C.iaBUHCKŽUI BH6^iioTOKa. c^OVAJVS^ KNJIŽNICA. Urejuje in izdaja Andr. Gabršček. Izbrani spisi Vaclava Kosmaka. I. Tiska in zalaga .Goriika tiskarna' A. GabrSč. k v Gorici, Gosposka ulica štev. t) ,,SLOVANSKA KNJIŽNICA". Snopič 17. V Gorici, 19. maja 1894. Cena 12 kr. Izbrani spisi Vaclava Kosirnika i. Tisk. in zal. ,, Goriška tiskarna*4 A. Gabrrcek, \m 05>Ooo223 t> (ti !-]W^UC Kako šibo jo izmislil Jakob za zlobno Teklo. (Posl. J. M. Frankovski). I. Poglej, mili čitatelj, Jakoba, kako mirno sedi s pipico v ustih pred hišo, opirajoč se z lakti na kolena in z brado na dlani in kako hladno gleda pred se, kakor puščavnik, ki je odmrl svetu, ali kakor človek, ki ima sveti pokoj in mir s celim svetom : — in vendar njegova žena leta znotraj po hiši, kakor blazna, puli si rdečkaste lase in krčevito plaka. — A Jakob nič ! »Čuden človek to! » porečeš. Seveda čuden, in še čudnejši, kakor bi se zdelo na prvi pogled. Če bi pa ti mislil, da je kak bedak, to, prijatelj, ne ! Le poslušaj in precej spoznaš, kaj tiči v njem. Rdečelasa Kolarjeva Tekla je bila razupita po — 4 — celem kraju zavoljo svoje jezljivosti, zavidljivosti in ošabnosti. Lepa sicer ni bila : mala, mesnata, rdečelasa in v obrazu pegasta, zato pa je bila jedina hči Kolarjevih in imela je podedovati pol kmetije. K temu je bila spretna, kakor opica; — pod njenima rokama je kar cvetelo vsako delo. V njeni hiši je bilo vse v najlepšem redu; živina lepo rejena, krasna, dvorišče pometeno kakor pod, polje obdelano, kakor graščinska njiva. Te poslednje lastnosti so vabile mnogo snubačev. Zvita Tekla je izbirala dolgo, dokler si konečno ni izbrala mladeniča, čednega, tihega — vsega v redu od nog do glave. Kakor hitro sta si bila podala pred oltarjem roke, nosila je doma ona hlače, on krila. Siromak je bil v hiši hlapec. Kar je rekla ona, moralo seje zgoditi. In ona je znala zapovedovati. Od ranega jutra do pozne noči se je moral mož dreti na polju in doma, moral delati za dva, ker Tekla ni marala hlapca, a če ga je mikalo na čašo piva, začela je precej lamento in govorila o pijancih tako dolgo, da ga je minila vsa volja in je ostal raje doma. Bil je od narave slab in ni mogel dolgo zdržati prevelikega trpljenja. Začel je kašljati in za dve leti je umrl. Tekla je bila zdaj udova in sama. Roditelj i sta ji umrla že prej. Kaj početi? Morala je najeti hlapca. — Pa ž njim to ni šlo, kakor z možem. Če mu je naložila delo, katerega ni mogel zlahkoma opraviti, začel se je prepirati in groziti, da gre iz --- O — službe. Po večerih in nedeljah se je potepal. V Tekli je vse vrelo. Mislila je na možitev. Pa kje najti moža, kakor je bil pokojnik ? Mislila je dolgo, a domislila se ni nikogar. Bila je vsa čmerna in že je začela godrnjati proti gospodu Bogu, da jo tako hudo tepe. Tu se ji ponudi nepričakovana pomoč. Ko je bila Tekla najbolj čmerna, prišel je, kakor bi bil z neba padel, stari Žid Šimek. »Dobro jutro, tetka, nič na prodaj? k-h-ožice, perje...» »Ah, prosim vas, bežite mi rajši izpred očij, da vas niti ne vidim*. «No, no, to bi bilo lepo. Kaj sem vam pa storil ? Kaj se vam je zgodilo ? Vselej ste tako «frajndlih», kakor gospa iz mesta, danes pa tako čemerni ! Kaj vam je ? » «Kaj bi mi bilo ? Nič mi ni! » odsekala se mu je Tekla. Pa jeziti se moram celi dan. Od moževe smrti — Bog mu daj dobro — ne gre mi nikakor s tem gospodarstvom. Hlapec lenuh in potepuh, nikjer se ni moči na njega zanesti; dekla vlačuga in trola ; tako leži vse na meni. Ne vem, kam prej skočiti. Sem-li tukaj, ne morem biti tam, a kjer me ni, gre vse narobe*. Zid se je nasmejal: «Zakaj pa se ne možite ? Ko bi bil jaz tako lepa ženskica, takoj bi se omožil . »Veste kaj, Simek ? pred vami se mi ni treba bati — povem vam naravnost resnico. Jaz se moram možiti, tako sama ne morem ostati, — a prosim vas, — (j — kje pa najdete dobrega možkega ? Katerega koli pogledate, vsak je za nič. Ta bi rad vedno sedel v krčmi, drugi je lenuh, tretji surovež, ki bi delal z ženo, kakor z deklo ; četrti zarobljenec in neotesance — kadijo pa vsi. Izberite si zdaj». Zid prekanjenec je tuhtal, kako bi tu kaj zaslužil. Začel je torej Teklo tolažiti. «Vi možke prehudo sodite. Nahajajo se še dovolj pridni. Vaš pokojni ni bil priden — kaj ? » «Ce bi ga ne bila držala za vajeti, kakor se spodobi, bil bi se mi tudi spačil — pa on je vsaj ubogal, kar je res, to je res — in Boga bi zahvalila, če bi dobila zopet takega®. »Dovolite tetka, da si sedem : nekaj vam povem » , rekel je žid, položil culo v kot in se vsedel. »Saj za to nič ne damo, če si kaj povemo. Stavite z menoj deset goldinarjev, da vam najdem moža, — čednega, kakor si ga le morete želeti®. »Ah, pustite me pri miru. Kedo stavi! Kako mi vi morete najti moža ? » • Kako, jaz? Jaz, da ne ? » uprašal je žid, pogledal Teklo, zjezil obočje in pokazal z levo roko na svoje prsi, «kdo pa, če jaz ne? Hodim daleč okoli, vsakega poznam, kakor svojega brata: staviva desetak — ničesar nočem od vas — le staviva, da vam najdem moža po vaši volji. Če ga ne najdem, plačam jaz desetak; če pa ga najdem, daste vi deset goldinarjev, in imeli bodete moža, da ! o kaj ! Dobiček tako ali tako, vidite. Stavite. Pri moji duši, storim — 7 — vam to iz ljubezni, zato ker vas imam rad, ker ste poštena in lepa ženska. Drugemu^bi tega ne storil niti za stotak«. Tekla se je zamislila. »Stavim ne, pa ko bi vedeli o kakem dobrem človeku.........» »Ko bi vedeli! » smejal se je Žid. «Kaj bi ne vedel, ko vem. Jaz vem ! Za deset, dvajset, za kolikor hočete 1 In kakega hočete ? Hočete mladega ? Tako okoli štiriindvajsetletnega, lepega kakor rožico, da bi vam bil na radost ? » «1 dajte mi pokoj s takim ! Da bi me na stara leta tepel ? Tega še bi mi trebalo ! To, to ! Najrajši bi bolj priletnega, razumnega, delavnega, — a udovca ne ! Ta bi mi vedno na nos vesil svojo rajnko. No, veste o takem ? » Žid je s palico podprl glavo, sunil kapico v tilnik in premišljeval, broječ po navadi s pravo roko na prste. A nakrat je zamižal in na rmenern obrazu sta se mu napravili okoli ust dve dolgi brazdi, od nosa do brade. Simek se je zadovoljno nasmehnil. »Ženka«, pravi, «sedite si sem k meni. Vi imate res srečo, ker ste zadeli name. Vem vam prav za takega človeka, kakoršnega si želite. Sam ) če bo on hotel » . »Zakaj ne bi hotel! ? » buhnilo je iz razžalje ne Tekle. «lmam....» »Pustite me, tetka®, segal ji je v besedo, »da vam to dopovem. On vam je človek, čuden, da malo takih. Najstarši sin je na polovični kmetiji, zdaj mu — S — je že čez trideset let, a vendar se še ni hotel oženiti«. »Čudna reč !» dejala je Tekla. «Čudna reč ! » pritrdil je Žid, »sveta resnica, čudna reč. A kak vam je to človek! Krasen, velik, povem vam, nekaj čednega ! In v redu ! Na muziki ga ni videl nikdar nihče, a če si stopi kedaj v nedeljo na polič piva — moj Bog, zakaj ne bi ? Hodim jaz tudi, in veliki gospodje tudi — no, naj si torej gre na ta polič piva, pa nihče še ga ni slišal kričati ali kregati se. Prižge si svojo pipo in sedi lepo mirno, kakor bi bil prvi med sosedi«. »Kadi tedaj tudi?« zavihala je Tekla nos. «S takim se- mi le poberite«. »Pfi! » poljunil je Žid — «zakaj pa ne bi kadil? kadi cesar, kadijo generali, lahko tudi on«. »Kaj, tem to nese! Ti lahko«. »A nese to meni ? Samo ta-le vozel imam in ž njim se vlačim od šabesa do šabesa in — tudi kadim. Midi more kedo reči, da sem potepuh ? Kaj ? In če lahko kadim jaz, ne mogel bi kaditi gospod, kmet? Prosim vas, mamica, ne bodite tako, — ne vem niti, kako bi dejal«. «Pustiva to; to je malenkost. Kako pa je za 'delo, ni lenuh ? » «Zid je skočil na noge : «In to me še upra-šate ? Kaj mislite o meni ? Da sem morda hudobnež ? Saj vas poznam ; vem, da mora pri vas biti vse, kakor na vrvici — akorat, — hvalim to, dobro je tako, — a zdaj bi mislili, da bi vam hotel svetovati kakega — ',l — lenuha — vam, mamica! ? Aj, aj, kam ste dejali pamet ? » «Ako pa je tako, kakor vi pravite«, hudovala se je Tekla, «zakaj pa ne more najti neveste? Oj, dobro vas poznam ! Podkupljeni ste od njega in hočete mi ga obesiti. Nisem tako neumna«. Zid vzame hitro culo, vrže jo čez ramo, reče : «z Bogom ostanite* in gre k vratam. «Kam pa tako naglo, Šimek? » klicala je Tekla. «Kam ? obrnil seje zid. «Ali ne vidite ? Proč !» «Zakaj pa ? » «S tako žensko, kakor ste vi, ni moči govoriti. Tega mi še ni rekel nihče, odkar živim, tako reč. Jaz podkupljen ! Ne mislite, da sem kakor drugi Židje. Ako bi hotel slepariti, bil bi že davno bogat, — vsaj na deset tisočakov, pa rajši se derem, samo da je pošteno. — Z Bogom ! » »No, no, Šimek! Glej ga no, kako se je na-kvasil. Rekla sem le v šali. Prosim vas, človek se mora paziti pri taki reči. Pridite nazaj, na besedico še». Zid se je vrnil, dasi je Lil že na dvorišču, stopil pred Teklo ter ji razlagal, tleskajoč z desno roko: «Vidite, kaka ženska ste vi. Mislite, da ne more dobiti neveste ? Na vsak prst deset! Takov dečko — moj Bog, na celem Moravskem mu ni enakega, in njegova domačija je — ne, ne jezite se — če ni lepša od vaše — pri moji duši, vsaj taka pa je. Zakaj pa se ne ženi, vam povem, da bodete vedeli. Nisem vam hotel tega praviti, pa, ker o meni mislite 10 — tako slabo, vam to povem, da bodete vedeli, kako vrl človek je on. Vidite, naj starši je in za njim še deset otrok. Tri sestre so že omožene, sedem otrok pa je še nepreskrbljenih. In vidite, kakor tu pred vami stojim, tako gotovo mi je nekoč, ko sem ga uprašal, zakaj se ne ženi, rekel: »Vidite, Simek, ko bi se oženil, morali bi stariši na prevžitek — in s čim bi živili teh sedem otrok? Torej še počakam, da nekaj odrastejo in se vsude, potem še le se oženim jaz. Vidite, takov človek je on ! Se kuretu ne dela krivice » . «In gospodari še oče?« uprašala je Tekla. «Xe, ta le zapoveduje in Jakob — — » »Jakob !» vskliknila je Tekla, «tedaj Jakob se imenuje ? ! Moj Bog, vedno govoriva o njem i:i jaz, kakor brez pameti, še ne uprašam, kako se imenuje in odkod da je ? » Zid se je zarežal in rekel : «Vse hočete vedeti. Hotel sem med tem njegovo ime zamolčati in prej pri njem poizvedeti, ali bi vas hotel. Če bi privolil, še le takrat sem vam hotel povedati, kedo da je. No, pa ker že veste ime, povem vam vse. On je iz Dobrova in imenuje se Jakob Mahal. Niste še slišali o njem ? » «Za Dobrov vem, ne poznam pa tam nikogar. Torej od Dobrova celo! In vi bi šli tje k njemu? » «Kaj pa hočem? Moram vendrr govoriti ž njim, ali bi se hotel priženiti sem k vam ? Ce bo hotel, primite z obema. To vam je človek, kakor bi ga bil Bog ustvaril nalašč za vas. — Pa čemu govorim ? Ko ga zagledate, sprevidite takoj, kako je to blago. V Žaklju ne sme nihče kupovati! — No, kako, vam je prav tako ? »No, pripeljati ga smete ; pa, da bi mislil, da se za njega posebno pulim, to ne. Tudi mu ne prigovarjajte mnogo: če pride, pride — če pa ne pride, ne bo mu treba oditi*. «Saj razumem«, pritrdil je Žid. »Velika hvala ne dela draginje. A kaj je s stavko ? » «To pustiva, dokler ne bodem videla. Kedaj pojdete tje ? » »Šel bi takoj; pa jutri bo šabes : moram biti doma. Ne morem prej, kakor v nedeljo, in to bo tudi najugodnejše, — najdem ga vsaj gotovo doma«. »Pa ne pozabite uprašati, kako in kaj ? Ali kaj prinese in koliko ? » »Kaj, ali sem novinec?« rekel je ponosno žid in pogledal čez ramo. «A na prodaj nimate ničesar? » Kaj bi vam prodala ? — Kozličev zdaj ni, perja ne prodajam, — kaj tedaj ? » »Pa nekaj kupite od mene, da bo kaj kupčije. Imam robce na glavo in na vrat — eht švediš nasetuh«. »Dajte mi mir, — robcev imam, da ne vem kam ž njimi«. »Vem, pa takih nimate. Le poglejte —gledanje je zastonj«. In žid je že razvezaval culo. »No, to so robci I Le potipajte, saj vi se v tem spoznate«. 12 — Prvokrat v življenju je kupila Tekla dva robca brez velikega pogajanja; hotela se je Židu prikupiti. «A zdaj, mamica, nimate trohice mleka? žejen sem. Bova pila na to možitev mleko za likof, to bo po ceni«, šalil se je žid. Tekla mu je prinesla mleka in kruha. Ko je pa pogledala na uro, je vskliknila : «Za Boga, jednajst je že, pa še nimam ognja ! » Odhitela je v kuhinjo in za trenotek se je že pokadilo. Zid je pojedel in želel z Bogom. «No, le dobro opravite!« Opominjala gaje Tekla. «Kar obljubim, to je sveto!« zagotavljal je Simek in odšel. Pes Sultan ga je spremljal k vra-tam, Tekli pa je v kuhinji padalo vse iz rok. Juho je zasolila, kašo prismodila; karala je sama sebe. — Kje bi tudi v glavi mesta našla pamet, ko v njej vlada skrb za ženina ? II. V nedeljo po poldnevu je sedel Mahalov Jakob na kladah pred hišo, naslanjajoč se z lakti na koleni in z brado na dlani. V ustah je mel kratko pipico. Na glavi malo kapico. Gledal je mirno pred se. Po vasi se je bližala suha, na levo nagnjena oseba, v obnošeni obleki in z umazano debelo plahto čez desno ramo. Bil je žid Simek. Gledal je z iskrenimi očmi na desno in levo, a kričal ni, kakor navadno, ker je bila nedelja. Zagledavši M ihala, nameril jo je k njemu,, stopil pred njega in začel kot star znanec : «No, Jakob, presnet človek, vi nič v krčmo? » Jakob je odkimal z glavo. «Zakaj ne ? » Jakob je pokazal s palcem in kazalcem, da nima penez : «Ni jih — pred žetvo je». »Kaj za to ? » de žid. «Jaz vam posodim». Jakob pogleda kvišku in okoli ust mu zaigra zbodljiv nasmeh: «Da, na menjico». «Pri moji duši, da ne ! Posodim vam, kolikor hočete, na lice, brez groša obresti*. Jakob ga je zopet pogledal in odkimal. «Nič ne odkimujte, Jakob ; kar vam pravim, je resnica. Dovolite, sedem si k vam. Vidite, rad vas imam in zato bi vam želel srečo. «No, no ! » de Jakob. «Xa mojo dušo. Imam za vas kupčijo, v desetih letih se vam taka ne naključi, če to pustite*. «Jaz kupčijo ? » začudil se je Jakob. »No, ne ravno kupčijo, in vendar kupčijo, — pa, morate mi dati iž nje rebah. Imam za vas nevesto*. Zid je gledal zvito smejoč se Jakoba in Jakob, kakor bedak Žida. «Nevesto ? » je uprašal, »hudimarja, kje pa! » «V Malečinu*. »Saj še nikdar nisem bil tam». »Kaj, ali je neogibno potrebno, da ste bili tam, če hočete od ondot dobiti nevesto ? Jaz napravim lahko kupčijo, če treba, v Ameriki pa mi ni treba hoditi tje. Drugi jo napravijo zame». «Nevesto», majal je Jakob z glavo, — »kako to ? — Zid, ne imejte me za bedaka! » «Kako za bedaka ? Vas za bedaka ? Jaz ? » «Saj veste, Simek, da se še nočem ženiti; stari mi domačije še ne prepusti, a preden bi se oženil kam na kočo in moral hoditi za težaka, čakam raje še dalje. Nimam še zamujeno*. «Prav imate, Jakob! Pa jaz sem vam našel nevesto, da se lahko oženite takoj na pol kmetije — in na kake ! V celem Malečinu ni take ! » Jakob si je pritlačil v pipi, izpustil velik oblak dima in uprašal malomarno: «In kaj ona, je za kaj ? » «Ona je udova», začel je Žid, «pa kakor samica. Bila je le dve leti omožena, nima otrok, niti starišev, — jedino le to krasno pol-kmetijo. Kaj še hočete več ? Snubači prihajajo drug za drugim, pa njej ne ugaja noben, ker vsi so, kakor pravi, preveč veternjasti. Rada bi resnega, tihega, rednega človeka. Oaokrat mi je to pravila in pritoževala se, da je na kmetiji preveč dela za njo samo. Spomnil sem jo na vas in rekel ji, kaki ste. To ji je bilo všeč. Poslala me je tedaj sem, da bi vas uprašal, kaj mislite vi. Jakob, to vam je kupčija. A stotak mi daste, če bo s tega kaj». «Za to mi ga ne bo žal», rekel je Jakob resno, «a prej moram videti sam, kaj in kako*. »Pojdite tje in prepričajte se. A prej vam še povem, kaj sem ji o vas povedal, da bodete vedeli govoriti». In razložil je Jakobu na drobno razgovor s Teklo. Jakob je strašno pušil in ničesar ni govoril. Ko je žid dokončal, uprašal ga je: «Kje pa je njena hiša ? » «Precej ko pridete v vas, tretja hiša, pokrita s škriljem; pred njo je vodnjak«, »Dobro, v nedeljo pogledam ! » odločil se je Jakob skratka. A slišite, Jakob, koliko pa prinesete ? » «To je moja reč, Simek; to si poravnam ž njo sam, če bo iz tega oblaka kaj dežja«. Ustal je in šel z Židom v krčmo. Drugo nedeljo je šel v Malečin gledat Kolarjeve kmetije ; Tekla mu je bila v skrbeh jednaka. Udova ga je prijazno pozdravila in Jakob ji je skratka in suho povedal, da je bil Simek pri njem in da je prišel pogledat, kako reči stoje. Ni sicer niti mislil na ženitev; pa če bi se lahko izognil mlajšim, bilo bi mu tudi prav. Tekla ga je vodila po celem gospodarstvu in govorila sladko, kakor golobica. Jakob je vse natančno in razumno pregledal in hvalil. To je bilo Tekli všeč. Dogovorila sta se še tega dne in za štiri tedne je bila gostija. Tekla je imela kmetijo zapisano na sebe in Jakob je prinesel tisoč goldinarjev. Te si je na kmetiji zagotovil. Gostija je bila brez šuma in hruma. Tiho so šli v cerkev, tam ju je duhovnik poročil in IG — po poroki so se v prijateljskem krogu do sitega najedli in napili ter razšli se. Ni bilo časa postopati — kakor je dejala Tekla. Žito je že zorelo — žetev je bila pred durmi. III. Bila je žetev. V žetvi mora vsakdo, kakor pravijo, gromski delati in gromski jesti in piti. Tega je bil Jakob vajen, in zato je ob žetvi delal, da je vse pokalo. Tekli je to ugajalo. Tekla pa je tudi kuhala, kakor o žetvi, mnogo in dobro. Pijače je bilo tudi dovolj. To je zopet ugajalo Jakobu. Žetev je minila v najlepšem miru in ljubezni. Tekla je vse urejevala in povsod zapovedaval t. Jakob je bil s tem zadovoljen, misleč si: ona zna, kjer kaj leži, naj tedaj zapoveduje, — ko pa se z vsem seznanim, zapovedoval bodem jaz. Ko so bili na skedenj spravili poslednji snop in oslavili dožetke, rekla je Tekla Jakobu : «Slišiš mož, zdaj imamo, hvala Bogu, po žetvi in po najtežjem delu ; ti že tudi veš, kje je katero polje : lahko dava hlapca proč». Jakob je sedel uprav po večerji za mizo in kadil. Po teh besedah je vzel pipo iz ust, pljunil na pod, pogledal iznenajen Teklo in uprašal: »Zakaj pa? »Že zopet pljuvaš na pod? » zakričala je Tekla. «Ali ti nisem rekla, da imaš tam pljuvalnik. V njega pljuvaj ! Bodi vesel, da sem ti dovolila v sobi kaditi; moj pokojni ni smel». 17 — »Zato, ker je bil bedak ! » dejal je mirno Jakob. «Nikak bedak! Modrejši od tebe, da veš». Jakob se za to ni zmenil in uprašal je vnovič : »Zakaj hlapca proč ? » »In ti še uprašaš ? .Menda ga vendar ne bomo .zastonj hranili in plačevali, ko si zdaj ti tukaj». »Aha, ti tedaj misliš, da bi jaz teh osemdeset mer obdelal sam in pri živini tudi opravil sam ? » «Tako je. Pokojnik je to storil tudi». Jakob je zmajal z glavo in rekel polagoma in mirno, kakor bi čital iz knjige : «Iz tega ne bo nič ! Naj si je delal tvoj pokojnik, kar si je hotel, jaz nisem pokojnik. Nisem prišel sem za težaka, prišel sem za gospodarja. Hlapec ostane v hiši in jaz mu bodem pomagal delati — pošteno in vestno*. Tekla ga je debelo gledala : »Tega menda ne misliš v resnici ? » »Kaj, ali sem deček? Kar sem rekel, to sem rekel». Hoj, kako se vam je ta Tekla razjarila ! Kvišku je skočila in v bok se udarila : «A — rada bi videla, kedo je gospod v hiši ! Kmetija je moja : jaz zapovedujem. Hlapec mora na mestu iz hiše ! » «Le si ga iztiraj», rekel je Jakob enako miren, »a to ti povem : od tistega hipa, ko prestopi hlapec prag, ne položim niti prsta na nobeno reč in ne preložim niti stebla navskriž*. »Bodemo videli! » kričala je Tekla. «Bodemo videli! » ponavljal je Jakob in iztrkal dimko (pipo). 2 Tekla je bežala razkačena ven in slišal je, kako je kričala na dvorišču s hlapcem in mu odpovedala službo. Jakob se za to niti zmenil ni. Sezul si je polagoma črevlje, poklenil k oknu in pomolivši se šel še ven pregledavat hlev in dvor, je-li vse v redu. Tekla ga je srečala: «Kam greš?* uprašala ga je jezno. «Gledat, je-li vse v redu*. «Da, na tebe je čakalo! Bila sem že sama povsod, spat». «Ce si bila ti, ni treba meni! » odvrnil je Jakob mirno, šel v sobo, slekel se in vlegel se spat. Preden je prišla Tekla, da bi se tudi vlegla, spal je že Jakob, globoko dihajoč, spanje pravičnega. Tekla se je valjala dolgo z ene strani na drugo, a od jeze ni mogla zaspati. Ko je slišala Jakoba tako mirno spati, udarila ga je jezno po rami. Jakobu se je uprav zdelo, da je v konjarni. Obrnil se je malo in zakričal iz spanja : «Ej, šinila, menda ne bodeš ritala ? » In mesec se je smejal prijazno v sobo, kakor bi gledal na posteljico deteta. Prišla je nedelja. Jakob je bil radoveden, ali Tekla res pusti hlapca oditi, in Tekla zopet je radovednosti kar gorela, kaj stori Jakob, ko hlapec odide. Po rani službi Božji je zaklicala Tekla hlapca v sobo in izplačala ga, govoreč mu : «Kolikokrat si mi odpovedal službo, ker si videl, da sem zapuščena udova, brez pomoči, a zdaj se je list obrnil. Tu imaš svoj denar in pojdi si, kamor hočeš. Dosti sem se naježila s teboj*. «Jaz pa z vami!* odrezal se je hlapec. «Rad grem, da se te hiše rešim. Žal mi je samo vašega moža*. Se «z Bogom* ni dal. •'. «Ta-ta-ta-ta! Vi ste bili ž njim dogovorjeni in mene ubožico ste osleparili. Da mi več ne pridete pred oči! V moji hiši ni beliča več ne skupite! » Zid je prestopil hitro nekaj korakov, vzdignil roko, obrnil oči proti nebu in rekel: «Naj me k priči strela ubije, naj mi umrje doma najljubše dete, ako sem vas hotel oslepariti. Mama, verujte mi: Mnogo denarjev ne bi hotel vzeti, da bi se to ne bilo zgodilo. Na mojo dušo! Da bodete videli, da vas imam rad, nesem vam veliko — in Žid je grozil s prstom — veliko novico o vašem možu». Tekla je pozabila na vso jezo. «Kako novico?» buhnilo je iz nje. «Stopite v sobo in povejte jo D Simek se je zvito zarežal in šel za njo. Odložil je culo in hvalil ozirajoč se po sobi: »Lepo imate tukaj, moj Bog, kakor v gradu 1» «Ah, kaj po vsem tem, ko pa ni sreče! — Pa povejte vendar, kaj mi nesete? Začne, pa ne dokonča*. Simek se je razkoračil, uprl se na palico in gledajoč nekako pomilovalno na Teklo, je rekel: »Škoda take ženske temu ničvrednežu!* »To mi ni novo, to že davno vem! — Ali to vendar enkrat izleze iz vas ali ne?» «Mila mamica, ali veste, kje vaš mož jemlje denar za potrato?* Tekline oči so zažarele veselja: «Ali veste vi, Simek ?» Žid seje nasmejal in prekanjeno gledal na ženo: «Cesa bi jaz ne vedel?!» »Kaj sem si s tem glavo trla! Prosim vas, povejte brž — kj e ?» »Ničesar niste vedeli, niti slutnje?« »Ne, na mojo dušo, da ne!» •cVi ste lepo prevarjeni! Le pomislite si: izposodil si je dva stotaka iz posojilnice«. Teklo so začeli krči lomiti s celim obrazom, debelo je gledala, prijela se za mizo in vzdihnila: «Dva stotaka«. »To je kapital, kaj?« potresel je Simon resno z glavo. «In kedo mu je posodil?« vskliknila je Tekla naglo vsa besna. «Nobeden oderuh, nobeden Žid! Posodili so mu gospodje iz posojilnice — s'ovanske, — krščanske«, bleknil je žid z zaničljivim nasmehom. «Stokrat hujši so, kakor vsi Židje skupaj!« divjala je Tekla. «In na kaj so mu posodili, kmetija je pripisana meni!« «Xo, na ta tisoč rajniš, ki ima na vašem domu. — Ali bi mu to bil posodil kak žid brez vaše vednosti ? — Jaz že ne — na mojo dušo da ne —; če bi mi tudi obečal 40 procentov!» «Oh, jaz nesrečnica!« žalovala je Tekla. »Ta celi tisočak mi zapravi! Kam naj se obrnem ? Kje naj iščem sveta, — jaz žalostna revna dekla?!« »Kje bi ga iskali?« majal je žid z ramama. «Ni-li tu Šimek, Simon Rosenfeld? Če mi daste petak, dam vam tak svet, da je vreden med brati sto goldinarjev !» «Eh, desetak vam dam, če mi dobro svetujete. Pa meni se zdi, da bo tukaj težko svetovati*. «Lahko; malenkost. Čudno, da že sami niste prišli na to. Tecite v mesto k gospodom in dajte razglasiti vašega moža za potepuha, za — — no, kako pa se že temu pravi ?» Tekli seje zabliskalo v očeh: «Za zapravljivca!« je dostavila. «Kaj mislite, pojde to?» «Pojde!» bleknil je Žid. «Zakaj ne bi šlo! Ali kaj dela, pospravlja, kaj ? — Nič. Sama ga morate živiti in k temu dela dolgove — dva stotaka v tako kratkem času! To recite gospodom in videli bodete, da pride pod kuratel in nihče mu ne sme posojevati«. «Zlati Šimek, sam Bog vas je poslal!« plesala je Tekla. »Zdaj si sedite in povejte mi, kam moram iti in kaj govoriti, — plačam vas dobro. — Šel je na božjo pot. Precej jutri rano pojdem v mesto. Ko pride domov, ne bo se nadejal, kaj ga čaka«. VI. V sredo na večer so prišli romarji s Pfibislavic — zagoreli, razgreti, zaprašeni. Tudi Jakob je prišel z rožnim vencem okoli vratu in z zeleno vejico za odganjanje muh v roki. Tekla ga je z veselim obrazom čakala pred pragom: «Dobro došel od Marije Device!» Jakoba je ta glas iznenadil. A rekel je mirno: «Nesem ti od nje pozdrav*. «Hvala. Ali te ne bolijo noge?» «Nekaj malo*. »Pojdi si tedaj odpočivat in jej!» Prinesla mu je na mizo skuhano kokoš in čašo vina. V kuhinji si je prepevala — skakala sem in tje; z besedo, bila je vsa druga. Jakobu je bilo kakor Jur-čeku po svetu. Ni vedel, kaj se je zgodilo? «To sem blazen», govoril je sam s seboj. »Bodisi, da se je zgodil čudež, ali pa jo je morebiti omečilo to, da bode. kmalu mati?« V taki negotovosti je bil skoro cel teden. List se je popolnoma obrnil. Tekla je bila vesela in je prepevala — Jakob pa nevoljen, nekako nesvoj, dasi tega ni kazal. A za teden se mu je razsvetilo. Predstojnik ga je po maši zastavil: »Sosed, veste kaj novega? Tiče se vas». »Mene«. »Da. Vaša žena vas je tožila pri uradu, da ste slab gospodar, zapravljivec, in zahtevala je, da bi vam dali oskrbnika«. Jakobu so se odprle oči: «Aha, zato je zdaj tako vesela!» »Učeraj sem dobil dopis, naj se izrazim, je-li res, kar je ovadila. Gospod župnik je dobil enak dopis». «In kaj ste odgovorili?* »Resnico, da ste v redu človek, da občinski / predstojnik ne more inače, nego vam dati vso hvalo; vaša žena pa, da je prepirljiva, neodstopljiva, njena ovadba pa neresnična*. Jakob se je nasmejal. Ako se nasmeje človek, običajno resen, je njegov smeh zelo krasen, kakor se nam zdi tudi sobice lepše, če zasveti po dolgem mraku. »Ako je to ne ozdravi, pa ni za njo leka!» rekel je s prepričanjem. »Hvala vam, gospod predstojnik*. Sel je vesel domov. «Kaj pa si danes tako vesel, kakor na svato-vanju ? » uprašala ga je Tekla. “Kako ne bi bil, ko pa si ti tudi vesela ? Vidiš Teklička, zdaj se mi ljubi najino življenje. Ali najdeš kje srečnejših zakoncev ? » Tekla se je namuzala in rekla z glasnim smehom : «Ne». ■ Ko bi že le to malo bilo na svetu ! Potem bo najina radost popolna*. Tekla je vzdihnila, rekla pa nič. Za kakih štirinajst dnij je prišel < poklic» na »Jakoba Mahala, polkmeta, in na Teklo, roj. Kolar-’ jevo, njegovo ženo*. «Kaj pa bo neki to? » čudil se je Jakob. Tekla si je grizla ustnici in zadrževala smeh : »Kedo ve? Čudna mi je ta reč tudi. No, nič ne pomaga — pojdeva tje. Ukaz je ukaz*. Določenega dne sta se podala v mesto, navidezno v najlepši slogi. Oba sta plesala v srcu. Ko sta prišla v mesto, rekel je Jakob : -Kako pa, ženica, ko bi šla na kak zajutrek. — Do pisarne je še časa dovolj». «Ce hočeš, pa pojdiva!« privolila je Tekla, misleča: saj je zadnjo krat. Zajuterkovala sta nekake klobase in potem podala se k veliki hiši, na kateri je visel c. kr. orel. «Ali ti ne tolče srce? » uprašala je zasmehovaje Tekla svojega moža na hodnikih. «Tolče. Xe vem, kaj je to ? » V pisarni ju je čakal mož z očali in velikimi brkami. «Ste-li vi Mahal? » uprašal je Jakoba. «Sem, prosim ponižno«. * Dobro. Poklical sem vas, da bi vam naznanil, da vas vaša žena toži kot zapravljivca, kot nemarnega človeka«. »Mene? « čudil se je Jakob. «Da, tebe!« razšopirila se je Tekla. «Si-li morda kaj drugega? » »Ne govorite, dokler vas ne uprašam ! » pokaral jo je uradnik ostro. Teklo je ta glas ostrašil. «Zahtevala je«, tako je nadaljeval, «da bi vam dali varuha. Mi smo se v tej reči obrnili na vaš občinski in župnijski urad in dobili smo ta odgovora«. Vzel in prečital je dve listini, dopisa občinskega in župnijskega urada. Obe sta dobro pričali za Jakoba ter ga hvalili. Ko je Tekla to slišala, je obledela, za-zelenela, roki sta se ji krčevito stisnili. «Laž je to! » je zavpila. «Gospod župnik laže, predstojnik laže — oba lažeta! » «Tiho ! » klical je uradnik. — Hočete li v luknjo radi žaljenja uradnih oseb ? » «Jaz ne žalim nikogar — onadva sta vas nalagala! « sikala je Tekla, kakor brez uma. «Tiho, sicer vas dam takoj odgnati v hladnico«. Bilo je po sodbi. Tekli se ni izteklo po volji, da, uradnik je s svojimi besedami pokaral njeno zlo voljo. Tekla ni bila k poznanju. Stala je kakor marmor bleda, otrpnena. Z negotovim korakom je šla ven. Govorila ni besedice. Ni mogla; sapa ji je zastajala. Jakob si je še marsikaj v mestu opravil in šel mirno domov. Ko je prišel, ležala je Tekla v postelji in zdravnik je bil pri njej. Pokimal je Jakobu, naj gre ven. «Ako se hočete obvarovati božjasti», opominjal jo je, «ne jezite se. Se enkrat tako — in zagotavljam vas, da dete ne pride živo na svet*. Tekla je vzdihnila in zvijala se : «Moj Bog, če pa nič ne gre po mojem. Mož se mi noče podati*. Zdravnik je zmajal z ramama: «Ljuba moja, on je po božji naredbi vaša glava. Ubogajte ga. Če ne, ne stojim vam za življenje*. Tekla je gledala dolgo proti stropu, potem pa si globoko oddahnila: «Bogu bodi poročeno! Naj tedaj dela, kar si hoče — naj ukazuje. Pokličite ga sem! To storim zavoljo tega ubogega, nedolžnega črviča pod srcem». Jakob je prišel. Podala mu je roko, oddala vlado in Jakob si je zbrisal solzo z očesa, neočitajoč ji niti besedice. Zdaj sta srečna zakonska. Jakob si je vzel hlapca, dela ž njim marljivo in gospodarstvo cvete. Včasih, kajpada, vsplane Tekli plamen, pri Mahalovih treska nevihta — a čisti le domači zrak ter ne kali na dolgo miru in pokoja. Tako, zdaj to veste o Jakobu in Tekli. Kedor je iz tega postal modrejši, temu prikladam : • dobrikala se je gospa Mendlova. Jaz ti skuham kavice, tako dobre ! samo smetano ! » — 53 ««Ravnokar je odšla Fani»> izpregovorila je gospa Svarcova. «Fani? O ta hinavka! In ona se predrzne, da pride celo sem-le ! » Starka je osuplo pogledala hčer in rekla: ««In zakaj bi ne ? »» «Joj, to ti je prava! nič ji ne veruj, mama! Onidan rekla je pri lekarničarjevih, da se mora neki požuriti, če hoče kaj izmolziti iz tebe. sicer — no niti povedati ti nočem tega». ««Terezinka, ne govori tako! Francika je dobra®», karala jo je mati. «Da, zato, ker se zna prilizovati in govorim jaz vse od srca, zato sem jaz vedno in povsod zadnja! Vse le tej Franciki! Ona komaj čaka tvoje smrti». Uboga starka nagnila je glavo. Za časek pa privzdigne glavo in zašepeta: ««Ali niste dobile obe bale ? »» «Ona ne more dočakati, da bi prograbila vse do zadnje stvarice». Starka je zdihnila. *«Meni se zdi, da ste obe jednaki. Ona je pred časkom tožila tebe, kakor tožiš zdaj ti njo»». «Da sve obe jednaki?!* vskliknila je gospa Mendlova ter uprašajoče gledala mater. Mati jo ojstro pogleda ter pritrjujoče pokima z glavo. Ljudje božji, to bi morali slišati njen jok. Gospa Mendlova zalomila je z rokama, pokrila si z robcem oči in začela tekati po izbi. «Jaz da bi komaj čakala na smrt svoje ljube mamice, jaz, jaz?! O ta furija; kaj take reči upa se govoriti o meni ? Mamica, te besede ji bodo pekle dušo ! » Starka v zadregi ni vedela, kako in kaj bi. Stopila je k omari ter prebirala svoje srebrno posodje. Izbrala si je dvanajstko (ducat) srebrnih žlic in podala jih hčeri: «Xa, pa ne joči, Terezinka, ne joči. Saj vem, da ste obe dobri. Tu imaš, vzemi si te žlice*», Gospa Mendlova pa je odkimala z glavo : » Nečem ničesa ! Jaz da čakam tvoje smrti?.! ». Lehkoverna mati malo da se sama ni razjokala nad toliko hčerino žalostjo. Objela je hčer, božkala jo po licih in tolažila: ««Le potolaži se le, če sem te razžalila in vzemi si to malenkost*». Gospa Mendlova položila je glavo materi na prsi in zdihovala, kakor iz grozno raztuženega srca. * ★ * Bila je huda zima. Veter je bučal, sneg je kar sipal z neba, a jaz sem iskal zavetja kje pod kako streho. Komaj sem prilezel do Bludovega ter potrkal na vrata pri Drbalu. Odprli so mi ter vabili me v toplo izbo. »Pozdravljamo vas ! Prav dobro je to, da ste prišli. Poveste nam kako novico, da nam prijetniše preide čas, kajti večeri so silno dolgočasni*. Odložil sem kukalce (daljnogled na obe očesi) ter prisedel k mizi. Ponudili so mi kruha ter izpraševali me o tem in onem. Čez nekoliko časa potrka nekdo na vrata. «Naprej ! ». ‘Pozdravljamo vas mati! Prisedite sem k nam», rekla je mlajša hči. Gospodar, starkin sin, ni rekel ničesa ter srpo zrl pred se. «Saj me noge ne bolijo. Pojdem kmalu zopet od tod, — saj nisem povabljen gost«, dejala je starka vljedljivo. Imela je dolg in tenak nos, pa srpe oči. «Ti, .Martin! » obrnila se je do gospodarja, «kdaj mi daš izgovorjeni užitek?*. Kedar bom imel! » zagodrnjal je sin. ' A kdaj boš imel, ako nimaš zdaj ? Ali misliš, da zmrznem v tej nekrščanskej zimi ? Nimam niti polena! » “ Saj morete bivati pri nas! » «Kaj še, da bi delali z mano, kakor s psom. V zadnje ti povem, ako mi do konca tedna ne daš izgovorjenega užitka, pojdem te tožit. Pokazati ti hočem, kdo in kaj sem jaz ! » Otroci so se izmuznili ven v kuhinjo. Kmet me je pogledaval po strani in potem rekel : «Mama, pojdite ven ; imamo tujega gosta tukaj. Pogovoriva se o tem zunaj*. Ustal je in šel ven, starka pa za njim. Vrata so se zaprla. Za trenotek sem zaslišal plosk, kakor bi kdo dal drugemu zaušnico, na to krik iz ženskega grla — padec v snegu — loput s hišnimi vrati in zamolklo kletev kmetovo : »Zmrzni, baba ! » Starka je razbila okno, da se je razsulo na drobne kosce in zmirjala je grozno. Razumel pa nisem, kaj je kričala, kajti vihar jo je nadvladal popolnoma. Kmet se ni več vrnil v sobo ; šel je na dvorišče. Jaz pa sem hitro pograbil kukalce ter tekel proč. * * * Kaj naj dodam k tem obrazkom ? Kaj drugega kot: * Kar kdo redi in goji, — to z malimi izjemami tudi vzgoji Berači. Lani sem prišel neko nedeljo v Zarošico, kjer je bil ravno cerkveni shod in božja pot. Ravnokar je dohajala velika procesija. Spredaj so vihrale zastave, za njimi je šla mladina, godba, duhovščina in ostalo ljudstvo. Godba je igrala, iz tisočerih ust pa se je glasno razlegala slava Mariji Devici, Stopil sem s kukalcem k mostu, snel klobuk raz glave, ter gledal trumo romarjev. Bili so vsi zaprašeni in potni. Zenske so nosile koše na hrbtu. Za mostom sedelo je na sredi ceste nekoliko beračev. Romarji so se morali deliti na dve strani, da ne bi jih pohodili. Čudil sem se županstvu in redarstvu, da trpe tako nerednost. Hitro pri mostu je sedela nekako čez trideset let stara ženska, ki je kazala ljudstvu do kolen golo bolno nogo. Poleg sebe je imela dve berglji. Razte-gala je roki, kakor imajo nekateri govorniki navado, ter upila: «O duša krščanska, spomni se ubogega Lazarja! Vsak novčič svete milostinje povrne ti naš Gospod Jezus Kristus (in tu je nagibala z glavo), ro- mar moj predragi! Ohrani vas Gospod Bog in daj vam ljubo zdravje®. Marsikatera dobra starka vrgla jej je novčič. «Oj, povrne naj ti Gospod Bog, zlata, radodarna roka !» Nekoliko dalje kričal je od solnca ožgan mlad človek, nategovaje z molekom oviti roki in zaprtimi očmi: «Usmilite se, dobrotniki, mene ubogega berača, kajti slepota je največja nesreča na svetu. Jaz ubogi, slepi revček ne vidim solnca božjega — o moj Bog! — in večna tema je okoli mene. Povrni vam Bog tisočkrat in obvaruj slepote vas in otroke vaše. O pobožni romar! mamica dobra! usmilite se mene slepega ubožčka. Jezus Nazarenski, usmili se me!» Zopet nekoliko naprej sedel je majhen, zanemarjen možič, ki se je kaj čudno nasmehaval ter premikal ustnici, kakor da hoče govoriti. Levo roko je stegoval po miloščini, z desno pa je zvonil z zvončkom. «Poglej, poglej ubogega mutca!« šepetale so si romarice ter podajale mu miloščine. Sprevod je šel v cerkev, zvonovi so jenjali zvoniti, a v cerkvi so se oglasile orgije. Krenil sem v gostilnico, shranil tam kukalce*) ter šel v cerkev. Gredoč iz gostilnice v cerkev zapazil sem, da berači že sede v senci poleg ceste pod drevesom. Mestece je bilo tiho, kakor da bi izumrlo, nikjer ni bilo človeka — vse v cerkvi, razun onih beračev in kramarjev poleg pokopališča. *) Kukalce, češki kukatko daljnogled na obe očesi. Šel sem tiho okoli hiše, da bi me berači ne zapazili. Zenska je štela denar, slepec pa je potegnil izza srajce stekleničko žganja, nagnil prav dobro ter podajal potem ženski: »Na pij! Ali si dosti nabrala?« Hroma žena poseže po steklenici, pije in reče na to: «Xi vredno besede! Trideset krajcarjev! In koliko se človek nakriči; čudo, da si ne razpara grla, pa ne dobi nič. Kaj šmenta se potikajo po božjih potih, ko nočejo ničesa dati? Najbolje je onemu le (namignila je z glavo po mutcu), niti ne zine, pa največ nabere*. Slepec se obrne do mutca: «Res je, človek mora kričati, da je groza, a vi dobivate za nič in za nič. Dajte nam vsaj nekaj od tega, kar ste nabrali, sicer vas izdam». Mutec se čmerno nasmehne: »Izdajte me le, saj imam tudi jaz jezik, da bi povedal, kakošni sleparji ste vi. Pfuj, sram vas bodi!* «Kaj, mi, mi da smo sleparji?* razjezila se je babura; slepec se je slučajno ogledal, zapazil me (torej vendar ni bil tako grozno slep!), strese! se, stegnil hipoma roki ter začel moledovati: »Usmilite se me ubogega slepega berača, usmilite se me dobrotniki božji!» Hroma je stegnila roki in začela: «0 duša krščanska!» Mutec je začel zvoniti, premikaje pri tem ust- • -GO- nici, a jaz sem šel, kakor da nič ne vidim, hladno mimo njih v hišo Gospodovo. Po dokončani službi božji vreli so romarji iz cerkve ter se razšli po mestecu, deloma po gostilnicah, deloma med prodajalce in pa za most, kjer so prodajali juho z rezanjem, klobase, mulce, kolače in drugo blago. — — Berači so še bolj kričali; in videl sem mlade device, ki so jih gledale z nekako grozo; starke pa so sklepale roke in pomilovale: «To so reveži, to so nesrečneži, da se Bogu usmili!» — — — — * * * Pri nas v Martinkovem živela je hči nekega uradnika — rekali smo ji Terezinka. Vidim jo še danes, kakor da bi stala pred mano. Bila je stara, sključena, bolehna in videla je komaj na dva koraka pred se. Nosila je dolga krila (pri nas so govorili, da se nosi po gosposko), no ta krila so bila že ponošena in stara. Živela je v majhni, temni izbici v občinski ubožni hiši. Ali še to majhno celico je morala deliti s starim baračem, ki je pogosto prihajal domov opit in ni imel do nje nikakih obzirov.. Kopati ni znala in tudi ni mogla, a beračiti jo je bilo sram. Pletla je ljudem nogavice (šivati ni več videla), a kar so ji dajali za to, s tem se je živila. Iz zaloga za ubožce je dobivala po nekak groš na dan, a za to si je kupovala kave. Živila se je s krompirjem, kruhom in kavo. Toda kakošna je bila ta kava! In vendar sem slišal — 61 pogosto od žen, ki so prihajale k nam: »Kaj, Tere-zinka, ta je pa izbirčna! Glej, samo kofeta bi pila; da bi človeka za kaj poprosila, saj bi ji človek rad dal, — tega Bog varuj! rada bi živela za gospo !» Jaz takrat še nisem razumel vsega tega, pa vendar se mi je to vedno grdo zdelo, kajti moja mati je vedno branila Terezinko. Bilo je nekega jesenskega dne. Na našem vrtu je bilo malone že vse golo, le na hruški so se še rmenili listi. Prišel sem iz cerkve domov. Mati me je poklicala v kuhinjo in tam mi je vtaknila v žep dva zavitka s kavo in sladkorjem, v ruti pa zavito potico (gotovo si je to sama odtrgala od ust) in šepetala mi je: »Tu imaš, hitro nesi Terezinki. Reci, da ji pošiljam to za praznike, — no nikomur ne povej ničesa o tem, li razumeš?® «Razumem!® in hipoma sem bil tam. Kar letel sem do Terezinke. Sedela je pri malem okencu ter pletla nogavico. V izbi je bilo temno, zaduhlo in vlažno. »Hvaljen bodi Jezus Kristus!®, pozdravil sem. »Na vekomaj! Kaj pa je to?» »To-le vam pošilja mati za praznike®, dejal sem 'namesto odgovora ter se ji približal. Spoznala me je po glasu: »Aj, ti si, dečko; dobro mi došel!» Vzela je zavitka in ruto; razgrnila je, in videč, kaj sem ji prinesel, začela je jokati od veselja. Solze so ji tekle po bledem, nagrbanem licu. Niti spregovo- — G2 — riti ni mogla. Prijela me je za glavo 'n poljubila me na čelo. Ta poljub me še danes greje v dušo. Pograbil sem ruto ter pobegnil. Upila je nekaj za mano, toda ne vem kaj, ker se nisem povrnil. Takrat nisem nikomur rekel besedice o tem, no zdaj pa že smem povedati: Mati moja odšla je s Te-rezinko vred na oni svet, meni pa je ostal na vse to le sladek spomin, kakor prijeten sen, nježen, kakor pesem.narodna, a neugasen, kakor zvezda na nebu. Mili prijatelj 1 Ne morem in nočem trditi, da so vsi j a v n i berači taki, kakor so bili oni v Zaroši-cih, toda prav mnogo jih je; tajni berači pa so vsi taki, kakeršna je bila Terezinka. Dragi bralec, zlasti pa ti, dobra bralka: Komu daš v prihodnje miloščine? * Obseg: 1. «Kako šibo si je izmislil Jakob za hudobno Teklo*. — Poslovenil I. M. Frankovski. 2. «Babice«. Obrazek na lice in na robe. — Poslov. Rhy. 3. «Berači». — Poslov. Riiy. Slovanska knjižnica izhaja v .Goriški tiskarni" A. Gabršček v Gorici vsakih 14 dnij v snopičih od 3 do 5 pol. Gena posamičnemu snopiču je 12 kr., za naročnike pa po 10 kr. Naročnino je pošiljati naprej m če le mogoče najmanj za 10 snopičev skupaj. Doslej so izšli sledeči snopiči: Snopič 1. obsega na 80. str. zgodovinsko povest .Ratmir ; češki spisal Jan Vavra, poslovenil Petrovič. Dodan je zgodovinski spis o dobi. ko se je vršila ta povest. Snopič 2. Stranij 6i. I .Pojdimo za Njim", povest. II. .An-or el ju, slika iz poljskega življenja. Spisal Henrik Sie nk ievvicz. prvo poslovenil Petrovič, drugo + Fran Gestrin. — lil. Do-dana je krasna hrvaška pesem „Stanku Vrazu*1, spjevao Au- gust Senoa. . , „ M Snopič 3. Stranij «8 I .Slučajno", povest; ruski spisal P. N. Polevoj. Poslovenil J Kogej. II .Amerikanci", povest; spisal 1.1. Jasinski, poslovenil J. Kogej. —’ Dodan je spisek o pisatelju Polevem Snopič 4. .Protivja", povest iz slovaškega življenja; spisala Ljudmila P o d j a v o r i n s k a, poslovenil A n o n y m. — Dodatek o Slovakih in pisateljici. — Azbuka za Slovence, Srbe in Ruse. — Gregorčičevi pesmi .Domovini" m ,ln mrtvaškem odru" v azhuki. 5. Snopič. I. .Cesarja je bil šel gledat". Humoreska. -II. .Pravda". Humoreska. -III. .Prevžitkar". Povest. Vse tri iz lužiškega jezika poslovenil Simon Gregorčič ml. - IV. Članek: „0 baltiških Slovanih in Lužičanih". Spisal Mmon Gregorčič ml. ' . ,. Snopič 6. in 7. — 1. .Stara Romanka". Povest. Poljski spisala E. Orzeszkova; preložil Vekoslav Benkovič. Snopič 8. - I. .Mati Zlatko". Češki spisal Jos. I). Konrad; preložil Vekoslav Benkovič. — H. .Pogumnim Bog pomaga". Božična pripovedka. Ruski spisal P. N. Polevoj preložil J. J. Kogej. — lil. a. .Materne solze". Pesem. Iluski zložil Nekrasov. b. .Pesem obsojencev". Pesem istega pesnika. Obe preložil Iv. Vesel-Vesnin. c. .Slovan jsem . Češka, tudi Slovencem dobro znana pesem. Snopič 9. — I. .Žalostna svatba". Povest iz življenja poljskega naroda. Spisala Valerija Morzkovvska. Poslov. Pohorski. __ II. .Kako sem izpovedoval Turke". Češki spisal Jos. Holečck. Poslovenil t Fran Gestrin. Snopič 10. — „0 s ve ta". Povest o razmerah v človeški družin XV. stoletja. Češki spisal Dragotin Sabina. Poslovenil Radoslav Knailič. - .Stric Martine k". Obrazek s Slovaškega. Češki spisala Gabrijela Preissova. Poslovenil t Fran Gestrin. Snopič 11. 12. 13. in 14. — 0 d i s e j a. Povest slovenski mladim. Prosto po Homerju spisal Andrej Kragelj. *» i Sr B=! £ Snopič 15. — ,Kjer je ljubezen, tam je Rog‘. Ruski spis grof Leo Tolstoj; poslovenil Ad. Pahor. — ,R a k v a r“ (Gr bovščik). Ruski spisal A. S. Puškin; poslovenil J. K-j. — „B žena*. Resnična povest; iz češčine preložil Ruy. Snopič 16. — ,Tu rop olj s ki top*. Povest. — Hrvaški spis August Šenoa; poslovenil Teter Medvešček. — .Dvoboj-zapiskov prijateljevih. Spisal Svatopluk Čech; poslovenil J. ) Frankovski. Snopič 17. |. ,Kal^o šibo si je izmislil Jakob za hudobi) Teklo*. Poslovenil 1. M. Frankovski.— 2. .Babice ' Obrazek na lice in narobe. Poslov. Rhy. d .Beračij — Poslov. R h y. Snopič 18. Y Gorici, 2. junija 1894. Cena 12 kr. V m Slovanska knihovna. VANSfy KNJIŽNICA. Urejuje in izdaja Andr. Gabršček. Izbrani spisi Vaclava Kosmaka. II. Tiska in zalaga »Goriška tiskarna" A Gabršček^ v Gorici, Gosposka ulica štjjv. ‘J M Ib Vaclav V\osmak je župnik na Moravskem. Kot tak se je naučil spoznavati dobre in slabe strani svojega ljudstva in človeštva v obče. — Svoja opazovanja je narisal v neštevilnih krajših povesticah, v katerih zanimivo biča napake, poveličuje pa čednosti in dobra dela. Njegovo pripovedovanje je tako zanimivo, jedrnato, poljudno, da ga moremo šteti med najbolj priljubljene češke pisatelje. Danes smo podali še drugi snopič njegovih povestic in obrazov iz življenja. Na jesen ali morebiti še prej bomo nadaljevali. Kdor želi našemu ljudstvu dobro, naj širi Kosmakove spise do zadnje slovenske koče. »SLOVANSKA KNJIŽNICA". Snopič 18. V Gorici, 2. Junija 1894. Cena 12 kr. Izbrani spisi Vaclava Kosirnika ii. Tisk. in zal. „Goriška tiskarna** A. Gabršček. K*********«**#*******#*******#.*****« ♦ ♦> ♦ ♦ * « « m»»»$¥f¥¥fPf?¥f¥f¥?¥¥f$¥¥¥¥9^iii Lovski tat. «Za božjo voljo prosim te, kam hočeš iti že zopet?* šepetala je Spurna, v strahu pogledajoča svojega moža. Spuren je snel puško s klina ter skril jo pod kožuh, ne da bi odgovoril ženi. «Jože, ne hodi danes nikamor!« prosila je žena; «davi je kokodakala črna kokoš; to pomenja nesrečo«. «Molči!* zakričal je mož. «Da, da, molčati moram! Kedar te pa pripeljejo domov mrtvega, kaj bom delala z otroci?« «Kaj mi vedno pridigaš take neumnosti? Saj grem na občinski svet; to je naše in tam mi nihče ne more zapovedati«. «Kaj so tudi na občinskem svetu srne?« Mož se je ozrl po otrocih na postelji, zaškripal z zobmi, sunil ženo v obraz, da je zajokala, zaloputnil z vrati, da so se stresla okna, ter šel čez vrt na polje. 1* Xa temnem nebu migljalo je na milijone zvezd. Gorek vetrič pihljal je v mirni noči ter širil duh cve-tečih lip pri cerkvi; v gaju nad potokom peval je slavček, kojega mili glasovi so izražali nježno bolečino. Spuren pa ni videl zvezd, ni čutil prijetnosti pihljajočega vetriča, ni slišal slavčka, — šel je s hitrimi koraki po stezi v temni gozd. Na glavi je imel kučmo, a lasje so mu viseli čez čelo doli do očij, ki so v nočnem svitu odsevale jezo in strast. V svojih mladih letih je bil vojak; ko je prišel domov, podedoval je po stariših imetje. Bilo je to okoli leta 1848. Lovi so bili takrat prosti; kmetje so začeli loviti divjačino in tudi Spuren si je kupil puško. Po cele dneve je pohajal ž njo po polju ter tako zanemarjal gospodarstvo ; ko ste ga pa žena ali njegova mati opominjali, da bi začel drugače živeti, razjezil se je ter šel v gostilnico popivat. Ker je bil že od mladosti nagle jeze, sesurovel je s takim življenjem še bolj, da je postal domač tiran. Cim dalje tem bolj je ostajal z doma; čim dalje tem bolj je postajal divji in pust, čim dalje tem bolj je propadalo gospodarstvo in dom. Polje je donašalo malo užitka, kozolec je ostajal prazen, streha je bila raznešena, plot podrt in živina slaba. — Poprej je popival vino, zdaj je začel z žganjem, ker je bolj po ceni in se človek poprej opije. Lovi so bili že davno oddani na javni dražbi v najem, — toda Spuren je hodil še vedno na lov. Ker ni smel očitno, hodil je skrivši; postal je lovski tat. Prva leta je delal to iz prevzetnosti, zdaj je postala to navada in ga je včasih silila tudi revščina. V nočni temi šel je po stezi, redko rabljeni, in prišel je v gozd. Tam je obstal, izvlekel puško izpod kožuha, nabil jo ter šel pozorno med grmovjem dalje do lažne, kjer je bila slanka*), katero je zver hodila lizat. Postavil se je v goščavo in čakal. Bilo je v gozdu temno in tiho; le včasih je zašumelo listje ali se oglasila sova v daljini. — Za kake pol ure je začelo svitati; vrhunci dreves so začeli odsevati v bledem svitu; svitlobe je bilo vedno več in več — dokler ni skozi gosto listje prisijal bledi mesec. Kako krasen je gozd ob takem času! Krasen je in poln skrbnih tajnostij in radostij, kakor srce puščavnikovo, ko sniva o raju. Na onej strani lažne je nekaj zašumelo. Spuren dvigne glavo: stala je tam srna z dvema mladičema, stezala je vrat in drgala ga ob deblo. Spuren je pomeril, zablisknilo se je in v sveti gozdni tišini razlegal se je strel lovskega tatu. Koza je zameketala, poskočila in zgrudila se na tla. «Dobro«, zamrmljal je Spuren ter šel k nji. Prestrašena mladiča pobegnila sta od matere, meketajoča v smrtnem strahu. Lovski tat stopi kozi na grlo, pograbi jo za nogi ter vleče v goščavo; spustil je petelina ter začel zopet nabijati. Med tem pa je zašumelo vejevje, poskočil je k njemu gozdar ter pograbil z veliko roko svojo Špurna za vrat. «Kaj delaš tu, potepuh?!* Hrust se mu je pa izvil, obrnil se in predno je *) Slanka, vada soli. — 6 — mogel gozdar odskočiti, pograbil ga je za prsi ter vrgel ga na tla. Pokleknil je nanj ter ga začel biti s puško. Gozdar je držal v desnici dvocevko, z levico pa se je branil udarcem Spurnovim, da bi ga ne zadel v glavo, — drugače se pa niti ganiti ni mogel pod težo ogromnega telesa. Nihče ni izpregovoril besedice; slišala se je le njiju borba. Gozdar ni niti čutil več svoje levice, krv mu je tekla iž nje — videl je že svoj konec. V’ smrtnih težavah je napel vse svoje krčevite sile, da se je zganil. Spurnu se je spolznilo levo koleno, gozdar si je oslobodil desno roko — in zopet je zadonel strel v tihi noči. Spuren je omahnil ter vskliknil: «Tisoč vragov! Dosti imam!» Gozdar je poskočil na noge ter pomeril zopet: «Tako pojdi, potepuh, če imaš zadosti; ako pa nimaš, posvetim ti še jedenkrat*. Spuren je pograbil puško ter krenil v gozd. Sel je hitro, skoro tekel je proti tisti strani, kjer je šumljal potoček. Ko prileti do njega, sleče se ter skoči v vodo. Tam se je valjal in stokal od bolečin. Kmalu pa gre iz vode, obleče se ter počasi koraka proti domu. Telo se mu je treslo in nogi sta se mu šibili. Mesec je stal visoko, petelini so peli in hladni zjutranji veter je pihal od vode. Prišedši domov, naslonil se je na vrata in trkal. Zena mu je odprla molče. On gre tudi molče v spalnico, obesi tam puško, vzame steklenico z žganjem ter pije z dolgim odduškom. Na to se vleže ter pokrije s kožuhom. V spalnici je bilo tiho, otroci so redno dihali v spanju, ura je tiktakala in mesec je svetil skozi okno tako jasno, da so klopi in stolice metale senco. Spuren je začel škripati z zobmi: «Ko dobim v pest tega bradača — no, potem Bog ž njim!» — Zena je molčala. Za trenutek potem se je začel obračati in stokati. Zena se je prestrašila: «Kaj ti je?» «Ana, prinesi mi mokro ruto in položi mi jo sem-le; dobil sem jo!» »Jezus, Marija! kaj naj začnem jaz uboga reva?» »Molči in ne kriči, da ne zbudiš ljudij!» Spurna je vstala in pokladala mu mrzle rute. Zjutraj ni mogel več zdržati bolečin — poslal je po zdravnika. Zdravnik je prišel za kake tri ure; preiskal je Spurna, iznel je nekaj zrn ter majal z glavo: «Yes strel je v životu. Čreva so prestreljena — dajte se prevideti 1» — Spuren je stisnil pesti in pene so mu stopile iz ust. Od tu je šel zdravnik k gozdarju ter mu obvezal roko. Pri Špurnovih je bilo mnogo jokanja in bedo-vanja. Obstreljenec ni hotel najpoprej nič slišati o previdenju s svetimi zakramenti; še le popoludne, ko je imel že vnetje, poklicali so gospoda župnika. No mnogo ni mogel opraviti ž njim! Bolnik je govoril že zmešano: zato mu je podelil duhovnik le sveto poslednje olje ter odšel s tužniin «z Bogom* proti domu. Ljudje iz vasi in okolice prihajali so pred vrata, poklekali so tam ter trkali se na prsi; ko je gospod župnik odšel, ostali so tamkaj ter šepetali si zmajaj e in potresaje z glavo. Pod Spurnovimi okni zbirali so se otroci, ki so poslušali, kako je kričal od bolečin. Proti večeru, ko je vnetje dospelo do vrhunca, potihnil je bolnik. Mati in žena sedeli ste pri njem in mu stregli. Kar je začel praskati po zidu. Mati je vstala in nagnila se k njemu: «Jože, kaj delaš ?» «Posuti moram testament*. s Saj ga nisi napravil*. >, nadaljuje čevljar v pripovedovanju, katero je bil že prej, nego je bil Pivoda vstopil, začel — »tedaj, pravim, jaz nimam velikega «gvelba», pa ga tudi ne potrebujem. Zakaj bi denar zapravljal! Mene ljudje že tako poznajo in kar v trumah derejo k meni, akoravno imam le majhen prostor. To vam jih včasi tam stoji po trideset in pred durmi se vse gnjete, kakor v gledišču pri blagajnici. Kakšenkrat midva z gospo vsem niti postreči ne moreva! Jaz zato tudi mnogo ne delam; tudi nimam mnogo delavcev, samo dva, tri — pa vsaj Martin tu vse ve. —» Pogleda na fanta, in ta prikima z glavo, «— — ali jaz imam zopet druge mojstre, kateri sami ne morejo ničesa prodati, zato, ker niso tako'na glasu. Ce kdo, veste, v našem predmestju potrebuje škornje, čevlje ali kaka gospa prav fine čeveljčke, gre naravnost h gospodu Svarcu. Ce pridete kedaj na Dunaj in prašate po Svarcu, nikdo vam ne pokaže; če pa uprašate: »kje stanuje gospod Švare!« izveste brž — Martin povej, če ni res tako !» Fant zopet prikima. Tako mu je bil mojster zaukazal, da mora vsemu pritrditi, sicer bi jih na Dunaju dobil po hrbtu. Čudeč se gledata Klimeš in Bril na gospoda Svarca. Pivoda pa, popraskavši se za ušesom, si misli: «Hentani krpač, ta se ti zna krojiti«, na glas pa do-loži: «No, Dunajčanje imajo tako v navadi, da si pravijo drug drugemu „gospod“». Čevljar srkne iz kozarčka, pogleda ostro krojača pa reče: «Dovolite, jaz bom menda bolje poznal Dunaj, kakor vi! ali „kurcum“ (skratka) meni ne pravijo samo navadni ljudje „gospod“, ampak tudi velika gospoda, grofje, baroni, knezi — bodete že slišali, — le pustite me pripovedovati*. «1 prosim, le naprej, to sem jaz le tako tje v dan omenil«, izgovarja se Pivoda. «Tako tedaj«, začne zopet čevljar, «kakor sem že reke! : jaz nimam mnogo pomagačev; ako pa potrebujem za 500 ali 600 dela, rečem samo znanim mojstrom in za dan imam že vse tu. Jaz jim pa tudi brž izplačam z gotovimi« — čevljar poklada roko na mizo, kakor bi štel bankovce, da prstani ropočejo, — «in za kar draže prodam, to spravim v žep. Jaz prodam, veste, vsaki par najmanj za goldinar draže, kakor drugi. To je že grozno, kako se ljudje za me pulijo ; blago, tako govore, blago, katero ima gospod o* Švare, to je blago ! Kakšenkrat prodam na dan tudi 50 parov ; pa saj Martin tukaj ve, on naj govori*. Fant poškili nekako zmedeno, pa vendarle pritrdi z glavo. Klimeš pogleda debelo Brila, kakor bi hotel reči: «Primaruha, to je dobra kupčija !» Ta ga pa potegne iz kozarca, da se mu oči osolze, ter zagodrnja: «Mhm !» Pivoda ustane, obrne se, vzame ščepec tobaka ter govori med zobmi: «Uboga reva, ko bi ti prodal vsaki dan 50 parov čevljev pa pri vsakem imel celi goldinar dobička, ne pil bi žganja iz pol fraklja». «Jaz vam imam znanje. Ne da bi se hvalil — tega mi tudi ni treba — ali, kakor z vami tukaj, prav tako sedim in govorim večkrat z baroni in grofi. Tako na primer: ko sem bil predlani bolan, imel sem takrat vnetje pljuč, pride me obiskat neki grof; sedel je pri moji postelji kake pol ure, poprašuje me, kako in kaj, ali bi morda ne hotel še jednega doktorja, — in ko je odhajal, vrgel mi je celi petak za vino. Kaj pa vi pravite k temu?« «No, to je bilo lepo«, kima Bril. »Prepričan sem, ko bi bil le besedico črhnil, dal bi mi bil še več — ali jaz nimam potrebe, imam že sam zadosti*. Na to si pogladi brado, popravi telovnik in po-gledavši na uro začne z nova, ker se drugi le čudijo. «Drugič pride k meni neka baronica, odbere si štiri pare finih čeveljčkov, plača, ne da bi kaj zbila, kar sem zahteval in odide. Drugi dan pride njen sluga, ki pravi, da se mi gospa baronica priporoča in prosi, da bi k njej prišel. Jaz sem si mislil, da jej morda kakšen čevelj ni po volji — opravim se in hajdi k njej. Ona, vsa v svilnati obleki, me že čaka ter povabi me, da bi se vsedel k mizi. Jaz jo ubogam in ona vam začne nositi na mizo svinjine, piščet, sladčic, vina vseh vrst ter sili me, da bi jedel in pil. Jaz si ne dam dvakrat reči. Baronica se na to vsede poleg mene in začne se mi sladkati ter govoriti tako čudne reči, da brž vem, kam meri. Kakor hitro pa to zapazim, poskočim ter rečem: «Prosim, jaz sem že oženjen, sem mož*. Ona se ustraši in začne me prositi, da bi nobenemu ničesa ne povedal. Jaz sem ji sicer dal besedo, da bi ne nehala dalje pri meni naročevati, pa vendar sem jej obrnil hrbet in pobrisal jo skozi vrata*. Tako debelih krojač ni mogel požreti. Vseknil se je in otiraje si z modro ruto nos pa brke je dejal: «Ali, dovolite gospod, to se mi vendar malo čudno zdi, da je ta baronica vas tako postregla. Saj sem tudi jaz služil gospodo in videl sem, da se taka gospa vse žive dni ničesa ne dotakne, niti z mezincem ne, pa da bi čevljarju stregla — — » • Prosim*, oglasi se Švare, «nič čevljar — jaz sem izdelovalec obutal in trgovec*. • To je vse jedno! Jaz sem tudi izdelovalec o- bleke — ali, da bi grofinja čevljarja--------------». — — V tem trenutku odpre domača hči duri. V rokah nese kavo in potice. «Gospod Švare, morda vam bo ljubo?» Čevljar se pokloni: »Spoštljivo zahvalim, jaz sem že zajtrkoval — že velja!* «Tedaj par orehov?« »Prav lepo zahvalim za vse — ne bom!« »Zal mam je; radi bi vam s čim postregli«. Čevljar povzdigne malo levico, migne z rameni ter se zahvaljuje: «Prav lepa hvala — ne, zares ne morem. Doma nimam navade zajtrkovati. Kakor hitro zjutraj ustanem, podam se v prodajalnico in na voglu se ustavim na četrtinko ruma, ali pa grem v lekarnico na kozarček esence — to je vse. Ob deseti imam po navadi maselc vina, par klobasic s hrenom, ali pa guljaš; opoldne pa pošteno kosilo. To vam je vselej na mizi juha, meso in še kaj perutnine, na to jaz držim — pa saj Martin ve!» Fant sedi kot steber in se ne zgane. «Popoldne grem zopet v prodajalnico, tam sem do šestih zvečer. Ker že tako nimam navade doma večerjati, grem naravnost v „ferajn“ (društvo), kjer me navadno vselej že čakajo. Bodi karkoli hoti, bodi volitev ali „fer-handlung“ (obravnava) — nič se p;;ej ne začne, dokler ne pridem jaz. •* »Počakajmo, da pride gospod Švare*1, tako pravijo vsi«. V zvoniku zazvoni k deseti maši. Pivoda poskoči hitrih nog: «Že tako pozno? Moram hiteti, da ne zamudim. — Z Bogom!» Švare si pogladi samo brke, pokima prevzetno z glavo, ust pa ne odpre, da bi odzdravil. Čemu o-grditi se s tako preprostim človekom? — Klimeš se obrne, namigne dekletu in reče, ka-zoč s prstom na steklenice: «Zdaj pa pojdemo tudi mi. Koliko je?» «Gospod Švare ima dva po pol, vi tudi, Martin pa 2 žemlji — vse vkup dvajset krajcarjev. — Vidite, gospod Švare, kako mi na kmetih dober kup živimo!» Švare potegne iz žepa mošnjo ter hoče plačati. «0, nikakor ne, Bog obvaruj!» brani mu Klimeš. «Ta bi bila lepa, da bi gost plačal. Zala, tu imate denar!» «No, plačam pa popoldne», meni Švare ter shrani mošnjo. > »Polno — saj ga lehko izpijemo. Reci, da že prideva popoldne tje plačat*. Prinesli so na mizo še pečenega petelina z zeljem. Švare si vzame samo košček, več noče, češ, da ne more več. »No, to smo vas zares lepo pogostili*, reče mati, «saj vam nič več ne diši*. «Tudi če mi daste fazane, ne mogel bi jih, na mojo čast! Kozarec piva še še, ali jesti ne gre nikakor*. Gospodar namigne ženi: »Le prinesi, če imaš še kaj v kuhinji, predno začnemo z vinom*. «Ne, ni treba nositi, lepa hvala*, brani Švare. «Samo če bi vi — jaz ne !» «Le pojdi*, ukazuje mož. Klimševka odide za Maričko in za trenutek prinesete na mizo pečenega kozlička. Švarcu se zasvestijo oči: «To, to, kozliček? Raca na vodi! To je pa že nekaj posebnega!* «Prav le poslužite se ! Veseli nas, da smo zadeli, kar imate radi*. »Jaz že ne morem* ali veste (Švare se hoče pokazati bistroumnega), včasih je polna cerkev ljudij, da bi niti jabelko ne padlo na tla. Ako pa pride gospod župnik, mu narede brž dosti prostora. Kozliček je pa gospod, jed črez vse jedi, zato morda še dobil kak kotiček v mojem želodcu». Vsi se zasmejejo, Švare pa že obira najmast-nejši kos. Govor se razprede. Klimeš prinese vina, Dunajčan pa pije in pije. Vino, domači pridelek, šlo mu je v slast. «Takega bi trebalo na Dunaju!® «Le pijte®, priganja gospodinja. Pa saj siliti tudi ni bilo treba. Ko zazvoni k večernicam, Švare komaj giba z jezikom ter prosi, da bi mu ne zamerili, če ne gre v cerkev, češ, da je navajen po kosilu malo zadremati. «1 le zadremajte le® pravi gospodinja, "jaz vam posteljem. Tukaj bodete imeli mir — mi vsi gremo v cerkev®. »Kaj hočeva delati? Ali greva na polje pogledat letino, ali pa v krčmo : Kar je vam ljubo*. »Ah, po kaj na polje? Kaj je meni mar polje, saj ni moje. Pojdiva v krčmo. Veste, jaz ne grem tje zavoljo pijače, te imam na Dunaju dosti in še boljše, ali da bi kako rekli — veste, jaz rad kako sprožim. Povedal bi tudi vašim sosedom tu in tam marsikaj, o čemer se jim niti sanja ne. No le pojdiva !» Ustane, in ko se opravita — gresta. V krčmi je že bilo nekaj sosedov zbranih. Švare vstopi ponosno ter držeč si viržinko s prižganim kon- cem navzdol, kakor da bi bilo to po novi modi, pozdravi : «Dober dan !» Kmetje snamejo klobuke; krčmar pa, mencaje si roke, hiti Švarcu naproti: «Dobro došli, veseli me. Prosim, vsedite se sem*. Pelje ga k mizi, kjer je prostor za one, ki so malo bolj „študirani“. Švare se mogočno vsede, poleg njega pa Klimeš. «Kaj vam bo ljubo ?» upraša krčmar. • Pol litra piva», ukaže Švare. »Prosim, jaz točim še na maselce. Litre bom imel še le tje k novemu letu». »Saj je stara mera boljša nego nova. Le prinesite nam v starih posodah*, reče Klimeš. »Oh prosim* ugovarja mu Švare, «nova mera bode mnogo boljša od stare — to razumen pa jaz!» Pri tem se ozre po sobi. Govoril je pa nalašč tako na glas, da bi ga vsi slišali. «Za ženske bo res boljša*, oglasi se od bližnje mize sem suh kmetiček, — «za možke pa ne». «Kako to ?» upraša Švare kmetiča, srpo nanj gledaje, ter si podpira bok, da bi bil videti bolj važen. »Kako to? To je prav lahko!* odgovori kmetič ter se prekanjeno nasmeje. «Zenske bodo imele večji vatel in funt, mi možki pa manjši bokal! Mi vsaj smo s tem opeharjeni!» Vsi se zasmejejo, in celo sam Švare pritrdi z glavo ter pravi: «Ta je dobra. To pa moram tudi doma v „ferajnu“ (društvu) povedati*. 3* Duri se odpro in notri stopi krojač Pivoda. Pozdravi navzoče in vsede se na svoje staro mesto, nasproti Švarcu. Ta ga nekako nemilostno pogleda, odsope se ter pobobna s prsti na mizo. Pivoda potegne iz malhe časopis, položi ga pred se in poišče si naočnike. Posadivši si je na nos začne brati sam za se. Krčmar prinese pivo «ravnokar nastavljeno», kakor je zatrdil. Švare prime za posodo in začne srkati pijačo črez zobe, kakor žejen konj. «Na zdravje, Pivoda. Ukažete tudi vi kozarec?* »Seveda, popoldne nikoli ne škoduje- kozarček dobre kapljice*. «Xo, sosed, povejte kaj», sili Švare. «Mi doma na Dunaju rečemo si v ,ferajnu“ marsikakšno, bodi že to ali ono. Spročite tedaj kakšno, da nam hitreje mine čas — jaz vsaj vam ne ostanem nikoli dolžan odgovora*. »Moj Bog, o čem bi pa mi kmetje govorili ? Mi umemo nekaj le o svojem gospodarstvu, o polju. — Kako kaže letina na Dunaju ?» tako začne govor starešina Lomil. «Letina ? Dobro ! Kako bi pa na Dunaju tudi ne! Za to se mi tudi presneto malo brigamo. Mi Du-najčanje živimo le o „kšeftu“ (kupčiji), bodi letina dobra ali ne. Ce se žito tukaj ne obnese dobro, se pa na Nemškem, v Ameriki ali v Avstraliji, in železnice je nam pripeljejo. Pa to so le vsakdanje skrbi; danes je praznik, govorimo o drugih rečeh*. «Pivoda tukaj nam lahko kaj prebere, da zvemo kaj novega®, pravi Klimeš. «Kak časopis pa imate?* upraša Švare. «„Novice“, novine za narod®, odgovori Pivoda. «Tedaj le berite® sili Švare. «faz sicer vse to že davno vem, ali to ne de nič®. «Ali je notri .Kukalo" ?» uprašajo nekateri. «Ni». «Kdo je to ?» upraša zvedavo dunajski čevljar. «To je človek, kateri, potujoč po svetu, zbira skušnje ter je popisuje !» «No, temu bi jih pa jaz mogel povedati na stotine, ko bi vkup prišla», hvali se Švare. «Prijatelj, le pazite, da vas notri ne dene®, svari ga Pivoda, škileč nanj z očesom. «Mene! Zakaj pa prav mene ? Mene lahko vsakdo popiše, kakor hoče — slabega ne more nič reči o meni! — A kaj stoji v novinah ? Berite vendar kaj !» prosi Švare. Pivoda si popravi naočnike ter začne brati na glas, kakor birič, ko oklicuje pred cerkvijo: «Ustaja v Hercegovini!® Bere o mukah kristijanov in o grozovitosti Turkov. Vsi se čudijo ter sočutno prikimavajo z glavo, samo Švare zine drzno besedo. «Kaj vi!? — Vi veste to! — Lumpi so Hercegovci! Zakaj ne poslušajo svojega cesarja?! —Ko bi vas kdo ne hotel poslušati postav — kaj bi se mu zgodilo? Kriminal pride! Veste, mi na Dunaju imamo take časopise, kjer stoji črno na belem, kaj je prav za prav res*. «Seve, vselej kriminal!« pritrjujejo sosedje. «Dovolite gospod!» reče na to Pivoda, snemši naočnike, »jaz sem sicer le ubog krojač, — ali če bi prišel k Vam uradnik in zahteval trojen davek ter vas, ako bi ne mogel plačati, zaprl, vašo ženo pa ali hčer oskrunil, živino odgnal, hišo zažgal — kaj bi naredil ?» «Iskal bi pravice pri sodniji«. «Ali, dragi gospodine, tam so kristijani brez obrambe; če tožijo, še bolj jih kaznujejo«. »Brez obrambe!« kličejo tudi sosedje. «No, pustimo to, meni Švare. Mi že tako nismo tam, kaj nas to briga? Ali kako se vam pa to zdi, da imamo zdaj dva Boga?» Pivoda se odkašlja in srkne ga enkrat. Klimeš se nasmeje in upraša: »Kako to?« »Prosim, kako?« doloži Pivoda. »Po novi veri je zdaj papež nezmotljiv. Kar on reče, to velja. Jaz, ko bi ne bilo tako daleč do Rima, šel bi ga uprašat, kake številke bodo izžrebane v loteriji, da bi kaj dobil — saj papež to mora vedeti«, beseduje Švare. Pivoda ustane in reče: »Dosti! Sosedje, vi veste, kaj nam je gospod župnik povedal o nezmotljivosti: da je papež nezmotljiv samo, kar se vere tiče! Ta krpar pa — ne zamerite — ta krpar z Dunaja hoče nam pa papeža spraviti v loterijo!?« »Kaj, krpar!?« zakriči Švare. »Vi ste neumneži! Vas sleparijo vaši duhovniki!« »Drži jezik za zobmi!* vsklikne jezno Pivoda; «nas da sleparijo duhovniki? Naš gospod župnik je pri nas že dvajset let, a še nikdar se mi ni zlagal — ti pa (Pivoda se je spozabil) si danes prvič tukaj in že si se nam nalagal, da kar smrdi! Hajdi ven!» Krčmar priteče: »Pivoda, tiho! Ta gospod je z Dunaja. Ne podite ga mi ven*. «Ce vam je ljubši, kakor jaz — z Bogom! Sosedje za. menoj ! Ubog krpar tu več velja nego mi! Pojdimo!» Krčmar ne ve, kaj narediti. Švare ustane ter reče ves zelen od jeze : »Ko bi bil na Dunaju, poklical bi redarje — tu pa, med kmetači, mora pametnejši sam odjenjati. Sram vas bodi, da gost ne more tukaj v miru sedeti!» To rekši odide. «Vas, vas bodi sram !» kliče za njim krojač. strelo pobija nježna cvetoča telesca. Vranca sta skakala po jelenje in bliskom sta bila v mestu. Janez je pokal z bičem, kakor da je znorel. »OčkaK klicala je Malica, »naj Janez vendar ne poka tako! To ni več v navadi!» «Xaj je to v modi ali ne, saj Klevetovičani itak ne razumejo takim rečem, kakor Ti! Janez le pokaj, saj je tako bolj živahno!» klical je veselo mlinar. In Janez je pokal, da so ljudje postajali in zijali, a stara branjevka na vratih je dejala: «Aha, mlinar pelje hčer na trg». Postali so pri šivilji. Dokler se Malica ni oblekla, tekal je Janez s konji po mestecu, potem so se pa zopet vsedli in odpeljali v Čitalnico. Okna t\i prvem nadstropju so bila razsvetljena in godba je že igrala. Sli so po stopnicah gori v dvorano. Pri uhodu so je sprejeli in pozdravili reditelji plesa. Jeden njih je ponudil Malici roko ter jo odvel tako v dvorano. Ta je bil pristav okrajnega sodišča. Plesna dvorana je bila sijajno razsvitljena, z zelenjem, s preprogami in z zrcali okrašena. — Pristav je spremil gospico do sedeža; vsedla se je poleg matere, a oče je šel v bližnjo sobo med gospode. Na sredi dvorane pod velikim svetilnikom je stalo nekoliko ukusno opravljenih mladeničev. Gledali so, naslanjaje se z jedne noge na drugo, dekleta in presojali mlade in postarne, lepe in nelepe. «Lejte, lejte, kako to onemu mlinarjevemu „bakfišu“ lepo pristoja !» šepetal je pisar iz grada. «Hm, ako bi se že smel ženiti, zahajal bi v mlin in — —» uteklo je podučitelju iz ust, no ni izgovoril. Pristav ga je pogledal čez ramo, nasmehnil se, pokimal z glavo in siknil skozi zobe: »Smešno!» Gospe in gospice so deloma sedele na naslanjačih ob zidu, deloma so se sprehajale po dvorani v kolu, klanjale se druga drugi, smehljale si, stiskale si roke — in vse so bile krasno opravljene. — Moj Bog, kako je ta svet hinavsk ! Malici je bilo nekako čudno pri srcu. Ta sjaj, ta duh pomad in voda, to nasmehavanje in klanjanje — vse to je čudno uplivalo na njeno mlado dušo. Ni vedela, zakaj ji je pri srcu tako tesno in čudno. — Revica, ni vedela, da je zares na trgu, razstavljaje svojo krasoto. Godci so zagodli, pristav se ji je hitro približal, poklonil se globoko in zašepetal: »Gospica, ali smem prositi ?» Malica je ustala, podala mu ročico v beli roka-vičici in že sta se vrtela v burnem plesu. Krožil je ž njo na levo in desno, naprej in nazaj, in ko je godba doigrala, spremil jo je do sedeža in se poklonil : »Ljubljani rokoG Malica se je priklonila in globoko oddihajoča se brisala si je z robcem potno čelo. Ko se je nekoliko oddahnila, prosil je pristav mlinarico, da bi smel gospico nekoliko voditi po dvorani. Mlinarica je prikimala z glavo. — Hej, kako ljubka je bila ta mlinarica danes v čepici z rmenimi trakovi! Malica je ustala, položila svojo polno ročico pod pristavovo, a on je vzel še njeno pihalko ter jej hladil obraz. »Kako ste kaj zadovoljni, gospica, z opravo dvorane ?» «0, zelo, zelo !» «Mi pa ne! — Nismo se nadejali, da taka zvezda, kakor ste vi, počasti naš ples. Za vas ta dvorana že ni dosti dostojno opravljena 1» ‘Prosim Vas, nikar ne pretirajte !» ‘Gospica, jaz sem toliko izobražen, da bi vas z neprimernim prilizovanjem nikoli ne razžalil, — toda resnici mora vsakdo skazati čast! Ali smem prositi za prvo četvorko ?» «Z veseljem — —» Med tem se jima pridruži drug plesalec ter prosi gospico za ples. Godba je igrala, Malica pa plesala zopet in zopet brez prestanka do polnoči. Ob preneh-ljejih so ji donašali slaščic in limonade. Mati se je topila od radosti, a mlinar, če se je mogel za trenotek ukrasti od taroka, priskočil je k vratom, stegnil glavo v dvorano ter gledal po svoji hčerki. O polnoči je bila večerja, potem so pa zopet plesali do četrte ure. Na to so zavili Malico v kožuh in peljali jo domov. Oče mlinarje imel vso pot polna usta hvale, mater mlinarico je pa skrbelo, kako so med tem doma gospodarili; Malica je molčala. Janez je pa zadaj na tihona klel, ker je bil zdolaj v pivoici pri „ferblju“ zgubil štiri desetice. Zjutraj je Malica spala do desete ure, potem se je pa cel dan stiskala k peči. Mlinarica je pripovedovala deklam in delavkam, s kom in po kolikokrat je Malica plesala. Mlinar je poslal po slanik pojedel ga s surovim zeljem in pil vino. V torek je prinesla neka žena iz Klevetovic veliko škatljo za „gospico Malico". Čudili so se, kaj bi to bilo? Odpro in Malica je vsklinila: „o jej!" a mlinarica je sklenila roki. V škatlji je bil velik, krasen šopek iz zvežih cvetlic in listek z napisom : „ Kraljici plesa poklada k nogam to cvetje — odbor". Vsa hiša je bila po koncu. Vsi so ogledovali in hvalili. Mlinarček zašepeče nižjemu hlapčku : „Ti Jožek, to bi naš kozel slastno pojedel". Mlinar je to slišal in — udri predrznemu jezikavcu po hrbtu. Ženo so obdarovali prav dobro, a mlinarica ja je še poprašala zunaj v kuhinji, kdo da ji je dal to škatljo. Malica, ubožica, pa ni na nič pomislila. Z vsem se je bavila le po otročje nedolžno brez kakih ozirov ali načrtov. No, kmalu je tudi njo posetila usoda........ V Klevetovice je prišel nov, mlad in neoženjen zdravnik. Bil je lep, vitek mož s temno brado in z velikima modrima očesoma. Malica ga še ni videla. Pri sledeči čitalniški „Besedi" po prvem zboru se je usedel pevovodja k glasovirju, doktor je stopil na oder, priklonil se ter pogledal na zbrano občinstvo. Mimo grede se je srečal njegov pogled z Maličnim, kateri je bilo, kakor razpihnjeni roži, ko posije na njo žgoče solnce : začne hitro veneti. Pevovodja je igral, a doktor je začel peti s svojim krasnim baritonom : Šohajku švarny muj, Kochaš-li pro švarnost — Pak to tve chodeni K nam jest ti na marnost'! Milujž radš slunečko, Večnou to krasu ma: A jak ten polni kvet Prostička jen jsem ja. Šohajku švarny muj, Kochaš-li pro mladost — K memu tež okenku, Nechod’ si pro radost! Milujž radš z ruže kvet, Ten vždy zas rozkveta: Za kratko na vždicky Uvadne mladost ma. Šohajku švarny muj, Kochaš-li pro zboži — O pak vez, u nas že Statek se nemnoži! Chod' si radš k sousedum, Maji dost dukatu, A jejih tlceruška Kordulku z brokatu. Šohajku švarny muj, Kochaš-li pro lasku — (Prost prevod). Dečko ljubi moj. Ljubiš li za nježnost — Pak to tvoje hojenje K nam ti je zaman; Ljubi raje solnčece, Večno to krasoto ima: A kakor poljski cvet Priprosta le sem jaz. Dečko ljubi moj, Ljubiš li za mladost — K mojemu okencu Ne hodi si po radost! Ljubi raje rože cvet, Ta vedno zopet se r, zcvita Za kratko na vselej Zveni mladost moja. Dečko ljubi moj, Ljubiš li za bogastvo — O pak vedi, da pri nas Imetje se ne množi! Pojdi raje k sosedom, Imajo mnogo dukatov, A njih hčerica Moderc iz brokatov. Dečko ljubi moj, Ljubiš li za ljubav O pak k nam chodivej, Zlaty muj obrazku! Tebe ja miluji, Vice než slunce kvet, Tebe ja miluji, Vice, než cely svet! O pak k nam hojevaj, Zlati moj obrazek! Tebe jaz ljubim Bolj nego solnce cvet, Tebe jaz ljubim Bolj nego celi svet. Dokončal je. Občinstvo je ploskalo in sklicalo : «Izvrstno!« Malica je sedela vsa razburjena, vsa zmedena. Gorela je na celem telesu in solze so ji zalivale očesci. Pri plesni zabavi jo je poprosil doktor tudi na ples. Bila je razburjena; rdela je in mu ni znala niti odgovarjati. Gotovo mu je bilo to po volji, kajti — poprosil jo je še mnogokrat na ples. Ko so prišli zjutraj domov, ni mogla zaspati, dasi je bila močno utrujena : vedno je videla pred seboj krasnega doktorja ter slišala njegov še krasnejši glas. V torek so zaključili pust z domačo zabavo v Čitalnici. Tudi doktor, umeje se, je bil zraven. Malica je prišla s šopkom kamelij v rokah, jedno si je pa bila vtaknila v lase. Ko je ples pričel, prihitela sta k njej prosit sodni pristav in doktor oba h kratku. Malica, ki ni poznala še koketnosti, je šla, kamor ji je velelo srce. V taknila je kamelije za pas, rekla pristavu : „o)rtostite!“ in podala doktorju ročico. Pristav si je grizel ustnici, pohitel k gospej le-kamičarjevi ter plesal ž njeno Tinico v splošno pozor- nost. Malice ni več poprosil; zato pa toliko pogosteje zdravnik. Proti polnoči šepetal jej je doktor med plesom: „Gospica, prosim, dajte mi to kitico v spomin !* Malica je od sramožljivosti zamižala — in mu jo dala. On ji je poljubil roko. Lekarničarka je sunila gospo priglednikovo (kon-trolorko) in pošepetala za pihalko : «Ali ste videli?« »Škandal!« sopihala je priglednikova. «Na javnem prostoru !» — — — — — — — — — — Pusta so pokopali in ljudje so šli v cerkev po pepel. Malica je sedela doma in pokašljavala. »Vidiš, prehladila si se!« rekla je mati. — »Drugič pazi bolje!« Preteklo je štirinajst dnij. Malica je bledela in kašljala še bolj. Mlinarica je vila roki a mlinarje hodil ves zamišljen in govoril sam pri sebi: «Hm, hm! Meni to ni všeč!« Prišla je Velika noč in iz „zidanega mlina* so šli v Klevetovice k Ustajenju. Malica je morala počivati na cesti, tako je bila slaba. Mlinar je šel k doktorju, povedal mu vse in ga prosil, da bi zjutraj prišel v mlin. Doktor je prišel. Malica je zagorela v lice, no. hitro je zopet zbledela. Prisedel je k njej, prijel jo za roko in govoril ž njo uljudno, prijazno. Gledala mu.je naravnost v oči in ko sta bila sama, zašepetala mu je: »Gospod doktor, izkašljala sem krv». «A kdaj ?» »Hitro po pustu*'. Doktor je ustal, stopil k oknu in zamišljen grizel si ustnici. Obraz mu je očitno preletavala notranja bolestna žalost. «Gospod doktor, ne povejte tega starišem in — in pomagajte mi!» «Dušica draga, da — če da Gospod Bog». Toda Gospod Bog ni dal. — Zdravnik je prihajal neprenehoma v mlin. Malica je čedalje bolj slabela. Ko so cvetele vijolice, prinesel jej je šopek. Sedela je bleda na naslonjaču, le na licih so se jej poznale plamene rože. Sprejela je cvetke in smehljaje se rekla: »Ali ste vedno tako prijazni, gospod doktor? — — Toda danes imam do vas še posebno prošnjo*. «A kako?» «Zapojte mi ono pesem, katero ste peli na či-talniški „Besedi“». »Ali se vam ljubi?* »Da, rada bi jo slišala še enkrat, dokler sem na svetu — — —». Doktor se je usedel k glasovirju in pel tresočim glasom : «Sohajku švarny muj Hochaš-li pro švarnosf itd.» ln ko je burnim, bolestnim glasom dopel zadnjo kitico: — Gž — «Šohajku švarny muj, Ivochaš-li pro lasku — O pak k liani chodivej, Zlaty muj obrazku! Tebe ja miluji, Vice než slunce kvet, Tebe ja miluji, Vice, než cely svet!» začela je Malica glasno ihteti. Doktor se je ustrašil. Malica si je zakrivala z robcem očesci in milo jokala. . Tega se ni nadejal. Spoznal je zdaj, da nima le bolnih pljuč — marveč da ima tudi bolno srce. Zakaj ni vedel tega poprej ?! Za ves svet bi ne hojeval k nji in tako ne množil plamena. Oj zakaj, zakaj angelj Smrtonosec je ni udaril poprej, dokler jej je bilo srce še v popju?! In ko so slavili spomladne godove, ko je ves svet bil v cvetju in petju, ležala je Malica na postelji. Okno je bilo odprto in solnce je prijetno grelo. Tu je priletel krasni rmeni metulj v spalnico, letal je semtertje, dokler se ni vsedel na posteljo. Malica se je nasmehljala : «Ti si prišel mene pogledat, metuljček moj krasni ? Vzemi, oh vzemi me seboj !» Stegnila je velo roko po njem — a metuljček je odletel skozi okno ven, zletel tje gori proti jasnemu, sinjemu nebu, kjer je domovina nedolžne duše Maličine. In ko so najlepše cvele rože, porezali so nekega dne vse na vrtu mlinarjevem. Pa čemu bi neki cvele, ko je najkrasnejša cvetka, ko je — Malica ovela? — Dali so je ž njo v krsto in nasuli v grob. Po pogrebu je padel mlinar doktorju okoli vratu in vzdihnil: «Zgubil sem jedino dete!» »Jaz pa morebiti bodočo ženko !» vzdihnil je doktor. Hodil je pozneje k mlinarici, zbolela je bila. V mlinu je tužno in žalostno. Popotniki se ne ustavljajo tam več tako radi na čašo piva. «Je tam, kakor po požarju», pravijo. — — — — — — — Tak sad je prinesel mlinarjevim veseli pust. Dekleta — pozor! Slovanska knjižnica zhaja v .Goriški tiskarni” A. Gabršček v Gorici vsakih 14 dnij v snopičih od 3 do 5 pol. Gena posamičnemu snopiču je 12 kr., za naročnike pa po 10 kr. Naročnino je pošiljati naprej in če le mogoče najmanj za 10 snopičev skupaj. Doslej so izšli sledeči snopiči: snopič 1. obsega na 80. str. zgodovinsko povest .Ratmir”; češki spisal Jan V a v r a, poslovenil Petrovič. Dodan jo zgodovinski spis o dobi, ko se je vršila ta povest. Snopič 2. Stranij G4. I. .Pojdimo za Njim”, povest. II. ,An-gelj”, slika iz poljskega življenja. Spisal Henrik Sienkievvicz, prvo poslovenil Petrovič, drugo f Fran Gestrin. — III. Dodana je krasna hrvaška pesem .Stanku Vraz u“, spjevao Au-gust Š e n o a. Snopič 3. Stranij 68. I. .Slučajno”, povest; ruski spisal P. N. Po 1 e v o j. Poslovenil J. Kogej. — II. .Amerikanci”, povest; spisal I. I. Jasins ki, poslovenil J. KJogej. -— Dodan je spisek o pisatelju Polevem. Snopič 4. .Protivja”, povest iz slovaškega življenja; spisala Ljudmila Podjavor inska, poslovenil A n o n y m. — Dodatek o Slovakih in pisateljici. — A z b u k a za Slovence, Srbe in Ruse. — Gregorčičevi pesmi .Domovini* in ,Pri mrtvaškem odru” v azbuki. Snopič 5. I. „G e s a r j a j e b i 1 š el gl e d a t“. Humoreska —' II.,Pr a v d a”. Humoreska. — III. ,P r e v ž i t k a r”. Povest. Vse tri iz lužiškega jezika poslovenil Simon Gregorčič ml, — IV. Članek: „0 baltiških Slovanih in Lužičanih”. Spisal Simon Gregorčič ml. Snopič 6. in 7. — .Stara Ro man k a”. Povest. Poljski spisala E. Orzeszkova; preložil Vekoslav Benkovič. Snopič 8. — I. .Mali Zlatko”. Češki spisal Jos. D. Konrad; preložil Vekoslav Benkovič. — II. .Pogumnim Bog pomaga”. Božična pripovedka. Ruski spisal P. N. Polevoj preložil J. J. Kogej. — III. a. .Materne solze”. Pesem. Ruski zložil Nekrasov. b. .Pesem obsojencev”, resem istega pesnika. Obe preložil Iv. Vesel-Vesnin. c. .Slovanjsem”. Češka, tudi Slovencem dobro znana pesem. Snopič 9. — I. .Žalostna svatba”. Povest iz življenja poljskega naroda. Spisala Valerija Morzkovvska. Teslov. Pohorski. — II. .Kako sem izpovedoval Turke”, češki spisal Jos. Holeček. Poslovenil f Fran Gestrin. Snopič 10. — ,0 s ve ta”. Povest o razmerah v človeški družbi XV. stoletja. Češki spisal Dragotin Sabina. Poslovenil Radoslav Knallič. — .Stric M a r t i n e k”. Obrazek s Slovaškega. Češki spisala Gabrijela Preissova. Poslovenil f Fran Gestrin, lopič 11. 12. 13. In 14. — Odiseja. Povest slovenski mladini. l'rosto po Homerju spisal Andrej Kragelj. Snopič 15.— .Kjer je ljubezen, tam je Bog“. Ruski spisal grof Leo Tolstoj; poslovenil Ad. Pahor. — „R a k v a r“ (Gro-bovščik). Ruski spisal A. S. Puškin; poslovenil J. K-j. — .Božena*. Resnična povest; iz češčine preložil Ruy. Snopič 16. — .Tur o p oljski top“. Povest. —Hrvaški spisal August Šenoa; poslovenil Peter Medvešček. — .Dvoboj" Iz zapiskov prijateljevih. Spisal Svalopluk Čech; poslovenil J. M. Frankovski. Snopič 17. — Izbrani spisi Vaclava Kosmaka. I. — 1. .Kliko šibo si je izmislil Jakob za hudobno Teklo*. — Poslovenil I. M. Frankovski. — 2. .Babice*. Obrazek na lice in narobe. — Poslovenil R n 'ji. — 3. .Berači*. — Poslov. R n y. Snopič 81. — Izbrani spisi Vaclava Kosmaka II. — Obsega obraze iz .Kukiitka*: 1. Lovski tat. — 2. Gospod Švare na deželi. — 3. Kak6 se v pošteni občini krupalovski popravljajo vratiča pri čednikovi bajti. (Vse tri poslovenil Jan. Sedej.) 4. Pust v mestecu. Poslovenil Rny.