173
Ozir po svetu.
Ljudske šole po goratih krajih na Francoskem.
Nemšk časnik „AUg. Familienzeitung" je prinesel uni dan dve podobi, ki ste nas, kakor vsacega, kte-remu je mar za ljudsko Šolstvo, zel6 zanimali. Ena teh slik nam kaže množico otr6k, ki na gori, Jura imenovani, po snegu v šolo koracijo; vsak ima torbico opasano, v kteri ima bukve in kos kruha, pa še ka-košno drugo jedilo za kosilo shranjeno, pod pazduho pa nese poleno za kurjavo šolske sobe, kajti učitelj nima s čem drugim kuriti kakor z drvi, ki mu jih otroci nanosijo, in zato mora vsak učenec in vsaka učenka pozimi   poleno   seboj  prinesti.   —   Druga slika
nam kaže šolsko sobo. Borna sobica je — šola, ob enem pa tudi stanovanje učiteljevo. Sred sobe je široka miza z bralno in pisno opravo, okoli nje sedijo otroci na klopi; eni sedijo na drugi klopi pri peČL Učitelj, nekako kislega obraza, stoji za njimi pri postelji svoji; na desni je ognjišče z železno cevj6 peči, kjer si jed kuha; v dveh kotih stoje polena pokonci, ktera učitelju donašajo otroci. Visoko na steni visi razpelo, nektere table za nauk, na eni tabli pa v francoskem jeziku (menda občinski) ukaz za leto 1872., v kterem se bere, da učitelj te šole (v Quoisrettu) dobiva na mesec 38 frankov plače.
V popisu tema slikama pridjanem beremo, da ta šola je na francoski strani gore Jura. Prebivalci na planinah te gore, ki se deli v švaj carsko in pa francosko stran, se živijo največ od živinoreje, mlekarstva in izdelovanja lesene (suhe) robe; na švaj-carski strani pa so tudi jako marljivi obrtniki, posebno urarji. Po več vasi skupaj vzdržuje eno šolo. Ker so vasi po hribu zel6 raztresene, imajo otroci večidel daleč v šolo, ktero obiskujejo samo po zimi. Hoja v šolo jim je zelo težavna po snegu in ledu in o hudem viharji. Zjutraj se podajo v šolo, kjer čez poldne ostanejo, in od kodar se na večer podajo sopet domu. Al ker so ti planinarji zel6 radovedni in ukaželjni, zato tudi otročiči vkljub težavni poti veseli koracijo v šolo in iz šole nazaj.
Kakor pa se imajo otroci gredč v šolo boriti z mnozimi težavami, tako tudi učitelji njihovi. Podoba šolskega poslopja, ktero smo gori popisali, kaže, kako revno stanovanje ima učitelj, in kako slaba je vrh tega tudi plača njegova, namreč po 38 frankov na mesec dni. En frank po našem sedanjem denarji velja 40 kr., tedaj dobiva učitelj na mesec 15 gold. 20 kr., za 12 mesecev ali celo leto 182 gold. 40 kr.
In to na Francoskem, to je, v oni državi, ktera se ponaša, da stoji na vrhuncu civilizacije! —
Mi nikakor nismo tega članka napisali iz omenjenega časnika zato, da bi s tem izgovarjali slabo plačo naših učiteljev; „Novice" so že pred 20 leti in neprenehoma povdarjale potrebo, da se plača ljudskim učiteljem zboljša. Samo to smo hoteli s tem pokazati, da so tudi še druge dežele po svetu, kjer zdihujejo učitelji po boljši plači.
„Od tega, da to vemo, mi ne bomo siti" — nas utegne marsikak učitelj zavrniti. Da je to res, temu tudi mi pritrdimo; — al „v nadlogah je tolažba, imeti španovijo" —   pravi latinski pregovor, — teh nadlog
:>a mora tudi kmalu konec biti,   to bodi  naj to-ažba vsem.