešuje pri volitvah njega narodne protivnike — ta politika je kriva, pravim, da se tako m o t i m i r. Mi smo vsikdar trdili — in menim, da govorim v imenu vseh Slovanov (Pritrjevanje se strani somišljenikov) — da n e zahtevamo od cesarskih oblasti nikacega pokroviteljstva, nikake podpore, ampak le pravico in nepristranost Krivda na izgredih tiči le v tem, da nimamo v deželi vlade, ki bi si bila v svesti pravega cilja, ker se ne spolnujejo zakoni, ampak se uporabljajo v pri.'og jedni ali drugi stranki. Ne čudite se izgredom, ako se ljudstvo neprestano draži krSenjem postav ; vsaj smo tudi ljudje, in lahko se razvname strast pri takih odnošajih. Tako je z vsem tem vprašanjem, to je pregrešek poslanca S p i n č i č a. (Konec prih.) dočem svojem delovanji na polji cerkveno-dekorativnega slikarstva. Z ognjeno lju besnijo je iidelal potem prelepo oltarno sliko za cerkev na Rožniku: „Marijino obiskovanje" ter se je že veselil, kakč bode slikal i dotično cerkev, za kar si je bojda pri vrlem gostilničarji Matiji že tudi bil najel stanovanje. Vabil je nas, prijatelje, že naprej na seleni holmec Ro-iniški ter si v duhu predstavljal slikovito idilo v senci košatih orehov ondu pred hišo o hladnih poletnih večerih. Toda, ža-libog, prišlo je drugače ! Potuhnena „influenca" porušila je „nadepolnemu" našemu Juriju zdravje toli silovito, da se je velikim naporom obranil — oslepljenju. Kolike muke je prebil brižni umetnik v borbi za svoj vid, o tem pričajo otožna njegova pisma iz Pariza, v katerih mi je slikal bedno svoje stanje. In viseč med upom in dvomom izdelal je še poslednji dve cerkveni sliki, kateri je poslal nekoliko mesecev pred nepričakovano svojo smrtjo iz Pariza, kot poslednji pozdrav domovini in umeteljniško zapuščino. Ti dve poslednji sliki sta: aSv. Štefan pri Božjem grobu poleg Ljubljane" in pa sveta naša blagovestnika v Cerkljah na Gorenjskem, kjer je na podobi sv. Cirila nam ostavil za spomin veleslični svoj — samo-portret. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranja dsžels. Dovršeno je: poslanska zbo r* niča je vsprejela valutne pred-loge v tretjem branji. V seji dne 18. t. m. bil je znamenit govor moravskega poslanca Webri, ki je rekel mej drugim: „Ljudstvo se povprašuje, kaj bodemo imeli od nove veljave. Cital sem, koliko bode nabral knez vseh knezov (Rothschild), čital sem, da bode najvišja borza imela sijajne kupčije za veliko let, ali o tem, kaj dobi ljudstvo 0 d tega, nisem čital nikjer pri moji veri. Izvzemši finačne velikaše se vse boji tega podjetja. Nekim gospodom ne treba izseliti se v Palestino, kajti Avstrija je itak država Židov." Govoreč o sprijenosti vladnega časnikarstva, vprašal je govornik, ali je vlada preslabotna, da ne more pokoriti svojih listov: „V proganjanju katoliških duhovnikov je močno dovelj !u (Klici: Spinčič!) Posl. VTeber je zaključil Bvoj govor nastopno: „Pojte tja, vi poslanci dežel& ter glasujte sa to predlogo; s t e m p o d p i i e t e smrtno sodbo onim, koje zastopate. Tolažite se z izrekom: „Denar je le prazna domišljija I« — Posl. Pfeifer je naglašal, da razmerje mej nami in Ogersko (70 : 80) je krivično. Pravo razmerje bi bilo 60*4:39*6. Kar Avstrija več plača je le tribut Ogrski. V soji dne 19. t. m. sta proti temu razmerju (kvoti) govorila češki poslanec Formanek in dr. Lueger. Poslednji je rekel, da vsak zastopnik stori le svojo dolžnost, ako dela na to, da se osvobodimo plačevanja tributa Ogrski. Dosedaj smo bili ovce, ki smo se dali striči od Ogrov. Govornik je naglašal, da lenemško- 1 i bera In a stranka je kriva, da imajo Ogri toliko upliva. Kajti Andraesy, Deak in Tisza so živeli, ko je liberalna stranka neomejeno gospodovala v Cislitva-niji. Ogrska je postala velika s pripomočjo vnanjih sovražnikov. To je sramotna točka, kojo ne izbriše nikdar iz Bvoje zgodovine. — Finančni minister se je opiral na stare postave, hoteč dokazati, da imajo Ogri pravico do takega razmerja. Dr. Lueger je odgovoril na to trditev, da se je temeljni zakon sklenil v dobi naše sramote. To je bilo takrat mogoče pod utisom strašnega poraza, kojega smo doživeli. Ta postava je izraz naše slabote. Zaključil pa je nastopno: „Mi ne želimo vojske in se je bomo udeležili le tedaj, ako bomo prisiljeni; toda s tega stališča ni smeti presojati tega (valutnega) vprašanja. vprašanje treba motriti se stališča gospodarskih koristi. Ako imate zlato veljavo, p a nezadovoljne narode, ponižane in tlačene, ne boste imeli sreče v vojski. Najboljša slsta vrednost je m a d o v o 1 j-nost vseh narodov". V naslednji seji dne 20. julija je češki posl. H e r o 1 d apostrofira! finančnega ministra, zahtevajoč pojasnil o barantanju z levico. Žigosal je sramotno ulogo, kojo igra minister-krajan P r a ž a k. Sedaj se ne obravnava več v sborniei, ampak v konventiklih, Rekel je konečno doslovno : „Mi smo prava narodna Btranka, in bojevali se bodemo i nadalje in s večjo silo. Ta boj utegne prizadeti rano avstrijskemu parlamentarizmu, narodom in strankam. Rane, ki si jih prizadenemo sami, zacelijo se kmalu v avtonomnem kraljestvu Češkem. Čo se zacelijo one druge rane tudi tako hitro, je drugo vprašanje, na koje je odgovoriti, ne meni, ampak mi-nisteratvu. Minister S t e i n b a c h ni vedel ničesar odgovoriti na vprašanje Heroldovo glede na obravnavanja z nemško levico, češ, da so čuti samo cesarskega uradnika. To bi kazalo, da se stvar niti ni obravnavala v ministerskem svetu, ampak, da se je grof Taaffe pogajal na svojo roko. Valutne predloge so se vsprejele v poslednji seji dne 21. v tretjem branji. Zadnji predmet so bile volitve v deldgaoije, koji vspeh priobčujemo na drugem mestu, kolikor se dostaje naših južnih dežel. Po dovršeni volilvi zaključil je g. podpredsednik zasedanje. Češki poslanci odposlali so Gladstoneu nastopno brzojavko : „Neutrudnemu boritelju za federacijo in samoupravo izražajo češki poslanci kraljestva Češkega svoje občudovanje in svoje simpatije. Češki klub v Dunajskem parlamentu". DOPISI. Iz Goriike okolice. (Izv. dopis.) Čitali smo dopis o žalostnih razmerah ločniških, katerem je gosp. dopisnik zatrjeval, da preti prijazni slovenski vasi Podgora enako polaščonje kakor Ločniku, kar je, žalibog, res. Mnogo je takih Lahonov, ki se potegujejo za polaščenje z vsemi močmi in žrtujejo v to, kar treba. Prvi tak vzgled la-honske prenapetosti je žena nekega tehtni-čarja parpirnice. Šopiri se po vasi in lovi nezavedne slovenske matere, katerih možje se mučijo v papirnici, prigovarjajoč jim naj dajo svoje otroke v talijanske šole, ker to da ugaja vodji papirnice; sicer da utegnejo izgubiti službo. Papirnica je v škodo občini in naši narodnosti. Nje uradniki zabavljajo proti Slovencem, da le vstrežejo svojim višjim. Mnogo ljudi pride tu sem iz raznih dežel, a vsi nasprotujejo nam Slovencem, kolikor je le mogoče. Tudi taki pridejo sem, ki napravijo dolg, potem pa pobegnejo. Zakaj ne bi sprejemali nas Podgoroev, vsaj se jim ponujamo vsaki dan. Mi bi morali imeti prednost, ker papirnica je v naši občini. Ali mi smo Slovenci, in zato nam ne privoščijo dela. Kako upliva papirnica v zdravstvenem obziru, dokaz bodi to, da mi Podgorci ne damo nikdar več nego 10 vojakov na leto, a v Dornbergu in po drugih občinah se jih potrdi po 40 in tudi več. V Podgori imamo mnogo moči, katere bi se lahko izdatno potegovale za svoj narod, ali treba je sloge. Gospod župan skazal so je že mnogo krati vrlega in časti vrednega moža, kar se tiče narodnosti ; a katoliško bralno in politično društvo, ki nosi tako pomenljivo ime, se ni še nikdar skazalo b kakim imenitnim delom, ki bi bilo v prvi vrsti v korist našemu narodu in občini in ki bi krasilo pomen imena: katoliško, bralno in politično društvo. Zato prosimo vsi občani vrlega našega gospoda župana in slavno katoliško bralno To j in politično društvo in vse odličnjako, da si prizadevajo odstraniti kričeče nedostatke, osobito pa italijansko enorazred-n i c o, v katero zahaja nezadostno število otrok in med njimi tudi taki, ki ne znajo niti besedice italijanski. Nadajemo se, da nam slavno županstvo in tudi slavno politično društvo „Jez1 izpolnita to željo. Le začnimo, časi so resni! (Kar se dostaja mučeništva ubogih trpinov, svetovali bi vam, da posamične konkretne slučaje prijavite kompetentni oblasti, odnosno obrtnemu nadzorniku. To izvestno ne ostane brezuspešno, ako me« rodajni činitelji mej vami slušajo vaš nasvet, ter se energično potegnejo za koristi slovenske Podgore. Op. uredništva). Različne vesti. Gospod državni poslanec Ivan Naber- QOj doposlal nam je nastopno pismo: V uvodnem članku Vašega cenjenega lista od 16. t. m. „Pri čem s m o P" se med drugim tudi čita glede uravnave valute: „Ta uspeh vladni pa izvestno ne ostane brez posledic v politiškem pogledu, upra-šanje je le, kakove bodo posledioeP Bode-li narod slovenski imel dobička od tega, da so poslanci naši skoro neverojetnim samozatajevanjem tudi ob tej priliki vstra-jali kot steber v tronožni večini poslanske zbornice" P Resnici na ljubo moram Vam naznaniti, da jaz nisem glasoval za vladne, ne odsekove predloge, torej nisem vatra j al kot steber v tronožni večini. Dalje se v listu omenja, naj bi jas sklical javen shod in pojasnil sedanji politiški poloiaj. Kar se tega tiče, moram Vam omeniti, da kakor hitro bodo moje okolščine mi dopuščale, sklical bodem svoje volilce kje na primernem kraji skupaj; to pa se bo zgodilo po moji lastni inicijatvi, ne pa po pritisku katerega-Bi-bodi lista ali pa katere stranke. Prosim Vas uljudno, to v Vašein listu objaviti. Z odličnim spoštovanjem : Ivan Nabergoj, drž. poslanec. Temu pismu bi imeli le to pripomniti, da smo v svojem članku govorili o slovenskih poslanci v obče, sicer bi morali istotako naglašati, da tudi poslanca Ore-goreč in Pfeifer — da ne govorimo o Laginji in Spinčiču — nista glasovala za predloge. Uredništvo. V delegacije so izvoljeni: za Trst: L u z z a 11 o , delegat, Burgstaller, namestnik ;zaIstro: Spinčič, delegat, L a g i n j a, namestnik ; za Goriško: Gregorčič delegat, grof Alfred Coronini, namestnik; za Kranjsko: Kušar, delegat, K 1 u n , namestnik. Sad dozoreva. Sad politike, kojo tirajo „II Mattino* in njega zaščitniki, dozoreva počasi: zbok dogodkov pri z&dnjih mestnih volitvah v Gorici podal je svojo ostavko deželni glavar goriški, grof Coronini, ter je tudi položil svoj deželno-zborBki mandat. Tako čitamo v raznih listih. Odstop Coroninija obžalovali bi tudi mi, dasi kot politik ni bil naš, kakor sploh ni večina aristokratov. A kot zasebnik je uzoren mož in tako zlat /načaj, da kar strmimo, kako je mogoče, da so pri volitvah strmoglavili takega uzor-moža in dobrotnika vsej deželi; strmoglavili po čudnih potih, po kojih so lovi — režimo : „II Mattifio". „II Mattino", znani „resnicoljuben in nepristransk" tržaški list, ki pridno meče kamenje celo na odlične patrijote, skrivši se potem za grm, pretaka krokodilove solze, ker je pri volitvah v goriški mestni svet poslanec grof Coronini propadel. Jo-li so to aolze res — odkritosrčne? Poznavajoči „Mattinovo" lisičjo nrav, dvomimo o tem tembolj, ker vemo, da je uprav „Mattino" pripomogel po svoji moči, da so volitve izpale tako, kakor v reanici so. Čemu torej igrati komedijo P Za Cirilo-Metodijskl dar daroval je g. Ivanetič 1 gol d. in nekdo drug 1 gold. Skupaj do zdaj 139 gold. 50 kr. in 10 ital. lir. VII. velika skupščina družbe sv. Cirila In Metoda v Postojni dne 28. julija 1892. Vspored slovesnosti: I. Na predvečer velike skupščine mirozov po trgu. II. Ob. 7. uri zjutraj odhod iz Ljubljane s posebnim vlakom. III. Dohod v Postojno ob Vt9. uri. Na kolodvoru slavnostni sprejem skupščinarjev in gostov po tukajšnih in zunanjih slavnih društvih z zastavami in godbo. Došlece pozdravijo: župan Po stojnski, predsednik Čitalnice, jedna go-spioa. IV. Skupni odhod s kolodvora skozi trg v restavracijo Vičičevo za evetuelni zajutrek. V. Ob 10. uri sv. maša v deka-nijsko-župni cerkvi. "VI. Ob 10. uri 24. min. drugi vsprejem čč. gostov na kolodvoru, došlih iz Trsta — oziroma Gorice, Reke, Pulja in pozdrav istih po gospodu županu. VIL Ob 11. uri zborovanje po že naznačenem vsporedu v šolski sobani. VIII. Ob 1. uri obed v salonu gosp. župana Mir. Vičiča. IX. Ob 3. uri obisk podzemeljsko jame, kjer svira godba in poje možki zbor. (Za neobiskovalce jame eventueln izlet v Predjamo (Lueg), Pre-atranek, ali Škooijan pri Planini. Za vozove bode skrbljeno.) X. Ob Va9. uri odhod na kolodvor in povratek v Ljubljano. — Iz Trsta odhod isti dan ob 8. uri zjutraj brzevlakom. — Častiti gostje, kateri želč se banketa vdeležiti, naj blagovolijo to vsaj jeden dan prej načelništvu tukajžno podružnice naznaniti. Kuvert 1 gold. 50 kr. Podružnica družbo sv. Cirila In Metoda v Postojni nam piše: Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda izrazilo je željo, da bi se na dan glavnega zborovanja o priliki obiska podzemeljske jame v istej razlegala i slovenska pesem. Vsled tega obrača se načelništvo te podružnice do gospo-dov "pevcev z uljudno prošnjo, da bi se isti slovesnosti vdeležiti in pri omenjenem petji sodelovati blagovolili. Glavna skušnja vršila se bode v dan zborovanja, t. j. 28. t. m. ob >£12. uri v dvorani čitalnice Postojnske. V jami pele se bodo sledeče pesmi: 1. .Naprej zastava slave", 2. »Buči, buči morje Adrijansko* ; 3. „Cesarska". Prosi ae, da posamezni gg. pevci doma svoj glas nekoliko pregledajo. Glaske dobili bodo gg. pevci pri glavni skušnji. Zelo bi bilo ustreženo, ako bi se slavnostnega dne vdeležili celi zbori, ali dobri kvarteti, koji bi združeni, ali pa se menjajoči, z milimi glasovi zabavo povzdignili. Število pevcev naj se blagohotno vsaj do 26. t. m. naznani gospodu c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku Ivao-u Thumi v Postojni. Izlet V Dekane. V tem poslednjem trenotku opozarjamo še enkrat slavno občinstvo, namerjajoče se udeležiti tega izleta, da se takoj oglasi pri odboru „S o-kola" ali pa pri g. J. M i k o t i v Dolen čevi tiskarni, da bode odbor vedel, koliko voz mu je naročiti. Ob priliki veselice pevskega druitva „Adrija" v Barkovljah dne 17. t. m. darovala je sledeča gospoda: Družina Co-vaoich Robek 4 gld., Truden Ante 2 gl. Anica Martelanc 1 gl., Turk Josip 1 gl., N. N. 70 kr., I. M. Vatovec 40 kr., Ivan Žnidarsič 60 kr., N. N. 30 kr., Jak. Per-tot 30 kr. in N. N. 10 kr. Iz Rojana se nam piše : Čudne reči se dogajajo pri nas v Trstu — vsaj Rojan spada tudi k Trstu. To pa ne v italijanski, ampak v svoji slovenski obliki. Vzlic temu misli neka naša učiteljica, ki je odvisna od magistrata, da sme vpletati v cerkvene zadeve tudi lahonsko politiko. Dogodil se je namreč nastopni slučaj. V nedeljo smo imeli procesijo. Neka mati oblekla je svojo hčerko v belo obleko z modrim trakom, a solnčnik je bil slučajno rudeč. Grozno : gospodičina učiteljica na rojanski šoli smatrala je to kot demon- stracijo. Poklicala je k sebi deklico, ter jej ukazala odložiti modri trak, ovratni kinč in tudi solnčnik, rekoč, da je to slovenska demonstracija, ki se ne spodobi v Trstu. Otrok je bil seveda silno žalosten. Gospodičina učiteljica naj se le briga za dobro vzgojo in učenje otrok, za kar dobiva svojo plačo, politikovanje pa, naj le lepo pusti pri miru! Mi smo v Avstriji, in ne v Rimu — v naši monarhiji pa živi ogromno število Slovanov. Iz okolice se nam piše: Z veseljem smo čitali v „Edinosti" vest, da se otvori v kratkem pri Sv. Ivanu „Restavracija pri narodnem domu" v lepo prirejenih prostorih g. Gasperšiča, kjer bode istiniti pravi „narodni dom" vrlih Svetoivančanov. Mislim pa, da bi bilo umestneje — vsaj je Še dovelj časa, da se to popravi — da bi se glasil dotični napis „G ostilna pri narodnem domu" in ne „restavracija". Čemu rabiti tuje besede, ko imamo v našem slovenskem jeziku, oziroma v bratskih nam slovanskih narečjih lepih izrazov. Trgovina z volilnimi glasovi. Mi vemo že davno, v kakem cvetju je ta trgovina doli po Istri; svet seveda ne ve še tega in bode strmel, ko se slednjič prepriča o grozni volilski korupciji. Nadejamo bo pa, da se prepriča skoro in potem naj sodi' Vsaj se dokazi zato množe — pred sodišči —. Včeraj je stal pred sodiščem kmet Ivan Nemec ■ Pomjanščine, ker je pri glasoviti volitvi v G a ž o n u dne 21. p. I. glasoval dvakrat: jeden-krat za-se, jedenkrat pa na ime Gregorja Nemca. Glasoval je seveda za Italijane. Nemac se izgovarja, da je bil popoludne pijan, ko je glasoval drugikrat, ter da ne ve, kaj je delal. Priča Ivan Kapel pa trdi, da Nemac ni bil pijan. Sodišče je obsodilo Nemca na jeden mesec ostrega zapora, poostrenega z dvemi posti. Kmetje, zapomnite ai to I Trgovina z glasovi je prepovedana. — Iz volitve v Gažonu so že dognani trije taki slučaji — Italijani pa so zmagali se Štirimi glasovi pri nad 500 voliloih. Legitimacijskemu odseku državnega zbora zopet nov podatek. Vojašk odbor. Od predstojniStva „Ro janskega posojilnega in konsumnega društva" bili so poklicani k letošnjim orožnim vajam: Predsednik, oba tajnika ter en član predstojništva. Po takem se more pač reči, da je to predstojništvo res vojaško 1 V prilog zadnjega našega članka o mladini na laških šolah, dodamo naj par vrstic. Te dni smo čitali v „Cittadinu" članek, koji primerja uspehe učenja na državnih in na mestnih srednjih iolah ter slednjič pride do sklepa, da postane mladina, izšolana na mestnih šolah godnejša in popolnejša nego ona na državnih, ter svojo trditev podpira s tem, da je n. pr. pri zrelostnem izpitu na državnem gimnaziji padlo do 33% vseh maturandov, dočimjih je padlo na mestni gimnaziji samo 11%. Mi nismo prijatelji niti jednih niti druzih šol — kajti v nobeni se naš iezik zadostno ne pošteva (na mestnem gimnaziji se o njim niti slišati neče!), vendar se pa morda deloma strinjamo z „Cittadinom", kar se tiče učencev laške narodnosti. Istina je, da učenci mnogo bolj uspevajo, ako se jim je učiti na podlagi materinega jezika in „nazadovanje" (P) na državnem gimnaziji bi pripisovali samo preobloženosti glede jezikov in nepopolnemu znanju nemščine kot učnega jezika od strani maturandov. Opozarjali bi pa „Cittadinovega" pisarja na veliko krivico, ki se godi na ljudskih šolah tržaškim občanom — okoličanom, kjer bi so lehko dokazalo, da domaČi otroci v učenju uprav nazadujejo, kajti mnogo jih je, ki umejo po dovršeni štiri-razrednioi v okolici (spodnji) komaj za silo brati in pisati. Slabe uspehe šolstva v okolici mora pa vsak pameten človek pripisovati le okolnosti, da so v te šolo skozi okno in vrata sili luščina, dočim se ovira slovonsko učenje. Kaj naj rečemo pa o mestnih slovenskih otrocih, kateri nimajo niti jedne slovenske šole! Ako bi nam bili gospoda Lahi pravični — vsaj smo ajih sodeželani — imeli bi v nas najboljše prijatelje, dočim je vse njih kričanje in ropotanje o liberalizmu in jednakopravnosti zgol debela laž in prah v oči. Veselico Z igro priredi v nedeljo dne 14. avgusta „Tržaško podporno in bralno društvo", ako dobi za to primerne prostore ali v Trstu ali v okolici. Avstrijski Lloyd. Ravnateljstvo Lloyda je na Angležkem naročilo nov parobrod, ki se zove „Maria Valeria" ter bode največji iz med vseh Lloydovih parobrodov. Parobrod ta je že zgotovljen in v kratkem pripluje v Trst. Minolo sredo se je od tu odpeljalo ponj moštvo in kapitan. Zadnji čas čitamo po raznih laških časopisih v Trstu žive pritožbe zoper to pomorsko družbo. Ni davno temu pa smo uprav v istih časopisih brali pohvalne in vspodbujevalne članke novemu ravnateljstvu. Odkar je namreč vlada po milosti večino poslancev temu društvu povišala podporo ter je po nekakem sprejela v svojo nadzorstvo, pre-menilo se je deloma tudi njega ravnateljstvo ter so na mesto prejšnjih predstojnikov prišli novi, večinoma nemški možje. V Lloydovem arzenalu se je nastavil poseben tehnišk vodja, čigar namen in delokrog bodi vodstvo građenja novih par-nikov ter preuredbe pričujočih. Uprav to novo moč so rečeni časopisi hvalili, dočim se sedaj posebno „Cittadino" kesa ter izreka povsem nasprotno prejšnjemu pisanju. Kot povod navaja okolnost, da je novi vodja z delavci prestrog ter da postopa z njimi nemilostno. Odkar je le-ta v Lloydovi ladijetesalnici, da so neki brez tehtnega uzroka odpustili iz dela že več delalcev; kolikor je nam znano, se delalci zmirom odpuščajo pod pretvezo, ker nedostaje dela. Prav je, da država gleda na red, točno izvrševanje poverjenih opravkov in dobro gospodarstvo pri Lloydu, kajti le na tak način se lehko prepriča o njega poštenem delovanju. Da, nadzorstvo, to tirjajo od vlade vsi njeni podaniki, kateri za obstoj te pomorske družbe doprinašajo preko tri milijone goldinarjev na davkih in pristojbinah ; gledati bi se pa moralo, da avstrijski denar ostane doma ter podati ubogim delalcem prilike za delo. Ne da bi se naročali parobrodi na tujem, zgradili naj bi se isti v obširnem Lloydovem arze nalu in kolikor možno z domačimi močmi in blagom, kojih nam v Avstriji ne primanjkuje. Tudi naj bi se nekoliko bolj gledalo na OBiromaščene delavce v Trstu, ki živč zgol od prida svojih rok ter mo rajo birati in stradati, ako se jim ne ponudi dela; ozir naj se jemlje na nje že zato, ker so itak že preveč prizadeti po draginji, nastali vsled odprave jproste luke in splošnega padanja trgovine. Ako se Dunaju dovoljujejo milijoni in milijoni za napravo del, ki bodo zgol okrasba in na korist glavnemu mestu, naj bi se v Trstu gradile vsaj one ladije, ki se za avstrijski denar gradč na tujem, da se s tem obvaruje delavski stan propadanja in lakote ! Strela je udarila minoli ponedeljek v 51 letnega mniha O. Rutarja mej tem, ko je v samostanski kuhinji v Sv. Križu na Vipavskem napravljal večerjo. Udarila ga je v glavo ter bo potem spustila v tlak. Nesrečnež je koj mrtev obležal. Samomor. 18letni kovač I. Dellave nezia se je usmrtil v tržaškem gozdiču izpivši steklenico mišnice. Našli so ga mrtvega ležati v senci ter ga odpeljali v mrtvašnico k sv. Justu. društvo sloni, Če tudi ni strogo versko društvo, na krščansko-katoliskih načelih, o čomer priča vse njega dosedanje delovanje. Zato pa svarimo naše^čestite ude, da naj ne gredo nikomur na limanice. Vsaj smo dosedaj dovelj služili kot podstava drugim, sebi na škodo, drugim na korist. V Trstu, dne 22. julija 1892. Predsedniitvo „Delavskega podpornega druitva". Izjava, V okrožnici snovateljev nekega novega, delavskega — in še „katoliškega" društva označujejo se vsa druga društva — torej tudi naše — kot taka, da jim ne more pristopiti katolišk delavec, da ne bi bilo žaljeno njega versko in m o-ralično čutstvo. To je grda insinuacija, kojej ne vemo pravega imena; to je natolcevanje, izvirajoče iz nerodoljubnega namena, podirati to, kar so z velikimi žrtvami sezidali drugi. Tako postopanje treba poBtaviti na sramotni oder — to je bil soglasni sklep odbora „Tržaškega podpornega in bralnega društva" v izredni seji dne 22. t. m. — z opazko, priporočiti vsim društvenikom, naj sami najodločneje zavrnejo od sebe prigovarjanje za pristop temu društvu, katero, čeprav še v povojih, tako nesramno žali po svojih podajačih naša slovenska podporna društva v Trstu in s tem vsa« cega njih člana, posebno pa njih načelstva. Podpisano nadeja se torej, da bodo sami društveniki — kateri so imeli uže priložnost prepričati se o neresničnosti napadov na naša društva v omenjeni okrožnici nepotrebnega nam društva — odločno ustali proti takemu počenjanju pri vsakej priložnosti in da ostanejo tudi za naprej naši zveBti člani. V Trstu, dne 23. julija 1892. Vodstvo „Triaikega podpor. In bralnega druitva". Izjava. Z ozirom na to. da snovatclji nekega novega delavskega društva — za kojimi se pa skrivajo znani, nam neprijazni nameni — v svojih okrožnicah „Delavskemu podpornemu društvu" posredno očitajo brezverstvo in nemoralnost, sklenil je odbor poslednjega društva v svoji seji dne 21. julija jednoglasno, odločno protestovati proti takemu, do ccla neosnovanemu podtikanju, ker naše Bratje Sokoli! Izlet v Dekane se bliža naglimi koraki, zato opozarjamo brate Sokole in pevce kateri se kanijo izletu vdeležiti da se najdalje do srede odboru Sokola ali pa g. M i k o ti v Dolenčeve) tiskarni prijavijo, da znamo koliko voz nam je naročiti ter ukrenemo tudi potrebno zaradi postrežbe v Dekanih. Nad-jaje, da se temu vabilu čim mnogobroj« nojšo odzovete, kliče Vam bratski Na zdravje! Odbor. Domači oglasi. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in kousuni-nega dru&tva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo Be vedno izborna (lomaČA oko-ličanska vina. Cl. ftnQ+ilna ^tfttft" Htaroznana pod ime-UUSlIind „OLUK(I , nom „Belladonna", poleg knvarno „Fabri«", priporoča ho 8lovencem v mostu in nn deželi. Točijo ho izbornu vina, istotako jo kuhinju izvrstna. Prodaja tmli vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. 01. 1'iazza S. Giovanni, »t. 1* trgovina z mnogoviHtnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjHkim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Martin Krže, Tiskarna „Dolenc" <7,ltrT™ dol.u L.a . ' inaSt. 2, izvršuje vnakovratna tiskarska po ugodnih conah. Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko borilo" za nadaljevalno tečaje ili go-Hpodarjem v pouk. Mehko vozana stane 4f> kr., trdo vezana 65 h poštnino vred. Cl. Antnn Primka i na voelu lllico MIIIUII ruunctj, in Cecilia.toči izvrstno domaČe žganje; v tabakurni svoji — istn hiša -pa prodaju vse navadno potrebne nemško-alo venske poštne tiskanice. Cl Fiazza ilttriura vec- Anton Krajcer, ehia, pekariju in trgovina t različnimi jestvinarai: moko, rižem, oljom, kavo itd. Priporoča hu najudanoje slavnemu občimUvu. Cl. U. Mrev^ja, Priporoča alftv. občinstvu vsake vrste moke, otrobov, turžicp, ovsa in raznega kruha po najnižjih cenah. Cl. Gostilna „Alla Croce di Malta" Via Valdirivo št. 19 (poleg Piazza della Zontft) priporočit se najtoploje tržaškim Slovencem in na deželi. Top i izvrstna vina in prirejajo jako okusna jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Covacich. Hotel in restavrant Siškovič E postaje Hrpelje - Kozina ima jako lep razgled v visokosti 490 metrov nad morjem ; oskrbljen je izborno z vsem potrebnim; na razpolago so krasno opravljene sobe za poletno bivanje; kuhinja in pijače izborne, cene nizke. Voznina po žeeleznici stane samo 20 kr. 15-26 Mlekarna Frana Gržine iz Št. Petra na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, svež* (1'rišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov. Cl. Ivan Prolnn priporoča svoji trgovin IV ali rroiutj v Via del Bosco št. 2 (uhod na trgu stare mitnice, Piazza Barriera vecchia) in v ulici Molln a vento it. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domače in vnanje pridelke. C. Ivan llmnlr čevljarski mojster, Via Ro-■ w